Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.22 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 1022 0 1962 6759598 5414975 2026-10-02T10:19:39Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6759598 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1022''' ('''[[rimske številke|MXXII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == [[Slika:Mynt präglat av Anund Jakob Jonsson, Nordisk familjebok.png|thumb|right|230px|Anund Jakob na kovancu]] * [[Koncil v Pavii (1022)|Koncil v Pavii]]: Koncil, ki je potekal pod vodstvom papeža [[papež Benedikt VIII.|Benedikta VIII.]], se je sklenil v duhu [[Clunyjske reforme|clunyjskih reform]] z obsodbami zakonskih zvez duhovnikov, dedovanja cerkvenega premoženja otrokom duhovnikov in [[simonija|simonije]]. * Umrlega švedskega kralja [[Olof Skötkonung|Olofa Skötkonunga]] je nasledil njegov sin [[Anund Jakob]]. * Valižanski kralj Gwynedda [[Llywelyn ap Seisyll]] si je zagotovil prevlado še v Deheubarthu, drugi večji valižanski žepni kraljevini. [[1023]] ↔ * Berberski voditelj [[Al-Muizz ibn Badis]] iz dinastije [[Ziridi|Ziridov]] je prevzel oblast v [[Ifrikija|Ifrikiji]] (današnja vzhodna Alžirija, Tunizija, zahodna Libija). * Umrlega kitajskega cesarja dinastije Song [[DŽenzong (Song)|Dženzonga]] je nasledil sin [[Renzong (Song)|Renzong]]. * Kitajska dinastija Song je imela evidentiranih več kot milijon vojakov. Kljub očitni vojaški številčnosti v vojaški drži je zavzela pretežno defenzivno taktiko. == Rojstva == * [[Harald II. Angleški|Harald Godwinson]], angleški kralj († [[1066]]) == Smrti == * [[Olof Skötkonung]], švedski kralj (* [[980]]) * cesar [[Dženzong (Song)|Dženzong]], dinastija Song (* [[968]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1022|*]] pqos6qtkscqyp9trcax5rk72t5fdkqm Občina Benedikt 0 3480 6759451 6690990 2026-10-01T20:19:52Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6759451 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Benedikt}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Milan Repič]] |grb=Grb Občine Benedikt.gif{{!}}[[Grb Občine Benedikt]] |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Benedikt.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#T1257_L408_F148_s13_b4_vF Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T1257_L408_F148_s13_b4_vF |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.benedikt.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=24,1 |prebivalstvo=2727 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1375 |ženske=1352 |sedež=[[Benedikt]]}} '''Občina Benedikt''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. == Naselja v občini == '''[[Benedikt]]''', [[Drvanja]], [[Ihova]], [[Ločki Vrh, Benedikt|Ločki Vrh]], [[Negovski Vrh]], [[Obrat, Benedikt|Obrat]], [[Spodnja Bačkova]], [[Spodnja Ročica]], [[Stara Gora, Benedikt|Stara Gora]], [[Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah]], [[Trotkova]], [[Trstenik, Benedikt|Trstenik]], [[Štajngrova]] == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 2028 (97,3 %) občanom. Neznano je za 46 (2,2)%. 1522 ali 73 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]], 26 ali 1,2 % je ateistov. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=5|[[Milan Gumzar]] | rowspan=4|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Stanislav Kolar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Milan Repič]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam osebnosti iz Občine Benedikt]] * [[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Benedikt]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.benedikt.si/ Benedikt], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Benedikt]] [[Kategorija:Občina Benedikt|*]] {{normativna kontrola}} bg72jzbi3y2hkrzmqg6ir339kt00ynz Občina Bistrica ob Sotli 0 3481 6759449 6690991 2026-10-01T20:13:38Z Sportomanokin 14776 /* Prebivalstvo */ 6759449 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji | župan=[[Franjo Debelak]] | grb=Grb - Občina Bistrica ob Sotli brez napisa.jpg | lokacija=Obcine Slovenija 2007 Bistrica ob Sotli.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F149_T1257_vF_b_x551410_y101888_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F149_T1257_vF_b_x551410_y101888_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> | splet=http://www.bistricaobsotli.si | koordinate=<!-- WD --> | površina=31,1 | prebivalstvo=1334 | prebivalstvo_datum=2026 | moški=675 | ženske=659 |sedež=[[Bistrica ob Sotli]]}} '''Občina Bistrica ob Sotli''' je ena od 212 [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Ustanovljena je bila leta [[1998]]. Nahaja se v Vzhodni Sloveniji ob reki [[Sotla|Sotli]], po kateri tudi poteka slovensko-hrvaška državna meja in kjer se vanjo izliva [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica]], ki teče po ozemlju občine. Leži na križišču pomembnih prometnih poti, kar je potrdil tudi [[mejni prehod]] za mednarodni promet, na katerem pa je bila, z vstopom [[Hrvaška|Hrvaške]] 1. januarja 2023 v skupno [[schengen|schengensko območje]], mejna kontrola po 32 letih ukinjena.<ref>{{Navedi splet|title=Mejni prehodi na zunanji schengenski meji|url=https://www.policija.si/index.php/component/content/article/119/526|website=www.policija.si|accessdate=2023-06-27|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004160627/https://www.policija.si/index.php/component/content/article/119/526|url-status=dead}}</ref> Občina na severu meji na [[Občina Podčetrtek|Občino Podčetrtek]], na jugu na [[Občina Brežice|Občino Brežice]], na zahodu na [[Občina Kozje|Občino Kozje]], na vzhodu pa na hrvaške občine [[Zagorska Sela]], [[Kumrovec]] in [[Klanjec]]. Občina je najbolj poznana po romarskem središču [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] − hribu s cerkvijo in štirimi kapelami, od katerih dve (kapela sv. Jurija in kapela sv. Martina) veljata za najstarejši ohranjeni stavbi v Sloveniji, saj izvirata iz 9. ali 10. stoletja. V vasi [[Kunšperk]] se nahajajo mogočne ruševine [[Grad Kunšperk|istoimenskega gradu]]. Čez Kunšperk, [[Polje ob Sotli]] in [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]] poteka tudi leta 2000 ukinjena [[železniška proga Savski Marof–Kumrovec]]. == Naselja v občini == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Naselje ! Površina<br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! Prebivalci<br><small>(1.1.2020)</small> |- | 1. | {{Slika d|Q46690}} | '''[[Bistrica ob Sotli]]''' | 2,1 | 235 |- | 2. | {{Slika d|Q1003973}} | [[Dekmanca]] | 2,59 | 109 |- | 3. | {{Slika d|Q2665694}} | [[Črešnjevec ob Bistrici]] | 1,44 | 77 |- | 4. | {{Slika d|Q2552085}} | [[Hrastje ob Bistrici]] | 2,37 | 148 |- | 5. | {{Slika d|Q2403289}} | [[Križan Vrh]] | 4,06 | 69 |- | 6. | {{Slika d|Q1003990}} | [[Kunšperk]] | 4,06 | 102 |- | 7. | {{Slika d|Q2341871}} | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]] | 1,32 | 77 |- | 8. | {{Slika d|Q1003993}} | [[Polje pri Bistrici]] | 1,91 | 69 |- | 9. | {{Slika d|Q14594709}} | [[Srebrnik, Bistrica ob Sotli|Srebrnik]] | 1,55 | 95 |- | 10. | {{Slika d|Q2422241}} | [[Trebče]] | 5,18 | 231 |- | 11. | {{Slika d|Q6959239}} | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | 3,8 | 124 |} == Seznam županov == [[Slika:Občina_Braslovče_-_naselja.jpg|thumb|150px|desno|Občinska naselja]] === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Jožef Pregrad]] | [[Slika:SDS logotype.svg|33px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SLS logotip.png|33px]]<br>[[Slika:SDS logotype.svg|33px]]<br>[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|33px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | [[Slika:SDS logotype.svg|33px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Franjo Debelak]] | '''{{Abbr|SV|Jožef Pregrad in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Lucija Debelak in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Dušan Berkovič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Prebivalstvo == * Ob popisu leta 2002 je bila [[slovenščina]] materni jezik 1354 (92,7 %) občanom, [[hrvaščina]] pa 57 (3,9)%. 1522 ali 80,8 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]], 26 ali 1,2 % je ateistov == Glej tudi == * [[Kozjanski regijski park|Kozjanski park]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Bistrica ob Sotli]] * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica]] * [[Sotla]] ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.bistricaobsotli.si/ Bistrica ob Sotli] - domača stran občine {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občina Bistrica ob Sotli| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Bistrica ob Sotli]] [[Kategorija:Posavje]] ewiva2e5zyiy4xj6qx0r3cg1zsoht8v 6759450 6759449 2026-10-01T20:14:26Z Sportomanokin 14776 /* Seznam županov */ 6759450 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji | župan=[[Franjo Debelak]] | grb=Grb - Občina Bistrica ob Sotli brez napisa.jpg | lokacija=Obcine Slovenija 2007 Bistrica ob Sotli.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F149_T1257_vF_b_x551410_y101888_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F149_T1257_vF_b_x551410_y101888_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> | splet=http://www.bistricaobsotli.si | koordinate=<!-- WD --> | površina=31,1 | prebivalstvo=1334 | prebivalstvo_datum=2026 | moški=675 | ženske=659 |sedež=[[Bistrica ob Sotli]]}} '''Občina Bistrica ob Sotli''' je ena od 212 [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Ustanovljena je bila leta [[1998]]. Nahaja se v Vzhodni Sloveniji ob reki [[Sotla|Sotli]], po kateri tudi poteka slovensko-hrvaška državna meja in kjer se vanjo izliva [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica]], ki teče po ozemlju občine. Leži na križišču pomembnih prometnih poti, kar je potrdil tudi [[mejni prehod]] za mednarodni promet, na katerem pa je bila, z vstopom [[Hrvaška|Hrvaške]] 1. januarja 2023 v skupno [[schengen|schengensko območje]], mejna kontrola po 32 letih ukinjena.<ref>{{Navedi splet|title=Mejni prehodi na zunanji schengenski meji|url=https://www.policija.si/index.php/component/content/article/119/526|website=www.policija.si|accessdate=2023-06-27|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004160627/https://www.policija.si/index.php/component/content/article/119/526|url-status=dead}}</ref> Občina na severu meji na [[Občina Podčetrtek|Občino Podčetrtek]], na jugu na [[Občina Brežice|Občino Brežice]], na zahodu na [[Občina Kozje|Občino Kozje]], na vzhodu pa na hrvaške občine [[Zagorska Sela]], [[Kumrovec]] in [[Klanjec]]. Občina je najbolj poznana po romarskem središču [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] − hribu s cerkvijo in štirimi kapelami, od katerih dve (kapela sv. Jurija in kapela sv. Martina) veljata za najstarejši ohranjeni stavbi v Sloveniji, saj izvirata iz 9. ali 10. stoletja. V vasi [[Kunšperk]] se nahajajo mogočne ruševine [[Grad Kunšperk|istoimenskega gradu]]. Čez Kunšperk, [[Polje ob Sotli]] in [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]] poteka tudi leta 2000 ukinjena [[železniška proga Savski Marof–Kumrovec]]. == Naselja v občini == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Naselje ! Površina<br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! Prebivalci<br><small>(1.1.2020)</small> |- | 1. | {{Slika d|Q46690}} | '''[[Bistrica ob Sotli]]''' | 2,1 | 235 |- | 2. | {{Slika d|Q1003973}} | [[Dekmanca]] | 2,59 | 109 |- | 3. | {{Slika d|Q2665694}} | [[Črešnjevec ob Bistrici]] | 1,44 | 77 |- | 4. | {{Slika d|Q2552085}} | [[Hrastje ob Bistrici]] | 2,37 | 148 |- | 5. | {{Slika d|Q2403289}} | [[Križan Vrh]] | 4,06 | 69 |- | 6. | {{Slika d|Q1003990}} | [[Kunšperk]] | 4,06 | 102 |- | 7. | {{Slika d|Q2341871}} | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]] | 1,32 | 77 |- | 8. | {{Slika d|Q1003993}} | [[Polje pri Bistrici]] | 1,91 | 69 |- | 9. | {{Slika d|Q14594709}} | [[Srebrnik, Bistrica ob Sotli|Srebrnik]] | 1,55 | 95 |- | 10. | {{Slika d|Q2422241}} | [[Trebče]] | 5,18 | 231 |- | 11. | {{Slika d|Q6959239}} | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | 3,8 | 124 |} == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Jožef Pregrad]] | [[Slika:SDS logotype.svg|33px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SLS logotip.png|33px]]<br>[[Slika:SDS logotype.svg|33px]]<br>[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|33px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | [[Slika:SDS logotype.svg|33px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Franjo Debelak]] | '''{{Abbr|SV|Jožef Pregrad in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Lucija Debelak in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Dušan Berkovič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Prebivalstvo == * Ob popisu leta 2002 je bila [[slovenščina]] materni jezik 1354 (92,7 %) občanom, [[hrvaščina]] pa 57 (3,9)%. 1522 ali 80,8 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]], 26 ali 1,2 % je ateistov == Glej tudi == * [[Kozjanski regijski park|Kozjanski park]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Bistrica ob Sotli]] * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica]] * [[Sotla]] ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.bistricaobsotli.si/ Bistrica ob Sotli] - domača stran občine {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občina Bistrica ob Sotli| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Bistrica ob Sotli]] [[Kategorija:Posavje]] 0je62up46lg7agyjlkh9bm9my9h77ts Občina Zreče 0 3622 6759457 6690987 2026-10-01T20:51:39Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6759457 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Boris Podvršnik]] |grb=Zreče.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Zrece.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F144_T1257_vF_b_x528537_y140357.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F144_T1257_vF_b_x528537_y140357.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=67,0 |prebivalstvo=6657 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=3434 |ženske=3223 |splet=https://www.zrece.si/|sedež=[[Zreče]]}} '''Občina Zreče''' s središčem v [[Zreče|Zrečah]] in okoli 6.500 prebivalci je ena izmed gospodarsko prepoznavnejših lokalnih skupnosti v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je svoj preporod doživela predvsem s pospešeno industrializacijo v zadnjem stoletju (po prvi svetovni vojni). To je vzpodbudilo skokoviti vsestranski razvoj in botrovalo pospešenemu uvajanju (sredi 70. let dvajsetega stoletja) in razvijanju turizma kot nove perspektivne panoge. Danes predstavlja prepoznavni turizem na Zreškem nosilno jedro Turistične destinacije Rogla-Pohorje, v kateri se uspešno povezujejo tudi tri sosednje občine in njihovi turistični ponudniki. == Naselja v občini == [[Bezovje nad Zrečami]], [[Boharina]], [[Bukovlje]], [[Dobrovlje, Zreče|Dobrovlje]], [[Čretvež]], [[Črešnova]], [[Gorenje pri Zrečah]], [[Gornja vas, Zreče|Gornja vas]], [[Gračič]], [[Koroška vas na Pohorju]], [[Križevec]], [[Lipa, Zreče|Lipa]], [[Loška Gora pri Zrečah]], [[Mala Gora, Zreče|Mala Gora]], [[Osredek pri Zrečah]], [[Padeški Vrh]], [[Planina na Pohorju]], [[Polajna]], [[Radana vas]], [[Resnik]], [[Rogla]], [[Skomarje]], [[Spodnje Stranice]], [[Stranice]], [[Zabork]], [[Zlakova]], '''[[Zreče]]''' ==Turizem== [[Slika:Zresko jezero 2.jpg|sličica|levo|175px|Zreško jezero v bližini [[Terme Zreče|Term Zreče]]]] Za največji turistični točki v občini Zreče veljata [[Terme Zreče]] in [[Rogla]]. Terme Zreče obsegajo 8 bazenov s skupno površino 1600&nbsp;m<sup>2</sup>, telovadnico, wellnes center, mnoge savne, izvajajo pa različne zdravstvene terapije, pa tudi tradicionalne tajske terapije in masaže. [[Smučišče Rogla|Smučarsko središče Rogla]] obsega 11 smučišč, ki delujejo približno od začetka decembra pa vse do sredine marca. Prav tako pa ima tudi tekaško progo, veliko telovadnico, v katero pridejo na priprave tudi svetovno znane ekipe, adrenalinsko sankališče, novost pa je tudi poligon za borderje. Za goste je na voljo dovolj prostora v številnih hotelih, apartmajih, počitniških hišicah, vilah&nbsp;... na Rogli je na voljo preko 1200 ležišč, v Zrečah, okoliških gostiščih in turističnih kmetijah pa okoli 950. ==Naravne in kulturne znamenitosti== *[[cerkev sv. Lamberta]] na Skomarju, ki se je prvič omenjala že leta 1313 *[[Golek]], priljubljena pohodniška točka *stara [[cerkev Sv. Egidija]] v Zrečah, ki je ena redkih cerkva na Slovenskem, katere oltar je pod zvonikom *okolica Zreč je polna cerkva (Sv. Martin, Sv. Neža, cerkev Matere Božje na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]]) *[[Ošlakova domačija]] leži v osrčju Pohorja in je od Zreč oddaljena le 3 km, to je bil dom majhnega kmeta, kovača, žagarja im mizarja. Ošlakova kovačija je bila leta 1997 razglašena za kulturni spomenik. Kovačijo so obnovili in jo odprli za javnost, prikazujejo pa tudi, kako je potekalo kovanje, takrat. Sicer pa je kovaška obrt na Ošlakovi domačiji znana že iz druge polovice 18. stoletja in so jo neprekinjeno ohranjali vse do začetka 90-ih let 20. stoletja, ko so Ošlakovi obrt opustili. Pogonsko kolo pa še danes poganja reka Dravinja, pa četudi le v turistične namene. *Le nekaj kilometrov vstran, v središču vasice Skomarje, stoji [[Skomarska hiša]]. Skomarska hiša sodi med najpomembnejše kulturne spomenike na Slovenskem. Nastala je leta 1803 in je zasnovana kot prehodni tip med poznosrednjeveško dimnico in razvojno naprednejšo hišo s črno kuhinjo. Ko so stavbo obnavljali, so nekoliko spremenili namembnost prostorov, zaradi muzejske predstavitve hiše. V Skomarski hiši, ki jo je obnovilo podjetje Comet, potekajo razna srečanja, literarni večeri ipd, ki jih organizira KUD Vladko Mohorič, Zreče. *[[Jurij Vodovnik]], rojen leta 1791, umrl pa je leta 1858. Je ena najslikovitejših in najzanimivejših osebnosti slovenskega pesništva, doma iz Skomarja. Bil je zelo preprost, izjemno nadarjen, znan pa po svojem košu, ki ga je nosil naokoli, zanj pa je imel filozofski pomen. V njegov spomin so v Skomarski hiši uredili spominsko sobo, v kateri so razstavljeni tudi izvodi originalnega rokopisa njegovih pesmi. Njegova najbolj znana pesem je ''Jest'mam en stari znucan koš'', to pa je tudi naslov srečanja, ki ga organizirajo v Skomarski hiši vsako leto. *[[Lovrenška jezera na Pohorju]] *Jezeri v Zrečah *[[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva gora]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=108px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=3|[[Jožef Košir]] | '''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|35px]]<br>'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|35px]]<br>'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|35px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Boris Podvršnik]] | rowspan=5|[[Slika:SDS logotype.svg|35px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== * [[Seznam osebnosti iz Občine Zreče]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Municipality of Zreče|Občina Zreče}} * [http://www.zrece.si/ Uradna spletna stran] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Zreče]] [[Kategorija:Občina Zreče|*]] t07fb83zcknwi57xywj15a7grrzvtq4 Občina Železniki 0 3624 6759455 6690988 2026-10-01T20:43:50Z Sportomanokin 14776 /* Sklici */ 6759455 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Marko Gasser]] |grb=Grb Občine Železniki.png |lokacija=Karte Zelezniki si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F146_T1257_vF_b_x432202.59349999996_y119750.3005_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F146_T1257_vF_b_x432202.59349999996_y119750.3005_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=163,7 |prebivalstvo=6629 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=3461 |ženske=3168 |splet=https://zelezniki.si/|sedež=[[Železniki]]}} '''Občina Železniki''' so ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Železniki]]h. Občina leži v severozahodnem delu Slovenije in spada pod Gorenjsko statistično regijo. Obsega večji zgornji del [[Selška dolina|Selške doline]] skupaj z [[Davča, Železniki|Davčo]] in naprej proti prevalu [[Petrovo Brdo|Petrovo brdo]] in [[Bohinjsko sedlo]]. Meji na sosednje občine [[Občina Bohinj|Bohinj]], [[Občina Cerkno|Cerkno]], [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]], [[Mestna občina Kranj|Kranj]], [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] in [[Občina Tolmin|Tolmin]]. Obsega 164 m<sup>2</sup> znotraj katerih v 26 naseljih živi 6807 prebivalcev<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Občina Železniki|url=http://www.stat.si/obcine/sl/2015/Municip/Index/206|accessdate=5.1.2017|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|archive-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160601132835/http://www.stat.si/obcine/sl/2015/Municip/Index/206|url-status=dead}}</ref>. == Občinski grb == [[Grb]] občine Železniki ima obliko poznogotskega ščita. Grb je razdeljen diagonalno na štiri polja in prikazuje geografske značilnosti občine. Plavž je osnovni motiv grba, ob straneh pa sta vkomponirana dva ročno kovana žeblja. V petih poljih, gledano od spredaj, je v desnem znak čipkarstva, »klekelj«, v levem pa smrekova vejica, ki simbolizira lesno industrijo v občini<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zelezniki.si/objave/187|title=Simboli občine Občine Železniki|accessdate=2018-01-06|website=www.zelezniki.si|publisher=E-občina|language=sl}}</ref>.  == Naselja v občini == [[Davča, Železniki|Davča]], [[Dolenja vas, Železniki|Dolenja vas]], [[Dražgoše]], [[Golica, Železniki|Golica]], [[Kališe, Železniki|Kališe]], [[Lajše, Železniki|Lajše]], [[Martinj Vrh]], [[Ojstri Vrh]], [[Osojnik, Železniki|Osojnik]], [[Podlonk]], [[Podporezen]], [[Potok, Železniki|Potok]], [[Prtovč]], [[Ravne, Železniki|Ravne]], [[Rudno]], [[Selca]], [[Smoleva]], [[Spodnja Sorica]], [[Spodnje Danje]], [[Studeno, Železniki|Studeno]], [[Sveti Lenart, Železniki|Sv. Lenart]], [[Topolje]], [[Torka]], [[Zabrdo]], [[Zabrekve]], [[Zala, Železniki|Zala]], [[Zali Log]], [[Zgornja Sorica]], [[Zgornje Danje]], '''[[Železniki]]''' == Geografski oris == Občina Železniki leži v severovzhodnem delu Slovenije in spada pod Gorenjsko statistično regijo. Obsega večji del zgornje Selške doline skupaj z [[Davča, Železniki|Davčo]] in naprej proti prevalu Petrovo brdo in Bohinjsko sedlo. Občina je nadpovprečno gozdnata, saj je delež gozda v občini večji od 80 % površine občine. Površje znotraj občine je razen dolinskega dna hribovito z nadpovprečno strmimi pobočji, prepletenimi z ozkimi dolinami in grapami. Najvišja točka v občini je Altemaver z 1679 m n. m. v. Geološko gledano je kamninska sestava tako kot drugod v predalpskem hribovju zelo pestra. Prevladujejo [[Apnenec|apnenci]] in [[dolomit]]i, ki se menjajo z območji neprepustnih kamnin, predvsem so to razne usedline (meljevci in glinavci), najdemo pa lahko tudi ostanke vulkanskih kamnin. Večji del občine spada pod zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije, izjema so le predeli višji od 1500 m n. m. v, ki spadajo že pod gorsko podnebje. Za celotno občino je značilen submediteranski padavinski režim. Zaradi velikega naklona površja, kar omogoča hitro odtekanje vode, ima večina vodotokov, med njimi tudi Selška Sora, hudourniški značaj, zato so poplave dokaj pogoste<ref>{{Navedi knjigo|author=Perko, D.|author2=Orožen Adamič Slovenija|title=Pokrajina in ljudje|location=Ljubljana|year=1999|publisher=Mladinska knjiga|pp=735}}</ref>. == Zgodovina == {{lektura|To poglavje}} Železniki se prvič omenjeni 973., ko je cesar [[Oton II.|Oton II]]. z dvema darovnicama podelil ozemlje škofom iz Freisinga. Ker so bili kraji okoli Železnikov redko poseljeni, so se freisinški škofje odločili kolonizirati ozemlje Selške doline. Kolonizacija je v več fazah trajala do konca 14. stoletja. Leta 1277 so freisinški škofje dobili od [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]] rudarski regal za Kranjsko, kar jim omogoči izkoriščanje rudnih bogastev na svojem ozemlju. Ta listina predstavlja začetek več kot 600 letnega obdobja železarstva v Železnikih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gortnar, Anica. Zaton železarstva v Železnikih in Kropi ob koncu 19. stoletja, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2013, 11-16|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Železarstvo je svoj višek doseglo v 16. stoletju, ko so imeli v Železnikih, poleg [[Jesenice|Jesenic]], najvišjo proizvodnjo železa na Kranjskem. Z razvojem železarstva se je večala tudi vloga samega kraja v okolici. Leta 1575 dobijo železnike trške pravice, dobrih 50 let kasneje, leta 1622, pa dobijo tudi lastno župnijo; pred tem letom so Železniki spadali pod župnijo Selca. Železniki leta 1850 v skladu z zahtevami marčne revolucije dobijo lastno občino, ki je obsegala le del, ki se je ukvarjal s fužinarstvom ne pa tudi kmetijskih območij, ki sta postali občina Selca in Zali log<ref>{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev Dravske banovine, s.v. »Občina Železniki«, Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine, 1937|pp= 588|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>. Železarstvo v Železnikih je v drugi polovici 19. stoletja padlo v hudi krizo. Zaradi zastarelih postopkov taljenja in obdelave železa je postalo železarstvo v Železnikih nekonkurenčno. Med letoma 1881 in 1883 je ugasnil spodnji [[plavž]], medtem ko so v zgornjem plavžu rudo talili do leta 1902. S koncem železarstva je v Železnikih nastopila huda revščina, kar se je odražalo tudi pri gibanju prebivalstva. Pred krizo je leta 1834 v Železnikih živelo 1627 ljudi, po propadu železarstva pa le še 950 (1910) . Zaton železarstva pa se ni poznal pri ustanavljanju društev. Leta 1885 so kovači ustanovili Bralno društvo, ki je obstajalo vse do leta 1910. Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1898. Leta 1908 je v Železnikih začelo delovati [[Sokol (društvo)|sokolsko društvo]], leto kasneje pa je bilo po posredovanju tedanjega župnika ustanovljeno še orlovsko društvo<ref>{{Navedi knjigo|title=Vida, Košmrlj, Železniki skozi čas. Radovljica: Didaktika, 2007,178-184|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>. S koncem železarstva je v Železnikih nastopila huda revščina. Revščino so blažile obrti kot so usnjarstvo, strojarstvo in mizarstvo, nekaj dohodka pa je prinašalo tudi čipkarstvo, ki so se ga ženske prenesle iz Idrije. Nazadovanje Železnikov je trajalo celotno prvo polovico 20. stoletja - v Železnikih je v začetku 30. let živelo 838 ljudi, kar je za polovico manj kot stoletje poprej<ref>{{Navedi knjigo|title=Anton Globočnik, Železniki: rudarski in fužinarski kraj: zgodovinskostatistični oris v regestah, Železniki, 1999, 33.|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>. Po koncu druge svetovne vojne se v Železnikih ponovno razvije industrija. Leta 1946 nastane Kovinarska zadruga NIKO, iz katere se kasneje razvijeta podjetji Niko in Domel. Ponoven razvoj industrije je omogočil ponoven vzpon Železnikov, ki v naslednjih desetletjih postanejo zaposlitveni center Selške doline. Leta 1955 Zakon o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji združi občine Selca, Zali log in Železniki v občino Železniki ki je po svojem obsegu enaka današnji<ref>{{Navedi knjigo|title=Božo Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 304.|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>. Občina se v taki obliki obdrži do leta 1964, ko je priključena občini Škofja Loka. Železniki ponovno dobijo svojo občino leta 1994, ko državni zbor na podlagi referenduma za ustanovitev občin 3. oktobra 1994 sprejme Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. Ponovno ustanovljena občina Železniki je obsegala enak teritorij kot pred njeno ukinitvijo leta 1964. Na prvih lokalnih volitvah je bil v drugem krogu za župana izvoljen Alojzij Čufar<ref>{{Navedi knjigo|title=Polona, Režek, Lokalna demokracija v Sloveniji : primer: občini Škofja Loka in Železniki, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 2007, 46.|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>. == Gospodarstvo in turizem == V občini Železniki imajo sedež 3 večja podjetja: Domel holding, Niko in Alples, ki so hkrati tudi največji delodajalci v občini. V podjetju Domel se ukvarjajo z razvojem in izdelavo EC-sistemov in sesalnih enot, V Niku izdelujejo pisarniški material, medtem ko se v podjetju Alples ukvarjajo z lesno predelovalnimi dejavnostmi. Poleg treh večjih zaposlovalcev je v občini živa tudi obrtna dejavnost, kar pripomore k večjemu deležu samozaposlenih prebivalcev<ref>{{Navedi knjigo|title=Občina Železniki predstavitev|url=https://www.zelezniki.si/objave/175 |accessdate=5.1.2017|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>. S kmetijsko dejavnostjo se v občini ukvarja malo kmetov. Najboljše možnosti za kmetovanje so v ravninskem delu Dolenje vasi, Selc in Studena, medtem ko se kmetje po okoliških vaseh zaradi skope zemlje in težjega obdelovanja vedno bolj zatekajo k dopolnilnim dejavnostim kot so kmečki turizem, kmetije odprtih vrat. Ugodne gospodarske razmere pripomorejo k temu pripomore k temu, da je bila stopnja brezposelnosti konec leta 2016 v občini 3,8, kar je skoraj trikrat manj od slovenskega povprečja. Kljub dobremu gospodarskemu stanju v občini pa je bila povprečna plača na osebo v bruto znesku za približno 9 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 6 %<ref name=":0" />. Turizem v občini Železniki sloni na edinstveni tehniški dediščini in bogatih možnosti za rekreacijo. V Železnikih si obiskovalec lahko poleg plavža ogleda tudi muzej, ki s svojimi zbirkami prikazuje razvoja železarstva in obrti, ki so bile potrebne za njegovo nemoteno delovanje. V zgornjih prostorih muzeja pa je razstavljena obsežna zbirka čipk in soba posvečena NOB-ju. Zaradi svoje hribovitosti občina Železniki ponuja ogromno možnosti za rekreacijo. Tekom leta so priljubljene destinacije pohodnikov gore [[Ratitovec]], [[Porezen]] in [[Soriška planina]]. Na poti do izhodišč pa se obiskovalci lahko ustavijo v Dražgošah, kjer izdelujejo tradicionalni [[Dražgoški kruhki|dražgoški kruhek]], Davči, kjer si lahko ogledajo predelavo [[lan]]u ali pa v Sorici, kjer se je rodil znani slovenski slikar [[Ivan Grohar]]. V zimskem času turiste poleg pohodništva v občino vabi bližina smučišč [[Cerkno]], Rudno, [[Soriška planina]] in [[Smučišče Stari vrh|Stari vrh]], ki ležijo znotraj ali pa v neposredni bližini same občine.<ref>{{Navedi knjigo|title=Turizem Železniki|url=http://www.visitskofjaloka.si/si/skofjelosko-obmocje/zelezniki|access-date=5.1.2018|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Plavž-Železniki.JPG| Železnikarski plavž Slika:Železniki-1.JPG| Slika:Eastern Plenšak waterfall 01.jpg|Vzhodni slap na Plenšaku Slika:Western Plenšak waterfall.jpg|Zahodni slap na Plenšaku </gallery> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=108px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Alojz Čufar]] | '''{{Abbr|SV|skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=4|[[Mihael Prevc]] | '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|37px]]<br>[[Slika:SDS logotype.svg|37px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Miro Kačar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=4|[[Slika:SLS logotip.png|37px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=2|[[Anton Luznar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Marko Gasser]] | '''{{Abbr|SV|Janez Habjan in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Simboli občine Železnike. URL: <nowiki>https://www.zelezniki.si/objave/187</nowiki> (citirano 5.1.2017). * Perko, D., Orožen Adamič Slovenija. Pokrajina in ljudje, Ljubljana, 1999,Mladinska knjiga, 735. * Gortnar, Anica. Zaton železarstva v Železnikih in Kropi ob koncu 19. stoletja, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2013, 11-16. * Krajevni leksikon Dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev Dravske banovine, s.v. »Občina Železniki«, Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine, 1937, 588. * Vida, Košmelj, Železniki skozi čas. Radovljica: Didaktika, 2007,178-184. * Anton Globočnik, Železniki: rudarski in fužinarski kraj: zgodovinskostatistični oris v regestah, Železniki, 1999, 33. * Božo Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000. * Polona, Režek, Lokalna demokracija v Sloveniji : primer: občini Škofja Loka in Železniki, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 2007, 46. * Občina Železniki predstavitev. <nowiki>https://www.zelezniki.si/objave/175</nowiki> (citirano.5.1.2017). * Občina Železniki. URL: <nowiki>http://www.stat.si/obcine/sl/2015/Municip/Index/206</nowiki> (citirano.5.1.2017). * Turizem Železniki. URL: <nowiki>http://www.visitskofjaloka.si/si/skofjelosko-obmocje/zelezniki</nowiki> (citirano 5.1.2018). ==Glej tudi== *[[Seznam osebnosti iz Občine Železniki]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Železniki|Občina Železniki}} * [http://www.zelezniki.si/ Železniki], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=29&Itemid=9 gremoVEN.com - Železniki] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občina Železniki| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Železniki]] ob6rj2l6dhk9lvmryzg9bo4xqf1vnlb Občina Žiri 0 3625 6759453 6690989 2026-10-01T20:33:04Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6759453 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Franc Kranjc]] |grb=Coat of arms of Žiri.svg |lokacija=Karte Ziri si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F147_T1257_vF_b4_x431288.5_y100405.5_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F147_T1257_vF_b4_x431288.5_y100405.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=49,2 |prebivalstvo=5159 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2619 |ženske=2540 |splet=https://www.ziri.si/|sedež=[[Žiri]]}} '''Občina Žiri''' so ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 5.106 prebivalci (2025). Pred zadnjo ustanovitvijo leta 1994 je bila del [[Občina Škofja Loka|Občine Škofja loka]], še prej pa [[Občina Logatec|Občine Logatec]]. Središče občine je v [[Žiri|Žireh]], kjer živi tudi velika večina (okoli tri četrtine) prebivalstva občine, večji naselji sta še [[Selo, Žiri|Selo]] pri Žireh, skupaj s katerim šteje Žiri okoli 4.000 prebivalcev in [[Žirovski Vrh, Žiri|Žirovski vrh]]. == Naselja v občini == [[Brekovice]], [[Breznica pri Žireh]], [[Goropeke]], [[Izgorje]], [[Jarčja Dolina]], [[Koprivnik, Žiri|Koprivnik]], [[Ledinica]], [[Mrzli Vrh, Žiri|Mrzli Vrh]], [[Opale]], [[Osojnica]], [[Podklanec, Žiri|Podklanec]], [[Račeva]], [[Ravne pri Žireh]], [[Selo, Žiri|Selo]], [[Sovra]], [[Zabrežnik]], '''[[Žiri]]''', [[Žirovski Vrh, Žiri|Žirovski Vrh]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=108px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Bojan Starman]] | '''[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | [[Slika:SDS logotype.svg|37px]]<br>'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|37px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | rowspan=2|[[Slika:SDS logotype.svg|37px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=3|[[Janez Žakelj]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|37px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Franc Kranjc]] | '''{{Abbr|SV|Aleš Dolenc in skupina volivcev}}''' |} ==Glej tudi== *[[Seznam osebnosti iz Občine Žiri]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ziri.si/ Žiri], uradna stran občine. * [http://www.kam.si/mesta/ziri.html Žiri - predstavitev] * [http://muzej-ziri.si/ Muzej Žiri], uradna stran lokalnega muzeja * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=148&Itemid=17 gremoVEN.com - Župnijska cerkev svetega Martina v Žireh] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=152&Itemid=17 gremoVEN.com - Podružnična cerkev svetega Janeza Krstnika na Goropekah] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=151&Itemid=17 gremoVEN.com - Podružnična cerkev svete Ane na Ledinici] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=150&Itemid=17 gremoVEN.com - Podružnična cerkev svetega Lenarta na Dobračevi] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=149&Itemid=17 gremoVEN.com - Podružnična cerkev svetega Kancijana na Breznici pri Žireh] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Žiri]] [[Kategorija:Občina Žiri| ]] eo96bwv5idv289tzj30ftsxh304qy6w Ukrajina 0 4824 6759518 6756670 2026-10-02T06:20:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759518 wikitext text/x-wiki {{zapomen|nekdanjo državo na območju Ukrajine|Ukrajinska država}} {{Infopolje Država | native_name = {{jezik|uk|Україна}} | conventional_long_name = Ukrajina | common_name = Ukrajina | common_name2 = Ukrajine | image_flag = Flag of Ukraine.svg | image_coat = Lesser Coat of Arms of Ukraine.svg | national_anthem = [[Himna Ukrajine|Ще не вмерла України і слава, і воля]]<br />{{brezpreloma|(''Šče ne vmerla Ukrajiny i slava i volja'')<br />(»Slava in svoboda Ukrajine še nista umrli«)}}<br/>[[File:National anthem of Ukraine, instrumental.oga]] | image_map = Ukraine (orthographic projection) with Disputed Land.png | map_caption = Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo)<br/>(svetlo zeleno: [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemlja pod rusko okupacijo]]) | official_languages = [[ukrajinščina]] | ethnic_groups = 77,8 % [[Ukrajinci|Ukrajincev]]<br />17,3 % [[Rusi|Rusov]]<br />{{spaces|1}} 4,9 % drugih<ref name="popis2001">{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|title=Population by ethnic nationality, 1 January, year|work=ukrcensus.gov.ua|publisher=Ukrainian Office of Statistics|accessdate=17. 4. 2010|archive-date=2008-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080323110131/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|url-status=dead}}</ref> | ethnic_groups_year = 2001 | religion = {{ublist |item_style=white-space:nowrap; |87,3 % [[krščanstvo]]|11,0 % [[ateizem]]|0,8 % ostalo}} | religion_year = 2018 | religion_ref = <ref>{{citation |url=http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |script-title=uk:Особливості Релігійного І Церковно-Релігійного Самовизначення Українських Громадян: Тенденції 2010–2018 |trans-title=Features of Religious and Church – Religious Self-Determination of Ukrainian Citizens: Trends 2010–2018 |date=22 April 2018 |publisher=[[Razumkov Center]] in collaboration with the All-Ukrainian Council of Churches |pages=12, 13, 16, 31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180426194313/http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |archive-date=26 April 2018 <!-- Archive date guessed from URL --> |url-status=live |language=uk |place=Kyiv}}<br />Sample of 2,018 respondents aged 18 years and over, interviewed 23–28 March 2018 in all regions of Ukraine except Crimea and the occupied territories of the Donetsk and Luhansk regions.</ref> | demonym = [[Ukrajinci|Ukrajinec, Ukrajinka]] | capital = [[Kijev]] | latd = 50 | latm = 27 | latNS = N | longd = 30 | longm = 30 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = unitarna [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Ukrajine|predsednik]] | leader_name1 = [[Volodimir Zelenski]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Sergij Korecki]] | leader_title3 = [[predsednik vrhovne rade Ukrajine|predsednik vrhovne rade]] | leader_name3 = [[Ruslan Stefančuk]] | legislature = [[Vrhovna rada]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Ukrajine|Ustanovitev]] | sovereignty_note = | established_event1 = [[Kijevska Rusija]] | established_date1 = 882 | established_event2 = [[Gališko-volinska kneževina]] | established_date2 = 1199 | established_event3 = [[Kozaški hetmanat]] | established_date3 = 18. avgust 1649 | established_event4 = [[Ukrajinska ljudska republika]] | established_date4 = 17. marec 1917 | established_event5 = [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]] | established_date5 = 1. november 1918 | established_event6 = [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]] | established_date6 = 30. december 1922 | established_event7 = Članstvo [[OZN]] | established_date7 = 24. oktober 1945 | established_event8 = Neodvisnost od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] | established_date8 = 24. avgust 1991 | established_event9 = Trenutna ustava | established_date9 = 28. junij 1996 | area_rank = 44. | area_km2 = 603.550 | percent_water = 7 % | population_estimate = 41.588.354 | population_estimate_year = 2021<ref name="ukrstat2021">{{navedi knjigo |title=Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 |publisher=Državni urad za statistiko Ukrajine |year=2021 |location=Kijev |url=https://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2021/zb/05/zb_chuselnist%202021.pdf |pages=5}}</ref>{{smallsup|1}} | population_estimate_rank = 33. | population_census = 48.457.102 | population_census_year = 2001<ref name="popis2001"/> | population_density_km2 = 73,8 | population_density_rank = 115. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = {{smallsup|1}} | GDP_nominal = 173,41 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 58. | GDP_PPP = 474,77 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 49. | GDP_nominal_per_capita = 5225 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 114. | GDP_PPP_per_capita = 14.303 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 104. | Gini = 25,6 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | Gini_rank = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |title=GINI index (World Bank estimate) – Ukraine |publisher=Svetovna banka |website=data.worldbank.org |access-date=12 August 2021}}</ref>{{smallsup|3}} | HDI = 0,773 | HDI_year = 2021 | HDI_change = | HDI_rank = 77. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref>{{smallsup|3}} | currency = [[Ukrajinska grivna|grivna]] | currency_code = UAH | time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | drives_on = | cctld = [[.ua]] | calling_code = 380 | footnotes = {{smallsup|1}} Podatki ne vključujejo Krima in Sevastopola. }} '''Ukrajina''' ({{Jezik-uk|Україна|Ukrajina}} {{IPA-uk|ʊkrɐˈjinɐ|pron|Uk-Україна (2).oga}} je [[država]] v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. Je druga največja država v Evropi za [[Rusija|Rusijo]]<ref>{{Navedi novice|date=1 March 2022|title=Ukraine country profile|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-18018002|accessdate=25 March 2022}}</ref> s katero meji na vzhodu in severovzhodu.{{Efn|Ukrajina ima tudi'' [[de facto]]'' meje na jugu na [[Krim (polotok)|Krim]], po priključiti Krima k Rusiji. Ukrajina polotok Krim še vedno šteje za svoje območje in mednarodna skupnost to podpira (Resolucija Generalne skupščine ZN 68/262).}} Na severu meji na [[Belorusija|Belorusijo]]; na zahodu na [[Poljska|Poljsko]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Madžarska|Madžarsko]]; na jugu na [[Romunija|Romunijo]] in [[Moldavija|Moldavijo]]{{Efn| Delno pod nadzorom neprepoznane odcepljene države [[Transnistrija]]}}; in ima obalo vzdolž [[Azovsko morje|Azovskega]] in [[Črno morje|Črnega morja]]. Zajema okoli 600.000 km<sup>2</sup>,{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (27.000 km²).}} s približno 40 milijoni prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|date=3 March 2022|title=UN refugee agency: 1 million flee Ukraine in under a week|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-middle-east-migration-united-nations-6d6d91e8824d6c6fee2983c71f7a53fe|accessdate=3 March 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Situation Ukraine Refugee Situation|url=https://data2.unhcr.org/en/situations/ukraine|accessdate=25 March 2022|website=data2.unhcr.org}}</ref>{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (2.416.856)}} Glavno in [[Seznam mest v Ukrajini|največje mesto]] države je [[Kijev]]. Uradni in državni jezik je [[ukrajinščina]], večina ljudi pa tekoče govori tudi [[Ruščina|ruščino]].<ref>{{Navedi splet|last=Armitage|first=Susie|date=2022-04-08|title=‘Ukrainian has become a symbol’: interest in language spikes amid Russia invasion|url=https://www.theguardian.com/education/2022/apr/08/ukrainian-langauge-interest-spikes-support-country-war|accessdate=2022-04-18|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ukrajina je neodvisna od leta 1991, njen trenutni predsednik pa je [[Volodimir Zelenski]]. Ozemlje sodobne Ukrajine je bilo naseljeno že od 32.000 let pred našim štetjem. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bilo območje središče [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanske]] kulture pod [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], ki jo je dokončno uničila [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] v 13. stoletju. V naslednjih 600 letih so območje delile in vladale zunanje sile, vključno s [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovsko skupnostjo]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]]. [[Kozaški hetmanat]] se je pojavil v osrednji Ukrajini v 17. stoletju, vendar je bil razdeljen med Rusijo in Poljsko, na koncu pa ga je v celoti absorbiralo [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]]. V 19. stoletju je prišlo do rasti ukrajinskega nacionalizma, zlasti v [[Galicija|Galiciji]], ki je bila takrat del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] se je ponovno pojavilo ukrajinsko nacionalno gibanje in leta 1917 je bila ustanovljena [[Ukrajinska ljudska republika]]. Ta kratkotrajna država je bila na [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|silo prestrukturirana]] v [[Ukrajinska SSR|Ukrajinsko Sovjetsko Socialistično republiko]], ki je leta 1922 postala ustanovna članica [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR). Od leta 1932 do 1933 je v času [[Gladomor|gladomora]], umetno ustvarjene lakote, umrlo na milijone Ukrajincev. Leta 1939 je ZSSR po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribbentrop-Molotov]] od Poljske [[Poljska kampanja (1939)|priključila]] [[Zahodna Ukrajina|Zahodno Ukrajino]]. Nemška okupacija med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je privedla do smrti okoli 7 milijonov Ukrajincev in večine ukrajinskih Judov. Ukrajina je bila po [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruski SFSR]] druga najbolj poseljena in industrializirana republika Sovjetske zveze. Ukrajina je ponovno pridobila neodvisnost leta 1991 z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]]. Od svoje neodvisnosti je Ukrajina [[Unitarna država|unitarna republika]] s [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]]. Razglasila je [[nevtralnost]]<ref name="gska2.rada.gov.ua">{{Navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archivedate=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine}}</ref> in z Rusijo in drugimi [[Skupnost neodvisnih držav|državami CIS]] ustanovila omejeno vojaško partnerstvo, leta 1994 pa je vzpostavila tudi [[Partnerstvo za mir|partnerstvo z Natom]]. Leta 2013 je po prelomu obljub predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] o približevanju [[EU]] izbruhnilo množično protestno gibanje [[Evromajdan]], ki je z [[Revolucija dostojanstva|Revolucijo dostojanstva]] preraslo v njegovo odstavitev. Rusija je zatem z okupacijo [[Krim (polotok)|Krima]] in [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]] začela [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki je februarja 2022 s še trajajočo [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo v polnem obsegu]], prerasla v največjo vojno v Evropi po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Je [[Ustanovna listina Združenih narodov|ustanovna]] članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]],<ref>{{Navedi splet|title=Research Guides: UN Membership: UN Founding Members|url=https://research.un.org/en/unmembers/founders|website=research.un.org|accessdate=2025-12-29|language=English|first=Dag Hammarskjöld|last=Library}}</ref> članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], [[Organizacija GUAM za demokracijo in gospodarski razvoj|organizacije GUAM]], [[Association Trio]] in [[Lublinski trikotnik|Lublinskega trikotnika]] ter v [[Vstop Ukrajine v Evropsko unijo|procesu vstopa v EU]]. == Poimenovanje == Skozi zgodovino se je za Ukrajino uporabljalo več različnih imen. Ozemlje sodobne države se je pred slovansko poselitvijo imenovalo po [[Skiti|Skitih]] in [[Sarmati|Sarmatih]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Походження українців: між наукою та ідеологією| url=https://www.academia.edu/31722608/%D0%9F%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F_%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%86%D1%96%D0%B2_%D0%BC%D1%96%D0%B6_%D0%BD%D0%B0%D1%83%D0%BA%D0%BE%D1%8E_%D1%82%D0%B0_%D1%96%D0%B4%D0%B5%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%94%D1%8E|first=Leonid|last=Zaliznjak|year=2008|location=Kijev|page=104}}</ref> Po naselitvi Slovanov se je za Ukrajino več stoletij v domačem jeziku uporabljalo ime [[Rutenija|''Rus''']]. Iz tega se je prek latinščine razvil [[eksonim]] [[Rutenija]] in prek grščine Rusija (prednico današnje [[Rusija|Rusije]] se je v teh časih imenovala [[Moskovska velika kneževina]] oz. v latinskih virih ''Moskovia''), kasneje pa se je razvilo tudi poimenovanje Mala ''Rus'<nowiki/>'' in Rdeča ''Rus'.'' V 16.-17. stoletju se je pojavila [[Zaporoška Seč]] in [[Kozaški hetmanat]] z neuradnim poimenovanjem Ukrajina, ki je sčasoma nadomestilo ''Rus'<nowiki/>'' , katerega si je hkrati prisvojila Rusija, in postalo skupno ime Ukrajincev in njihove države.<ref name=":1" /> === Rus' in Rutenija === [[Slika:Litvania map 1570.png|levo|sličica|Nemški zemljevid iz leta 1570, na katerem je ozemlje [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]] označeno kot "Rusija", [[Moskovska velika kneževina]] (kasneje [[Rusko carstvo]]) pa kot "Moskovia".]] Najstarejša omemba imena ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija (v slovenščini se za razliko od večine slovanskih jezikov in [[Starovzhodnoslovanščina|starevzhodnoslovanščine]] izraz ''Rus'<nowiki/>'' enači z »Rusija«, ki pa v tem kontekstu nima povezave s sodobno [[Rusija|Rusijo]] ali [[Rusi]]<ref name=":22">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=}}</ref>) kot geografsko ime se pojavi leta 911 v sporazumu med kijevskim princem [[Oleg Novgorodski|Olegom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki mu je dodeljeval oblast nad ozemljem okoli Kijeva.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=РУСЬКА ЗЕМЛЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruska_zemlia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V prihodnosti se je ime ''Rus'<nowiki/>'' razširilo na vse ozemlje pod nadzorom kijevskih princev (država Kijevska Rusija). To je vključevalo osrednji del [[Dneper|Dnepra]] (kneževine Kijev, Černigov in Perejaslav) oz. v širšem smislu večji del [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (regije bolj oddaljene od Dnepra pogosto kot »zunanja ''Rus'<nowiki/>''«).<ref name=":5" /><ref name=":6" /> V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] se je uporabljalo [[Srednjeveška grščina|helenizirano]] ime Rusija (''Ρωσία''),<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> medtem ko se je v [[Latinščina|latinščini]] uveljavil eksonim »Rutenija«.<ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples|url=https://books.google.si/books?id=TA1zVKTTsXUC&pg=PA73&redir_esc=y|publisher=University of Toronto Press|date=2010-01-01|isbn=978-1-4426-1021-7|language=en|first=Paul R.|last=Magocsi|page=73}}</ref> Po razpadu Kijevske Rusije zaradi vdorov [[Mongoli|Mongolov]], se je ime ''Rus'<nowiki/>'' uporabljalo za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{Navedi splet|title=КОРОЛІВСТВО РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Korolivstvo_Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Med 1398 in 1569 se je ''Rus'<nowiki/>'' uporabljal kot del celotnega imena [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]<ref>{{Navedi splet|title=ВЕЛИКЕ КНЯЗІВСТВО ЛИТОВСЬКЕ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Velyke_Kniazivstvo_Lytovske|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> in med 1434 in 1772 se je v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] [[Galicija|Gališki]] del Poljske krone imenoval Rusko (Rutensko) vojvodstvo.<ref>{{Navedi splet|title=РУСЬКЕ ВОЄВОДСТВО|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruske_voievodstvo|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] se je ukrajinski del ([[Kraljestvo Galicije in Lodomerije]], 1772-1918) imenoval Rutenija. Prednica današnje Rusije se je v tistem obdobju imenovala [[Moskovska velika kneževina]]. Ta se je leta 1547 pod [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]] prvič sama uradno poimenovala ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija in v sledečih stoletjih povsem prevzela pomen tega imena.<ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ| url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Polemika legitimnosti uporabe imena ''Rus''' za Rusijo je bila izpostavljena v 19. stoletju,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Додаток 1. До історії використання топоніму Русь, Россія в українській історіографії...| url=http://litopys.org.ua/synopsis/syn05.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> kasnejši avtorji pa so mdr. to uporabo imena označili za »krajo« z utemeljitvijo, da se ime prvotno nanaša na današnjo Ukrajino.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Украдене ім'я: Чому русини стали українцями (вид. 2001) - Євген Наконечний - Тека авторів|url=https://chtyvo.org.ua/authors/Nakonechnyi_Yevhen/Ukradene_imia/|website=Чтиво|accessdate=2024-09-18|archive-date=2020-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125201341/https://chtyvo.org.ua/authors/Nakonechnyi_Yevhen/Ukradene_imia/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Як Московія стала Росією? До 300-ліття «викрадення» назви українського народу|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-i-moskoviya/31521000.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2022-08-01|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ірина|last=Костенко}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=«Україна-Русь» чи «Київська Русь»? Ці поняття мають різний зміст – історик|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-terminolohiya/31530763.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2024-05-14|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ігор|last=Гирич}}</ref> === Ukrajina === [[Slika:Delineatio generalis Camporum Desertorum vulgo Ukraina (1648).jpg|levo|sličica|Francoski zemljevid Ukrajine (Carte d'Ukranie) iz leta 1648 (karta je orientirana proti jugu).]] Poimenovanje »Ukrajina« ([[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]]: Оукраина) se je po [[Ipatska kronika|Ipatski kroniki]] prvič pojavilo leta 1187 v Kijevskem letopisu,<ref name="Україна">{{Navedi splet|title=Назва «Україна» в джерелах — Вікіджерела|url=https://uk.wikisource.org/wiki/%D0%9D%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0_%C2%AB%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0%C2%BB_%D0%B2_%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BB%D0%B0%D1%85|website=uk.wikisource.org|accessdate=2024-09-18|language=uk}}</ref> kjer se nanaša [[Perejaslavska kneževina|Perejaslavsko kneževino]] Kijevske Rusije, katere vzhodni del je mejil na [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijsko stepo]] - ime je pomenilo »stepsko obmejno ozemlje«.<ref name=":8">{{navedi knjigo|title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus|last=Plokhy|first=Serhii|authorlink=|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=New York|isbn=978-0-521-86403-9|pages=316-318|url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|access-date=2010-04-27|archive-date=2011-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110606203420/http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|url-status=live}}</ref> Ime se pojavi tudi v kronikah iz 1189, 1213, 1280 in 1282,<ref name="Україна" /> kjer se nanaša na [[Galicija|Galicijo]], [[Volinija|Volinijo]], Kijevsko regijo, [[Podolje]] in Braclavsko regijo.<ref name="franco">{{navedi splet|url=http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|title=Нарис Історії України з найдавніших часів до кінця XVII|accessdate=2009-02-26|archive-date=2009-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224140517/http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|date=1997|last=Jakovenko|first=H.}}</ref> Ime Ukrajina se zopet pojavi v sredini 17. stoletja po ustanovitvi [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seč]].<ref name="franco" /> V kartografiji se je v tem obdobju razširila uporaba imena Ukrajina za njeno današnje ozemlje.<ref>{{navedi knjigo|first=Serhii|last=Plokhy|chapter=Princes and Cossacks: Putting Ukraine on the Map of Europe|chapter-url=https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|title=Seeing Muscovy Anew: Politics—Institutions—Culture. Essays in Honor of Nancy Shields Kollmann|editor-first1=Michael S.|editor-last1=Flier|editor-first2=Valerie A.|editor-last2=Kivelson|editor-first3=Erika|editor-last3=Monahan|editor-first4=Daniel|editor-last4=Rowland|location=Bloomington, IN|publisher=Slavica Publishers|year=2017|page=323|isbn=978-0-89357-481-9|access-date=2024-09-20|archive-date=2024-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20240105202415/https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|url-status=dead}}</ref><ref name=":8" /> V drugi polovici 17. stoletja se je izraz Ukrajina uveljavil kot zemljepisno ime za osrednji del Dnepra in tudi politično kot neuradno ime [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Ukrajina - ime države hetmanov zaporoške vojske: politična in lingvistična transformacija poimenovanja (1673-1677)|url=https://archive.org/details/2021Ukraina/page/187/mode/1up?view=theater&ui=embed&wrapper=false|date=2021|last=Čuhlib|first=Taras|publisher=Inštitut za zgodovino Ukrajine Nacionalne akademije znanosti Ukrajine|year=2021|pages=187-209, 353}}</ref> Po vključitvi ukrajinskih ozemelj v Moskovsko oz. [[Rusko carstvo]], je ime Ukrajina postalo povezano z regijo v okolici Dnepra. Po preoblikovanju v [[Ruski imperij]] v 18. stoletju, se je znotraj imperija ozemlje uradno imenovalo »Mala ''Rus'''«.<ref name="franco" /> V 18. in še posebno 19. stoletju je ime Ukrajina prevzemalo vedno večjo vlogo, nadvladalo regionalna imena in postalo samozadostno skupno ime Ukrajincev.<ref name="Пономарёв">Пономарьов А. П. Етнічність та етнічна історія України: Курс лекцій.—К.: Либідь, 1996.— 272 с.: іл. І8ВМ 5-325-00615-0.</ref>{{rp|186}} Prvič se je kot uradno ime države uporabilo leta 1917 z nastankom [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]]. Obstaja več razlag sodobnega imena države. Tradicionalna razlaga, najpogostejša v etimoloških slovarjih, temelji na uporabi imena Ukrajina kot »območje ob meji« oz. »obrobno območje« Kijevske Rusije v 12. stoletju in kasnejši uporabi za obmejna območja [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]], Republike dveh narodov, Ruskega carstva in Poljske.<ref>{{Navedi splet|title=УКРАЇНА, НАЗВА|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=1.%201|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> V sodobnem času je ta razlaga deležna kritik in revizij,<ref>{{navedi knjigo|last1=Larissa M. L. Zaleska Onyshkevych, Maria G. Rewakowicz|title=Contemporary Ukraine on the Cultural Map of Europe|date=2014|publisher=Routledge| isbn=9781317473787| page=365}}</ref> mdr. zaradi [[Kozaški hetmanat|kozaške]] uporabe tega imena za njihovo lastno ozemlje, označena pa je bila tudi kot produkt carske Rusije - enačenje z rusko besedo ''okraina'' ({{Jezik-ru|окраина|label=none}}), ki pomeni »obrobno območje«.<ref>{{Navedi splet|title=Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов.| url=http://litopys.org.ua/pivtorak/pivtorak.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> Ukrajinski [[Filologija|filologi]] so postavili več teorij o pomenu; »regija/kneževina/država«,<ref>Шелухін, С. Україна — назва нашої землі з найдавніших часів. Прага, 1936. Андрусяк, М. Назва «Україна»: «країна» чи «окраїна». Прага, 1941; Історія козаччини, кн. 1—3. Мюнхен. Ф. Шевченко: термін "Україна", "Вкраїна" має передусім значення "край", "країна", а не "окраїна": том 1, с. 189 в Історія Української РСР: У 8 т., 10 кн. — К., 1979.</ref> »ozemlje okoli« (središča)<ref>{{navedi knjigo|last=Shkandrij|first=Myroslav| url=https://www.worldcat.org/oclc/180773067|title=Russia and Ukraine: literature and the discourse of empire from Napoleonic to postcolonial times|date=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=978-0-7735-6949-2|location=Montreal, Que.|pages=7|oclc=180773067}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Knysh|first=George|title=Rus and Ukraine in Mediaeval Times|publisher=Ukrainian Academy of Arts and Sciences in Canada|year=1991|location=Winnipeg|pages=26–27, 38 (note 88)}}</ref> ali pa združitev »u« (у) v smislu »v« oz. »domač« in »krajina« (країна) oz. »kraj« v protipomenko besede »tujina«.<ref>[http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm Русанівський, В.&nbsp;М.&nbsp;Українська мова // Енциклопедія «Українська мова».&nbsp;— К., 2000.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090227175540/http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm|date=27 лютого 2009}}, [http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm Григорій Півторак, Г. «Україна»&nbsp;— це не «окраїна» // Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116034417/http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm|date=16 листопада 2020}}.</ref><ref>{{navedi splet|title=Слово і назва Україна: від Київського літопису до Богдана Хмельницького|url=https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/|website=Історична правда|accessdate=2021-04-06|archive-date=2021-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210406130729/https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/}}</ref> == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina Ukrajine}} === Prazgodovina === [[Slika:Indo-European_migrations.jpg|sličica|300x300_pik|Zgodnje indoevropejske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]]<ref>{{cite journal|last=Gibbons|first=Ann|date=10 June 2015|title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians|url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians|journal=Science|publisher=AAAS}}</ref>]] V ukrajinskem naselju Korolevo na zahodu države so bili odkriti najstarejši zanesljivo datirani dokazi o prisotnosti [[človečnjaki|človečnjakov]] v Evropi - pred 1,4 milijona leti.<ref name="Garba2024">{{cite journal|author=R. Garba, V. Usyk, L. Ylä-Mella, J. Kameník, K. Stübner, J. Lachner, G. Rugel, F. Veselovský, N. Gerasimenko, A. I. R. Herries, J. Kučera, M. F. Knudsen, J. D. Jansen|date=March 6, 2024|title=East-to-west human dispersal into Europe 1.4 million years ago|url=https://www.researchgate.net/publication/378769849|journal=Nature|language=en|volume=627|issue=8005|pages=805–810|bibcode=2024Natur.627..805G|doi=10.1038/s41586-024-07151-3|issn=0028-0836|pmid=38448591|s2cid=268262450}}</ref> [[Človek|Sodobni ljudje]] so Ukrajino in njeno okolico poseljevali od 32.000 let pr. n. št., kar dokazujejo najdbe v [[Krimsko gorovje|Krimskem gorovju]].<ref name="orig">{{cite journal|last1=Prat|first1=Sandrine|last2=Péan|first2=Stéphane C.|last3=Crépin|first3=Laurent|last4=Drucker|first4=Dorothée G.|last5=Puaud|first5=Simon J.|last6=Valladas|first6=Hélène|last7=Lázničková-Galetová|first7=Martina|last8=Plicht|first8=Johannes van der|last9=Yanevich|first9=Alexander|date=17 June 2011|title=The Oldest Anatomically Modern Humans from Far Southeast Europe: Direct Dating, Culture and Behavior|journal=[[PLOS ONE]]|volume=6|issue=6|pages=e20834|bibcode=2011PLoSO...620834P|doi=10.1371/journal.pone.0020834|pmc=3117838|pmid=21698105|doi-access=free}}</ref><ref name="bbc">{{navedi novice| url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-13846262|title=Early human fossils unearthed in Ukraine|author=Jennifer Carpenter|date=20 June 2011|publisher=BBC|access-date=21 June 2011}}</ref> Od 4.500 pr.n.št. je na ozemlju Ukrajine med [[Dneper|Dneprom]] in [[Dnester|Dnestrom]] uspevala [[Neolitik|neolitska]] [[tripoljsko-kukutenska kultura]]. Na njenem ozemlju je bil najverjetneje prvič udomačen konj.<ref>{{navedi splet|date=7 May 2012|title=Mystery of the domestication of the horse solved: Competing theories reconciled|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2012/05/120507154107.htm|access-date=12 June 2014|publisher=sciencedaily (sourced from the [[University of Cambridge]])}}</ref><ref>{{navedi knjigo|first=Mary Kilbourne|last=Matossian|date=8 May 1997|isbn=9780765600622|publisher=Routledge|title=Shaping World History|page=43}}</ref><ref>{{navedi splet|title=What We Theorize – When and Where Did Domestication Occur|url=http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-url=https://web.archive.org/web/20130723111211/http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-date=23 July 2013|access-date=12 December 2010|website=International Museum of the Horse}}</ref><ref name="cbc.ca">{{navedi novice|date=7 March 2009|title=Horsey-aeology, Binary Black Holes, Tracking Red Tides, Fish Re-evolution, Walk Like a Man, Fact or Fiction|work=Quirks and Quarks Podcast with Bob Macdonald|publisher=CBC Radio|url=http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|access-date=18 September 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20141007100308/http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|archive-date=7 October 2014}}</ref> [[Kurganska hipoteza]] umešča območja Ukrajine kot lingvistično domovino [[Protoindoevropejci|protoindoevropejcev]].<ref>{{cite journal|last1=Balter|first1=Michael|date=13 February 2015|title=Mysterious Indo-European homeland may have been in the steppes of Ukraine and Russia|url=https://www.science.org/content/article/mysterious-indo-european-homeland-may-have-been-steppes-ukraine-and-russia|journal=[[Science (journal)|Science]]}}</ref> Zgodnje migracije Indoevropejcev iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontske stepe]] v 3. tisočletju pred našim štetjem so razširile Jamsko pašniško kulturo in [[Indoevropski jeziki|indoevropejske jezike]] v velik del Evrope.<ref>{{Cite journal|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland| first4=Nadin|last5=Mallick| first5=Swapan|last6=Llamas| first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=522|issue=7555|pages=207–211|arxiv=1502.02783|bibcode=2015Natur.522..207H|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836 |pmc=5048219|pmid=25731166}}</ref> Med [[Železna doba|železno dobo]] so območje naseljevali govorci iranskih jezikov - [[Kimerci]], [[Skiti]] in [[Sarmati]].<ref>{{navedi splet| url=https://www.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian|access-date=21 October 2015|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Med 700 in 200 pr.n.št. je bila del Skitskega kraljestva.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://global.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian: Ancient People|archive-url=https://web.archive.org/web/20170327013119/https://global.britannica.com/topic/Scythian|encyclopedia=Online Britannica|date=20 July 1998|access-date=26 October 2017|archive-date=27 March 2017|url-status=dead}}</ref> Od 6. stoletja pr. n. št. so na severno-vzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] bile ustanovljene [[Antična Grčija|Grške]], [[Antični Rim|Rimske]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinske]] kolonije (npr. Tiras, Olbija, [[Herson (kolonija)|Hersonesus]]), ki so uspevale vse do 6. stoletja. Na ozemlju so bili tudi [[Goti]], ki so jih po 370 nadvladali [[Huni]]. V 7. stoletju je bila vzhodna Ukrajina središče [[Velika Bolgarija|Velike Bolgarije]], vendar so se ti konec stoletja razselili v različne smeri, ozemlje pa so prevzeli [[Hazari]].<ref>{{navedi splet|title=Khazar &#124; Origin, History, Religion, & Facts| url=https://www.britannica.com/topic/Khazar|website=Encyclopædia Britannica|date=12 May 2023}}</ref> V 5. in 6. stoletju so v Ukrajini živeli [[Anti]], ki so bili predstavniki [[Stari Slovani|zgodnjih Slovanov]]. Migracije iz današnje Ukrajine na [[Balkan]] so povzročile nastanek mnogih [[Južni Slovani|južnoslovanskih]] narodnosti. Migracije proti severu, vse do jezera Ilmen, so vodile do nastanka [[Ilmenski Sloveni|Ilmenskih Slovenov]] in [[Kriviči|Krivičev]]. Po [[Avari|avarskem]] vdoru leta 602 in uničenju zveze Antov, je večina teh ljudi živela v ločenih plemenih vse do začetka 2. tisočletja.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=t124cP06gg0C&q=antes+avar&pg=PA42|title=A History of Ukraine|first=Paul Robert|last=Magocsi|date=16 July 1996|publisher=University of Toronto Press|access-date=16 July 2018|via=Google Books|isbn=9780802078209}}</ref> === Zlata doba Kijeva ===<!-- 800–1349 --> {{Main|Kijevska Rusija|Kijevska kneževina|Gališko-volinska kneževina}} [[Slika:Principalities_of_Kievan_Rus'_(1054-1132).jpg|sličica|Največji obseg Kijevske Rusije (1054-1132)]] Podrobnosti o ustanovitvi Kijevske Rusije so zamegljene in negotove.<ref>{{navedi splet|last=Belyaev|first=A.|date=13 September 2012|title=Русь и варяги. Евразийский исторический взгляд|url=https://www.gumilev-center.ru/rus-i-varyagi-evrazijjskijj-istoricheskijj-vzglyad/|access-date=11 March 2023|website=Центр Льва Гумилёва|language=ru-RU}}</ref> Država je obsegala večino sodobne Ukrajine, Belorusije in del zahodnega dela evropske Rusije.<ref name="Columbia">{{cite encyclopedia|encyclopedia=The Columbia Encyclopedia|edition=6|date=2001–2007|article=Kievan Rus|url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|access-date=8 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20000819153626/http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|archive-date=19 August 2000}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|zgodovini minulih let]], so stari vzhodni Slovani{{Efn|Tudi stari Rusi, kar pa nima povezave s sodobnimi [[Rusi]], kateri so to ime prevzeli stoletja kasneje.}} sprva bili [[Varjagi]] iz [[Skandinavija|Skandinavije]].<ref>''A Geography of Russia and Its Neighbors'' {{ISBN|978-1-606-23920-9}} p. 69</ref> Leta 882 je poganski princ [[Oleg Novgorodski|Oleg]] odvzel Kijev [[Askold in Dir|Askoldu in Diru]] ter ga proglasil za novo prestolnico Kijevske Rusije.<ref>{{navedi knjigo|last=Kubicek|first=Paul|date=2008| title=The History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=IpJxDwAAQBAJ&dq=kievan+rus+dir+882&pg=PA21|location=Westport|publisher=Greenwood Press|pages=20–22|isbn=9780313349201}}</ref> Nekateri zgodovinarji tej teoriji nasprotujejo in trdijo, da so bila vzhodna slovanska plemena v južnem delu [[Dneper|Dnepra]] že v samostojnem procesu organizacije v državo.<ref name="martin">{{navedi knjigo|last=Martin|first=Janet| url=https://books.google.com/books?id=JyN0hlKcfTcC&pg=PA37|title=A Companion to Russian History|date=6 April 2009|publisher=[[Wiley (publisher)|John Wiley & Sons]]|isbn=978-1-4443-0842-6|editor-last=Gleason|editor-first=Abbott|pages=37–40|language=en}}</ref> Varjaška elita, tudi vladajoča dinastija [[Rurikidi|Rurikidov]], se je kasneje asimilirala v slovansko populacijo.<ref name="Columbia" /> Kijevsko Rusijo je sestavljalo več [[Kneževina|kneževin]], ki so jim vladali rurikidški [[Knez|knezi]], ki so se pogosto bojevali za oblast nad Kijevom.<ref>''The Dynasty of Chernigov, 1146–1246'' {{ISBN|978-0-521-82442-2}} pp. 117–118</ref> Med 10. in 11. stoletjem je Kijevska Rusija postala največja in najmočnejša država v Evropi - to obdobje se imenuje Zlata doba.<ref name="cia2">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|title=Ukraine|access-date=24 December 2007|date=13 December 2007|website=[[CIA World Factbook]]|archive-date=2021-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210214235424/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|url-status=dead}}</ref> Začela se je z vladavino [[Vladimir I. Kijevski|Volodimirja Velikega]] (980-1015), ki je [[Pokristjanjevanje Kijevske Rusije|državo pokristjanil]]. Pod njegovim sinom, [[Jaroslav Modri|Jaroslavom Modrim]] (1019-1054), je država dosegla svoj kulturni in vojaški vrhunec.<ref name="Columbia" /> Kmalu zatem se je Kijevska Rusija razdelila in narasla je moč posameznih regij. Pod vladavino [[Vladimir Monomah|Volodimirja Monomaha]] (1113-1125) in njegovega sina [[Mstislav I. Kijevski|Mstislava]] (1125-1132) je moč države kratkotrajno spet narasla, nakar se je po Mstislavovi smrti razdelila na ločene kneževine. Kljub temu je vladavina nad Kijevom še več desetletij imela prestižen naziv.<ref>''Power Politics in Kievan Rus': Vladimir Monomakh and His Dynasty, 1054–1246'' {{ISBN|0-888-44202-5}} pp. 195–196</ref> V 11. in 12. stoletju je dominantna sila v stepi na severni obali Črnega morja bila nomadska konfederacija [[Kumani|Kumanov]] in [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, October 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref> [[Mongolska invazija Kijevske Rusije]] v 13. stoletju je dokončno uničila Kijevsko Rusijo - po [[Obleganje Kijeva (1240)|obleganju Kijeva leta 1240]], so Mongoli mesto uničili.<ref>{{navedi splet| url=https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|archive-url=https://wayback.archive-it.org/6473/20160819150506/https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|url-status=dead|archive-date=19 August 2016|title=The Destruction of Kiev|access-date=3 January 2008|website=University of Toronto's Research Repository}}</ref> Na zahodu sta se že pred tem pojavili močni kneževini [[Gališka kneževina|Galicija]] in [[Volinška kneževina|Volinija]], ki sta se združili v [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages%5CR%5CO%5CRomanMstyslavych.htm|title=Roman Mstyslavych|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> [[Danilo Gališki]], sin [[Roman Veliki|Romana Velikega]], je ponovno združil večji del jugozahodnega dela Kijevske Rusije; [[Volinija|Volinijo]], [[Galicija|Galicijo]] in Kijev. Zato ga je papeški odposlanec leta 1253 okronal za prvega kralja [[Rutenija|Rutenije]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Ougrin|first1=Dennis|last2=Ougrin|first2=Anastasia|date=2020|title=One Hundred Years in Galicia: Events That Shaped Ukraine and Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=sGgDEAAAQBAJ&dq=1253+daniel+ruthenia&pg=PR11|location=Newcastle upon Tyne|publisher=Cambridge Scholars Publishing|page=11|isbn=9781527558816}}</ref> === Tuja dominacija === {{further|Kijevsko vojvodstvo}}{{See also|Velika litovska kneževina|Krona kraljevine Poljske|Krimski kanat|Osmansko cesarstvo|Republika obeh narodov|Ruski imperij}} [[Slika:Rzeczpospolita2nar.png|sličica|Največji obseg [[Republika obeh narodov|republike obeh narodov]] (1619) z modernimi mejami držav. [[Krona kraljevine Poljske]] je po letu 1569 nadzirala večino Ukrajine.{{legend inline|#f59497|[[Krona kraljevine Poljske]]}}{{legend inline|#f693c8|[[Velika litovska kneževina]]}}{{legend inline|#787878|[[Vojvodina Livonija]]}}{{legend inline|#c8c8c8|[[Vojvodina Prusija]], Poljski [[fevd]]}}{{legend inline|#9661c7|[[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]], fevd republike}}]] Leta 1349 po [[Gališko-Volinske vojne|Gališko-Volinskih vojnah]], je bila regija razdeljena med [[Poljsko kraljestvo]] in [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]].<ref name="rowell266">{{navedi knjigo|title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295–1345|url=https://archive.org/details/lithuaniaascendi0000rowe|first=C. S.|last=Rowell|year=1994|publisher=Cambridge University Press| series=Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series|isbn=9780521450119}}</ref> Od sredine 13. do poznega 15. stoletja je [[Genovska republika]] na severni obali Črnega morja ustanovila mnoge kolonije, ki so postale pomembna trgovska središča.<ref>{{navedi splet|date=5 February 2018|script-title=ru:Генуэзские колонии в Одесской области – Бизнес-портал Измаила|title=Genuezskiye kolonii v Odesskoy oblasti – Biznes-portal Izmaila|trans-title=Genoese colonies in the Odesa region – Izmail's business portal|language=ru|url=http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|access-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205001115/http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|archive-date=5 February 2018}}</ref> Leta 1430 je bilo v Poljsko priključeno [[Podolje]], na ozemlje današnje Ukrajine pa se je naseljevalo vedno več [[Poljaki|Poljakov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Plokhy|first=Serhii|date=2017|title=The Gates of Europe: A History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=pm-QDQAAQBAJ&dq=podolia+1430&pg=PT87|location=New York|publisher=Basic Books|isbn=9780465050918}}</ref> Leta 1441 je [[Hadži I. Geraj]] na [[Krim (polotok)|Krimu]] in okoliških stepah ustanovil [[Krimski kanat]].<ref>{{navedi splet|url=http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|title=A History of Ukraine. Episode 33. The Crimean Khanate and Its Permanent Invasions of Ukraine|author=Radio Lemberg|website=radiolemberg.com|access-date=26 September 2019|archive-date=12 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512145419/http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|url-status=dead}}</ref> Ta je v vpadih zajemal ljudi in jih zasužnjeval; v treh stoletjih okoli 2 milijona.<ref>{{Cite journal|last=Kizilov|first=Mikhail|date=2007|title=Slaves, Money Lenders, and Prisoner Guards: The Jews and the Trade in Slaves and Captives in the Crimean Khanate|url=https://www.academia.edu/3706285|journal=Journal of Jewish Studies|volume=58|issue=2|pages=189–210|doi=10.18647/2730/JJS-2007|issn=0022-2097}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=İnalcik|first=Halil|title=The Mutual Effects of the Islamic and Judeo-Christian Worlds: The East European Pattern|publisher=Brooklyn College Press|year=1979|isbn=978-0-93088800-8|editor1-last=Ascher|editor1-first=Abraham|location=New York, NY|pages=25–43|contribution=Servile Labour in the Ottoman Empire|author-link=|editor2-last=Király|editor2-first=Béla K.|editor3-last=Halasi-Kun|editor3-first=Tibor|contribution-url=http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20170504102244/http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-date=4 May 2017|url-status=dead}}</ref> Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena [[Republika obeh narodov]]. Večina ukrajinskih ozemelj je bila iz litovske oblasti prenešena pod [[Krona kraljevine Poljske|Krono kraljevine Poljske]]. Pod pritiskom [[Polonizacija|polonizacije]] se je velik del rutenskega plemstva spreobrnil v [[katolištvo]] in postal del [[Šlahta|šlahte]] - poljskega nižjega plemstva.<ref>Subtelny, pp. 92–93</ref> === Kozaški hetmanat === {{main|Kozaški hetmanat|Zaporoška Seč}} Ker ni več bilo zaščite rutenskega plemstva, so se tlačani in meščani za zaščito obrnili k [[Zaporoški kozaki|Zaporoškim kozakom]]. Sredi 17. stoletja se je vzpostavila kozaška vojaška kvazi-država - [[Zaporoška Seč]].<ref name="zaporizhia">{{navedi splet|author=Krupnytsky B. and Zhukovsky A.|title=Zaporizhia, The|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\Z\A\ZaporizhiaThe.htm|access-date=16 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> Čeprav je Poljska nad njimi imela le malo nadzora, so ji koristili proti [[Turki|Turkom]] in [[Tatari|Tatarom]],<ref name="britcos">{{navedi splet|title=Ukraine – The Cossacks| url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/History#toc30066|access-date=21 October 2015|website=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref> občasno pa so tudi delovali kot zavezniki.<ref>{{navedi splet|last=Matsuki|first=Eizo| year=2009|title=The Crimean Tatars and their Russian-Captive Slaves|url=http://www2.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605131551/http://www.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|archive-date=5 June 2013|website=econ.hit-u.ac.jp|publisher=Hitotsubashi University (Mediterranean Studies Group)}}</ref> Zaradi nadaljevanja grobega tlačanstva rutenskega ljudstva s strani poljske [[Šlahta|šlahte]] (velik del katere so bili polonizirani rutenski plemiči) in zatiranja pravoslavne cerkve, so bili kozaki vedno bolj odtujeni od Poljakov.<ref name="britcos" /> Obravnavali so jih kot okupatorje in sovražnike ter so proti različnim vzvodim oblasti vodili oborožen odpor - tudi proti lokalnim predstavnikom oblasti in katoliški cerkvi.<ref>{{navedi splet|title=Poland|url=https://www.britannica.com/eb/article-28237|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011213405/http://britannica.com/eb/article-28237|archive-date=11 October 2007|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)}}</ref> Leta 1648 je [[Bogdan Hmelnicki]] vodil [[Vstaja Hmelnickega|največjo kozaško vstajo]] proti Republiki dveh narodov in poljskemu kralju, ki je imela tudi široko podporo med prebivalstvom.<ref>Subtelny, pp. 123–124</ref> Hmelnicki je ustanovil [[Kozaški hetmanat]], ki je obstajal vse do leta 1764 (po nekaterih virih 1782).<ref>{{cite encyclopedia|first1=Lev|last1=Okinshevych|author2=Arkadii Zhukovsky| url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CE%5CHetmanstate.htm|title=Hetman state|encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine|date=1989|volume=2}}</ref> Po hudem porazu Hmelnickega leta 1651 v [[Bitka pri Beresteczku|bitki pri Beresteczku]] se je bil prisiljen obrniti po pomoč k ruskemu carju. Leta 1654 je bil s [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskim sporazumom]] podrejen ruskemu monarhu. [[Slika:Hondius_Bohdan_Khmelnytsky.jpg|sličica|277x277_pik|[[Hetman]] [[Bogdan Hmelnicki]] je leta 1648 med uporom proti Poljski ustanovil neodvisno [[Kozaški hetmanat|Kozaško državo]].]] Po smrti Hmelnickega je njegovo državo opustošila 30-letna vojna med Ruskim carstvom, Poljsko, Krimskim kanatom, [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[kozaki]], kateri so vsi želeli oblast nad hetmanatom. To obdobje (1657-1686) je poimenovano ''[[Ruina (zgodovina Ukrajine)|Ruina]]'' (dob. ruševina). Med Poljsko in Ruskim carstvom je bil naposled leta 1686 podpisan [[Sporazum o večnem miru (1686)|Sporazum o večnem miru]], ki je hetmanat razdelil med njima. Oblast Poljske se je zmanjšala na območje zahodno od Dnepra. Istega leta je [[Kijevska metropola|Kijevsko metropolo]] anektiral Moskovski patriarhat in ga podredil Moskvi. Kozaški hetman [[Ivan Mazepa]] (1639-1709) je skušal povrniti suverenost hetmanata in odstraniti odvisnost od Ruskega carstva, zato se je pridružil [[Švedi|Švedom]] v [[Velika severna vojna|Veliki severni vojni]] (1700-1721),<ref name="Magocsi">{{navedi knjigo|last=Magocsi|first=Paul Robert|url=https://books.google.com/books?id=Z0mKRsElYNkC&dq=mazepa+poltava&pg=PA262|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples, Second Edition|date=2010|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442640856|location=Toronto|pages=255–263}}</ref> vendar so bili poraženi v [[Bitka pri Poltavi|Bitki pri Poltavi]] (1709).<ref name="Magocsi" /> Po tem je bila avtonomija hetmanata močno okrnjena. Med letoma 1764 in 1781 je [[Katarina Velika]] večji del osrednje Ukrajine vključila v [[Ruski imperij]], ukinila [[Kozaški hetmanat]] in [[Zaporoška Seč|Zaporoško Seč]] ter pomagala zadušiti zadnji veliki kozaški upor - [[Kolijivščina|Kolijivščino]].<ref>{{navedi knjigo|last=Hardaway|first=Ashley|url=https://books.google.com/books?id=gOSwvfCKYVkC&dq=massacre+uman+1768&pg=PA98|title=Ukraine|date=2011|publisher=Other Places Publishing|isbn=9781935850045|location=US|page=98}}</ref> Po [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|aneksaciji Krima v Rusko carstvo]] leta 1783 se je na tem območju začelo priseljevanje Rusov.<ref>{{navedi splet|last1=Makuch|first1=Andrij|last2=Zasenko|first2=Oleksa Eliseyovich|last3=Yerofeyev|first3=Ivan Alekseyevich|last4=Hajda|first4=Lubomyr A.|last5=Stebelsky|first5=Ihor|last6=Kryzhanivsky|first6=Stepan Andriyovich|date=13 December 2023|title=Ukraine under direct imperial Russian rule|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Ukraine-under-direct-imperial-Russian-rule|archive-url=|archive-date=|access-date=11 December 2023|website=[[Encyclopædia Britannica]] Online}}</ref> Vzpostavljena je bila politika [[Rusifikacija|rusifikacije]], zatrta je bila uporaba [[Ukrajinščina|ukrajinščine]] in ukrajinska nacionalna identiteta.<ref name="censor">{{cite journal|last=Remy|first=Johannes|date=March–June 2007|title=The Valuev Circular and Censorship of Ukrainian Publications in the Russian Empire (1863–1876): Intention and Practice|journal=Canadian Slavonic Papers|volume=47|issue=1/2|pages=87–110|doi=10.1080/00085006.2007.11092432|jstor=40871165|s2cid=128680044}}</ref> Po razpadu [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1795 je bil zahodni del Ukrajine razdeljen med Ruskim in [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]]. === 19. in zgodnje 20. stoletje === {{Main|Jugozahodni kraj|Harkovska gubernija|Černigovska gubernija|Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinska država}}{{Further|Ukrajinsko-sovjetska vojna}} [[Slika:Polish_troops_in_Kiev.jpg|desno|sličica|Vstop poljske vojske v Kijev maja 1920 med [[Poljsko-sovjetska vojna|Poljsko-sovjetsko vojno]]. Po [[Riški mirovni sporazum|Riškem mirovnim sporazumom]] 18. marca 1921 je Poljska prevzela nadzor nad zahodnim delom Ukrajine, Sovjetska zveza pa nad osrednjim in vzhodnim delom.]] V 19. stoletju je prišlo do porasta ukrajinskega nacionalizma. Z urbanizacijo, modernizacijo in kulturnimi trendi k romantičnem nacionalizmu, so se predstavniki ukrajinske [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenca]] posvetili nacionalnemu preporodu in družbeni pravičnosti. [[Taras Ševčenko]] (1814-1861), tlačan, ki je postal narodni pesnik, in politični teoretik [[Mihajlo Dragomanov]] (1841-1895), sta bila vodji narodno budilnega gibanja.<ref>{{navedi splet|title=The First Ukrainian Political Program: Mykhailo Drahomanov's ''Introduction'' to Hromadaurl|url=http://www.ditext.com/rudnytsky/history/first.html|access-date=26 March 2021|website=www.ditext.com}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Shevchenko, Taras|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CS%5CH%5CShevchenkoTaras.htm|access-date=1 November 2017|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> Pod [[Habsburžani]] so bili pogoji v Galiciji v Avstrijskem cesarstvu za narodno gibanje relativno ugodni,<ref>{{navedi knjigo|last=Magocsi|first=Paul Robert|title=The Roots of Ukrainian Nationalism: Galicia as Ukraine's Piedmont|date=16 July 2018|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442682252|doi=10.3138/9781442682252|s2cid=128063569}}</ref> v delu pod ruskim nadzorom pa so bile ukrajinske narodno-kulturne dejavnosti močno omejene. Zlasti [[Emski ukaz]] iz leta 1876 je prepovedal oziroma strogo omejil tiskanje in uvoz ukrajinskih publikacij ter javno uporabo ukrajinščine v gledališču in pri javnih branjih.<ref>{{Navedi splet |title=Ems Ukase |url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CE%5CM%5CEmsUkase.htm |access-date=2026-09-06 |website=www.encyclopediaofukraine.com}}</ref> Ukrajina je, tako kot preostalo Rusko cesarstvo, začela z [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] kasneje kot večina Evrope.<ref>{{navedi splet|title=Industrial Revolution {{!}} Key Facts| url=https://www.britannica.com/summary/Industrial-Revolution-Key-Facts|access-date=2022-07-30|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> V [[Donbas|Donbasu]] so bila odkrita nahajališča premoga, industrija pa se je vzpostavila v nekaterih večjih mestih kot je Kijev in [[Odesa]] - preostali del dežele pa je preostal večinoma odvisen od kmetijstva in izkoriščanja naravnih dobrin.<ref>{{navedi splet|title=On the industrial history of Ukraine|url=https://www.erih.net/how-it-started/industrial-history-of-european-countries/ukraine|access-date=2022-07-30|website=European Route of Industrial Heritage}}</ref> V avstrijskem delu je bilo stanje še posebno slabo, kar je več sto tisoč ljudi prisililo v emigracijo. Posledica je bila ustanovitev močnih skupnosti izseljencev v različnih državah kot je [[Kanada]], [[ZDA]] in [[Brazilija]].<ref>{{navedi knjigo| last=Satzewich| first=Vic| url=https://www.worldcat.org/oclc/252946784|title=The Ukrainian diaspora|date=2002|publisher=Routledge|isbn=0-415-29658-7|location=London|oclc=252946784|pages=26–48}}</ref> Del Ukrajincev je emigriral na [[Ruski Daljni vzhod|Daljni vzhod]]. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1897 je v [[Sibirija|Sibiriji]] živelo 223.000 Ukrajincev in 102.000 v [[Srednja Azija|srednji Aziji]].<ref>{{navedi knjigo|first1=Rainer| last1=Münz| first2=Rainer| last2=Ohliger|date=2003|url=https://books.google.com/books?id=xGV6gb0w914C|title=Diasporas and Ethnic Migrants: German, Israel, and Post-Soviet Successor States in Comparative Perspective|publisher=[[Routledge]]|page=164|isbn=0-7146-5232-6|via=Google Books}}</ref> Po izgradnji [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]] se je na vzhod preselilo še dodatnih 1,6 milijona Ukrajincev.<ref>{{navedi knjigo|last=Subtelny|first=Orest|author-link=|date=2000|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC|title=Ukraine: a history|publisher=University of Toronto Press|page=262|isbn=0-8020-8390-0|via=[[Google Books]]}}</ref> Na Daljnem vzhodu se je zaradi velikega števila Ukrajincev pojavilo ime [[Zelena Ukrajina]].<ref>{{navedi knjigo|first=Jonathan D.|last=Smele|date=2015|url=https://books.google.com/books?id=QwquCgAAQBAJ&pg=PA476|title=Historical Dictionary of the Russian Civil Wars, 1916–1926|publisher=Rowman & Littlefield|page=476|isbn=978-1-4422-5281-3|via=Google Books}}</ref> Z začetkom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je v Ukrajini začelo obdobje vojskovanja, ki je trajalo vse do konca leta 1921. Ob začetku vojne so bili Ukrajinci razdeljeni med [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Ruski imperij]] (večji del), ki sta se bojevala na nasprotnih straneh.<ref>{{navedi knjigo|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|publisher=University of Toronto Press|year=2000|isbn=978-0-8020-8390-6|pages=[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340 340–344]|author-link=|url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340}}</ref> Po razpadu Ruskega imperija, se je prva svetovna vojna v Ukrajini razvila v [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|ukrajinsko vojno za neodvisnost]], Ukrajinci pa so se borili z ali proti [[Rdeča armada|Rdeči]], [[Bela garda (Rusija)|Beli]], [[Mahnovščina|Črni]] in [[Zelena armada|Zeleni]] vojski, s [[Poljaki]], [[Madžari]] in [[Nemci]], ki so posredovali na različnih točkah. [[Mihajlo Gruševski]] je poskusil ustanoviti levo usmerjeno neodvisno državo [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinsko ljudsko republiko]], ki pa jo je pestila politična in vojaška nestabilnost. Po [[Državni udar|državnem udaru]] [[Pavlo Skoropadski|Pavla Skoropadskega]] je bila ustanovljena [[Ukrajinska država]] po nemškim protektoratom. [[Direktorat Ukrajine]] je neuspešno skušal ponovno obuditi ljudsko republiko, ukrajinsko vojsko pa so premagale različne sile. Kratek čas sta obstajali tudi [[Zahodnoukrajinska ljudska republika|Zahodnoukrajinska ljudska republike]] in [[Guculska republika]].<ref>{{navedi knjigo|last=Nahylo|first=Bohdan|date=1999|title=The Ukrainian Resurgence|url=https://books.google.com/books?id=iPCPxwubpYUC&dq=West+Ukrainian+People%27s+Republic++austria+hungary+territories&pg=PA8|location=London|publisher=Hurst|page=8|isbn=9781850651680|oclc=902410832}}</ref> [[Slika:Ukrainian_national_costumes_04.jpg|sličica|Mladi v narodni noši obeležujejo 22. januar 1919, ko je bil sprejet Akt o ponovni združitvi Ukrajinske ljudske republike in Zahodnoukrajinske ljudske republike.]] Za Ukrajino je bil rezultat prve svetovne vojne delna zmaga [[Druga poljska republika|druge poljske republike]], ki je anektirala zahodni del Ukrajine in zmaga prosovjetskih sil, ki so uspele uničiti različne frakcije in ustanoviti [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]]. Medtem je še [[Bukovina|Bukovino]] okupirala [[Romunsko kraljestvo|Romunija]] in Zakarpatje je postalo avtonomna regija [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]].<ref>{{navedi splet|title=Ukraine – World War I and the struggle for independence|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine|website=Encyclopædia Britannica|date=20 May 2023}}</ref> Vojne za različne dele Ukrajine je opustošila regijo, predvsem osrednji in vzhodni del. V delu, ki je bil nekdaj del Ruskega imperija je bilo ubitih približno 1,5 milijona ljudi, stotisoče pa je ostalo brez domov. Vzhodni del je še dodatno opustošila [[Ruska lakota 1921–1922|lakota leta 1921]].<ref>{{navedi splet|title=The Famine of 1920–1924|url=http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150113021645/http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|archive-date=13 January 2015|access-date=4 March 2015|website=The Norka – a German Colony in Russia}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Famine of 1921–3|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CF%5CA%5CFamineof1921hD73.htm|access-date=3 March 2015|publisher=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> === Medvojno obdobje === {{See also|Gladomor}} [[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|desno|sličica|Izstradani ljudje na ulicah [[Harkov|Harkova]] leta 1933. Kolektivizacija in zaseg pridelkov s strani sovjetskih oblasti je v Ukrajini povzročila obsežno lakoto, ki se imenuje [[Gladomor]].]]<!-- 1922–1939 --> V medvojnem obdobju je na Poljskem maršal [[Józef Piłsudski]] za zmanjšanje sovjetskega vpliva na vzhodno regijo [[Kresy]] skušal pridobiti ukrajinsko podporo s podelitvijo lokalne avtonomije.<ref>Timothy Snyder. (2003)The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943, The Past and Present Society: Oxford University Press. p. 202</ref><ref>Timothy Snyder. (2005). ''Sketches from a Secret War: A Polish Artist's Mission to Liberate Soviet Ukraine''. New Haven: Yale University Press. pp. 32–33, 152–162</ref> Po njegovi smrti leta 1935 so bile te ideje opuščene, saj niso pomirile Ukrajincev. Ti so ustanovili [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacijo ukrajinskih nacionalistov]] (OUN), ki je izvajala atentate na poljske vladne uradnike. Poljska vlada se je na to odzvala z omejitvijo pravic vseh državljanov, ki so bili ukrajinske narodnosti.<ref name="auto2">{{navedi splet|last=Revyuk|first=Emil|date=8 July 1931|title=Polish Atrocities in Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=imswAAAAIAAJ&q=ukrainophobia+poland|publisher=Svoboda Press|via=Google Books}}</ref><ref name="auto3">{{navedi knjigo|last=Skalmowski|first=Wojciech|url=https://books.google.com/books?id=Wp1R2srxDGEC&q=ukrainophobia+poland&pg=PA54|title=For East is East: Liber Amicorum Wojciech Skalmowski|date=8 July 2003|publisher=Peeters Publishers|isbn=9789042912984|via=Google Books}}</ref> To je med Ukrajinci vodilo do splošne podpore OUN in ostalih nacionalističnih, tudi militarističnih gibanj, ki so delovala v ilegali. Hkrati je novoustanovljena Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Komunistično vodstvo Ukrajinske SSR je pod [[Mikola Skripnik|Mikolo Skripnikom]] v 1920-ih letih izvajalo politiko [[Ukrajinizacija|ukrajinizacije]].<ref>Subtelny, p. 380</ref> Vrh Sovjetske zveze je sprva podpiralo narodni preporod [[Ukrajinska kultura|Ukrajinske kulture]] in jezika kot del splošne politike ''korenizacije'', ki je skušala podpirati kulturne in jezikovne napredke avtohtonih ljudstev v njihovih republikah. Ob istem času je vodja zveze [[Vladimir Lenin]] začel s svojim programom [[Nova ekonomska politika]] (NEP), ki je vzpostavil vrsto tržnega socializma, ki je dopuščal določena manjša in srednja podjetja v zasebni lasti. Želja je bila vzpodbuditi povojno obnovo, predvsem na področju kmetijstva - večji del katerega je bil v Ukrajini.<ref name="Service">{{navedi knjigo|last=Service|first=Robert|title=A History of Twentieth-Century Russia|publisher=Harvard University Press|year=1997|isbn=0674403487|location=Cambridge, MA|pages=124–125}}</ref> NEP je zato nazaj v državo privabil mnoge nekdanje vodje Ukrajinske ljudske republike.<ref>Christopher Gilley, 'The "Change of Signposts" in the Ukrainian emigration: Mykhailo Hrushevskyi and the Foreign Delegation of the Ukrainian Party of Socialist Revolutionaries', ''Jahrbücher für Geschichte Osteuropas'', Vol. 54, 2006, No. 3, pp. 345–74</ref> To obdobje je po Leninovi smrti prekinil vzpon [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], ki je ukinil NEP v ti. »velikem prelomu«. Proti koncu 1920ih let je začel s centralno vodenim planskim gospodarstvom. Sovjetska Ukrajina je bila del industrializacije in je v 1930ih početverila svojo industrijsko proizvodnjo. Zaradi Stalinove politike je kmečko prebivalstvo bilo žrtev [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacije]] pridelkov. Ta je bila del prve [[Petletka|petletke]] in jo je prisilno izvajala vojska in tajna policija [[ČEKA]]. Vsi, ki so se ji upirali, so bili [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|aretirani in deportirani]] v [[Gulag|gulage]] in delovna taborišča. Na kolektiviziranih kmetijah so bile postavljene nerealistične proizvodne kvote, v primeru nedoseganja teh kvot pa kmeti niso smeli prejeti zrnja za lastno prehrano. To je vodilo v obsežno umetno ustvarjeno lakoto - [[Gladomor]] - v kateri je umrlo več milijonov Ukrajincev. Več držav (vključno s Slovenijo) ''Gladomor'' priznava kot [[genocid]] nad Ukrajinci, za katerega je bil odgovoren [[Josif Stalin]] in druge sovjetske vodje.<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7111296.stm|title=Ukraine remembers famine horror|work=BBC News|date=24 November 2007}}</ref> V [[Velika čistka|veliki čistki]] je Stalin pobil svoje domnevne politične nasprotnike, kar je skupaj s prvo svetovno vojno in kolektivizacijo povzročilo izgubo nove generacije ukrajinske inteligence, kar je bilo poimenovano [[usmrčena renesansa]].<ref>{{cite journal|last=Wheatcroft|first=Stephen G.|author-link=|date=2007|title=Agency and Terror: Yevdokimov and Mass Killing in Stalin's Great Terror|journal=Australian Journal of Politics and History|volume=53|issue=1|pages=20–43|doi=10.1111/j.1467-8497.2007.00440.x|issn=0004-9522}} Full text in Ebsco. See also Robert Conquest, ''The Harvest of Sorrow: Soviet collectivization and the terror-famine'' (1986). Mark B. Tauger, "The 1932 Harvest and the Famine of 1933" ''Slavic Review'', Vol. 50, No. 1 (Spring, 1991), pp. 70–89, notes the harvest was unusually poor. [https://www.jstor.org/stable/2500600 online in JSTOR]; R. W. Davies, Mark B. Tauger, S. G. Wheatcroft, "Stalin, Grain Stocks and the Famine of 1932–1933", ''Slavic Review,'' Vol. 54, No. 3 (Autumn, 1995), pp. 642–657 [https://www.jstor.org/stable/2501740 online in JSTOR]; Michael Ellman. "Stalin and the Soviet famine of 1932–33 Revisited", ''Europe-Asia Studies'', Volume 59, Issue 4 June 2007, pages 663–693.</ref> === Druga svetovna vojna ===<!-- 1939–1945 --> {{See also|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Reichskommissariat Ukrajina|Holokavst v Ukrajini}} [[Slika:Ukraine-growth.png|sličica|Ozemeljske spremembe [[Ukrajinska SSR|Ukrajinske SSR]] med 1922 in 1954]] Po [[Tretji rajh|nemški]] in [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[Poljska kampanja (1939)|invaziji na Poljsko]] septembra 1939, sta si jo državi razdelili med seboj. Vzhodna Galicija in Volinija, kjer je živelo večinsko ukrajinsko prebivalstvo, sta postali del Ukrajinske SSR. To je predstavljalo prvo popolno združitev Ukrajincev po Kijevski Rusiji.<ref>Wilson, p. 17</ref><ref>Subtelny, p. 487</ref> Leta 1940 se je Ukrajinska SSR še dodatno razširila s severnim in južnim delom [[Besarabija|Besarabije]], severno Bukovino in regijo [[Gerca]], ki so bili odvzeti kraljevini Romuniji (iz preostalih odvzetih ozemelj je nastala [[Moldavska SSR]]). Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškem mirovnem sporazumu]] leta 1947 so bila ta ozemlje tudi mednarodno priznana kot del Sovjetske zveze.<ref>{{navedi splet|title=Treaty of Peace with Romania : February 10, 1947| url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/usmu011.asp|access-date=2022-09-25|website=[[Avalon Project]]}}</ref> Nemčija je 22. junija 1941 [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], ki je bila pred tem njena zaveznica. [[Sile osi]] so sprva hitro napredovale proti neuspešni obrambi [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. V [[Bitka za Kijev (1941)|bitki za Kijev]] je mesto prejelo naziv »mesto heroj«. V tej bitki je bilo ubitih ali zajetih preko 600.000 sovjetskih vojakov, kar je predstavljalo četrtino sovjetske zahodne fronte. Mnogi ujetniki so bili deležni hudih kršitev pravic.<ref>Roberts, p. 102</ref><ref>Boshyk, p. 89</ref> Po okupaciji Ukrajine, je na večini ozemlja bil ustanovljen [[Reichskommissariat Ukrajina]], katerega namen je bilo izkoriščanje naravnih dobrin in kasneje naselitev Nemcev. Del zahodnih Ukrajincev, ki so bili priključeni Sovjetski zvezu po napadu na Poljsko, je sprva Nemce pozdravljal kot osvoboditelje. To vzdušje ni trajalo dolgo, saj Nemci niso izkoristili nasprotovanja prebivalstva [[Stalinizem|stalinističnim]] politikam.<ref name="ww2">{{navedi splet|title=Ukraine – World War II and its aftermath|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-url=https://web.archive.org/web/20100227142736/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-date=27 February 2010|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Nacisti so ohranili sistem kolektivnih kmetij, izvajali [[Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev|genocidno politiko]] proti [[Judje|Judom]], milijone ljudi deportirali v Nemčijo kot t.i. ''Ostarbeiterje'' in začeli z programom depopulizacije, ki je bil prvi korak za bodočo nemško kolonizacijo.<ref name="ww2" /> Nemci so izvedli tudi blokado transporta hrane po Dnepru.<ref>{{navedi knjigo|author-link=|first=Karel Cornelis|last=Berkhoff|title=Harvest of despair: life and death in Ukraine under Nazi rule|url=https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk|publisher=Harvard University Press| date=April 2004|page=[https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk/page/164 164]}}</ref> Večina Ukrajincev se je borila v ali poleg Rdeče armade in odporniških enot.<ref name="worldwars">{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\W\O\Worldwars.htm|title=World wars|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> V zahodni Ukrajini se je leta 1942 vzpostavilo neodvisno gibanje [[Ukrajinska uporniška vojska]] (UPA), ki je bilo oboroženo krilo [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacije ukrajinskih nacionalistov]] (OUN).<ref>{{navedi knjigo|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|year=1988|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC&pg=PA106|page=410| publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442609914|via=Google Books}}</ref><ref name="vedeneyev">{{navedi splet|last=Vedeneev|first=Dmitry|date=7 March 2015|title=Військово-польова жандармерія - спеціальний орган Української повстанської армії|trans-title=Military Field Gendarmerie - special body of the Ukrainian Insurgent Army|url=http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307183958/http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-date=7 March 2015|access-date=11 March 2023}}</ref> Obe organizaciji sta stremeli k neodvisni ukrajinski državi na območju z ukrajinsko večino. To jih je vodilo v konflikt z Nemci, vendar je krilo pod vodstvom [[Andrij Melnik|Andrija Melnika]] občasno z njimi tudi sodelovalo. Od sredine 1943 in do konca vojne je UPA izvedel več [[Poboji Poljakov v Voliniji in vzhodni Galiciji|pobojev Poljakov]] v [[Volinija|Voliniji]] in [[Galicija|vzhodni Galiciji]], v katerih je bilo ubitih približno 100.000 Poljakov, kar je vodilo do povračil.<ref>{{navedi splet|last=Snyder| first=Timothy|date=24 February 2010|title=A Fascist Hero in Democratic Kiev|url=https://www.nybooks.com/online/2010/02/24/a-fascist-hero-in-democratic-kiev/|access-date=11 March 2023|website=The New York Review of Books| language=en}}</ref><ref name="IPNconf">{{cite conference|editor1-first=Grzegorz|editor1-last=Motyka|editor2-first=Dariusz|editor2-last=Libionka|editor1-link=|editor2-link=| url=http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|title=Antypolska Akcja OUN-UPA, 1943–1944, Fakty i Interpretacje|trans-title=Anti-Polish Action OUN-UPA, 1943–1944, Facts and Interpretations|publisher=[[Institute of National Remembrance|Instytut Pamięci Narodowej]]|year=2002|location=Warsaw|first=Grzegorz|last=Motyka|chapter=Polska reakcja na działania UPA – skala i przebieg akcji odwetowych|trans-chapter=Polish reaction to the actions of the UPA – the scale and course of retaliation|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819090728/http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|archive-date=19 August 2014|url-status=dead}}</ref> Organizirani poboji so bili poskus OUN, da bi ustvarili homogeno državo brez poljske manjšine znotraj svojih meja, in da bi preprečili Poljski, da bi po vojni poskusila prevzeti nadzor nad ozemlji, ki so bili njen del pred vojno.<ref>{{cite journal| last1=Snyder|first1=Timothy|date=2003|title=The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943|url=https://www.jstor.org/stable/3600827|journal=Past & Present|issue=179|pages=197–234|doi=10.1093/past/179.1.197|issn=0031-2746|jstor=3600827}}</ref> Po koncu vojne je UPA vodila oborožen odpor proti Sovjetski zvezi vse do sredine 1956.<ref>Piotrowski pp. 352–354</ref><ref>Weiner pp. 127–237</ref> V istem obdobju je delovala tudi [[Ukrajinska osvobodilna vojska]], ki je kolaborirala z nacisti.<ref name="Kalb2015">{{navedi knjigo|first=Marvin|last=Kalb|date=21 September 2015|title=Imperial Gamble: Putin, Ukraine, and the New Cold War|publisher=Brookings Institution Press|pages=|isbn=978-0-8157-2665-4|oclc=1058866168|url=https://books.google.com/books?id=wLe6CQAAQBAJ&pg=PT105}}</ref> [[Slika:Ruined_Kiev_in_WWII.jpg|sličica|[[Kijev]] je bil med drugo svetovno vojno opustošen. Nemčija ga je okupirala med 19. septembrom 1941 in 6. novembrom 1943.]] V Rdeči armadi se je skupno borilo med 4,5<ref name="worldwars" /> in 7 milijonov Ukrajincev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 2|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515091804/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref>{{Efn|V realnosti so te številke verjetno večje, saj ne vključujejo Ukrajincev drugih nacionalnostih (npr. ukrajinske Jude), ampak samo etnične Ukrajince iz Ukrajinske SSR.|name=fn1}} Polovica partizanskih enot, ki so leta 1944 skupno štele do 500.000 pripadnikov, je bilo Ukrajincev.<ref>Subtelny, p. 476</ref> UPA je štela med 15.000 in 100.000 pripadnikov.<ref>Magocsi, p. 635</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\U\K\UkrainianInsurgentArmy.htm|title=Ukrainian Insurgent Army|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> Večino bojevanja v drugi svetovni vojni je potekalo na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].<ref>Weinberg, p. 264</ref> Skupno je bilo ubitihi približno 6 milijonov Ukrajincev, kar vključuje približno 1,5 milijona ukrajinskih Judov, ki so jih ubile ''Einsatzgruppen'', občasno ob pomoči lokalnih kolaboratorjev.<ref>{{navedi novice|last=Smale|first=Alison|date=27 January 2014|title=Shedding Light on a Vast Toll of Jews Killed Away From the Death Camps|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2014/01/28/world/europe/a-light-on-a-vast-toll-of-jews-killed-away-from-the-death-camps.html|access-date=13 December 2023}}</ref> Od 8,6 milijona ubitih sovjetskih vojakov,<ref name="peremoga7">{{navedi splet|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 7|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515100506/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref><ref>Overy, p. 518</ref><ref name="Krivosheev">Кривошеев Г. Ф., ''Россия и СССР в войнах XX века: потери вооруженных сил. Статистическое исследование'' (Krivosheev G. F., ''Russia and the USSR in the wars of the 20th century: losses of the Armed Forces. A Statistical Study'') {{in lang|ru}}</ref> je bilo 1,4 milijona Ukrajincev.<ref name="peremoga7" /><ref name="Krivosheev" />{{Efn|Ne vključuje smrti vojnih ujetnikov.}} [[Dan zmage v Evropi|Dan zmage]] 8. maja je en izmed enajstih državnih praznikov v Ukrajini.<ref>{{navedi splet|last=|date=2021-12-29|title=Вихідні та святкові дні 2022 року в Україні/Holidays 2022 in Ukraine|url=https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|access-date=2022-07-31|website=Consulate General of Ukraine in New York|language=uk|archive-date=4 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804060355/https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|url-status=dead}}</ref> === Povojna sovjetska Ukrajina === {{Further|Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Černobilska nesreča|||}} [[File:Українськомовні1959—2001.gif|thumb|300px|right|Med sovjetsko okupacijo je bilo ukrajinsko prebivalstvo podvrženo rusifikaciji, v državo pa je bilo naseljenih na milijone Rusov. Med letoma 1959 in 1989 se je zato delež prebivalstva, ki primarno uporablja ukrajinščino, v južnih in vzhodnih regijah znatno zmanjšal, Donbasu pa je celo začela prevladovati ruščina.<ref>[https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/57398032/%D0%95%D1%82%D0%BD%D0%BE%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D0%B0_%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0%D0%BC%D1%96%D0%BA%D0%B0_%D1%96_-libre.pdf?1537213469=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DEthnocultural_dynamics_and_regional_iden.pdf&Expires=1759683476&Signature=Y1x9ohJAr6Anb30U-L27iI1NCoz~Yxcx3dIKGmsDPl7LLlt38vDBivW14bjZV5aZVmpFmMegcX9020~QyKi7-Ttp-WKHRjA2IG1VXBm5SSVGLLnfK32OuiFGc3mXAbuW5SXxHjFgtNGpBkk-CIMd1lVpQggAQYfkJ~r-qWpr~yO7d6QiN0ZeLr9vbvxyo7z3BcJBSA5NNDupEnMlK0PdnVcjcRq9VYCvAp3hD4f3Qdrf1958x4T1ROcElmk6ODk627Wm3~F-RRKkc6IYcBUxOVk4zBSy1IQO0NpQcKMdDsfv6ZqQYnqTv6JrFNboxbcwfqZug6OLHGII3Bsh7xsvAg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA Етнокультурна динаміка та регіональні ідентичності Півдня та Сходу України в 1991—2013 рр.]</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |title=Динамика численности этнических украинцев в УССР: на основе итогов Всесоюзных переписей населения 1959 г., 1970 г. и 1979 г. |access-date=2024-10-02 |archive-date=2024-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240629092655/https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |url-status=live }}</ref>]] Ukrajina je bila po vojni opustošena in je potrebovala velike količine dela za obnovitev. Uničenih je bilo preko 700 mest in 28.000 vasi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20070929133150/https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-date=29 September 2007|title=Ukraine: World War II and its aftermath|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> V letih 1946 in 1947 je situacijo še dodatno poslabšala [[lakota]], do katere je prišlo zaradi suše in uničene infrastrukture. Umrlo je več deset tisoč ljudi.<ref name="dt-kul-dem-los">{{navedi splet |title=Демографічні втрати України в хх столітті |url=https://dt.ua/SOCIUM/demografichni_vtrati_ukrayini_v_hh_stolitti.html |author=Stanislav Kulčitski |publisher=Dzerkalo tižnja |date=2004-10-01 |place=Kijev |access-date=2021-01-20 |language=uk}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1945 je Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]<ref name="un ukssr">{{navedi splet|url=https://www.un.org/depts/dhl/unms/ukraine.shtml|title=Activities of the Member States – Ukraine|access-date=17 January 2011|publisher=United Nations}}</ref> in je poleg Belorusije imela pravico glasovanja, čeprav nista bili samostojni (podlaga za to je bil poseben dogovor z [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]]).<ref>{{navedi splet|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|title=United Nations|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. Roosevelt agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.|access-date=22 September 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|title=United Nations|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|access-date=2014-09-22|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. In April 1945, new U.S. President Truman agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.}}</ref> Republika se je tudi dodatno razširila z aneksacijo Zakarpatja. Prebivalstvo je postalo bolj homogeno zaradi povojnega [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|obsežnega prisilnega preseljevanja v Sovjetski zvezi]]. Odstranjene so bile različne skupnosti Nemcev in preostali [[Krimski Tatari]]. Do 1. januarja 1953 so Ukrajinci predstavljali 20% deportirancev v zvezi.<ref name="Malynovska">{{navedi splet|url=http://www.niisp.org.ua/defa~177.php|title=Migration and migration policy in Ukraine|first=Olena|last=Malynovska|date=14 June 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130923061703/http://niisp.org.ua/defa~177.php|archive-date=23 September 2013}}</ref> Po smrti Stalina leta 1953, je [[Nikita Hruščov]] postal novi vodja Sovjetske zveze in začel z [[Destalinizacija|destalinizacijo]] in otoplitvijo odnosov. Med njegovim vodenjem je bil [[Krim (polotok)|Krimski polotok]] vključen v Ukrajinsko SSR iz Ruske. Formalni razlog je bilo prijateljsko darilo, vendar je šlo tudi za ekonomske razloge.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|title=The Transfer of Crimea to Ukraine|access-date=25 March 2007|date=July 2005|publisher=International Committee for Crimea|archive-date=2017-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215025255/http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|url-status=dead}}</ref> To je bila zadnja ozemeljska širitev Ukrajine, njene meje so se ohranile vse do sodobne neodvisne države. Ukrajina je bila ena izmed najpomembnejših republik v zvezi. Več vodilnih položajev so zasedli Ukrajinci; mdr. tudi [[Leonid Brežnjev]], četrti voditelj zveze med 1964 in 1982. Kljub temu je bil on (poleg [[Volodimir Ščerbitski|Volodimirja Ščerbitskega]]) odgovoren za obsežno [[Rusifikacija|rusifikacijo]] Ukrajine in zatiranje nove generacije ukrajinskih intelektualcev, ki je bila poimenovana [[Šestdesetnjaki]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Cook|first1=Bernard A.|url=https://books.google.com/books?id=hafLHZgZtt4C&q=shcherbytsky+russification&pg=PA1280|title=Europe Since 1945: An Encyclopedia|last2=Cook|first2=Bernard Anthony| date=2001| publisher=Taylor & Francis|isbn=978-0-8153-4058-4|language=en}}</ref> Do leta 1950 je republika presegla predvojne ravni industrijske proizvodnje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20080115052626/https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-date=15 January 2008|title=Ukraine – The last years of Stalin's rule|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> Ukrajina je postala vodilna v Evropi po industrijski proizvodnji<ref>Magocsi, p. 644</ref> in središče sovjetske vojaške industrije in visokotehnoloških raziskav.<ref>Magocsi, 1996, p. 704</ref> Sovjetska vlada je investirala v hidroenergetske in jerske projekte, ki so bili potrebni za zadostno oskrbo industrije z energijo. 26. aprila 1986 se je v [[Černobil|Černobilu]] z eksplozijo jedrskega reaktorja zgodila [[Černobilska nesreča]], ki je najhujša jedrska nesrečna v zgodovini.<ref>{{navedi novice| url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971|archive-url=https://archive.today/20120628220746/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971/|url-status=dead|archive-date=28 June 2012|title='Sombre anniversary' of worst nuclear disaster in history – Chernobyl: 10th anniversary|access-date=16 December 2007|author=Remy, Johannes|year=1996|publisher=Find articles|work=UN Chronicle}}</ref> === Neodvisnost === {{further|Razpad Sovjetske zveze|Oranžna revolucija|Revolucija dostojanstva|Rusko-ukrajinska vojna|}}<!-- 1990-2022 --> [[Mihail Gorbačov]] je vodil politiko omejene liberalizacije javnega življenja in skušal reformirati stagnirajoče gospodarstvo. Poskus slednjega je bil neuspešen, demokratizacija Sovjetska zveze pa je podžgala nacionalistične in separatistične tendence med etničnimi manjšinami, tudi Ukrajinci.<ref>{{navedi knjigo|last=Geller|first=Mikhail|url=https://www.worldcat.org/oclc/24243579|title=Седьмой секретарь: Блеск и нищета Михаила Горбачева|date=1991|isbn=1-870128-72-9|edition=1st Russian|location=London|oclc=24243579|page=352=356}}</ref> 16. julija 1990 je kot del ti. Parade suverenosti novoizvoljeni vrhovni svet Ukrajinske SSR sprejel Deklaracijo o državni suverenosti Ukrajine.<ref>{{navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-date=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=16 July 1990|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}</ref> Nekateri komunisti so 1991 izvedli neuspešen [[Avgustovski puč|državni udar]], po katerem je 24. avgusta Ukrajina razglasila neodvisnost.<ref>{{navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930203430/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-date=30 September 2007|title=Verkhovna Rada of Ukraine Resolution On Declaration of Independence of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=24 August 1991|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}</ref> Ta je bila potrjena na [[Referendum o neodvisnosti Ukrajine (1991)|referendumu]], kjer je 1. decembra 92% volilcev glasovalo za neodvisnost.<ref name="Nohlen_Stöver">Nohlen & Stöver, p1985</ref> Novi [[Predsednik Ukrajine|predsednik]] [[Leonid Kravčuk]] je podpisal [[Beloveški sporazum]], s katerim je Ukrajina postala ena izmed ustanovnih članic ohlapne [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]].<ref>{{navedi novice|title=Soviet Leaders Recall 'Inevitable' Breakup Of Soviet Union| url=http://www.rferl.org/content/article/1073305.html|work=RadioFreeEurope|date=8 December 2006|access-date=12 September 2007}}</ref> Kljub temu država ni nikoli postala njena polnopravna članica, saj ni ratificirala njenih ustanovnih sporazumov.<ref name=":2">{{navedi novice|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-dosi-v-snd-chy-ni/30969197.html|title="Україні не потрібно виходити із СНД – вона ніколи не була і не є зараз членом цієї структури"|newspaper=Радіо Свобода|date=26 November 2020|last1=Лащенко|first1=Олександр}}</ref> S tem je bila usoda Sovjetske zveze zapečatena, razpadla je 26. decembra 1991.<ref>{{navedi splet|last=Solodkov|first=Artem|date=27 December 2021|title=Период распада: последний декабрь Союза. 26 декабря 1991 года|url=https://www.rbc.ru/politics/27/12/2021/585bea709a794761ac0b5c55|access-date=11 March 2023|website=РБК|language=ru}}</ref> [[Slika:RIAN_archive_848095_Signing_the_Agreement_to_eliminate_the_USSR_and_establish_the_Commonwealth_of_Independent_States.jpg|sličica|Predsednik Ukrajine [[Leonid Kravčuk]] in ruski predsednik [[Boris Jelcin]] med podpisovanjem Beloveškega sporazuma, ki je vodil v [[razpad Sovjetske zveze]]]] Sprva je ekonomska prihodnost Ukrajine izgledala boljša kot v večini ostalih republik, čeprav je bila ekonomsko med revnejšimi.<ref name="Notstronk">{{navedi splet|last1=Sutela|first1=Pekka|title=The Underachiever: Ukraine's Economy Since 1991|url=https://carnegieendowment.org/2012/03/09/underachiever-ukraine-s-economy-since-1991-pub-47451|access-date=2022-08-03|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en}}</ref><ref>Shen, p. 41</ref> Vendar med prehodom iz komunizma na sistem prostega trga, je država utrpela hujšo gospodarsko krizo kot preostale nekdanje republike. Med krizo 1991-1999 je Ukrajina utrpela 60% padec BDP<ref name="IMF">{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=1992&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=926&s=PPPGDP&grp=0&a=&pr1.x=41&pr1.y=2|title=Ukrainian GDP (PPP)|access-date=10 March 2008|website=World Economic Outlook Database, October 2007|publisher=International Monetary Fund (IMF)}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20000712025953/http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-date=12 July 2000|title=Can Ukraine Avert a Financial Meltdown?|access-date=16 December 2007|date=June 1998|website=World Bank}}</ref> in [[Hiperinflacija|hiperinflacijo]], ki je 1993 dosegla vrhunec 10.000%.<ref>{{navedi splet|last1=Figliuoli|first1=Lorenzo|last2=Lissovolik|first2=Bogdan|date=31 August 2002|title=The IMF and Ukraine: What Really Happened|url=http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20021017151905/http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|archive-date=17 October 2002|access-date=16 December 2007|website=International Monetary Fund}}</ref> Stabilizacija je bila dosežena šele po tem, ko je nova valuta, [[Ukrajinska grivna|grivna]], konec leta 1998 utrpela velik padec vrednosti, delno kot posledica [[Ruska finančna kriza (1998)|ruske finančne krize]] istega leta.<ref>{{navedi splet|title=Дефолт 1998 года: 10 лет спустя|url=https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|access-date=2022-08-04|website=ukraine.segodnya.ua|date=11 July 2022|language=ru|archive-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804062644/https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|url-status=dead}}</ref> Posledica neuspešne ekonomske politike 1990ih je bila masovna privatizacija državne lastnine v žepe novega socialnega sloja ekstremno bogatih in vplivnih posameznikov - [[Oligarhija|oligarhov]].<ref name="Notstronk" /> Po [[Velika finančna kriza|veliki finančni krizi]] (2007–2009) je Ukrajina zopet doživela hudo recesijo,<ref name="Notstronk" /> ki je sledila v novo recesijo po začetku [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] leta 2014 in še eno z [[Ruska invazija na Ukrajino|odkrito rusko invazijo leta 2022]].<ref>{{navedi splet|title=War to cause Ukraine economy to shrink nearly a third this year – EBRD report – Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/war-cause-ukraine-economy-shrink-nearly-third-year-ebrd-report|access-date=2022-08-03|website=ReliefWeb|date=10 May 2022|language=en}}</ref> Ukrajinska ekonomija je vse od osamosvojitve dosegala slabe rezultate, predvsem zaradi sistemske [[Korupcija|korupcije]] in slabega upravljanja.<ref>{{navedi splet|last=Dickinson|first=Peter|date=2021-06-19|title=Ukraine's choice: corruption or growth|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/ukraines-choice-corruption-or-growth/|access-date=2022-08-03|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref> V 1990ih je zato potekalo več organiziranih stavk in protestov.<ref>{{cite journal|last1=Aslund|first1=Anders|last2=Aslund|first2=Anders|date=Autumn 1995|title=Eurasia Letter: Ukraine's Turnaround|url=https://archive.org/details/sim_foreign-policy_fall-1995_100/page/125|journal=Foreign Policy|volume=100|issue=100|pages=125–143|doi=10.2307/1149308|jstor=1149308}}</ref> Ruska agresija je preprečila večje ekonomsko okrevanje v 2010ih,<ref>{{Cite journal| last=Mykhnenko| first=Vlad|date=2020-03-15|title=Causes and Consequences of the War in Eastern Ukraine: An Economic Geography Perspective|journal=Europe-Asia Studies|volume=72|issue=3|pages=528–560|doi=10.1080/09668136.2019.1684447|issn=0966-8136|doi-access=free|s2cid=214438848}}</ref> boj proti [[Pandemija covida-19|pandemiji covida-19]] pa je otežila nizka precepljenost in še potekajoča ruska invazija.<ref>{{Cite journal|last1=Ludvigsson|first1=Jonas F.|last2=Loboda|first2=Andrii|date=July 2022|title=Systematic review of health and disease in Ukrainian children highlights poor child health and challenges for those treating refugees|journal=Acta Paediatrica|language=en|volume=111|issue=7|pages=1341–1353|doi=10.1111/apa.16370|issn=0803-5253|pmc=9324783|pmid=35466444}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Impact of war on the dynamics of COVID-19 in Ukraine - Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/impact-war-dynamics-covid-19-ukraine|access-date=2022-08-04|website=reliefweb.int|date=17 April 2022|language=en}}</ref> Politiko Ukrajine sta zaznamovali dve temi; odnos med Ukrajino, Zahodom in Rusijo ter klasična delitev levo-desno.<ref>{{Cite journal|last=Shevel|first=Oxana|date=2015-09-01|title=The parliamentary elections in Ukraine, October 2014|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0261379415000608|journal=Electoral Studies|language=en|volume=39|pages=159–163|doi=10.1016/j.electstud.2015.03.015|issn=0261-3794}}</ref> Prva predsednika, Kravčuk in [[Leonid Kučma]], sta skušala držati ravnotežje med različnima vizijama prihodnosti države.<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2005-10-01|title=Neither East Nor West: Ukraine's Security Policy Under Kuchma|url=https://doi.org/10.1080/10758216.2005.11052215|journal=[[Problems of Post-Communism]]|volume=52|issue=5|pages=59–68|doi=10.1080/10758216.2005.11052215|issn=1075-8216|s2cid=157151441}}</ref> Kasnejša, [[Viktor Juščenko]] in [[Viktor Janukovič]], pa sta bila pro-zahodna oz. pro-ruska. Proti Janukoviču sta se razvili dve množični protestni gibanji. Leta 2004 je prišlo do [[Oranžna revolucija|Oranžne revolucije]], ko je več desettisoč protestnikov zaradi volilne prevare v prid Janukoviču zahtevalo ponovitev volitev (nato je bil izvoljen Juščenko). Pozimi 2013/2014 je potekalo gibanje [[Evromajdan]], ki je nastalo kot posledica Janukovičove zavrnitve podpisa sporazuma o približevanju EU. Po mesecih protestov, na katerih so Janukovičove sile ubile več kot 100 ljudi, je pobegnil v Rusijo, parlament pa ga je v [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] odstavil s položaja. Rusija ni želela priznati nove vlade, ki jo je imenovala »hunta« in trdila, da je šlo za »državni udar« s strani [[ZDA]].<ref>{{navedi splet|date=2014-04-25|title="Хунта" и "террористы": война слов Москвы и Киева|url=https://www.bbc.com/russian/blogs/2014/04/140425_blog_krechetnikov_harsh_speech|access-date=2022-08-04|website=BBC News Русская служба|language=ru}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Putin accuses US of orchestrating 2014 'coup' in Ukraine|date=22 June 2021|access-date=3 March 2022|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/6/22/russias-putin-accuses-us-of-orchestrating-2014-coup-in-ukraine|publisher=Al Jazeera}}</ref><ref name="Partido da imprensa Golpista">{{navedi splet|title=The Maidan in 2014 is a coup d'etat: a review of Italian and German pro-Russian media|url=https://voxukraine.org/en/the-maidan-in-2014-is-a-coup-d-etat-a-review-of-italian-and-german-pro-russian-media|access-date=2022-08-04|website=|language=en-US}}</ref> [[Slika:Euromaidan_Kyiv_1-12-13_by_Gnatoush_009.jpg|sličica|[[Evromajdan]] v Kijevu decembra 2013]] Čeprav je Rusija leta 1994 podpisala [[Budimpeški memorandum]], v katerem ji je za zameno varovanja ozemeljske celovitosti Ukrajina predala svoj obsežen arzenal [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]] in raket, je po odstavitvi proruskega predsednika [[Rusko-ukrajinska vojna|napadla Ukrajino]]. Konec februarja in začetek marca 2014 je okupirala [[Krim (polotok)|Krim]] s ti. [[Mali zeleni možje|malimi zelenimi možmi]] ([[evfemizem]] za neoznačene ruske vojake). Po tem je prek [[Marionetna država|marionetnih separatističnih republik]] [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]].<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2018-05-04|title=Euromaidan revolution, Crimea and Russia–Ukraine war: why it is time for a review of Ukrainian–Russian studies|url=https://doi.org/10.1080/15387216.2019.1571428|journal=Eurasian Geography and Economics|volume=59|issue=3–4|pages=529–553|doi=10.1080/15387216.2019.1571428|issn=1538-7216|s2cid=159414642}}</ref> Po mesecih spopadov in uspešni ukrajinski protiofenzivi je 24. avgusta 2014 Rusija [[Bitka za Ilovajsk|vstopila v Ukrajino]] z rednimi enotami. [[Oborožene sile Ukrajine|Ukrajinsko vojsko]] so potisnili na frontno črto, ki je bila od februarja 2015 do februarja 2022 ustaljena.<ref>{{Cite journal|last=Hosaka|first=Sanshiro|date=2019-07-03|title=Putin the 'Peacemaker'?—Russian Reflexive Control During the 2014 August Invasion of Ukraine|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13518046.2019.1646950|journal=The Journal of Slavic Military Studies|language=en|volume=32|issue=3|pages=324–346|doi=10.1080/13518046.2019.1646950|issn=1351-8046|s2cid=210591255}}</ref> Konflikt je bil delno zamrznjen vse do 24. februarja 2022,<ref>{{Cite journal|last1=Potočňák|first1=Adam|last2=Mares|first2=Miroslav|date=2022-05-16|title=Donbas Conflict: How Russia's Trojan Horse Failed and Forced Moscow to Alter Its Strategy|journal=Problems of Post-Communism|volume=70|issue=4|pages=341–351|doi=10.1080/10758216.2022.2066005|issn=1075-8216|doi-access=free|s2cid=248838806}}</ref> ko je Rusija izvedla novo [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo, ki še traja]].<ref>{{navedi novice|last1=Lock|first1=Samantha|last2=Singh|first2=Maanvi|last3=Oladipo|first3=Gloria|last4=Michael|first4=Chris|last5=Jones|first5=Sam|date=24 February 2022|title=Ukraine-Russia crisis live news: Putin declares operation to 'demilitarise' Ukraine – latest updates|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/23/ukraine-russia-news-crisis-latest-live-updates-putin-biden-europe-sanctions-russian-invasion-border-troops|access-date=24 February 2022|issn=0261-3077}}</ref> Začetni ruski načrt za invazijo ni bil uspešen, Ukrajina je uspela osvoboditi mnoga območja in obraniti prestolnico;<ref>{{navedi splet|last=Lonas|first=Lexi|date=2022-05-12|title=5 ways Russia has failed in its invasion|url=https://thehill.com/policy/international/3486213-5-ways-russia-has-failed-in-its-invasion/|access-date=2022-08-04|website=The Hill|language=en-US}}</ref> vseeno danes [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Rusija okupira]] približno 17 % Ukrajine. To vključuje dele [[Luganska oblast|Luganske]], [[Hersonska oblast|Hersonske]], [[Zaporoška oblast|Zaporoške]] in [[Donecka oblast|Donecke oblasti]] ter celoten [[Avtonomna republika Krim|Krim]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/ng-interactive/2023/feb/21/a-year-of-war-how-russian-forces-have-been-pushed-back-in-ukraine|title=A year of war: how Russian forces have been pushed back in Ukraine|first1=Pablo|last1=Gutiérrez|first2=Ashley|last2=Kirk|website=the Guardian}}</ref> [[Slika:2022_Russian_invasion_of_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ozemlja pod okupacijo Rusije]] v Ukrajini ({{Datum}})]] Ruska agresija je celotno politično ozračje v državi obrnila proti zahodu. Kmalu po Janukovičovem pobegu je Ukrajina junija 2014 podpisala sporazum o povezavi z EU, državljanom pa je bila tri leta kasneje dodeljena pravica potovanja brez vizumov. Januarja 2019 je bila [[Pravoslavna cerkev Ukrajine]] priznana kot neodvisna od Moskovskega patriarhata, kar je razveljavilo odločitev konstantinopelskega patriarhata iz 1686, ki je patriarhat v Kijevu podredil Moskvi - to je predstavljalo hud udarec vplivu Moskve v Ukrajini.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine Country Report|url=https://www.eu-listco.net/publications/ukraine-country-report|access-date=2022-08-04|website=EU-LISTCO|date=11 December 2019|language=en-ZA|archive-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804060354/https://www.eu-listco.net/publications/ukraine-country-report|url-status=dead}}</ref> Po invaziji leta 2022 je Ukrajina postala [[Potencialna širitev Evropske unije|kandidatka]] za članstvo v EU.<ref name="BBC News">{{navedi novice|date=2022-06-23|title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status|language=en-GB|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467|access-date=2022-08-04}}</ref> V začetku 2023 se je začela obsežna protikorupcijska kampanja, ki je privedla do odstavitev mnogih oseb na vodilnih položajih.<ref>{{navedi novice|date=2023-01-24|title=Top Ukrainian officials quit in anti-corruption drive|language=en-GB|work=BBC News| url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64383388|access-date=2023-01-25}}</ref> == Geografija == [[Slika:Typical agricultural landscape of Kherson Oblast.jpg|thumb|left|Tipična kulturna krajina v Ukrajini, modro nebo in rumeno polje pšenice, sta simbolno predstavljena na ukrajinski zastavi]] {{glavni|Geografija Ukrajine|Seznam naravnih rezervatov Ukrajine}} S površino 603.550 kvadratnih kilometrov je Ukrajina ena od 50 [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največjih držav sveta]] in največja država, ki v celoti leži v Evropi (od evropskih držav je večja Rusija, katere večji del leži v [[Azija|Aziji]]).<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |title=Ukraine |work=The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=8.6.2014 |archive-date=2016-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160709035611/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |url-status=dead }}</ref> Večino površja države predstavljajo obširne ravnice [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]], ki prehajajo v [[stepa|stepe]] in [[planota|planote]]. Prečkajo jih reke, ki se izlivajo v [[Črno morje]], največji od njih sta [[Dneper]] in [[Dnester]], na jugozahodu pa mejo z Romunijo predstavlja [[delta Donave]]. Na račun obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z [[žito]]m, je dobila Ukrajina vzdevek »žitnica Evrope«. Bolj gorato območje so le [[Karpati]] na zahodu države, kjer se nahaja tudi najvišji vrh v državi, [[Goverla]] z 2061 m [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. Največje mesto je glavno mesto [[Kijev]] na severu države, z okoli 2,8 milijona prebivalcev, več kot milijon pa jih imajo še [[Harkov]], [[Odesa]] in [[Dnipro]]. Pomembni naravni viri v Ukrajini vključujejo litij,<ref>{{Navedi novice|last=Tabuchi|first=Hiroko|date=2 March 2022|title=Before Invasion, Ukraine's Lithium Wealth Was Drawing Global Attention|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/climate/ukraine-lithium.html|accessdate=3 March 2022|issn=0362-4331}}</ref> zemeljski plin,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> [[kaolinit]],<ref name=":0" /> les<ref>{{Navedi splet|last=Nature|first=Preferred by|title=Ukraine Timber Risk Profile|url=https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|accessdate=3 March 2022|website=NEPCon - Preferred by Nature|language=en|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126092543/https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|url-status=dead}}</ref> in obilo obdelovalnih površin.<ref>{{Navedi knjigo|date=2020|title=Overview of soil conditions of arable land in Ukraine – Study case for steppe and forest-steppe zones.|url=https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca7761en/|accessdate=7 March 2022|work=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo |doi=10.4060/ca7761en|isbn=978-92-5-132215-4|language=en}}</ref> Ukrajina ima veliko okoljskih problemov.<ref>{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Ukraine invasion: rapid overview of environmental issues|url=https://ceobs.org/ukraine-invasion-rapid-overview-of-environmental-issues/|accessdate=3 March 2022|website=CEOBS|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Bank|first=World|date=January 2016|title=Ukraine Country Environmental Analysis|url=https://openknowledge.worldbank.org/handle/10986/24971|journal=World Bank|language=en-US}}</ref> Nekatere regije nimajo zadostnih zalog pitne vode.<ref>{{Navedi splet|title=Water, sanitation and hygiene (WASH)|url=https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|accessdate=3 March 2022|website=www.unicef.org|language=en|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303120132/https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|url-status=dead}}</ref> Onesnaženost zraka in vode vplivata na državo, pa tudi na krčenje gozdov in onesnaženost s sevanjem na severovzhodu zaradi nesreče leta 1986 v jedrski elektrarni v [[Černobil|Černobilu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|title=Environmental issues in Ukraine|publisher=Naturvernforbundet|date=16 July 2017|accessdate=2022-04-22|archive-date=2022-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306201646/https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|url-status=dead}}</ref> === Podnebje === [[Slika:Koppen-Geiger_Map_UKR_present.svg|levo|sličica|[[Köppnova podnebna klasifikacija]]]] Ukrajina ima pretežno zmerno podnebje, razen južne obale Krima, ki ima subtropsko podnebje.<ref name="faoclimate">{{Navedi splet| url=http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|title=Ukraine|website=Country Pasture/Forage Resource Profiles|publisher=Food and Agriculture Organization|accessdate=8 August 2016|archive-date=2016-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20161006014817/http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|url-status=dead}}</ref> Na podnebje vpliva zmerno topel, vlažen zrak iz Atlantskega oceana.<ref name="ebclimate">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/place/Ukraine|title=Ukraine – Climate|accessdate=20 October 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref> Povprečne letne temperature se gibljejo med 5,5-7 °C na severu, na jugu pa do 11-13 °C.<ref name="ebclimate" /> Največ [[Padavine|padavin]] je na zahodu in severu, najmanj pa na vzhodu in jugovzhodu.<ref name="ebclimate" /> Zahodna Ukrajina, zlasti v Karpatih, prejme okoli 120 cm padavin letno, medtem ko Krim in obalna območja Črnega morja prejmejo okoli 40 cm.<ref name="ebclimate" /> Pričakuje se, da se bo razpoložljivost vode iz večjih porečij zmanjšala, zlasti poleti. To predstavlja tveganje za kmetijski sektor.<ref>{{Navedi časopis|last=Didovets|first=Iulii| last2=Krysanova|first2=Valentina| last3=Hattermann|first3=Fred Fokko|last4=del Rocío Rivas López|first4=María|last5=Snizhko|first5=Sergiy|last6=Müller Schmied|first6=Hannes|date=1 December 2020|title=Climate change impact on water availability of main river basins in Ukraine|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214581820302354|journal=Journal of Hydrology: Regional Studies|language=en|volume=32|pages=100761|doi=10.1016/j.ejrh.2020.100761|issn=2214-5818}}</ref> Negativni vplivi [[Podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] na kmetijstvo se najbolj čutijo na jugu države, ki ima stepsko podnebje. [[Svetovna banka]] je izjavila, da je Ukrajina zelo ranljiva za podnebne spremembe.<ref>{{Navedi splet|title=World Bank Climate Change Knowledge Portal|url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/ukraine|website=climateknowledgeportal.worldbank.org|language=en}}</ref> === Biotska raznovrstnost === Ukrajina je razdeljena na šest kopenskih [[Ekoregija|ekoregij]]: [[srednjeevropski mešani gozdovi]], [[krimski submediteranski gozdni kompleks]], [[vzhodnoevropska gozdna stepa]], [[panonski mešani gozdovi]], [[Karpatski gorski iglavci|karpatski gorski gozdovi iglavcev]] in [[Pontsko-kaspijska stepa|pontska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi| first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri| first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant| last10=Noss|first10=Reed| last11=Hansen|first11=Matt|display-authors=1|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}</ref> Tam je nekoliko več [[Iglavci|iglastih]] kot [[Listavec|listnatih]] gozdov.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017">{{Navedi časopis|last=Shvidenko|first=Anatoly| last2=Buksha|first2=Igor|last3=Krakovska|first3=Svitlana|last4=Lakyda|first4=Petro|date=30 June 2017|title=Vulnerability of Ukrainian Forests to Climate Change|url=|journal=Sustainability| volume=9|issue=7|page=1152| doi=10.3390/su9071152|eissn=2071-1050|pmid=|doi-access=free|issn=2071-1050 }}</ref> Najbolj gosto gozdnato območje je [[Polesje]] na severozahodu; z borom, hrastom in brezo.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017" /> Obstaja 45.000 živalskih vrst,<ref name="Conference2001">{{Navedi knjigo|last=Council of Europe. Conference|date=1 January 2001|title=Conference Sur la Conservation Et Le Suivi de la Diversite Biologique Et Paysagere en Ukraine|publisher=Council of Europe|pages=78–|isbn=9789287146458|oclc=1056440382|url=https://books.google.com/books?id=OuALwoUqnU8C&pg=PA78}}</ref> od katerih je približno 385 ogroženih vrst uvrščenih v [[Rdeča knjiga Ukrajine|Rdečo knjigo Ukrajine]].<ref name="State">{{Navedi splet|url=http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure%5Cfauna%5Cindex.htm|title=Welcome to State of The Environment in Ukraine|accessdate=21 October 2013|publisher=The Ministry for Environmental Protection and Nuclear Safety of Ukraine|archive-date=2009-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090707031611/http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure/fauna/index.htm|url-status=dead}}</ref> [[Ramsarsko mokrišče|Mednarodno pomembna mokrišča]] pokrivajo več kot 7.000 km<sup>2</sup>.<ref name="wetland">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/sitelist.pdf|title=The List of Wetlands of International Importance|website=Ukraine|date=11 October 2013|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar Organization}}</ref><ref name="Ramsar">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/cop8/cop8_nrs_ukraine1.pdf|title=National planning tool for the implementation of the Ramsar Convention on Wetlands|year=2002|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar organization}}</ref> == Politika == [[Slika:Chart Constitution of Ukraine EN.svg|sličica|Tabela političnega sistema Ukrajine|228x228_pik]] Ukrajina je republika z [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]] z ločeno [[Zakonodajna oblast|zakonodajno]], [[Izvršilna oblast|izvršilno]] in [[Sodna oblast|sodno oblastjo]].<ref name="Choudhry 2018 p16.">{{Navedi knjigo|last=Choudhry|first=Sujit|title=Semi-presidentialism and Inclusive Governance in Ukraine Reflections for Constitutional Reform|publisher=International Institute for Democracy and Electoral Assistance|publication-place=Stockholm|year=2018|isbn=978-91-7671-154-5|oclc=1038616889|page=16|url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/semi-presidentialism-and-inclusive-governance-in-ukraine.pdf}}</ref> === Ustava Ukrajine === {{Glavni članek|Ustava Ukrajine}} [[Ustava Ukrajine]] je bila sprejeta in ratificirana junija 1996 na 5. zasedanju ukrajinskega parlamenta ''[[Vrhovna rada]]''.<ref name="UNIANCD28616">[http://www.unian.info/society/1389415-ukraine-celebrating-20th-anniversary-of-constitution.html Ukraine celebrating 20th anniversary of Constitution], UNIAN (28 June 2016)</ref> Ustava je bila sprejeta s 315 od 450 možnih glasov za (najmanj 300 za).<ref name="UNIANCD28616" /> Pravico do spremembe ustave po posebnem zakonodajnem postopku ima izključno parlament. Edini organ, ki lahko razlaga ustavo in ugotavlja ali je zakonodaja v skladu z njo je [[ustavno sodišče Ukrajine]]. Od leta 1996 dalje se [[državni praznik]] [[Dan ustave (Ukrajina)|Dan ustave]] praznuje 28. junija.<ref>[http://www.jamestown.org/single/?no_cache=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=38117 Yulia Tymoshenko Goes On Trial A Day Before Constitution Day], Eurasia Daily Monitor (30 July 2011)</ref><ref name="UW29121996">[http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml 1996: THE YEAR IN REVIEW] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303190426/http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml |date=2016-03-03 }}, The Ukrainian Weekly (29 December 1996)</ref> === Predsednik, parlament in vlada === {{Glavni članek|Predsednik Ukrajine|Vrhovna rada}} {{Multiple image | total_width = 280 | image1 = Volodymyr Zelensky Official portrait.jpg | caption1 = {{small|[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]]}}<br/>[[Volodimir Zelenski]] | link1 = Volodimir Zelenski | image2 = Корецький Сергій.webp | caption2 = {{small|[[Predsednik vlade Ukrajine|Premier]]}}<br/>[[Sergij Korecki]] | link2 = Sergij Korecki }} [[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] je izvoljen s splošnim glasovanjem za petletni mandat in je uradni [[državni poglavar]].<ref>{{Navedi splet| url=http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3fart_id=235995&cat_id=32672|title=General Articles about Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Government Portal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080120232454/http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3Fart_id%3D235995%26cat_id%3D32672|archivedate=20 January 2008}}</ref> Zakonodajna veja Ukrajine vključuje enodomni parlament s 450 sedeži, Vrhovna rada.<ref>{{Navedi splet|url=http://portal.rada.gov.ua/|title=Verkhovna Rada of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071223190549/http://portal.rada.gov.ua/|archivedate=23 December 2007}}</ref> Parlament je v prvi vrsti odgovoren za oblikovanje izvršilne veje oblasti in [[Vlada Ukrajine|kabineta ministrov]], ki ga vodi [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]].<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine,_2004|title=Constitution of Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Wikisource}}</ref> Predsednik ima pooblastilo za imenovanje ministrov za zunanje zadeve in obrambo ter pooblastilo za imenovanje generalnega tožilca in vodjo [[Varnostna služba Ukrajine|Varnostne službe]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Черноватий Л. М.|title=Практичний курс англійської мови. 4-й курс.: Підручник для ВНЗ|publisher=Нова Книга|pages=24–|isbn=9789663821757|url=https://books.google.com/books?id=8wbcCQAAQBAJ&pg=PA24}}</ref> [[Ustavno sodišče Ukrajine|Ustavno sodišče]] lahko razveljavi zakone, akte parlamenta in kabineta, predsedniške uredbe in akte [[Vrhovna Rada Krima|krimskega parlamenta]], če se ugotovi, da kršijo ustavo. Drugi normativni akti so predmet sodnega nadzora. [[Vrhovno sodišče Ukrajine|Vrhovno sodišče]] je glavni organ v sistemu sodišč splošne pristojnosti. Lokalna samouprava je uradno zagotovljena. Lokalni sveti in mestni župani so splošno izvoljeni in nadzorujejo lokalne proračune. Vodje območnih in okrajnih uprav imenuje predsednik na predlog predsednika vlade.<ref name="House2004">{{Navedi knjigo|last=Freedom House|date=13 September 2004|title=Nations in Transit 2004: Democratization in East Central Europe and Eurasia|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|pages=639–|isbn=978-1-4617-3141-2|oclc=828424860|url=https://books.google.com/books?id=AsJlnVU4ipoC&pg=PA639}}</ref> === Oborožene sile === {{Glavni članek|Oborožene sile Ukrajine}} [[Slika:Kissing_the_flag.jpg|sličica|Genadij Lačkov, poveljnik ukrajinskega kontingenta v večnacionalnih silah – Irak, poljublja zastavo svoje države]] Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina na svojem ozemlju podedovala vojaško silo s 780.000 ljudmi, opremljeno s tretjim največjim arzenalom jedrskega orožja na svetu.<ref name="milgov">{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=en&part=history&sub=history|title=The history of the Armed Forces of Ukraine|accessdate=5 July 2008|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/wmd/world/ukraine/index.html|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=24 December 2007|publisher=GlobalSecurity.org}}</ref> Leta 1992 je Ukrajina podpisala [[lizbonski protokol|Lizbonski protokol]], s katerim se je država strinjala, da bo odstopila vse jedrsko orožje Rusiji in se pridružila [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja]] kot država brez jedrskega orožja. Do leta 1996 je država postala država brez jedrskega orožja.<ref name="milgov" /> Ukrajina je dosledno ukrepala v smeri zmanjšanja konvencionalnega orožja. Podpisala je [[Pogodba o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi|Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi]], ki je zahtevala zmanjšanje tankov, topništva in oklepnih vozil (vojaška sila se je zmanjšala na 300.000). Država načrtuje preoblikovanje sedanje vojske, ki temelji na obveznikih, v poklicno prostovoljno vojsko.<ref name="wbook06">{{Navedi splet| url=http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071108143812/http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf| archivedate=8 November 2007|title=White Book 2006|accessdate=24 December 2007|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref> Ukrajinska vojska je na predvečer [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije 2022]] imela 196.600 aktivnih vojakov in okoli 900.000 rezervistov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forces.net/news/numbers-how-does-ukraines-military-stack-against-russias|title=In numbers: How does Ukraine's military stack up against Russia?|first=Alex|last=Walters|website=Forces Network}}</ref> === Upravna delitev === {{Glavni članek|Upravna delitev Ukrajine}} [[Slika:Ukraine, administrative divisions (claims hatched) - de - colored.svg|sličica|desno|218x218px|Upravna delitev Ukrajine]] Ukrajina je upravno razdeljena na eno avtonomno republiko ([[Avtonomna republika Krim]]), 24 [[Oblasti Ukrajine|oblasti]] in dve mesti s posebnim statusom – Kijev (prestolnica) in [[Sevastopol]]. Oblasti in avtonomna republika se naprej delijo na 136 [[Rajoni Ukrajine|rajonov]], ti pa na 1469 [[Gromada|gromad]] (občin). Pred teritorialno in upravno reformo leta 2020 je Ukrajina uporabljala sistem, podedovan iz Sovjetske zveze, po katerem je obstajalo 490 rajonov in do 187 mest oblastnega pomena. Na tretji stopnji so se kraji delili na mesta rajonskega pomena, naselja mestnega tipa ter na podeželska naselja – »vasi« in »naselja«. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto; min-width:80%;" |- !colspan=2|[[Oblasti Ukrajine|Oblasti]] |- | colspan=2 style="vertical-align:top;"|{{colbegin|colwidth=10em}} * [[Čerkaška oblast|Čerkaška]] * [[Černigovska oblast|Černigovska]] * [[Črnoviška oblast|Črnoviška]] * [[Dnipropetrovska oblast|Dnipropetrovska]] * [[Donecka oblast|Donecka]] * [[Ivano-Frankivska oblast|Ivano-Frankivska]] * [[Harkovska oblast|Harkovska]] * [[Hersonska oblast|Hersonska]] * [[Hmelnicka oblast|Hmelnicka]] * [[Kijevska oblast|Kijevska]] * [[Kirovogradska oblast|Kirovogradska]] * [[Luganska oblast|Luganska]] * [[Lvovska oblast|Lvovska]] * [[Mikolajivska oblast|Mikolajivska]] * [[Odeška oblast|Odeška]] * [[Poltavska oblast|Poltavska]] * [[Rivenska oblast|Rivenska]] * [[Sumska oblast|Sumska]] * [[Ternopilska oblast|Ternopilska]] * [[Viniška oblast|Viniška]] * [[Volinska oblast|Volinska]] * [[Zakarpatska oblast|Zakarpatska]] * [[Zaporoška oblast|Zaporoška]] * [[Žitomirska oblast|Žitomirska]] {{colend}} |- ![[Avtonomna republika]] ![[Mesta s posebnim statusom]] |- | style="vertical-align:top;" | * [[Avtonomna republika Krim]] | style="vertical-align:top;" | * [[Kijev|Mesto Kijev]] * [[Sevastopol|Mesto Sevastopol]] |} Avtonomna republika Krim in Sevastopol sta od 2014 okupirani s strani Rusije. Del Donecke in Luganske oblasti je od 2014 [[Vojna v Donbasu|pod nadzorom]] ruskih [[Marionetna država|marionetnih republik]]. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji leta 2022]] je Rusija dodatno okupirala del Hersonske in Zaporoške oblasti. Mednarodna skupnost ne priznava nobene izmed okupacij oz. sledečih aneksacij, vsa ozemlja [[De iure - de facto|de iure]] pripadajo Ukrajini.<ref>{{Navedi novice|date=2022-09-30|title=Putin signs documents to illegally annex four Ukrainian regions, in drastic escalation of Russia's war|language=en-CA|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-putin-signs-documents-to-unlawfully-claim-4-ukrainian-regions-in/|accessdate=2023-05-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://documents.un.org/access.nsf/get?OpenAgent&DS=A/RES/ES-11/4&Lang=E|title=Resolution adopted by the General Assembly on 12 October 2022|date=2022-10-12|accessdate=2024-02-26|website=un.org|publisher=United Nations}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Gospodarstvo == {{Glavni članek|Gospodarstvo Ukrajine}} Leta 2021 je bilo kmetijstvo največji gospodarski sektor, Ukrajina pa je bila največji svetovni izvoznik pšenice.<ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Vendar Ukrajina ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi <ref name="poor">{{Navedi splet|url=https://voxukraine.org/en/why-is-ukraine-poor-look-to-the-culture-of-poverty/|title=Why Is Ukraine Poor? Look To The Culture Of Poverty|website=VoxUkraine|last=Bohdan Ben|date=25 September 2020|accessdate=4 March 2021}}</ref> in leta 2021 je bila korupcija v državi ocenjena najslabše na celini za [[Rusija#Korupcija|Rusijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine|url=https://www.transparency.org/en/countries/ukraine|accessdate=24 March 2022|website=Transparency International|language=en}}</ref> Leta 2021 je ukrajinski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca po pariteti kupne moči znašal nekaj več kot 14.000$.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/April/weo-report?c=926,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2019&ey=2026&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook Database, April 2021|publisher=International Monetary Fund| website=IMF.org|accessdate=17 April 2020}}</ref> Kljub zagotavljanju nujne finančne podpore je [[Mednarodni denarni sklad|MDS]] pričakoval, da se bo gospodarstvo leta 2022 zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije Rusije močno]] skrčilo.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Leta 2021 je povprečna mesečna plača v Ukrajini dosegla najvišjo raven pri skoraj 14.300&nbsp;[[Ukrajinska grivna|₴]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukrainian-economy-in-2021-procrastination-without-innovation.html|title=Ukrainian Economy in 2021: Procrastination Without Innovation|last=Jaroslav Romanchuk|date=29 December 2021|publisher=Kyiv Post|accessdate=27 January 2022}}</ref> (okoli 465&nbsp;€).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exchange-rates.org/exchange-rate-history/uah-eur-2021|title=UAH to EUR Exchange Rate History for 2021|accessdate=2024-04-13|website=exchange-rates.org}}</ref> Približno 1&nbsp;% Ukrajincev je leta 2019 živelo pod nacionalnim pragom revščine.<ref>{{Navedi splet|title=Poverty headcount ratio at national poverty lines (% of population) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.NAHC?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Brezposelnost v Ukrajini je bila leta 2019 4,5-odstotna.<ref>{{Navedi splet|title=Unemployment, total (% of total labor force) (national estimate) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.UEM.TOTL.NE.ZS?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Leta 2019 je bilo 5–15&nbsp;% ukrajinskega prebivalstva uvrščenih v srednji razred.<ref>{{Navedi novice|date=10 October 2019|title=Where Ukraine's middle class is and how it can develop|work=The Ukrainian Week|last=Lyubomyr Shavalyuk|url=https://ukrainianweek.com/Economics/236449|accessdate=6 November 2020}}</ref> Leta 2020 je [[državni dolg]] Ukrajine znašal približno 50&nbsp;% njenega nominalnega BDP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|title=Ukraine Government Debt: % of GDP|website=CEIC|accessdate=17 April 2021|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417135816/https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|url-status=dead}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> V letu 2021 sta bili pomembni sektorji mineralne surovine in lahka industrija.<ref name=":42">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Ukrajina proizvaja skoraj vse vrste transportnih vozil in vesoljskih plovil. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|title=Statistics of Launches of Ukrainian LV|accessdate=24 December 2007|website=www.nkau.gov.ua|publisher=State Space Agency of Ukraine|archive-date=2018-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181210200631/http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121232043/http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archivedate=21 November 2008|title=Missile defence, NATO: Ukraine's tough call|accessdate=5 July 2008|publisher=Business Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fas.org/nuke/guide/ukraine/|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=5 July 2008|website=The Nuclear Information Project|archive-date=2021-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210118091625/https://fas.org/nuke/guide/ukraine/|url-status=dead}}</ref> Letala [[Antonov (podjetje)|Antonov]] in tovornjaki [[KrAZ]] se izvažajo v številne države. [[Evropska unija]] je glavni trgovinski partner države.<ref name=":42" /> Pred [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je bilo število [[Turizem v Ukrajini|turistov, ki so obiskali Ukrajino]], osmo v Evropi po lestvici [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]].<ref>[https://web.archive.org/web/20080819191518/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf UNWTO World Tourism Barometer, volume 6], [[UNWTO]] (June 2008)</ref> Ukrajina ima številne turistične znamenitosti: gorske verige, primerne za smučanje, pohodništvo in ribolov: obala [[Črno morje|Črnega morja]] priljubljena poletna destinacija; [[Naravni rezervat|naravni rezervati]] različnih [[Ekosistem|ekosistemov]]; cerkve, [[Grad|grajske]] ruševine in druge arhitekturne in parkovne znamenitosti. Kijev, Lvov, Odesa in [[Kamjanec-Podilski]] so bili glavna turistična središča Ukrajine, od katerih je vsako ponujalo številne zgodovinske znamenitosti in izredno gostoljubno infrastrukturo. Turizem je bil nekoč glavni opornik gospodarstva Krima, vendar se je število obiskovalcev po ruski priključitvi leta 2014 močno zmanjšalo.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/magazine-28688478 Tourism takes a nosedive in Crimea] bbc.co.uk, accessed 29 December 2015</ref> [[Sedem čudes Ukrajine]] in [[Sedem naravnih čudes Ukrajine]] sta izbor najpomembnejših znamenitosti Ukrajine, ki jih je izbrala širša javnost z glasovanjem po internetu. === Kmetijstvo === Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki in jo pogosto opisujejo kot "krušno košaro Evrope". V sezoni mednarodnega trženja pšenice 2020/21 (julij-junij) se je uvrstila na šesto mesto največjega izvoznika pšenice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s pšenico.<ref name=":02">{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/1291390883|title=FOOD OUTLOOK - BIANNUAL REPORT ON GLOBAL FOOD MARKETS : november 2021.|date=2022|publisher=Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo |isbn=978-92-5-135248-9|location=[S.l.]|oclc=1291390883}}</ref> Država je tudi velik svetovni izvoznik koruze, ječmena in ogrščice. V letu 2020/21 je predstavljala 12 odstotkov svetovne trgovine s [[Koruza|koruzo]] in [[Ječmen|ječmenom]] ter 14 odstotkov svetovnega izvoza [[Repna ogrščica|oljne ogrščice]]. Njen trgovinski delež je še večji v sektorju sončničnega olja, saj je država v letih 2020/2021 predstavljala približno 50 odstotkov svetovnega izvoza.<ref name=":02" /> === Transport === {{Glavni članek|Promet v Ukrajini}} [[Slika:Скоростной_поезд_"Хендай".jpg|alt=HRCS2 unit|sličica|[[HRCS2]] [[ukrajinske železnice|Železniški promet]] je v Ukrajini zelo izkoriščen]] Uničenih je bilo veliko cest in mostov, mednarodna pomorska potovanja pa so bila blokirana zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Pred tem je mednarodni pomorski transport potekal predvsem skozi [[Pristanišče Odesa]], od koder so redno pluli trajekti v [[Carigrad]], [[Varna, Bolgarija|Varno]] in [[Haifa|Haifo]]. Največje trajektno podjetje, ki upravlja te poti, je bilo UkrFerry.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ukrferry.com/|title=Судоходная компания Укрферри. Морские паромные перевозки на Черном Море между Украиной, Грузией, Турцией и Болгарией|publisher=Ukrferry.com|accessdate=30 December 2010}}</ref> Več kot 1.600 km plovnih poti poteka na 7 rekah, večinoma na Donavi, Dnepru in [[Pripet (reka)|Pripetu]]. Vse ukrajinske reke pozimi zamrznejo, kar omejuje plovbo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|title=Киевскую дамбу может разрушить только метеорит или война — Эксперт|website=www.segodnya.ua|accessdate=2022-04-23|archive-date=2012-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219112757/http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|url-status=dead}}</ref> [[Železniški promet v Ukrajini]] povezuje vsa večja urbana območja, pristanišča in industrijska središča s sosednjimi državami. Največja koncentracija [[Železniška proga|železniških tirov]] je regija Donbas.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Resources-and-power|title=Ukraine - Resources and power &#124; Britannica|website=www.britannica.com}}</ref> Čeprav je železniški tovorni promet v devetdesetih letih dvajsetega stoletja upadel, je Ukrajina še vedno ena največjih uporabnikov železnic na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://permanent.access.gpo.gov/lps3997/9510uktn.htm|title=Transportation in Ukraine|accessdate=22 December 2007|website=U.S. Government Printing Office}}</ref> [[Ukraine International Airlines]] je glavni in največji [[Letalska družba|letalski prevoznik]]<ref>"[https://www.whichairline.com/airlines/ukraine-international-airlines Ukraine International Airlines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230524235455/https://www.whichairline.com/airlines/ukraine-international-airlines |date=2023-05-24 }}."</ref> s sedežem v Kijevu<ref>"[https://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html Contact Ukraine International Airlines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171214175226/http://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html |date=2017-12-14 }}." Ukraine International Airlines. Retrieved on 21 June 2010. "ADDRESS: UKRAINE INTERNATIONAL AIRLINES 201-203, Kharkivske Road, Kyiv, 02121, Ukraine"</ref> in glavnim vozliščem na kijevskem [[Mednarodno letališče Borispol|mednarodnem letališču Borispol]]. Opravljal je domače in mednarodne potniške lete in tovorne storitve v Evropo, Bližnji vzhod, ZDA,<ref name="auto1">{{Navedi splet|title=Ukraine International Airlines launches direct Kyiv–New York flights|url=https://www.kyivpost.com/content/business/ukraine-international-airlines-launches-direct-kyiv-new-york-city-flights-350928.html|accessdate=24 April 2015|website=KyivPost|date=6 June 2014}}</ref> Kanado, <ref>{{Navedi novice|last=Liu|first=Jim|date=29 November 2017|title=Ukraine International plans Toronto launch in June 2018|work=Routesonline|url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275955/ukraine-international-plans-toronto-launch-in-june-2018/|accessdate=29 November 2017}}</ref> in Azijo. === Energija === [[Slika:Electricity production by source, Ukraine, OWID.svg|sličica|Proizvodnja električne energije po virih, Ukrajina]] Energija v Ukrajini je v glavnem plinskega in premogovnega izvora, sledita ji jedrska energija in nato nafta.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Premogovniško industrijo je onemogočila vojna.<ref>{{Navedi splet|title=The paradox threatening Ukraine's post-coal future|url=https://www.opendemocracy.net/en/odr/the-paradox-threatening-ukraines-post-coal-future/|accessdate=27 February 2022|website=openDemocracy|language=en}}</ref> Večina plina in nafte je uvožena, vendar je [[energetska politika]] od leta 2015 prednostno razvejala oskrbo z energijo.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine - Countries & Regions|url=https://www.iea.org/countries/ukraine|accessdate=27 February 2022|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Približno polovica proizvodnje električne energije je jedrska in četrtina premoga.<ref name=":04">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Največja [[jedrska elektrarna]] v Evropi, [[Jedrska elektrarna Zaporožje]], se nahaja v Ukrajini. Subvencije za fosilna goriva so leta 2019 znašale 2,2 milijarde USD.<ref>{{Navedi splet|title=Fossil-Fuel Subsidies in the EU's Eastern Partner Countries : Estimates and Recent Policy Developments|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/38d3a4b5-en/index.html?itemId=/content/publication/38d3a4b5-en|accessdate=1 March 2022|website=OECD|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20230329170826/https://www.oecd-ilibrary.org/sites/38d3a4b5-en/index.html?itemId=/content/publication/38d3a4b5-en|archive-date=2023-03-29|url-status=dead}}</ref> Do leta 2010 je vse ukrajinsko jedrsko gorivo prihajalo iz Rusije, zdaj pa večina ne.<ref>{{Navedi splet|title=Westinghouse and Ukraine's Energoatom Extend Long-term Nuclear Fuel Contract| url=http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140411173202/http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archivedate=11 April 2014|accessdate=15 April 2014|website=11 April 2014|publisher=Westinghouse}}</ref> Čeprav se tranzit plina zmanjšuje, je leta 2021 skozi Ukrajino teklo več kot 40 milijard kubičnih metrov (bcm) ruskega plina,<ref>{{Navedi novice|agency=Reuters|date=4 January 2022|title=Russian gas transit via Ukraine fell 25% in 2021|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/markets/commodities/russian-gas-transit-via-ukraine-fell-25-2021-2022-01-04/|accessdate=26 February 2022}}</ref> kar je predstavljalo približno tretjino ruskega izvoza v druge evropske države.<ref>{{Navedi splet|last=Mazneva|first=Elena|title=Ukraine Gas Transit Uninterrupted Amid Local Pipe-Damage Reports|url=https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|accessdate=27 February 2022|website=BloombergQuint|language=en|archive-date=2022-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227121612/https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|url-status=dead}}</ref> Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bilo uničene nekaj energetske infrastrukture.<ref>{{Navedi novice|last=Lock|first=Samantha|date=27 February 2022|title=Russia-Ukraine latest news: missile strikes on oil facilities reported as some Russian banks cut off from Swift system – live|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/27/russia-ukraine-latest-news-missile-strikes-on-oil-facilities-reported-as-some-russian-banks-cut-off-from-swift-system-live?filterKeyEvents=false&page=with%3Ablock-621aff5f8f08db56730fd45f|accessdate=27 February 2022|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Taylor|first=Kira|date=26 February 2022|title=Ukraine's energy system coping but risks major damage as war continues|url=https://www.euractiv.com/section/europe-s-east/news/ukraines-energy-system-coping-but-risks-major-damage-as-war-continues/|accessdate=27 February 2022|website=www.euractiv.com|language=en-GB}}</ref> 16. marca 2022 je [[Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja]] sporočilo, da sta bila ukrajinsko električno omrežje in elektroenergetsko omrežje [[Moldavija|Moldavije]] poskusno uspešno sinhronizirana s [[Sinhrono omrežje celinske Evrope|sinhronim omrežjem celinske Evrope]], kar državam omogoča, da svoje elektroenergetske sisteme ločijo od Rusije, prej del [[IPS/UPS|integriranega elektroenergetskega sistema]], ki vključuje tudi Belorusijo.<ref name="cbsnews-ukraine-grid">{{Navedi novice|title=Ukraine joins European power grid, ending its dependence on Russia|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|accessdate=23 March 2022|work=CBS News|agency=Associated Press|issue=16 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220316225624/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|archivedate=16 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.entsoe.eu/news/2022/03/16/continental-europe-successful-synchronisation-with-ukraine-and-moldova-power-systems/|title=Continental Europe successful synchronisation with Ukraine and Moldova power systems|publisher=ENTSO-E|date=16 March 2022|accessdate=17 March 2022}}</ref> === Informacijska tehnologija === Internet v državi je robusten, ker je raznolik.<ref name=":3">{{Navedi splet|date=1 March 2022|title=Could Russia shut down the internet in Ukraine?|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/01/could-russia-shut-down-the-internet-in-ukraine|accessdate=15 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ključni uradniki lahko kot rezervo uporabljajo [[Starlink]].<ref name=":3" /> Industrija IT je leta 2021 prispevala skoraj 5 odstotkov k BDP Ukrajine<ref>{{Navedi splet|last=Davies|first=Pascale|date=11 March 2022|title=Ukraine's tech companies are finding ways to help those fleeing war|url=https://www.euronews.com/next/2022/03/11/from-rescue-missions-to-finding-new-jobs-ukraine-s-tech-industry-is-helping-victims-of-rus|accessdate=15 March 2022|website=euronews|language=en}}</ref>, leta 2022 pa se je nadaljevala tako znotraj kot zunaj meja države.<ref>{{Navedi novice|last=Journal|first=Sam Schechner {{!}} Photographs by Justyna Mielnikiewicz/MAPS for The Wall Street|date=2 March 2022|title=Ukraine's Vital Tech Industry Carries On Amid Russian Invasion|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraines-vital-tech-industry-carries-on-amid-russian-invasion-11646247631|accessdate=15 March 2022|issn=0099-9660}}</ref> == Kultura == [[File:Pysanky2011.JPG|thumb|Zbirka tradicionalnih ukrajinskih velikonočnih [[pirh|pirhov]] - ''pisanki''. Oblikovalski motivi na pisankah izvirajo iz zgodnjih slovanskih kultur.]] [[File:Christmas Vertep in Lviv. Photo 256.jpg|thumb|Praznovanje pravoslavnega božiča v Lvovu]]{{Glavni članek|Ukrajinska kultura}} Ukrajinski običaji so pod močnim vplivom pravoslavnega krščanstva, prevladujoče vere v državi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20041204115821/http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-date=4 December 2004 |title=State Department of Ukraine on Religious |access-date=27 January 2008 |website=2003 Statistical report |url-status=dead}}</ref> Tudi vloge spolov so bolj tradicionalne in stari starši imajo večjo vlogo pri vzgoji otrok kot na Zahodu.<ref>{{navedi knjigo|title=The Price of Freedom|url=https://archive.org/details/priceoffreedom0000lyse|last=Lysenko|first=Tatiana|publisher=Lulu Publishing Services|year=2014|isbn=978-1483405759|page=[https://archive.org/details/priceoffreedom0000lyse/page/4 4]}}</ref> Na kulturo Ukrajine so vplivale tudi njene vzhodne in zahodne sosede, kar se odraža v njeni [[ukrajinska arhitektura|arhitekturi]], [[ukrajinska glasba|glasbi]] in [[ukrajinska umetnost|umetnosti]]. Komunistična doba je precej močno vplivala na umetnost in pisanje Ukrajine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-url=https://web.archive.org/web/20080418030322/https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-date=18 April 2008 |title=Interwar Soviet Ukraine |access-date=12 September 2007 |website=Encyclopædia Britannica |quote=In all, some four-fifths of the Ukrainian cultural elite was repressed or perished in the course of the 1930s}}</ref> Leta 1932 je Stalin socialistični realizem naredil za državno politiko v Sovjetski zvezi, ko je razglasil odlok »o obnovi literarnih in umetniških organizacij«. To je močno zaviralo ustvarjalnost. V osemdesetih letih 20. stoletja je bila uvedena glasnost (odprtost) in sovjetski umetniki in pisatelji so se spet lahko svobodno izražali, kot so želeli. Leta 2023 je UNESCO vpisal 8 objektov v Ukrajini na seznam svetovne dediščine. Ukrajina je znana tudi po svojih dekorativnih in ljudskih tradicijah, kot so slikanje Petrikivka, kosivska keramika in kozaške pesmi.<ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art |url=https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Tradition of Kosiv painted ceramics |url=https://ich.unesco.org/en/RL/tradition-of-kosiv-painted-ceramics-01456 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Cossack's songs of Dnipropetrovsk Region |url=https://ich.unesco.org/en/USL/cossacks-songs-of-dnipropetrovsk-region-01194 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Ukraine – UNESCO World Heritage Convention |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ua |access-date=2023-04-06 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Med februarjem 2022 in marcem 2023 je UNESCO preveril škodo na 247 območjih, vključno s 107 verskimi območji, 89 stavbami umetniškega ali zgodovinskega pomena, 19 spomenikih in 12 knjižnicami. Od januarja 2023 je zgodovinsko središče Odese vpisano na seznam ogrožene svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |date=2023-02-02 |title=Unesco adds Ukrainian city of Odesa to World Heritage List of endangered sites |url=https://www.theartnewspaper.com/2023/02/02/ukrainian-city-of-odesa-added-to-unescos-world-heritage-list |access-date=2023-04-06 |website=The Art Newspaper – International art news and events}}</ref> Tradicija velikonočnih jajc, znanih kot pisanke, ima v Ukrajini dolge korenine. Ta jajca so risali z voskom, da so ustvarili vzorec; nato so jajca nanesli z barvo, da so jajca prijetno obarvana, barva pa ni vplivala na prej z voskom premazane dele jajca. Ko je bilo celotno jajce pobarvano, so vosek odstranili, tako da je ostal samo pisan vzorec. Ta tradicija je stara na tisoče let in pred prihodom krščanstva v Ukrajino. V mestu Kolomija blizu vznožja Karpatov je bil leta 2000 zgrajen muzej Pisanka, ki je bil leta 2007 nominiran za spomenik sodobne Ukrajine v okviru akcije Sedem čudes Ukrajine. Ministrstvo za kulturo Ukrajine je od leta 2012 oblikovalo Nacionalni popis elementov nesnovne kulturne dediščine Ukrajine,<ref>{{navedi splet |title=Про затвердження Порядку ведення Національного переліку елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://zakon.rada.gov.ua/go/z0020-18 |accessdate=2023-02-01 |website=Офіційний вебпортал парламенту України |language=uk}}</ref> ki je od februarja 2024 sestavljen iz 92 postavk.<ref>{{navedi splet |date=2024-02-23 |title=Національний перелік елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://mcip.gov.ua/kulturna-spadshchyna/natsionalnyy-perelik-elementiv-nematerialnoi-kulturnoi-spadshchyny-ukrainy/ |access-date=2024-03-24 |website=mcip.gov.ua |language=uk}}</ref> === Območja svetovne dediščine === {{glavni|Kraji svetovne dediščine v Ukrajini}} *[[Kijev: cerkev sv. Sofije in z njo povezane samostanske stavbe, Kijevska Pečerska lavra]] — 1990, 2005, 2021 *[[Staro mestno jedro Lvova]] — 1998, 2008 *[[Rezidenca metropolitov pravoslavne cerkve Bukovine in Dalmacije v Černivcih]] - 2011 *[[Antično mesto Tavrični Hersones in njegova Hora v Sevastopolu]] - 2013 *[[Struvejev geodetski lok]] (del) – 1998 (pri Staro-Nekrasivki, Baranivki, Felštinu in Katerinivki) *[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] — 2007, 2011, 2017, 2023 *[[Lesene cerkve Karpatske regije na Poljskem in v Ukrajini]] - 2013 *[[Zgodovinsko središče Odese]] - 2023 ogrožen == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Plokhy Sergii |year=2022 |title=Vrata Evrope Zgodovina Ukrajine |publisher=UMco |isbn=978-961-7136-31-9 |cobiss=108555779 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Україна|Ukrajina}} * [http://www.kmu.gov.ua/ Uradna spletna stran ukrajinske vlade] {{wikislovar}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Skupnost neodvisnih držav}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ukrajina|*]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] {{normativna kontrola}} la65pn02ltax6hi7tbiejspaurn70vg Kostarika 0 5262 6759259 6721752 2026-10-01T13:40:10Z Ljuba24b 92351 /* Naravne in kulturne znamenitosti */ np 6759259 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republika Kostarika | common_name = Costa Rica | native_name = República de Costa Rica | image_flag = Flag of Costa Rica.svg | image_coat = Coat of arms of Costa Rica.svg | national_motto = | national_anthem = ''Noble patria, tu hermosa bandera''<br />{{small|Plemenita domovina, tvoja čudovita zastava}}<div style="padding-top:0.5em;">[[File:Costa Rica National Anthem.ogg|center]]</div> | image_map = CRI orthographic.svg | image_map2 = Costa Rica - Location Map (2013) - CRI - UNOCHA.svg | capital = [[San José, Kostarika|San José]] | coordinates = {{Coord|9|56|N|84|5|W|type:city}} | largest_city = capital | official_languages = [[španščina]] | ethnic_groups = {{vunblist | 83,6% belci/castizo ali mestici | 6,7% mulati | 2,4% domorodni Amerindijci | 1,1% črnci | 6,2% drugi }} | ethnic_groups_year = 2011 | demonym = Kostaričani | government_type = Unitarna predsedniška ustavna republika | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = Rodrigo Chaves Robles | leader_title2 = 1. podpredsednik | leader_name2 = Stephan Brunner | leader_title3 = 2. podpredsednik | leader_name3 = Mary Munive | legislature = Zakonodajna skupščina | sovereignty_type = Osvobojena | established_event1 = izpod Španije | established_date1 = 15. september 1821 | established_event2 = 1. mehiškega cesarstva | established_date2 = 1. julija 1823 | established_event3 = od Zvezne republike Srednje Amerike | established_date3 = 1838 | established_event4 = Priznan od Španije | established_date4 = 10. maj 1850 | established_event5 = Ustanovljena | established_date5 = 7. november 1949<ref name=CIA>{{navedi splet |author=Central Intelligence Agency |title=Costa Rica |work=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |location=Langley, Virginia |year=2011 |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html |accessdate=4 October 2011 |archive-date=2020-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200513101015/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html |url-status=dead }}</ref> | area_km2 = 51.100 | area_rank = 126 | percent_water = 0,7 | population_census_year = 2022 | population_census = 5,044,197<ref>{{navedi splet|url=https://inec.cr/estimaciones-poblacion-vivienda-2022|title=National Institute of Statistics and Census of Costa Rica|website=Instituto Nacional de Estadística y Censos de Costa Rica, or INEC|access-date=28 August 2023|date=2022|archive-date=2023-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230828175018/https://inec.cr/estimaciones-poblacion-vivienda-2022|url-status=dead}}</ref> | population_estimate = | population_estimate_rank = 124 | population_estimate_year= | population_density_km2 = 220/km² | population_density_rank = 107 | GDP_PPP = $141.527 mrd<ref name="IMFWEO.CR">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=238,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (CR) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=14 October 2023}}</ref> | GDP_PPP_year = 2023 | GDP_PPP_per_capita = $26.809 | GDP_PPP_per_capita_rank = | GDP_nominal = $85.590 mrd | GDP_nominal_year = 2023 | GDP_nominal_per_capita = $16.213 | Gini = 48,2 <!--number only--> | Gini_year = 2020 | Gini_change = increase <!--increase/decrease/steady--> | Gini_ref = <ref name="gini">{{navedi splet |url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm |title=Income inequality |publisher=[[OECD]] |website=data.oecd.org |access-date=25 July 2021}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,809 <!--number only--> | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = increase <!--increase/decrease/steady--> | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> | HDI_rank = 63 | currency = kostariški colón | currency_code = CRC | time_zone = CST | utc_offset = −6 | drives_on = right | calling_code = +506 | cctld = .cr<br />.co.cr | recognized_regional_languages = Mekatelyu |Bribri |Patois | country_code = | religion = 47,5 % katoliki<br />22,5 % protestanti<br />27 % neverujoči<br /> drugi<br />0,4 % neznano | religion_year = 2021 | religion_ref = <ref name=ciep>{{navedi novice|last1=Murillo|first1=Alvaro|title=Encuesta CIEP-UCR evidencia a una Costa Rica estatista y menos religiosa|url=https://semanariouniversidad.com/pais/encuesta-ciep-ucr-evidencia-a-una-costa-rica-estatista-y-menos-religiosa/|access-date=8 July 2021|agency=Semanario Universidad|date=7 July 2021}}</ref> }} '''Kostarika''' (špansko [ˈkosta ˈrika]; dobesedno 'Bogata obala'), uradno '''Republika Kostarika''' ({{lang-es|República de Costa Rica}}) je obmorska [[država]] v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]], ki na severu meji na [[Nikaragva|Nikaragvo]], na jugu na [[Panama|Panamo]], na vzhodu na [[Karibsko morje]], ter na zahodu na [[Tihi ocean]] ter na morsko mejo z Ekvadorjem južno od otoka Kokos. V nasprotju z ostalimi državami te regije Kostariki uspeva vzdrževati stabilnost in [[demokracija|demokracijo]] že več desetletij, država pa sploh nima [[vojska|vojske]], le [[policija|policijo]]. Ima približno pet milijonov prebivalcev na površini 51.060 km². Ocenjuje se, da 333.980 ljudi živi v prestolnici in največjem mestu [[San José, Kostarika|San José]], okoli dva milijona ljudi pa v [[metropolitansko območje|metropolitanskem območju]].<ref name="worldscapitalcities.com">{{navedi splet|url=https://www.worldscapitalcities.com/capital-facts-for-san-jose-costa-rica/|title=Capital Facts for San José, Costa Rica|date=18 October 2017|access-date=6 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20200413020706/https://www.worldscapitalcities.com/capital-facts-for-san-jose-costa-rica/|archive-date=13 April 2020|url-status=dead}}</ref> Kostarika je bila naseljena z domorodnimi ljudstvi, preden je v 16. stoletju prišla pod špansko oblast. Ostala je obrobna kolonija imperija do osamosvojitve kot del Prvega mehiškega imperija, čemur je sledilo članstvo v Zvezni republiki Srednje Amerike, od katere je uradno razglasila neodvisnost leta 1847. Po kratki kostariški državljanski vojni leta 1948 je trajno leta 1949 ukinila svojo vojsko in tako postala ena od le redkih suverenih držav brez stalne vojske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.elespiritudel48.org/docu/h013.htm|author=El Espíritu del 48|title=Abolición del Ejército|access-date=9 March 2008|language=es|archive-date=2011-09-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110909091956/http://www.elespiritudel48.org/docu/h013.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|access-date=9 June 2009 |url=http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/CR/defense.html |title=Costa Rica |publisher=World Desk Reference |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080211185659/http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/CR/defense.html |archive-date=11 February 2008}}</ref> Država je bila dosledno ugodna glede na indeks človekovega razvoja (HDI), saj je bila leta 2022 na 58. mestu na svetu in peta v Latinski Ameriki.<ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/content/2019-human-development-index-ranking|title=Human Development Report 2019|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=10 December 2019|access-date=10 December 2019|format=PDF|archive-date=23 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200523103905/http://hdr.undp.org/en/content/2019-human-development-index-ranking|url-status=dead}}</ref> Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) je tudi navedel, da je dosegla veliko višji človeški razvoj kot druge države z enakimi ravnmi dohodka, z boljšimi rezultati glede človeškega razvoja in neenakosti kot mediana regije.<ref name=HDI10>{{navedi knjigo|title=Table 1: Human development index 2010 and its components|url=http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2010_EN_Complete.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20101108160356/http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2010_EN_Complete.pdf|archive-date=8 November 2010|access-date=6 November 2010|author=UNDP Human Development Report 2010|date=January 2010 |pages= 5, 49, 144}}</ref> Dobro se obnese tudi v primerjavi demokratičnega upravljanja, svobode tiska, subjektivne sreče in trajnostnega blagostanja. Ima 8. najbolj svoboden tisk po indeksu svobode tiska, je 35. najbolj demokratična država po indeksu svobode v svetu in je 23. najsrečnejša država v 2023 World Happiness Report.<ref>{{navedi splet |date=20 March 2023 |title=World Happiness, Trust and Social Connections in Times of Crisis |url=https://worldhappiness.report/ed/2023/world-happiness-trust-and-social-connections-in-times-of-crisis/ |access-date=24 March 2023 |website=worldhappiness.report |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023 |title=Costa Rica World Happiness Index |url=https://countryeconomy.com/demography/world-happiness-index/costa-rica |access-date=24 March 2023 |website=countryeconomy.com |language=en}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kostarike}} [[File:Stone spheres of Costa Rica. Museo Nacional.jpg|thumb|[[Kamnite krogle Kostarike|Kamnite krogle]], ki jih je ustvarila [[kultura Diquis]] v Narodnem muzeju Kostarike. Krogla je ikona kulturne identitete države.]] === Predkolumbovsko obdobje === Zgodovinarji so avtohtone prebivalce Kostarike razvrstili v vmesno območje, kjer se prekrivajo obrobja mezoameriške in andske avtohtone kulture. Nedavno je bila predkolumbovska Kostarika opisana tudi kot del istmo-kolumbijskega območja. Kamnito orodje, najstarejši dokaz človeškega delovanja v Kostariki, je povezano s prihodom različnih skupin lovcev in nabiralcev okoli 10.000 do 7000 let pred našim štetjem v dolino Turrialba. Prisotnost suličnih konic in puščic tipa kulture Clovis iz Južne Amerike odpira možnost, da sta na tem območju soobstajali dve različni kulturi.<ref name=precolumbian1>{{navedi knjigo |last1=Botey Sobrado |first1=Ana María |title=Costa Rica: estado, economía, sociedad y cultura desde las sociedades autóctonas hasta 1914 |date=2002 |publisher=Editorial Universidad de Costa Rica |edition=2a |language=es |pages=30–31 |oclc=51817062}}</ref> Kmetijstvo je postalo očitno pri populacijah, ki so živele v Kostariki pred približno 5000 leti. Pridelovali so predvsem gomoljnice in korenovke. V 1. in 2. tisočletju pr. n. št. so že obstajale naseljene kmetijske skupnosti. Te so bile majhne in razpršene, čeprav čas prehoda od lova in nabiralništva k poljedelstvu kot glavnemu preživetju na ozemlju še ni znan.<ref name=precolumbian2>{{harvnb|Botey Sobrado|2002| p=32|sp=yes}}</ref> Najzgodnejša uporaba [[lončenina|lončenine]] se pojavi okoli 2000 do 3000 pred našim štetjem. Najdeni so bili ostanki loncev, valjastih vaz, krožnikov, buč in drugih oblik vaz, okrašenih z utori, odtisi in nekaterimi po vzoru živali.[24] Vpliv domorodnih ljudstev na sodobno kostariško kulturo je bil razmeroma majhen v primerjavi z drugimi narodi, saj v državi ni bilo močne avtohtone civilizacije. Večina domorodnega prebivalstva je bila absorbirana v špansko govorečo kolonialno družbo z medsebojnimi porokami, razen nekaterih majhnih ostankov, med katerimi sta najpomembnejša plemena Bribri in Boruca, ki še vedno naseljujeta gore Cordillera de Talamanca na jugovzhodu delu Kostarike, blizu meje s Panamo. === Španska kolonizacija === Ime ''la costa rica'', kar v španščini pomeni 'bogata obala', je po nekaterih poročilih prvi uporabil [[Krištof Kolumb]], ki je med svojim zadnjim potovanjem leta 1502 priplul do vzhodnih obal Kostarike<ref name="embassy">{{navedi splet | title=About Costa Rica | work=Embassy of Costa Rica in Washington DC | url=http://www.costarica-embassy.org/index.php?q=node/19 | access-date=18 September 2012 | archive-date=2012-07-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120726030431/http://costarica-embassy.org/index.php?q=node/19 | url-status=dead }}</ref> in poročal o ogromnih količinah zlatega nakita, ki so ga nosili domorodci.<ref name="lp">{{navedi splet | title=History of Costa Rica | work=Lonely Planet | url=http://www.lonelyplanet.com/costa-rica/history | access-date=18 September 2012 | archive-date=21 January 2013 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130121150312/http://www.lonelyplanet.com/costa-rica/history | url-status=dead }}</ref> Ime morda izvira tudi od konkvistadorja Gila Gonzáleza Dávile, ki se je leta 1522 izkrcal na zahodni obali, naletel na domorodce in pridobil nekaj njihovega zlata, včasih z nasilno krajo in včasih kot darilo lokalnih voditeljev.<ref>{{navedi knjigo | author=Rojas, Eugenia Ibarra | title=Fronteras etnicas en la conquista de Nicaragua y Nicoya: entre la solidaridad y el conflicto 800 d.C.-1544. | url=https://books.google.com/books?id=IAcx6DtZba4C&dq=gil+gonzalez+davila+costa+rica&pg=PA89 | publisher=Universidad de Costa Rica. | year=2001 | isbn=9789977676852}}</ref> [[File:Iglesia Inmaculada Concepcion Ujarras.jpg|thumb|Zgodovinsko najdišče Ujarrás v dolini Orosí, provinca Cartago. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1686 in 1693.]] Večino kolonialnega obdobja je bila Kostarika najjužnejša provinca generalne kapitanije Gvatemale, nominalno del podkraljestva [[Nova Španija]]. V praksi je bila generalna kapitanija večinoma avtonomna entiteta znotraj Španskega imperija. Oddaljenost Kostarike od glavnega mesta kapitanije v Gvatemali, pravna prepoved trgovanja z njeno južno sosedo Panamo po merkantilistični španski zakonodaji, ki je bila takrat del podkraljevstva [[Nova Granada]] (sodobna [[Kolumbija]]) in pomanjkanje virov, kot sta [[zlato]] in [[srebro]], je spremenil Kostariko v revno, izolirano in redko poseljeno regijo znotraj Španskega imperija.<ref>{{navedi knjigo | title= Claudia Quirós. La Era de la Encomienda. Historia de Costa Rica. Editorial de la Universidad de Costa Rica. 1990.}}</ref> Kostariko je španski guverner leta 1719 opisal kot »najrevnejšo in najbolj nesrečno špansko kolonijo v vsej Ameriki«.<ref>{{navedi knjigo |author=Shafer, D. Michael |title=Winners and losers: how sectors shape the developmental prospects of states |url=https://archive.org/details/winnerslosershow00shaf |url-access=registration |publisher=Cornell University Press |location=Ithaca, N.Y. |year=1994|isbn=978-0-8014-8188-8}}</ref> Drugi pomemben dejavnik za revščino Kostarike je bilo pomanjkanje znatnega števila domorodnega prebivalstva, ki bi bilo na voljo za ''[[encomienda|encomiendo]]'' (prisilno delo), kar je pomenilo, da je večina kostariških naseljencev morala delati na svoji zemlji, kar je preprečilo ustanovitev velikih [[hacienda|haciend]] (nasadov). Zaradi vseh teh razlogov španska krona Kostariko na splošno ni cenila in spregledala ter jo pustila, da se razvija sama. Verjame se, da so okoliščine v tem obdobju povzročile številne posebnosti, po katerih je Kostarika postala znana, hkrati pa so postavile temelje za razvoj Kostarike kot bolj enakopravne družbe kot ostale njene sosede. Kostarika je postala »podeželska demokracija« brez zatiranih [[mestici|mesticev]] ali staroselcev. Ni minilo dolgo, preden so se španski naseljenci obrnili v hribe, kjer so našli bogato vulkansko prst in milejše podnebje kot v nižinah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.costarica.com/Destinations/Cities-and-Towns/Cartago/ |title=Costa Rica – Cartago |publisher=Costarica.com |date=22 May 2009 |access-date=26 June 2010 |archive-date=22 February 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080222050056/http://www.costarica.com/Destinations/Cities-and-Towns/Cartago/ |url-status=dead }}</ref> === Neodvisnost === Tako kot preostali del Srednje Amerike se tudi Kostarika ni nikoli borila za neodvisnost od Španije. 15. septembra 1821 so oblasti v Gvatemali po dokončnem španskem porazu v [[Mehiška vojna za neodvisnost|mehiški osamosvojitveni vojni]] (1810–1821) razglasile neodvisnost celotne Srednje Amerike. Ta datum se v Kostariki še vedno praznuje kot dan neodvisnosti,<ref>{{navedi splet |url=https://www.mep.go.cr/calendario/aniversario-independencia-nacional |title=Aniversario de la Independencia Nacional |website=Ministerio de Educación Pública |language=es |access-date=13 September 2018 |archive-date=2018-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180914022706/https://www.mep.go.cr/calendario/aniversario-independencia-nacional |url-status=dead }}</ref> čeprav sta [[Nikaragva]] in Kostarika tehnično gledano po [[Prva španska ustava|španski ustavi iz leta 1812]], ki je bila ponovno sprejeta leta 1820, postali avtonomni provinci s prestolnico León. Ob osamosvojitvi so se kostariške oblasti soočile z vprašanjem uradne odločitve o prihodnosti države. Oblikovali sta se dve skupini, imperialisti, ki sta jih branili mesti [[Cartago, Kostarika|Cartago]] in [[Heredia, Kostarika|Heredia]], ki sta bili naklonjeni pridružitvi Mehiškemu imperiju in republikanci, ki sta jih zastopali mesti [[San José]] in [[Alajuela]], ki so branili popolno neodvisnost. Zaradi pomanjkanja soglasja o teh dveh možnih izidih je prišlo do prve državljanske vojne v Kostariki. Bitka pri Ochomogu je potekala na hribu Ochomogo, ki je v [[Osrednje podolje|Osrednjem podolju]] leta 1823. Spopad so zmagali republikanci in posledično je mesto Cartago izgubilo status glavnega mesta, ki se je preselilo v San José.<ref>{{navedi knjigo|title = Cartilla Histórica de Costa Rica|publisher = EUNED|year = 2005|isbn = 9789968313759}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title = Apuntes para la historia de la ciudad de Alajuela|last = Alarmvogel|publisher = Impr. Nacional|year = 1966|location = San José, Costa Rica|oclc = 14462048}}</ref><ref>Obregón Loría, Rafael. "Hechos Militares y Políticos de Nuestra Historia Patria". Museo Histórico Cultural Juan Santamaría, Costa Rica, 1981.</ref> [[File:First postal stamp CR 4 Reales 1863.jpg|thumb|Državni grb iz leta 1849 je bil predstavljen na prvi poštni znamki, izdani leta 1862.]] Leta 1838, dolgo po tem, ko je [[Zvezna republika Srednja Amerika]] prenehala delovati v praksi, se je Kostarika uradno umaknila in razglasila za suvereno. Precejšnja razdalja in slabe komunikacijske poti med [[Gvatemala (mesto)|mestom Guatemala]] in Osrednjim podoljem, kjer je takrat in še vedno živi večina kostariškega prebivalstva, so pomenile, da lokalno prebivalstvo ni bilo zvesto zvezni vladi v Gvatemali. Od kolonialnih časov se Kostarika ni hotela gospodarsko povezati s preostalo Srednjo Ameriko. Tudi danes je Kostarika kljub prizadevanjem večine svojih sosed za večjo regionalno integracijo ostala bolj neodvisna.<ref>{{navedi splet |title=Central America |url=http://www.cotf.edu/earthinfo/camerica/caeco.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170802142535/http://www.cotf.edu/earthinfo/camerica/caeco.html |archive-date=2 August 2017 |access-date=12 August 2017 |website=www.cotf.edu}}</ref> Do leta 1849, ko je postal del Paname, je bil Chiriquí del Kostarike. Kostariški ponos je bil pomirjen zaradi izgube tega vzhodnega (ali južnega) ozemlja s pridobitvijo Guanacasteja na severu. === Gospodarska rast v 19. stoletju === [[Kavovec]] so prvič zasadili v Kostariki leta 1808,<ref>{{navedi splet|url=http://news.co.cr/costa-ricas-coffee-tradition/52303/|title=Costa Rica's Coffee Tradition – Costa Rica Star News|date=21 October 2016}}</ref> in do leta 1820 je kot primarni izvoz presegla [[tobak]], [[sladkor]] in [[kakav]]. Proizvodnja [[kava|kave]] je ostala glavni vir bogastva Kostarike tudi v 20. stoletju, kar je ustvarilo bogat razred pridelovalcev, tako imenovane kavne barone.<ref>{{navedi splet|url=http://www.travelcostarica.nu/coffee#history|title=Coffee of Costa Rica – el café|website=www.travelcostarica.nu|access-date=12 August 2017|archive-date=13 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170813055045/http://www.travelcostarica.nu/coffee#history|url-status=dead}}</ref> Prihodki so pomagali modernizirati državo. Večina izvožene kave je bila pridelana okoli glavnih središč prebivalstva na osrednji planoti in nato prepeljana z volovsko vprego v pacifiško pristanišče [[Puntarenas]], potem ko je bila leta 1846 zgrajena glavna cesta. Do sredine 1850-ih je bil glavni trg za kavo Britanija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.anywhere.com/costa-rica/travel-guide/coffee|title=Costa Rica Coffee – Past & Present Coffee Cultivations|website=www.anywhere.com}}</ref> Kmalu je razvoj učinkovite transportne poti od osrednje planote do Atlantskega oceana postal velika prioriteta. V ta namen je v 1870-ih kostariška vlada sklenila pogodbo z ameriškim poslovnežem Minorjem C. Keithom za izgradnjo železnice od San Joséja do karibskega pristanišča [[Limón]]. Kljub ogromnim težavam z gradnjo, boleznimi in financiranjem je bila železnica dokončana leta 1890.<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=l9QOAQAAIAAJ&pg=PA310|title=Coffee Production and Processing on a Large Costa Rican Finca|publisher=Bib. Orton IICA / CATIE|via=Google Books}}</ref> Večina Afro-Kostaričanov izvira iz jamajških priseljencev, ki so delali pri gradnji te železnice in zdaj predstavljajo približno 3 % prebivalstva Kostarike. Pri gradnji so sodelovali tudi ameriški obsojenci, Italijani in kitajski priseljenci. V zameno za dokončanje železnice je kostariška vlada Keithu podelila velika zemljišča in zakup železniške proge, ki jo je uporabil za proizvodnjo banan in njihov izvoz v ZDA. Posledično so [[banana|banane]] postale konkurenčne kavi kot glavni kostariški izvoz, medtem ko so korporacije v tuji lasti (vključno s podjetjem United Fruit Company pozneje) začele imeti pomembno vlogo v nacionalnem gospodarstvu in sčasoma postale simbol izkoriščevalskega izvoznega gospodarstva.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=bUM8y5L1h8kC&q=costa+rica+history+united+fruit+company%27&pg=PA80|title=The History of Costa Rica|first=Monica A.|last=Rankin|date=29 December 2017|publisher=ABC-CLIO|via=Google Books|isbn=9780313379444}}</ref> Velik delovni spor med kmeti in podjetjem United Fruit Company (velika stavka banan) je bil pomemben dogodek v zgodovini države in je bil pomemben korak, ki je sčasoma pripeljal do oblikovanja učinkovitih sindikatov v Kostariki, saj je podjetje leta 1938 moral s svojimi delavci podpisati kolektivno pogodbo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=YujmDAAAQBAJ&q=Great+Banana+strike+1934&pg=PT135|title=Bananas and Business: The United Fruit Company in Colombia, 1899–2000|first=Marcelo|last=Bucheli|date=1 February 2005|publisher=NYU Press|via=Google Books|isbn=9780814769874}}</ref> === 20. stoletje === Zgodovinsko gledano je Kostarika na splošno uživala večji mir in doslednejšo politično stabilnost kot mnoge druge latinskoameriške države. Od konca 19. stoletja pa je Kostarika doživela dve pomembni obdobji nasilja. V letih 1917–1919 je general Federico Tinoco Granados vladal kot vojaški diktator, dokler ni bil strmoglavljen in prisiljen v izgnanstvo. Nepriljubljenost Tinocojevega režima je po njegovem strmoglavljenju povzročila precejšen upad velikosti, bogastva in političnega vpliva kostariške vojske. Leta 1948 je José Figueres Ferrer vodil oboroženo vstajo po spornih predsedniških volitvah med Rafaelom Ángelom Calderónom Guardio (ki je bil predsednik med letoma 1940 in 1944) in Otiliom Ulate Blanco. Z več kot 2000 mrtvimi je bila 44-dnevna državljanska vojna v Kostariki najbolj krvav dogodek v Kostariki v 20. stoletju. Zmagoviti uporniki so ustanovili vladno hunto, ki je v celoti odpravila vojsko in nadzorovala pripravo nove ustave s strani demokratično izvoljene skupščine. Po uveljavitvi teh reform je hunta 8. novembra 1949 oblast prenesla na Ulateja. Po državnem udaru je Figueres postal narodni heroj in leta 1953 zmagal na prvih demokratičnih volitvah v državi po novi ustavi. Od takrat je Kostarika imela 15 dodatne predsedniške volitve, zadnje leta 2022. Z neprekinjeno demokracijo, ki sega vsaj v leto 1948, je država najbolj stabilna v regiji. == Geografija == {{glavni| Geografija Kostarike}} Kostarika je na vzhodnem delu Srednje Amerike, ki leži med zemljepisno širino 8 ° in 12 ° S in dolžino 82 ° in 86 ° Z. Meji na Karibsko morje (na vzhodu) in na Tihi ocean (na zahodu) s skupno 1290 kilometri obale, 212 km na karibski strani in 1016 km na Pacifiku. Kostarika meji tudi na Nikaragvo na severu (309 km meje) in Panamo na jugovzhodu (330 km meje). Kostarika obsega skupaj 51.100 kvadratnih kilometrov in ima 589 kvadratnih kilometrov teritorialnih voda. Po sredini države od severozahoda do jugovzhoda potekajo trije gorski hrbti: Cordillera de Guanacaste z najvišjim vrhom Miravalles (2020 m), v srednjem delu je Cordillera Central s sedmimi delujočimi [[ognjenik]]i (najvišji vulkan v državi je [[Irazú]] (3431 m) in znamenit [[Arenal]] (1633 m)), na jugovzhodu je Cordillera de Talamanca z najvišjim vrhom države [[Chirripo]] Grande (3819 m); je peti najvišji vrh v Srednji Ameriki. Na stičišču teh gorovij je [[Osrednje podolje]] (''Valle Central'', tudi ''Meseta Central''), poselitveno in gospodarsko središče države. Največje jezero pa je [[jezero Arenal]]. V Kostariki je znanih 14 vulkanov, od katerih jih je bilo v zadnjih 75 letih aktivnih šest. Država je v zadnjem stoletju doživela tudi vsaj deset potresov magnitude 5,7 ali več (3 potrese magnitude 7,0 ali višje). H Kostariki sodi tudi več otokov. Kokosov otok (''Isla del Coco'', 24 kvadratnih kilometrov) izstopa zaradi oddaljenosti od celinske zemlje, 480 kilometrov od Puntarenasa v Tihem oceanu, vendar je otok Calero največji otok v državi (151,6 kvadratnih kilometrov). Več kot 25 % nacionalnega ozemlja Kostarike varuje SINAC (nacionalni sistem ohranitvenih območij), ki nadzira vsa zaščitena območja v državi. Kostarika ima tudi največjo gostoto vrst na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.inbio.ac.cr/es/biod/estrategia/estudio.html |title=estudiofi |publisher=Inbio.ac.cr |accessdate=26 June 2010 |archive-date=2010-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100301131356/http://www.inbio.ac.cr/es/biod/estrategia/estudio.html |url-status=dead }}</ref> Ker je Kostarika ozka država, razvodje poteka po sredini, zato so reke kratke in se strmo spuščajo na obe strani v morje. Najdaljša (190 km) je San Juan, iztok iz jezera Nikaragva. === Podnebje === [[Podnebje]] je tropsko. Vendar ima država številne mikroklime, odvisno od višine, padavin, topografije in geografije vsake posamezne regije. Sezone so določene s tem, koliko dežja pade v določenem obdobju. Leto lahko razdelimo na dve obdobji: sušno, ki ga prebivalci poznajo kot poletje (''verano'') in deževno sezono, ki je lokalno znana kot zima (''invierno''). Poletna ali sušna sezona traja od decembra do aprila, zimska ali deževna sezona pa od maja do novembra, kar skoraj sovpada s sezono orkanov v Atlantiku in v tem času v nekaterih regijah stalno dežuje. Največ padavin je na območju Karibov na osrednjih gorah Kordiljere z letno količino padavin nad 5000 mm (v San Joséju pade letno v povprečju 1867&nbsp;mm padavin, v Puerto Limón na karibski obali pa 3518&nbsp;mm, kar je skoraj dvakrat toliko). Vlažnost je tudi višja na karibski strani kot na strani Pacifika. Srednja letna temperatura na obalnih nižinah je okoli 27 ° C, 20 ° C v glavnih naseljenih območjih Cordillere Central in pod 10 ° C na vrhu najvišjih gora.<ref>{{navedi splet |last=Eggar |first=Marc |title=Climate/Weather |url=http://www.worldheadquarters.com/cr/climate/ |accessdate=28 June 2011 |archive-date=2011-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623201043/http://www.worldheadquarters.com/cr/climate/ |url-status=dead }}</ref> === Rastlinstvo in živalstvo === [[File:Red eyed tree frog edit2.jpg|thumb|left|Rdečeoka drevesna žaba (''Agalychnis callidryas'')]] [[File:HeliconiusDorisLinnaeus.jpg|thumb|Metulj ''Heliconius doris'']] Kostarika je dom številnih rastlin in živali. Medtem ko ima država le okoli 0,03 % svetovne kopenske površine, vsebuje 5 % svetovne [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]].<ref name="Guardian07">{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/travel/2007/may/26/saturday.costarica | publisher=The Guardian |title= Shades of green |author= Leo Hickman |date=26 May 2007|accessdate=8 June 2008 | location=London}}</ref><ref name="Honey99">{{Cite journal | last = Honey | first = Martha | year = 1999 | title = Ecotourism and Sustainable Development: Who Owns Paradise?| url = https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone | pages = [https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone/page/128 128]–181| publisher = Island Press; 1 edition, Washington, D.C. | isbn= 1-55963-582-7}} Chapter 5. Costa Rica: On the Beaten Path</ref> Približno 25 % ozemlja države je v zaščitenih nacionalnih parkih in zavarovanih območjih<ref>{{navedi splet|url=http://unfccc.int/resource/docs/2006/sbsta/eng/misc05.pdf |title=United Nations Framework Convention on Climate Change. "Issues relating to reducing emissions from deforestation in developing countries and recommendations on any further process" |format=PDF |accessdate=26 June 2010}}</ref>, največji delež zaščitenih območij na svetu (povprečje v razvoju v 13 %, razvito svetovno povprečje 8 %). Kostarika je uspešno uspela zmanjšati [[krčenje gozdov]] od nekaterih najslabših stopenj na svetu od leta 1973 do leta 1989, na skoraj nič do leta 2005.<ref name=ODI1>Jessica Brown and Neil Bird 2010. [http://www.odi.org.uk/resources/details.asp?id=5049&title=costa-rica-sustainable-resource-management-successfully-tackling-tropical-deforestation Costa Rica sustainable resource management: Successfully tackling tropical deforestation] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514083601/http://www.odi.org.uk/resources/details.asp?id=5049&title=costa-rica-sustainable-resource-management-successfully-tackling-tropical-deforestation |date=14 May 2011 }}. London: Overseas Development Institute</ref> Eden od narodnih parkov, [[narodni park Corcovado]], je mednarodno uveljavljen med ekologi zaradi svoje biotske raznovrstnosti (vključno z [[Velike mačke|velikimi mačkami]] in [[tapirji]]), kjer lahko obiskovalci pričakujejo obilo divjadi<ref>{{navedi splet|url=http://costa-rica-guide.com/Natural/Corcovado.html|title=Corcovado National Park Costa Rica|website=costa-rica-guide.com|accessdate=2019-02-27|archive-date=2004-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20040224123641/http://costa-rica-guide.com/Natural/Corcovado.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.govisitcostarica.com/region/city.asp?cID=350 |title=Diversity of Corcovado National Park |publisher=Govisitcostarica.com |accessdate=26 June 2010}}</ref>. Corcovado je edini park v Kostariki, kjer je mogoče najti vse štiri vrste opic<ref name=watching>{{navedi knjigo|title=Watching Wildlife Central America|url=https://archive.org/details/watchingwildlife0000hunt|author1=Hunter, L. |author2=Andrew, D.|publisher=Lonely Planet|year=2002|page=[https://archive.org/details/watchingwildlife0000hunt/page/97 97]|isbn=1-86450-034-4}}</ref>. Med njimi je [[navadna kapucinka]] (''Cebus imitator''), [[grivasti vriskač]] (''Alouatta palliata''), ogrožena opica [[Geoffroyeva brezpalčarka]] (''Ateles geoffroyi'') in srednjeameriška veveričja opisa (''Saimiri oerstedii''), ki je bila najdena le na pacifiški obali Kostarike in manjšem delu Paname in je bila ogroženo do leta 2008, ko je bil njen status nadgrajen v ranljiv. Krčenje gozdov, nezakonito trgovanje s hišnimi ljubljenčki in lov so glavni razlogi za njen ogroženi status.<ref>{{IUCN2008|assessor=Wong, G.|assessor2=Cuarón, A.D.|assessor3=Rodriguez-Luna, E.|assessor4=de Grammont, P.C.|last-assessor-amp=yes|year=2008|id=19836|title=Saimiri oerstedii|downloaded=20 February 2009}}</ref> [[Narodni park Tortuguero]] - ime Tortuguero lahko prevedemo kot 'polno želv' - je dom pajkov, opice vriskača in kapucinske; triprstega lenivca (''Bradypus'') in dvoprstnega lenivca (''Choloepus''), 320 vrst ptic in različnih plazilcev. Park je priznan za letno gnezdenje ogrožene [[orjaška črepaha|orjaške črepahe]] (''Chelonia mydas'')in je najpomembnejše gnezdišče za to vrsto. V njem gnezdijo tudi ogromne [[usnjača|usnjače]] (''Dermochelys coriacea''), [[prava kareta]] (''Eretmochelys imbricata'') in [[glavata kareta]] (''Caretta caretta''). V gozdnem rezervatu ''Reserva Biológica Bosque Nuboso Monteverde'' živi okoli 2000 rastlinskih vrst, vključno s številnimi orhidejami. V njem je več kot 400 vrst ptic in več kot 100 vrst sesalcev.<ref name="karttv">{{navedi splet|url=http://www.govisitcostarica.com/region/city.asp?cID=402 |title=Monteverde Cloud Forest Reserve |publisher=Govisitcostarica.com |accessdate=26 June 2010}}</ref> V Kostariki je bilo ugotovljenih več kot 840 vrst ptic. Kot v večjem delu Srednje Amerike, so ptičje vrste v Kostariki mešanica severno in južnoameriških vrst. S sadjem bogata drevesa v državi, med katerimi je veliko takih, ki rodijo celo leto, so izjemno pomembna za ptice, od katerih nekatere preživijo ob hrani, ki je sestavljena samo iz ene ali dveh vrst sadja. Med najbolj opaznimi ptičjimi vrstami v državi so: [[kvecal]] (''Pharomachrus mocinno''), [[svetlo rdeča ara]] (''Ara macao''), [[trikrpi zvonarček]] (''Procnias tricarunculatus''), golovrati dežnikar (''cephalopterus glabricollis'') in tukan (''Ramphastos sulfuratus''). ''Instituto Nacional de Biodiversidad'' lahko zbira licenčnine za biološka odkritja medicinskega pomena. Kostarika je središče biološke raznovrstnosti za plazilce in dvoživke, vključno z najhitrejšim tekočim kuščarjem na svetu, iguanom s trnjenjem (Ctenosaura similis).<ref name="Garland1984">{{cite journal|last=Garland|first=T., Jr.|year=1984|title=Physiological correlates of locomotory performance in a lizard: an allometric approach|url=http://www.biology.ucr.edu/people/faculty/Garland/Garl1984.pdf|journal=American Journal of Physiology|volume=247|issue=5 Pt 2|pages=R806–R815|pmid=6238543|access-date=2019-02-27|archive-date=2022-10-09|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.biology.ucr.edu/people/faculty/Garland/Garl1984.pdf|url-status=dead}}</ref> == Prebivalstvo == Kostariko sestavlja 65,8 % belcev, 13,65 % [[Mestici|mesticev]], 9,03 % imigrantov, 6,72 % mulatov, 2,40 % ameriških staroselcev (Indijancev), 1,03 % [[črnci|črncev]], 0,21 % Azijcev ter 0,88 % ostalih. Med Kostaričani afriškega porekla je veliko potomcev priseljenih delavcev s področja zahodno afriških otokov, ki v večini govorijo angleško [[kreolščino]]. Kostarika ima najmanjši delež indianskega prebivalstva med srednje ameriškimi državami. Večina prebivalstva so potomci priseljencev iz [[Španija|Španije]]. Večina Indijancev, ki še živijo v državi, živijo odmaknjeni v skupinah na območju Cordillera de Talamanca, vendar so kljub odmaknjenosti zelo podvrženi asimilaciji. Približno 60 % Kostaričanov živi v mestih. Dve tretjini od približno štirih milijonov jih živi v podnebno bolj prijaznem območju hribovitega dela države s stičiščem v centralni dolini ali ''Valle Central'', kjer ležijo pomembnejša mesta kot na primer [[San José (Kostarika)|San José]], [[Heredia]], [[Cartago]] in [[Alajuela]]. Pomembnejši obmorski mesti sta [[Puerto Limón]] ob karibski obali in [[Puntarenas]] ob pacifiški obali. [[Liberia (Kostarika)|Liberia]] je gospodarsko središče severno zahodne regije Guanacaste in ima poleg San Joséja drugo mednarodno letališče v državi. === Veroizpoved === Po najnovejši raziskavi veroizpovedi iz leta 2007, ki jo je izvedla Univerza Kostarike, živi v državi 70,5 % [[rimsko-katoliška cerkev|rimokatolikov]], 13,8 % [[protenstantizem|protestantov]], 11,3 % brez religije ter 4,3 % pripadnikov drugih religij. === Jezik === Uradni jezik je [[španščina]], z nekaterimi kostariškimi posebnostmi. Na atlantski obali najdemo tudi [[angleščina|angleščino]] in zelo razširjeno iz angleščine izpeljano [[kreolščina|kreolščino]], ki ji je zelo podobna jamajška kreolščina (''Jamaika Patois''). Španščina, kot jo govorijo v Kostariki, se nekoliko razlikuje od tiste v Španiji. * Ni razlik med »vos«, »tú« in »usted«. Tako na primer voditelj kostariške verzije oddaje ''Kdo bo milijonar?'' Ignacio Santos v oddaji 8. septembra 2009 kandidate včasih nagovori z »usted«, včasih s »tú«/»vos«. Oblika osebnega zaimka »tú« po izreku večine kostariškega prebivalstva ne spada v tipične oblike nagovora v državi, čeprav se tudi uporablja. Za nagovor se navadno uporabi »usted«, medtem ko »vos« uporabljajo večinoma na območju Cartaga. * Še posebej med moškimi (lahko se uporabi tudi za žensko) se v večini sliši nagovor »mae«, kar bi lahko primerjali s slovenskim »stari«. Velikokrat besedico »mae« uporabljajo tudi kot mašilo med pogovorom, kot v Sloveniji polglasniški e. To predstavlja eno izmed večjih posebnostih v kostariški španščini. * »rr« ( na primer v besedah »rollo« ali »carretera«) se skoraj vedno izgovori kot močen poudarjen r. Tako se v večini izgovarja kadar imamo v besedi samo en ''r'', se posebej kadar sledi ''n'' ali ''l'', ali če je pred njim ''t''. Takšna raba se na primer pojavi v besedah (»carne«, »otro«, »cuatro«, »pasarlo«). * Za določitev določene točke v časovnem obdobju v Kostariki uporabljajo besedo »hasta«. Normalno se ta beseda uporablja za opis določenega časovnega obdobje. Primer: »Vuelvo de Nicoya hasta el martes« namesto »Vuelvo de Nicoya el martes«. * Ob tem obstaja še veliko čisto svojih besed, katere se pojavljajo samo v Kostariki.<ref>http://carretica.com/diccionario/index.asp</ref> == Turizem == [[File:CostaRica25 (8414513243).jpg|thumb|[[Narodni park vulkana Arenal]] je ena izmed turističnih znamenitosti države]] Kostarika je najbolj obiskana država v srednjeameriški regiji<ref name="Statista">{{navedi splet|title=Latin American countries with the largest number of international tourist arrivals in 2015 (in millions)|url=https://www.statista.com/statistics/305482/latin-american-countries-with-the-most-international-tourist-arrivals/|website=Statista|access-date=21 March 2017}}</ref> z 2,9 milijona tujih obiskovalcev v letu 2016, kar je 10 % več kot leta 2015. Leta 2015 je bil turistični sektor odgovoren za 5,8 % BDP države ali 3,4 milijarde $. Leta 2016 je največ turistov prišlo iz ZDA, in sicer z 1.000.000 obiskovalci, sledi Evropa s 434.884 prihodi. Po podatkih Costa Rica Vacations, ko turisti prispejo v državo, jih 22 % odide v Tamarindo, 18 % v Arenal, 17 % gre skozi Liberijo (kjer je mednarodno letališče Daniel Oduber Quirós), 16 % v San José, glavno mesto države (čez mednarodno letališče Juan Santamaría), medtem ko 18 % izbere Manuel Antonio in 7 % Monteverde.<ref name="Costa RIca Vacations">{{navedi splet|title=Costa Rica Vacations|url=http://costaricavacations.com/|website=Costa Rica Vacations|access-date=21 March 2017}}</ref> Do leta 2004 je turizem ustvarjal več prihodkov in deviz kot banane in kava skupaj. Leta 2016 so ocene Svetovnega sveta za potovanja in turizem pokazale neposredni prispevek k BDP v višini 5,1 % in 110.000 neposrednih delovnih mest v Kostariki; skupno število delovnih mest, posredno podprtih s turizmom, je bilo 271.000.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic-impact-research/countries-2017/costarica2017.pdf |title=Research |date=2017 |website=www.wttc.org |access-date=4 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180720140155/https://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic-impact-research/countries-2017/costarica2017.pdf |archive-date=20 July 2018 |url-status=dead}}</ref> Kostarika, pionir [[ekoturizem|ekoturizma]], privablja številne turiste v svoje obsežne narodne parke in druga zavarovana območja.<ref>{{navedi knjigo | last = Honey | first = Martha | year = 1999 | title = Ecotourism and Sustainable Development: Who Owns Paradise? | page = [https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone/page/5 5] | publisher = Island Press; 1 edition, Washington, D.C. | isbn = 978-1-55963-582-0 | url = https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone/page/5}}</ref> Pot ''[[Camino de Costa Rica]]'' podpira to, saj popotnikom omogoča, da se sprehodijo po državi od atlantske do pacifiške obale. V indeksu konkurenčnosti potovanj in turizma za leto 2011 je bila Kostarika leta 2011 na 44. mestu na svetu in na drugem mestu med državami Latinske Amerike za Mehiko. Do poročila za leto 2017 je država dosegla 38. mesto, rahlo za Panamo.<ref>{{navedi splet|url=http://news.co.cr/costa-rica-ranks-38-in-tourism-and-travel-competitiveness-report-2017/62394/|title=Costa Rica Ranks 38th in Tourism and Travel Competitiveness Report 2017 – Costa Rica Star News|date=23 June 2017}}</ref> Deset držav skupine Ethical Traveler na seznamu desetih najboljših etičnih destinacij na svetu za leto 2017 vključuje Kostariko. Država je med zmagovalci dosegla najvišjo oceno pri varovanju okolja. Kostarika je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začela obrniti krčenje gozdov in se usmerja k uporabi samo obnovljive energije. === Naravne in kulturne znamenitosti === *'''[[Cartago, Kostarika|Cartago]]''', mesto v Osrednjem podolju ob vznožju ognjenika Irazú, ustanovljeno 1563, večkrat uničeno zaradi izbruhov in potresov; *'''[[Narodni park Guanacaste]]''' (325 km²) obsega vse pokrajinske pasove od obale morja v Papagajskem zalivu, mangrov, edinega ohranjenega listopadnega tropskega gozda v Srednji Ameriki do meglenega gozda na pobočju ognjenika Orosi. Je del Unescove svetovne dediščine.<ref name = "unesco">{{navedi splet |url = http://whc.unesco.org/en/list/928 |title = Area de Conservación Guanacaste |website = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 14 May 2021}}</ref> *'''[[Narodni spomenik Guayabo]]''' je arheološko najdišče v bližini mesta Turrialba. Je skoraj v središču države na južnem pobočju vulkana Turrialba. Državni spomenik obsega približno 2,3 kvadratnega kilometra in je obdan z rastlinsko vegetacijo deževnega gozda, zaradi česar je izjemno živahno zelen zaradi velike količine padavin in bogate zemlje. Le majhen del tega je bil odkrit, izkopan in raziskan.<ref>{{navedi splet |title=Monumento Nacional Guayabo Map |url=http://www.sinac.go.cr/ES/ac/accvc/Mapas/M01_MonuentoNacionalGuayabo.jpg |publisher=SINAC}}</ref> *'''[[Kokosov otok]]''' je otok v Tihem oceanu približno 550 km jugozahodno od celine Kostarike. S površino približno 23,85 km² je otok bolj ali manj pravokotne oblike. Je najjužnejša točka geopolitične Severne Amerike, če so vključeni tudi necelinski otoki, in edina kopenska masa nad vodo na Kokosovi tektonski plošči. Celoten Kokosov otok je od leta 1978 razglašen za kostariški narodni park in nima stalnih prebivalcev razen čuvajev kostariškega parka. Kokosov otok, obdan z globokimi vodami s protitokovi, potapljači občudujejo zaradi populacije morskih psov kladvenic, raž, delfinov in drugih velikih morskih vrst. Zaradi edinstvene ekologije otoka in okoliških voda je narodni park Kokosov otok leta 1997 postal Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |url = http://whc.unesco.org/en/list/820 |title = Cocos Island National Par |website = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 13 May 2021}}</ref> *'''[[Narodni park La Amistad]]''' je narodni park tudi v delu Paname. V gorovju Cordillera de Talamanca predstavlja tropski deževni gozd. Je tudi del Unescove svetovne dediščine pod naslovom ''Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park''.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/205bis]</ref> *'''[[San José]]''' je glavno mesto in gospodarsko središče na 1100 m nmv; Narodno gledališče, Muzej predkolumbovske zlatnine, Muzej žada, Narodni muzej. *'''[[Narodni park Tortuguero]]''' v provinci Limón znotraj ohranitvenega območja Tortuguero v severovzhodnem delu države. Park ima veliko raznolikost biološke raznovrstnosti zaradi obstoja znotraj rezervata enajstih različnih habitatov, vključno z deževnim gozdom, gozdovi mangrov, močvirji, plažami in lagunami. Ker leži v tropskem podnebju, je zelo vlažno in prejme do 6400 mm dežja na leto. Je zaščiteno območje znotraj severovzhodnih karibskih mokrišč in je bil priznan v okviru Ramsarske konvencije 3. marca 1991 zaradi svoje bogate biološke raznovrstnosti in ekosistemov, ki podpirajo ogrožene rastlinske in živalske vrste. *'''[[Narodni park vulkana Irazú]]''' je narodni park v osrednjem ohranitvenem območju Kostarike, ki obsega območje okoli [[Irazú|vulkana Irazú]] v provinci Cartago, ki vključuje nekdanji gozdni rezervat Ruben Torres Rojas, ki se zdaj imenuje gozdni rezervat Prusia. Vulkan je še vedno aktiven. Park je kraj projekta pogozdovanja, da bi obnovili območje, ki so ga uničili izbruhi. Gozd je sestavljen iz iglavcev in drugih eksotičnih in avtohtonih vrst ter avtohtonega gozda, sestavljenega predvsem iz hrastov in jelše, ki varuje povodje reke Reventado. Jezero Crater Principal ima nenavadno zelenkasto rumeno barvo, ki jo povzročajo padavine, ki raztapljajo minerale vzdolž sten kraterjev. *'''[[Narodni park vulkana Poás]]''' ima površino približno 65 kvadratnih kilometrov z vrhom na 2700 m. Park je pogosto zaprt za obiskovalce zaradi varnostnih ukrepov zaradi vodnih hlapov in emisij žveplove kisline ter pogostih izbruhov. Je v osrednjem ohranitvenem območju v provinci Alajuela blizu pacifiške obale Kostarike, ki obsega območje okoli [[vulkan Poás|vulkana Poás]]. Glavni krater je širok 290 metrov in je precej aktiven s pogostimi majhnimi izbruhi gejzirjev in lave, vendar so bili zadnji večji izbruhi v letih 1952–54. Še dva kraterja sestavljata dele parka, izumrli krater Von Frantzuis in krater Botos. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|voy=Costa Rica }} * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html CIA_World_Factbook Costa Rica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200513101015/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html |date=2020-05-13 }} * [https://web.archive.org/web/20081025074854/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/costarica.htm Costa Rica] at ''UCB Libraries GovPubs'' * [https://curlie.org/Regional/Central_America/Costa_Rica Costa_Rica] *[http://www.danscape.de/blog//8/street-art-of-san-jose Street Art of San Jose by danscape] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190228003959/http://www.danscape.de/blog//8/street-art-of-san-jose |date=2019-02-28 }} *[http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1166587.stm Costa Rica profile] iz the BBC News *{{Wikiatlas|Costa Rica}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=CR Key Development Forecasts for Costa Rica] iz International Futures ; Vlada in administracija * [https://presidencia.go.cr/ Official website of the government of Costa Rica] ;Trgovina * [http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/CRI/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Costa Rica] {{OAS}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Srednjeameriške države]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Kostarika|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Špansko govoreče države]] [[Kategorija:Republike]] {{normativna kontrola}} 6hph4n160wd5uesz35s5t7nv6geqi8b 6759312 6759259 2026-10-01T14:59:44Z Ljuba24b 92351 /* Naravne in kulturne znamenitosti */ 6759312 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republika Kostarika | common_name = Costa Rica | native_name = República de Costa Rica | image_flag = Flag of Costa Rica.svg | image_coat = Coat of arms of Costa Rica.svg | national_motto = | national_anthem = ''Noble patria, tu hermosa bandera''<br />{{small|Plemenita domovina, tvoja čudovita zastava}}<div style="padding-top:0.5em;">[[File:Costa Rica National Anthem.ogg|center]]</div> | image_map = CRI orthographic.svg | image_map2 = Costa Rica - Location Map (2013) - CRI - UNOCHA.svg | capital = [[San José, Kostarika|San José]] | coordinates = {{Coord|9|56|N|84|5|W|type:city}} | largest_city = capital | official_languages = [[španščina]] | ethnic_groups = {{vunblist | 83,6% belci/castizo ali mestici | 6,7% mulati | 2,4% domorodni Amerindijci | 1,1% črnci | 6,2% drugi }} | ethnic_groups_year = 2011 | demonym = Kostaričani | government_type = Unitarna predsedniška ustavna republika | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = Rodrigo Chaves Robles | leader_title2 = 1. podpredsednik | leader_name2 = Stephan Brunner | leader_title3 = 2. podpredsednik | leader_name3 = Mary Munive | legislature = Zakonodajna skupščina | sovereignty_type = Osvobojena | established_event1 = izpod Španije | established_date1 = 15. september 1821 | established_event2 = 1. mehiškega cesarstva | established_date2 = 1. julija 1823 | established_event3 = od Zvezne republike Srednje Amerike | established_date3 = 1838 | established_event4 = Priznan od Španije | established_date4 = 10. maj 1850 | established_event5 = Ustanovljena | established_date5 = 7. november 1949<ref name=CIA>{{navedi splet |author=Central Intelligence Agency |title=Costa Rica |work=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |location=Langley, Virginia |year=2011 |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html |accessdate=4 October 2011 |archive-date=2020-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200513101015/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html |url-status=dead }}</ref> | area_km2 = 51.100 | area_rank = 126 | percent_water = 0,7 | population_census_year = 2022 | population_census = 5,044,197<ref>{{navedi splet|url=https://inec.cr/estimaciones-poblacion-vivienda-2022|title=National Institute of Statistics and Census of Costa Rica|website=Instituto Nacional de Estadística y Censos de Costa Rica, or INEC|access-date=28 August 2023|date=2022|archive-date=2023-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230828175018/https://inec.cr/estimaciones-poblacion-vivienda-2022|url-status=dead}}</ref> | population_estimate = | population_estimate_rank = 124 | population_estimate_year= | population_density_km2 = 220/km² | population_density_rank = 107 | GDP_PPP = $141.527 mrd<ref name="IMFWEO.CR">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=238,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (CR) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=14 October 2023}}</ref> | GDP_PPP_year = 2023 | GDP_PPP_per_capita = $26.809 | GDP_PPP_per_capita_rank = | GDP_nominal = $85.590 mrd | GDP_nominal_year = 2023 | GDP_nominal_per_capita = $16.213 | Gini = 48,2 <!--number only--> | Gini_year = 2020 | Gini_change = increase <!--increase/decrease/steady--> | Gini_ref = <ref name="gini">{{navedi splet |url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm |title=Income inequality |publisher=[[OECD]] |website=data.oecd.org |access-date=25 July 2021}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,809 <!--number only--> | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = increase <!--increase/decrease/steady--> | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> | HDI_rank = 63 | currency = kostariški colón | currency_code = CRC | time_zone = CST | utc_offset = −6 | drives_on = right | calling_code = +506 | cctld = .cr<br />.co.cr | recognized_regional_languages = Mekatelyu |Bribri |Patois | country_code = | religion = 47,5 % katoliki<br />22,5 % protestanti<br />27 % neverujoči<br /> drugi<br />0,4 % neznano | religion_year = 2021 | religion_ref = <ref name=ciep>{{navedi novice|last1=Murillo|first1=Alvaro|title=Encuesta CIEP-UCR evidencia a una Costa Rica estatista y menos religiosa|url=https://semanariouniversidad.com/pais/encuesta-ciep-ucr-evidencia-a-una-costa-rica-estatista-y-menos-religiosa/|access-date=8 July 2021|agency=Semanario Universidad|date=7 July 2021}}</ref> }} '''Kostarika''' (špansko [ˈkosta ˈrika]; dobesedno 'Bogata obala'), uradno '''Republika Kostarika''' ({{lang-es|República de Costa Rica}}) je obmorska [[država]] v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]], ki na severu meji na [[Nikaragva|Nikaragvo]], na jugu na [[Panama|Panamo]], na vzhodu na [[Karibsko morje]], ter na zahodu na [[Tihi ocean]] ter na morsko mejo z Ekvadorjem južno od otoka Kokos. V nasprotju z ostalimi državami te regije Kostariki uspeva vzdrževati stabilnost in [[demokracija|demokracijo]] že več desetletij, država pa sploh nima [[vojska|vojske]], le [[policija|policijo]]. Ima približno pet milijonov prebivalcev na površini 51.060 km². Ocenjuje se, da 333.980 ljudi živi v prestolnici in največjem mestu [[San José, Kostarika|San José]], okoli dva milijona ljudi pa v [[metropolitansko območje|metropolitanskem območju]].<ref name="worldscapitalcities.com">{{navedi splet|url=https://www.worldscapitalcities.com/capital-facts-for-san-jose-costa-rica/|title=Capital Facts for San José, Costa Rica|date=18 October 2017|access-date=6 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20200413020706/https://www.worldscapitalcities.com/capital-facts-for-san-jose-costa-rica/|archive-date=13 April 2020|url-status=dead}}</ref> Kostarika je bila naseljena z domorodnimi ljudstvi, preden je v 16. stoletju prišla pod špansko oblast. Ostala je obrobna kolonija imperija do osamosvojitve kot del Prvega mehiškega imperija, čemur je sledilo članstvo v Zvezni republiki Srednje Amerike, od katere je uradno razglasila neodvisnost leta 1847. Po kratki kostariški državljanski vojni leta 1948 je trajno leta 1949 ukinila svojo vojsko in tako postala ena od le redkih suverenih držav brez stalne vojske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.elespiritudel48.org/docu/h013.htm|author=El Espíritu del 48|title=Abolición del Ejército|access-date=9 March 2008|language=es|archive-date=2011-09-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110909091956/http://www.elespiritudel48.org/docu/h013.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|access-date=9 June 2009 |url=http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/CR/defense.html |title=Costa Rica |publisher=World Desk Reference |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080211185659/http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/CR/defense.html |archive-date=11 February 2008}}</ref> Država je bila dosledno ugodna glede na indeks človekovega razvoja (HDI), saj je bila leta 2022 na 58. mestu na svetu in peta v Latinski Ameriki.<ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/content/2019-human-development-index-ranking|title=Human Development Report 2019|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=10 December 2019|access-date=10 December 2019|format=PDF|archive-date=23 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200523103905/http://hdr.undp.org/en/content/2019-human-development-index-ranking|url-status=dead}}</ref> Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) je tudi navedel, da je dosegla veliko višji človeški razvoj kot druge države z enakimi ravnmi dohodka, z boljšimi rezultati glede človeškega razvoja in neenakosti kot mediana regije.<ref name=HDI10>{{navedi knjigo|title=Table 1: Human development index 2010 and its components|url=http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2010_EN_Complete.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20101108160356/http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2010_EN_Complete.pdf|archive-date=8 November 2010|access-date=6 November 2010|author=UNDP Human Development Report 2010|date=January 2010 |pages= 5, 49, 144}}</ref> Dobro se obnese tudi v primerjavi demokratičnega upravljanja, svobode tiska, subjektivne sreče in trajnostnega blagostanja. Ima 8. najbolj svoboden tisk po indeksu svobode tiska, je 35. najbolj demokratična država po indeksu svobode v svetu in je 23. najsrečnejša država v 2023 World Happiness Report.<ref>{{navedi splet |date=20 March 2023 |title=World Happiness, Trust and Social Connections in Times of Crisis |url=https://worldhappiness.report/ed/2023/world-happiness-trust-and-social-connections-in-times-of-crisis/ |access-date=24 March 2023 |website=worldhappiness.report |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023 |title=Costa Rica World Happiness Index |url=https://countryeconomy.com/demography/world-happiness-index/costa-rica |access-date=24 March 2023 |website=countryeconomy.com |language=en}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kostarike}} [[File:Stone spheres of Costa Rica. Museo Nacional.jpg|thumb|[[Kamnite krogle Kostarike|Kamnite krogle]], ki jih je ustvarila [[kultura Diquis]] v Narodnem muzeju Kostarike. Krogla je ikona kulturne identitete države.]] === Predkolumbovsko obdobje === Zgodovinarji so avtohtone prebivalce Kostarike razvrstili v vmesno območje, kjer se prekrivajo obrobja mezoameriške in andske avtohtone kulture. Nedavno je bila predkolumbovska Kostarika opisana tudi kot del istmo-kolumbijskega območja. Kamnito orodje, najstarejši dokaz človeškega delovanja v Kostariki, je povezano s prihodom različnih skupin lovcev in nabiralcev okoli 10.000 do 7000 let pred našim štetjem v dolino Turrialba. Prisotnost suličnih konic in puščic tipa kulture Clovis iz Južne Amerike odpira možnost, da sta na tem območju soobstajali dve različni kulturi.<ref name=precolumbian1>{{navedi knjigo |last1=Botey Sobrado |first1=Ana María |title=Costa Rica: estado, economía, sociedad y cultura desde las sociedades autóctonas hasta 1914 |date=2002 |publisher=Editorial Universidad de Costa Rica |edition=2a |language=es |pages=30–31 |oclc=51817062}}</ref> Kmetijstvo je postalo očitno pri populacijah, ki so živele v Kostariki pred približno 5000 leti. Pridelovali so predvsem gomoljnice in korenovke. V 1. in 2. tisočletju pr. n. št. so že obstajale naseljene kmetijske skupnosti. Te so bile majhne in razpršene, čeprav čas prehoda od lova in nabiralništva k poljedelstvu kot glavnemu preživetju na ozemlju še ni znan.<ref name=precolumbian2>{{harvnb|Botey Sobrado|2002| p=32|sp=yes}}</ref> Najzgodnejša uporaba [[lončenina|lončenine]] se pojavi okoli 2000 do 3000 pred našim štetjem. Najdeni so bili ostanki loncev, valjastih vaz, krožnikov, buč in drugih oblik vaz, okrašenih z utori, odtisi in nekaterimi po vzoru živali.[24] Vpliv domorodnih ljudstev na sodobno kostariško kulturo je bil razmeroma majhen v primerjavi z drugimi narodi, saj v državi ni bilo močne avtohtone civilizacije. Večina domorodnega prebivalstva je bila absorbirana v špansko govorečo kolonialno družbo z medsebojnimi porokami, razen nekaterih majhnih ostankov, med katerimi sta najpomembnejša plemena Bribri in Boruca, ki še vedno naseljujeta gore Cordillera de Talamanca na jugovzhodu delu Kostarike, blizu meje s Panamo. === Španska kolonizacija === Ime ''la costa rica'', kar v španščini pomeni 'bogata obala', je po nekaterih poročilih prvi uporabil [[Krištof Kolumb]], ki je med svojim zadnjim potovanjem leta 1502 priplul do vzhodnih obal Kostarike<ref name="embassy">{{navedi splet | title=About Costa Rica | work=Embassy of Costa Rica in Washington DC | url=http://www.costarica-embassy.org/index.php?q=node/19 | access-date=18 September 2012 | archive-date=2012-07-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120726030431/http://costarica-embassy.org/index.php?q=node/19 | url-status=dead }}</ref> in poročal o ogromnih količinah zlatega nakita, ki so ga nosili domorodci.<ref name="lp">{{navedi splet | title=History of Costa Rica | work=Lonely Planet | url=http://www.lonelyplanet.com/costa-rica/history | access-date=18 September 2012 | archive-date=21 January 2013 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130121150312/http://www.lonelyplanet.com/costa-rica/history | url-status=dead }}</ref> Ime morda izvira tudi od konkvistadorja Gila Gonzáleza Dávile, ki se je leta 1522 izkrcal na zahodni obali, naletel na domorodce in pridobil nekaj njihovega zlata, včasih z nasilno krajo in včasih kot darilo lokalnih voditeljev.<ref>{{navedi knjigo | author=Rojas, Eugenia Ibarra | title=Fronteras etnicas en la conquista de Nicaragua y Nicoya: entre la solidaridad y el conflicto 800 d.C.-1544. | url=https://books.google.com/books?id=IAcx6DtZba4C&dq=gil+gonzalez+davila+costa+rica&pg=PA89 | publisher=Universidad de Costa Rica. | year=2001 | isbn=9789977676852}}</ref> [[File:Iglesia Inmaculada Concepcion Ujarras.jpg|thumb|Zgodovinsko najdišče Ujarrás v dolini Orosí, provinca Cartago. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1686 in 1693.]] Večino kolonialnega obdobja je bila Kostarika najjužnejša provinca generalne kapitanije Gvatemale, nominalno del podkraljestva [[Nova Španija]]. V praksi je bila generalna kapitanija večinoma avtonomna entiteta znotraj Španskega imperija. Oddaljenost Kostarike od glavnega mesta kapitanije v Gvatemali, pravna prepoved trgovanja z njeno južno sosedo Panamo po merkantilistični španski zakonodaji, ki je bila takrat del podkraljevstva [[Nova Granada]] (sodobna [[Kolumbija]]) in pomanjkanje virov, kot sta [[zlato]] in [[srebro]], je spremenil Kostariko v revno, izolirano in redko poseljeno regijo znotraj Španskega imperija.<ref>{{navedi knjigo | title= Claudia Quirós. La Era de la Encomienda. Historia de Costa Rica. Editorial de la Universidad de Costa Rica. 1990.}}</ref> Kostariko je španski guverner leta 1719 opisal kot »najrevnejšo in najbolj nesrečno špansko kolonijo v vsej Ameriki«.<ref>{{navedi knjigo |author=Shafer, D. Michael |title=Winners and losers: how sectors shape the developmental prospects of states |url=https://archive.org/details/winnerslosershow00shaf |url-access=registration |publisher=Cornell University Press |location=Ithaca, N.Y. |year=1994|isbn=978-0-8014-8188-8}}</ref> Drugi pomemben dejavnik za revščino Kostarike je bilo pomanjkanje znatnega števila domorodnega prebivalstva, ki bi bilo na voljo za ''[[encomienda|encomiendo]]'' (prisilno delo), kar je pomenilo, da je večina kostariških naseljencev morala delati na svoji zemlji, kar je preprečilo ustanovitev velikih [[hacienda|haciend]] (nasadov). Zaradi vseh teh razlogov španska krona Kostariko na splošno ni cenila in spregledala ter jo pustila, da se razvija sama. Verjame se, da so okoliščine v tem obdobju povzročile številne posebnosti, po katerih je Kostarika postala znana, hkrati pa so postavile temelje za razvoj Kostarike kot bolj enakopravne družbe kot ostale njene sosede. Kostarika je postala »podeželska demokracija« brez zatiranih [[mestici|mesticev]] ali staroselcev. Ni minilo dolgo, preden so se španski naseljenci obrnili v hribe, kjer so našli bogato vulkansko prst in milejše podnebje kot v nižinah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.costarica.com/Destinations/Cities-and-Towns/Cartago/ |title=Costa Rica – Cartago |publisher=Costarica.com |date=22 May 2009 |access-date=26 June 2010 |archive-date=22 February 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080222050056/http://www.costarica.com/Destinations/Cities-and-Towns/Cartago/ |url-status=dead }}</ref> === Neodvisnost === Tako kot preostali del Srednje Amerike se tudi Kostarika ni nikoli borila za neodvisnost od Španije. 15. septembra 1821 so oblasti v Gvatemali po dokončnem španskem porazu v [[Mehiška vojna za neodvisnost|mehiški osamosvojitveni vojni]] (1810–1821) razglasile neodvisnost celotne Srednje Amerike. Ta datum se v Kostariki še vedno praznuje kot dan neodvisnosti,<ref>{{navedi splet |url=https://www.mep.go.cr/calendario/aniversario-independencia-nacional |title=Aniversario de la Independencia Nacional |website=Ministerio de Educación Pública |language=es |access-date=13 September 2018 |archive-date=2018-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180914022706/https://www.mep.go.cr/calendario/aniversario-independencia-nacional |url-status=dead }}</ref> čeprav sta [[Nikaragva]] in Kostarika tehnično gledano po [[Prva španska ustava|španski ustavi iz leta 1812]], ki je bila ponovno sprejeta leta 1820, postali avtonomni provinci s prestolnico León. Ob osamosvojitvi so se kostariške oblasti soočile z vprašanjem uradne odločitve o prihodnosti države. Oblikovali sta se dve skupini, imperialisti, ki sta jih branili mesti [[Cartago, Kostarika|Cartago]] in [[Heredia, Kostarika|Heredia]], ki sta bili naklonjeni pridružitvi Mehiškemu imperiju in republikanci, ki sta jih zastopali mesti [[San José]] in [[Alajuela]], ki so branili popolno neodvisnost. Zaradi pomanjkanja soglasja o teh dveh možnih izidih je prišlo do prve državljanske vojne v Kostariki. Bitka pri Ochomogu je potekala na hribu Ochomogo, ki je v [[Osrednje podolje|Osrednjem podolju]] leta 1823. Spopad so zmagali republikanci in posledično je mesto Cartago izgubilo status glavnega mesta, ki se je preselilo v San José.<ref>{{navedi knjigo|title = Cartilla Histórica de Costa Rica|publisher = EUNED|year = 2005|isbn = 9789968313759}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title = Apuntes para la historia de la ciudad de Alajuela|last = Alarmvogel|publisher = Impr. Nacional|year = 1966|location = San José, Costa Rica|oclc = 14462048}}</ref><ref>Obregón Loría, Rafael. "Hechos Militares y Políticos de Nuestra Historia Patria". Museo Histórico Cultural Juan Santamaría, Costa Rica, 1981.</ref> [[File:First postal stamp CR 4 Reales 1863.jpg|thumb|Državni grb iz leta 1849 je bil predstavljen na prvi poštni znamki, izdani leta 1862.]] Leta 1838, dolgo po tem, ko je [[Zvezna republika Srednja Amerika]] prenehala delovati v praksi, se je Kostarika uradno umaknila in razglasila za suvereno. Precejšnja razdalja in slabe komunikacijske poti med [[Gvatemala (mesto)|mestom Guatemala]] in Osrednjim podoljem, kjer je takrat in še vedno živi večina kostariškega prebivalstva, so pomenile, da lokalno prebivalstvo ni bilo zvesto zvezni vladi v Gvatemali. Od kolonialnih časov se Kostarika ni hotela gospodarsko povezati s preostalo Srednjo Ameriko. Tudi danes je Kostarika kljub prizadevanjem večine svojih sosed za večjo regionalno integracijo ostala bolj neodvisna.<ref>{{navedi splet |title=Central America |url=http://www.cotf.edu/earthinfo/camerica/caeco.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170802142535/http://www.cotf.edu/earthinfo/camerica/caeco.html |archive-date=2 August 2017 |access-date=12 August 2017 |website=www.cotf.edu}}</ref> Do leta 1849, ko je postal del Paname, je bil Chiriquí del Kostarike. Kostariški ponos je bil pomirjen zaradi izgube tega vzhodnega (ali južnega) ozemlja s pridobitvijo Guanacasteja na severu. === Gospodarska rast v 19. stoletju === [[Kavovec]] so prvič zasadili v Kostariki leta 1808,<ref>{{navedi splet|url=http://news.co.cr/costa-ricas-coffee-tradition/52303/|title=Costa Rica's Coffee Tradition – Costa Rica Star News|date=21 October 2016}}</ref> in do leta 1820 je kot primarni izvoz presegla [[tobak]], [[sladkor]] in [[kakav]]. Proizvodnja [[kava|kave]] je ostala glavni vir bogastva Kostarike tudi v 20. stoletju, kar je ustvarilo bogat razred pridelovalcev, tako imenovane kavne barone.<ref>{{navedi splet|url=http://www.travelcostarica.nu/coffee#history|title=Coffee of Costa Rica – el café|website=www.travelcostarica.nu|access-date=12 August 2017|archive-date=13 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170813055045/http://www.travelcostarica.nu/coffee#history|url-status=dead}}</ref> Prihodki so pomagali modernizirati državo. Večina izvožene kave je bila pridelana okoli glavnih središč prebivalstva na osrednji planoti in nato prepeljana z volovsko vprego v pacifiško pristanišče [[Puntarenas]], potem ko je bila leta 1846 zgrajena glavna cesta. Do sredine 1850-ih je bil glavni trg za kavo Britanija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.anywhere.com/costa-rica/travel-guide/coffee|title=Costa Rica Coffee – Past & Present Coffee Cultivations|website=www.anywhere.com}}</ref> Kmalu je razvoj učinkovite transportne poti od osrednje planote do Atlantskega oceana postal velika prioriteta. V ta namen je v 1870-ih kostariška vlada sklenila pogodbo z ameriškim poslovnežem Minorjem C. Keithom za izgradnjo železnice od San Joséja do karibskega pristanišča [[Limón]]. Kljub ogromnim težavam z gradnjo, boleznimi in financiranjem je bila železnica dokončana leta 1890.<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=l9QOAQAAIAAJ&pg=PA310|title=Coffee Production and Processing on a Large Costa Rican Finca|publisher=Bib. Orton IICA / CATIE|via=Google Books}}</ref> Večina Afro-Kostaričanov izvira iz jamajških priseljencev, ki so delali pri gradnji te železnice in zdaj predstavljajo približno 3 % prebivalstva Kostarike. Pri gradnji so sodelovali tudi ameriški obsojenci, Italijani in kitajski priseljenci. V zameno za dokončanje železnice je kostariška vlada Keithu podelila velika zemljišča in zakup železniške proge, ki jo je uporabil za proizvodnjo banan in njihov izvoz v ZDA. Posledično so [[banana|banane]] postale konkurenčne kavi kot glavni kostariški izvoz, medtem ko so korporacije v tuji lasti (vključno s podjetjem United Fruit Company pozneje) začele imeti pomembno vlogo v nacionalnem gospodarstvu in sčasoma postale simbol izkoriščevalskega izvoznega gospodarstva.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=bUM8y5L1h8kC&q=costa+rica+history+united+fruit+company%27&pg=PA80|title=The History of Costa Rica|first=Monica A.|last=Rankin|date=29 December 2017|publisher=ABC-CLIO|via=Google Books|isbn=9780313379444}}</ref> Velik delovni spor med kmeti in podjetjem United Fruit Company (velika stavka banan) je bil pomemben dogodek v zgodovini države in je bil pomemben korak, ki je sčasoma pripeljal do oblikovanja učinkovitih sindikatov v Kostariki, saj je podjetje leta 1938 moral s svojimi delavci podpisati kolektivno pogodbo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=YujmDAAAQBAJ&q=Great+Banana+strike+1934&pg=PT135|title=Bananas and Business: The United Fruit Company in Colombia, 1899–2000|first=Marcelo|last=Bucheli|date=1 February 2005|publisher=NYU Press|via=Google Books|isbn=9780814769874}}</ref> === 20. stoletje === Zgodovinsko gledano je Kostarika na splošno uživala večji mir in doslednejšo politično stabilnost kot mnoge druge latinskoameriške države. Od konca 19. stoletja pa je Kostarika doživela dve pomembni obdobji nasilja. V letih 1917–1919 je general Federico Tinoco Granados vladal kot vojaški diktator, dokler ni bil strmoglavljen in prisiljen v izgnanstvo. Nepriljubljenost Tinocojevega režima je po njegovem strmoglavljenju povzročila precejšen upad velikosti, bogastva in političnega vpliva kostariške vojske. Leta 1948 je José Figueres Ferrer vodil oboroženo vstajo po spornih predsedniških volitvah med Rafaelom Ángelom Calderónom Guardio (ki je bil predsednik med letoma 1940 in 1944) in Otiliom Ulate Blanco. Z več kot 2000 mrtvimi je bila 44-dnevna državljanska vojna v Kostariki najbolj krvav dogodek v Kostariki v 20. stoletju. Zmagoviti uporniki so ustanovili vladno hunto, ki je v celoti odpravila vojsko in nadzorovala pripravo nove ustave s strani demokratično izvoljene skupščine. Po uveljavitvi teh reform je hunta 8. novembra 1949 oblast prenesla na Ulateja. Po državnem udaru je Figueres postal narodni heroj in leta 1953 zmagal na prvih demokratičnih volitvah v državi po novi ustavi. Od takrat je Kostarika imela 15 dodatne predsedniške volitve, zadnje leta 2022. Z neprekinjeno demokracijo, ki sega vsaj v leto 1948, je država najbolj stabilna v regiji. == Geografija == {{glavni| Geografija Kostarike}} Kostarika je na vzhodnem delu Srednje Amerike, ki leži med zemljepisno širino 8 ° in 12 ° S in dolžino 82 ° in 86 ° Z. Meji na Karibsko morje (na vzhodu) in na Tihi ocean (na zahodu) s skupno 1290 kilometri obale, 212 km na karibski strani in 1016 km na Pacifiku. Kostarika meji tudi na Nikaragvo na severu (309 km meje) in Panamo na jugovzhodu (330 km meje). Kostarika obsega skupaj 51.100 kvadratnih kilometrov in ima 589 kvadratnih kilometrov teritorialnih voda. Po sredini države od severozahoda do jugovzhoda potekajo trije gorski hrbti: Cordillera de Guanacaste z najvišjim vrhom Miravalles (2020 m), v srednjem delu je Cordillera Central s sedmimi delujočimi [[ognjenik]]i (najvišji vulkan v državi je [[Irazú]] (3431 m) in znamenit [[Arenal]] (1633 m)), na jugovzhodu je Cordillera de Talamanca z najvišjim vrhom države [[Chirripo]] Grande (3819 m); je peti najvišji vrh v Srednji Ameriki. Na stičišču teh gorovij je [[Osrednje podolje]] (''Valle Central'', tudi ''Meseta Central''), poselitveno in gospodarsko središče države. Največje jezero pa je [[jezero Arenal]]. V Kostariki je znanih 14 vulkanov, od katerih jih je bilo v zadnjih 75 letih aktivnih šest. Država je v zadnjem stoletju doživela tudi vsaj deset potresov magnitude 5,7 ali več (3 potrese magnitude 7,0 ali višje). H Kostariki sodi tudi več otokov. Kokosov otok (''Isla del Coco'', 24 kvadratnih kilometrov) izstopa zaradi oddaljenosti od celinske zemlje, 480 kilometrov od Puntarenasa v Tihem oceanu, vendar je otok Calero največji otok v državi (151,6 kvadratnih kilometrov). Več kot 25 % nacionalnega ozemlja Kostarike varuje SINAC (nacionalni sistem ohranitvenih območij), ki nadzira vsa zaščitena območja v državi. Kostarika ima tudi največjo gostoto vrst na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.inbio.ac.cr/es/biod/estrategia/estudio.html |title=estudiofi |publisher=Inbio.ac.cr |accessdate=26 June 2010 |archive-date=2010-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100301131356/http://www.inbio.ac.cr/es/biod/estrategia/estudio.html |url-status=dead }}</ref> Ker je Kostarika ozka država, razvodje poteka po sredini, zato so reke kratke in se strmo spuščajo na obe strani v morje. Najdaljša (190 km) je San Juan, iztok iz jezera Nikaragva. === Podnebje === [[Podnebje]] je tropsko. Vendar ima država številne mikroklime, odvisno od višine, padavin, topografije in geografije vsake posamezne regije. Sezone so določene s tem, koliko dežja pade v določenem obdobju. Leto lahko razdelimo na dve obdobji: sušno, ki ga prebivalci poznajo kot poletje (''verano'') in deževno sezono, ki je lokalno znana kot zima (''invierno''). Poletna ali sušna sezona traja od decembra do aprila, zimska ali deževna sezona pa od maja do novembra, kar skoraj sovpada s sezono orkanov v Atlantiku in v tem času v nekaterih regijah stalno dežuje. Največ padavin je na območju Karibov na osrednjih gorah Kordiljere z letno količino padavin nad 5000 mm (v San Joséju pade letno v povprečju 1867&nbsp;mm padavin, v Puerto Limón na karibski obali pa 3518&nbsp;mm, kar je skoraj dvakrat toliko). Vlažnost je tudi višja na karibski strani kot na strani Pacifika. Srednja letna temperatura na obalnih nižinah je okoli 27 ° C, 20 ° C v glavnih naseljenih območjih Cordillere Central in pod 10 ° C na vrhu najvišjih gora.<ref>{{navedi splet |last=Eggar |first=Marc |title=Climate/Weather |url=http://www.worldheadquarters.com/cr/climate/ |accessdate=28 June 2011 |archive-date=2011-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623201043/http://www.worldheadquarters.com/cr/climate/ |url-status=dead }}</ref> === Rastlinstvo in živalstvo === [[File:Red eyed tree frog edit2.jpg|thumb|left|Rdečeoka drevesna žaba (''Agalychnis callidryas'')]] [[File:HeliconiusDorisLinnaeus.jpg|thumb|Metulj ''Heliconius doris'']] Kostarika je dom številnih rastlin in živali. Medtem ko ima država le okoli 0,03 % svetovne kopenske površine, vsebuje 5 % svetovne [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]].<ref name="Guardian07">{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/travel/2007/may/26/saturday.costarica | publisher=The Guardian |title= Shades of green |author= Leo Hickman |date=26 May 2007|accessdate=8 June 2008 | location=London}}</ref><ref name="Honey99">{{Cite journal | last = Honey | first = Martha | year = 1999 | title = Ecotourism and Sustainable Development: Who Owns Paradise?| url = https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone | pages = [https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone/page/128 128]–181| publisher = Island Press; 1 edition, Washington, D.C. | isbn= 1-55963-582-7}} Chapter 5. Costa Rica: On the Beaten Path</ref> Približno 25 % ozemlja države je v zaščitenih nacionalnih parkih in zavarovanih območjih<ref>{{navedi splet|url=http://unfccc.int/resource/docs/2006/sbsta/eng/misc05.pdf |title=United Nations Framework Convention on Climate Change. "Issues relating to reducing emissions from deforestation in developing countries and recommendations on any further process" |format=PDF |accessdate=26 June 2010}}</ref>, največji delež zaščitenih območij na svetu (povprečje v razvoju v 13 %, razvito svetovno povprečje 8 %). Kostarika je uspešno uspela zmanjšati [[krčenje gozdov]] od nekaterih najslabših stopenj na svetu od leta 1973 do leta 1989, na skoraj nič do leta 2005.<ref name=ODI1>Jessica Brown and Neil Bird 2010. [http://www.odi.org.uk/resources/details.asp?id=5049&title=costa-rica-sustainable-resource-management-successfully-tackling-tropical-deforestation Costa Rica sustainable resource management: Successfully tackling tropical deforestation] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514083601/http://www.odi.org.uk/resources/details.asp?id=5049&title=costa-rica-sustainable-resource-management-successfully-tackling-tropical-deforestation |date=14 May 2011 }}. London: Overseas Development Institute</ref> Eden od narodnih parkov, [[narodni park Corcovado]], je mednarodno uveljavljen med ekologi zaradi svoje biotske raznovrstnosti (vključno z [[Velike mačke|velikimi mačkami]] in [[tapirji]]), kjer lahko obiskovalci pričakujejo obilo divjadi<ref>{{navedi splet|url=http://costa-rica-guide.com/Natural/Corcovado.html|title=Corcovado National Park Costa Rica|website=costa-rica-guide.com|accessdate=2019-02-27|archive-date=2004-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20040224123641/http://costa-rica-guide.com/Natural/Corcovado.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.govisitcostarica.com/region/city.asp?cID=350 |title=Diversity of Corcovado National Park |publisher=Govisitcostarica.com |accessdate=26 June 2010}}</ref>. Corcovado je edini park v Kostariki, kjer je mogoče najti vse štiri vrste opic<ref name=watching>{{navedi knjigo|title=Watching Wildlife Central America|url=https://archive.org/details/watchingwildlife0000hunt|author1=Hunter, L. |author2=Andrew, D.|publisher=Lonely Planet|year=2002|page=[https://archive.org/details/watchingwildlife0000hunt/page/97 97]|isbn=1-86450-034-4}}</ref>. Med njimi je [[navadna kapucinka]] (''Cebus imitator''), [[grivasti vriskač]] (''Alouatta palliata''), ogrožena opica [[Geoffroyeva brezpalčarka]] (''Ateles geoffroyi'') in srednjeameriška veveričja opisa (''Saimiri oerstedii''), ki je bila najdena le na pacifiški obali Kostarike in manjšem delu Paname in je bila ogroženo do leta 2008, ko je bil njen status nadgrajen v ranljiv. Krčenje gozdov, nezakonito trgovanje s hišnimi ljubljenčki in lov so glavni razlogi za njen ogroženi status.<ref>{{IUCN2008|assessor=Wong, G.|assessor2=Cuarón, A.D.|assessor3=Rodriguez-Luna, E.|assessor4=de Grammont, P.C.|last-assessor-amp=yes|year=2008|id=19836|title=Saimiri oerstedii|downloaded=20 February 2009}}</ref> [[Narodni park Tortuguero]] - ime Tortuguero lahko prevedemo kot 'polno želv' - je dom pajkov, opice vriskača in kapucinske; triprstega lenivca (''Bradypus'') in dvoprstnega lenivca (''Choloepus''), 320 vrst ptic in različnih plazilcev. Park je priznan za letno gnezdenje ogrožene [[orjaška črepaha|orjaške črepahe]] (''Chelonia mydas'')in je najpomembnejše gnezdišče za to vrsto. V njem gnezdijo tudi ogromne [[usnjača|usnjače]] (''Dermochelys coriacea''), [[prava kareta]] (''Eretmochelys imbricata'') in [[glavata kareta]] (''Caretta caretta''). V gozdnem rezervatu ''Reserva Biológica Bosque Nuboso Monteverde'' živi okoli 2000 rastlinskih vrst, vključno s številnimi orhidejami. V njem je več kot 400 vrst ptic in več kot 100 vrst sesalcev.<ref name="karttv">{{navedi splet|url=http://www.govisitcostarica.com/region/city.asp?cID=402 |title=Monteverde Cloud Forest Reserve |publisher=Govisitcostarica.com |accessdate=26 June 2010}}</ref> V Kostariki je bilo ugotovljenih več kot 840 vrst ptic. Kot v večjem delu Srednje Amerike, so ptičje vrste v Kostariki mešanica severno in južnoameriških vrst. S sadjem bogata drevesa v državi, med katerimi je veliko takih, ki rodijo celo leto, so izjemno pomembna za ptice, od katerih nekatere preživijo ob hrani, ki je sestavljena samo iz ene ali dveh vrst sadja. Med najbolj opaznimi ptičjimi vrstami v državi so: [[kvecal]] (''Pharomachrus mocinno''), [[svetlo rdeča ara]] (''Ara macao''), [[trikrpi zvonarček]] (''Procnias tricarunculatus''), golovrati dežnikar (''cephalopterus glabricollis'') in tukan (''Ramphastos sulfuratus''). ''Instituto Nacional de Biodiversidad'' lahko zbira licenčnine za biološka odkritja medicinskega pomena. Kostarika je središče biološke raznovrstnosti za plazilce in dvoživke, vključno z najhitrejšim tekočim kuščarjem na svetu, iguanom s trnjenjem (Ctenosaura similis).<ref name="Garland1984">{{cite journal|last=Garland|first=T., Jr.|year=1984|title=Physiological correlates of locomotory performance in a lizard: an allometric approach|url=http://www.biology.ucr.edu/people/faculty/Garland/Garl1984.pdf|journal=American Journal of Physiology|volume=247|issue=5 Pt 2|pages=R806–R815|pmid=6238543|access-date=2019-02-27|archive-date=2022-10-09|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.biology.ucr.edu/people/faculty/Garland/Garl1984.pdf|url-status=dead}}</ref> == Prebivalstvo == Kostariko sestavlja 65,8 % belcev, 13,65 % [[Mestici|mesticev]], 9,03 % imigrantov, 6,72 % mulatov, 2,40 % ameriških staroselcev (Indijancev), 1,03 % [[črnci|črncev]], 0,21 % Azijcev ter 0,88 % ostalih. Med Kostaričani afriškega porekla je veliko potomcev priseljenih delavcev s področja zahodno afriških otokov, ki v večini govorijo angleško [[kreolščino]]. Kostarika ima najmanjši delež indianskega prebivalstva med srednje ameriškimi državami. Večina prebivalstva so potomci priseljencev iz [[Španija|Španije]]. Večina Indijancev, ki še živijo v državi, živijo odmaknjeni v skupinah na območju Cordillera de Talamanca, vendar so kljub odmaknjenosti zelo podvrženi asimilaciji. Približno 60 % Kostaričanov živi v mestih. Dve tretjini od približno štirih milijonov jih živi v podnebno bolj prijaznem območju hribovitega dela države s stičiščem v centralni dolini ali ''Valle Central'', kjer ležijo pomembnejša mesta kot na primer [[San José (Kostarika)|San José]], [[Heredia]], [[Cartago]] in [[Alajuela]]. Pomembnejši obmorski mesti sta [[Puerto Limón]] ob karibski obali in [[Puntarenas]] ob pacifiški obali. [[Liberia (Kostarika)|Liberia]] je gospodarsko središče severno zahodne regije Guanacaste in ima poleg San Joséja drugo mednarodno letališče v državi. === Veroizpoved === Po najnovejši raziskavi veroizpovedi iz leta 2007, ki jo je izvedla Univerza Kostarike, živi v državi 70,5 % [[rimsko-katoliška cerkev|rimokatolikov]], 13,8 % [[protenstantizem|protestantov]], 11,3 % brez religije ter 4,3 % pripadnikov drugih religij. === Jezik === Uradni jezik je [[španščina]], z nekaterimi kostariškimi posebnostmi. Na atlantski obali najdemo tudi [[angleščina|angleščino]] in zelo razširjeno iz angleščine izpeljano [[kreolščina|kreolščino]], ki ji je zelo podobna jamajška kreolščina (''Jamaika Patois''). Španščina, kot jo govorijo v Kostariki, se nekoliko razlikuje od tiste v Španiji. * Ni razlik med »vos«, »tú« in »usted«. Tako na primer voditelj kostariške verzije oddaje ''Kdo bo milijonar?'' Ignacio Santos v oddaji 8. septembra 2009 kandidate včasih nagovori z »usted«, včasih s »tú«/»vos«. Oblika osebnega zaimka »tú« po izreku večine kostariškega prebivalstva ne spada v tipične oblike nagovora v državi, čeprav se tudi uporablja. Za nagovor se navadno uporabi »usted«, medtem ko »vos« uporabljajo večinoma na območju Cartaga. * Še posebej med moškimi (lahko se uporabi tudi za žensko) se v večini sliši nagovor »mae«, kar bi lahko primerjali s slovenskim »stari«. Velikokrat besedico »mae« uporabljajo tudi kot mašilo med pogovorom, kot v Sloveniji polglasniški e. To predstavlja eno izmed večjih posebnostih v kostariški španščini. * »rr« ( na primer v besedah »rollo« ali »carretera«) se skoraj vedno izgovori kot močen poudarjen r. Tako se v večini izgovarja kadar imamo v besedi samo en ''r'', se posebej kadar sledi ''n'' ali ''l'', ali če je pred njim ''t''. Takšna raba se na primer pojavi v besedah (»carne«, »otro«, »cuatro«, »pasarlo«). * Za določitev določene točke v časovnem obdobju v Kostariki uporabljajo besedo »hasta«. Normalno se ta beseda uporablja za opis določenega časovnega obdobje. Primer: »Vuelvo de Nicoya hasta el martes« namesto »Vuelvo de Nicoya el martes«. * Ob tem obstaja še veliko čisto svojih besed, katere se pojavljajo samo v Kostariki.<ref>http://carretica.com/diccionario/index.asp</ref> == Turizem == [[File:CostaRica25 (8414513243).jpg|thumb|[[Narodni park vulkana Arenal]] je ena izmed turističnih znamenitosti države]] Kostarika je najbolj obiskana država v srednjeameriški regiji<ref name="Statista">{{navedi splet|title=Latin American countries with the largest number of international tourist arrivals in 2015 (in millions)|url=https://www.statista.com/statistics/305482/latin-american-countries-with-the-most-international-tourist-arrivals/|website=Statista|access-date=21 March 2017}}</ref> z 2,9 milijona tujih obiskovalcev v letu 2016, kar je 10 % več kot leta 2015. Leta 2015 je bil turistični sektor odgovoren za 5,8 % BDP države ali 3,4 milijarde $. Leta 2016 je največ turistov prišlo iz ZDA, in sicer z 1.000.000 obiskovalci, sledi Evropa s 434.884 prihodi. Po podatkih Costa Rica Vacations, ko turisti prispejo v državo, jih 22 % odide v Tamarindo, 18 % v Arenal, 17 % gre skozi Liberijo (kjer je mednarodno letališče Daniel Oduber Quirós), 16 % v San José, glavno mesto države (čez mednarodno letališče Juan Santamaría), medtem ko 18 % izbere Manuel Antonio in 7 % Monteverde.<ref name="Costa RIca Vacations">{{navedi splet|title=Costa Rica Vacations|url=http://costaricavacations.com/|website=Costa Rica Vacations|access-date=21 March 2017}}</ref> Do leta 2004 je turizem ustvarjal več prihodkov in deviz kot banane in kava skupaj. Leta 2016 so ocene Svetovnega sveta za potovanja in turizem pokazale neposredni prispevek k BDP v višini 5,1 % in 110.000 neposrednih delovnih mest v Kostariki; skupno število delovnih mest, posredno podprtih s turizmom, je bilo 271.000.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic-impact-research/countries-2017/costarica2017.pdf |title=Research |date=2017 |website=www.wttc.org |access-date=4 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180720140155/https://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic-impact-research/countries-2017/costarica2017.pdf |archive-date=20 July 2018 |url-status=dead}}</ref> Kostarika, pionir [[ekoturizem|ekoturizma]], privablja številne turiste v svoje obsežne narodne parke in druga zavarovana območja.<ref>{{navedi knjigo | last = Honey | first = Martha | year = 1999 | title = Ecotourism and Sustainable Development: Who Owns Paradise? | page = [https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone/page/5 5] | publisher = Island Press; 1 edition, Washington, D.C. | isbn = 978-1-55963-582-0 | url = https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone/page/5}}</ref> Pot ''[[Camino de Costa Rica]]'' podpira to, saj popotnikom omogoča, da se sprehodijo po državi od atlantske do pacifiške obale. V indeksu konkurenčnosti potovanj in turizma za leto 2011 je bila Kostarika leta 2011 na 44. mestu na svetu in na drugem mestu med državami Latinske Amerike za Mehiko. Do poročila za leto 2017 je država dosegla 38. mesto, rahlo za Panamo.<ref>{{navedi splet|url=http://news.co.cr/costa-rica-ranks-38-in-tourism-and-travel-competitiveness-report-2017/62394/|title=Costa Rica Ranks 38th in Tourism and Travel Competitiveness Report 2017 – Costa Rica Star News|date=23 June 2017}}</ref> Deset držav skupine Ethical Traveler na seznamu desetih najboljših etičnih destinacij na svetu za leto 2017 vključuje Kostariko. Država je med zmagovalci dosegla najvišjo oceno pri varovanju okolja. Kostarika je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začela obrniti krčenje gozdov in se usmerja k uporabi samo obnovljive energije. === Naravne in kulturne znamenitosti === *'''[[Cartago, Kostarika|Cartago]]''', mesto v Osrednjem podolju ob vznožju ognjenika Irazú, ustanovljeno 1563, večkrat uničeno zaradi izbruhov in potresov; *'''[[Narodni park Guanacaste]]''' (325 km²) obsega vse pokrajinske pasove od obale morja v Papagajskem zalivu, mangrov, edinega ohranjenega listopadnega tropskega gozda v Srednji Ameriki do meglenega gozda na pobočju ognjenika Orosi. Je del Unescove svetovne dediščine.<ref name = "unesco">{{navedi splet |url = http://whc.unesco.org/en/list/928 |title = Area de Conservación Guanacaste |website = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 14 May 2021}}</ref> *'''[[Narodni spomenik Guayabo]]''' je arheološko najdišče v bližini mesta Turrialba. Je skoraj v središču države na južnem pobočju vulkana Turrialba. Državni spomenik obsega približno 2,3 kvadratnega kilometra in je obdan z rastlinsko vegetacijo deževnega gozda, zaradi česar je izjemno živahno zelen zaradi velike količine padavin in bogate zemlje. Le majhen del tega je bil odkrit, izkopan in raziskan.<ref>{{navedi splet |title=Monumento Nacional Guayabo Map |url=http://www.sinac.go.cr/ES/ac/accvc/Mapas/M01_MonuentoNacionalGuayabo.jpg |publisher=SINAC}}</ref> *'''[[Kokosov otok]]''' je otok v Tihem oceanu približno 550 km jugozahodno od celine Kostarike. S površino približno 23,85 km² je otok bolj ali manj pravokotne oblike. Je najjužnejša točka geopolitične Severne Amerike, če so vključeni tudi necelinski otoki, in edina kopenska masa nad vodo na Kokosovi tektonski plošči. Celoten Kokosov otok je od leta 1978 razglašen za kostariški narodni park in nima stalnih prebivalcev razen čuvajev kostariškega parka. Kokosov otok, obdan z globokimi vodami s protitokovi, potapljači občudujejo zaradi populacije morskih psov kladvenic, raž, delfinov in drugih velikih morskih vrst. Zaradi edinstvene ekologije otoka in okoliških voda je narodni park Kokosov otok leta 1997 postal Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |url = http://whc.unesco.org/en/list/820 |title = Cocos Island National Par |website = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 13 May 2021}}</ref> *'''[[Narodni park La Amistad]]''' je narodni park tudi v delu Paname. V gorovju Cordillera de Talamanca predstavlja tropski deževni gozd. Je tudi del Unescove svetovne dediščine pod naslovom ''Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park''.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/205bis]</ref> *'''[[San José]]''' je glavno mesto in gospodarsko središče na 1100 m nmv; Narodno gledališče, Muzej predkolumbovske zlatnine, Muzej žada, Narodni muzej. *'''[[Narodni park Tortuguero]]''' v provinci Limón znotraj ohranitvenega območja Tortuguero v severovzhodnem delu države. Park ima veliko raznolikost biološke raznovrstnosti zaradi obstoja znotraj rezervata enajstih različnih habitatov, vključno z deževnim gozdom, gozdovi mangrov, močvirji, plažami in lagunami. Ker leži v tropskem podnebju, je zelo vlažno in prejme do 6400 mm dežja na leto. Je zaščiteno območje znotraj severovzhodnih karibskih mokrišč in je bil priznan v okviru Ramsarske konvencije 3. marca 1991 zaradi svoje bogate biološke raznovrstnosti in ekosistemov, ki podpirajo ogrožene rastlinske in živalske vrste. *'''[[Narodni park vulkana Irazú]]''' je narodni park v osrednjem ohranitvenem območju Kostarike, ki obsega območje okoli [[Irazú|vulkana Irazú]] v provinci Cartago, ki vključuje nekdanji gozdni rezervat Ruben Torres Rojas, ki se zdaj imenuje gozdni rezervat Prusia. Vulkan je še vedno aktiven. Park je kraj projekta pogozdovanja, da bi obnovili območje, ki so ga uničili izbruhi. Gozd je sestavljen iz iglavcev in drugih eksotičnih in avtohtonih vrst ter avtohtonega gozda, sestavljenega predvsem iz hrastov in jelše, ki varuje povodje reke Reventado. Jezero Crater Principal ima nenavadno zelenkasto rumeno barvo, ki jo povzročajo padavine, ki raztapljajo minerale vzdolž sten kraterjev. *'''[[Narodni park vulkana Poás]]''' ima površino približno 65 kvadratnih kilometrov z vrhom na 2700 m. Park je pogosto zaprt za obiskovalce zaradi varnostnih ukrepov zaradi vodnih hlapov in emisij žveplove kisline ter pogostih izbruhov. Je v osrednjem ohranitvenem območju v provinci Alajuela blizu pacifiške obale Kostarike, ki obsega območje okoli [[Poás|vulkana Poás]]. Glavni krater je širok 290 metrov in je precej aktiven s pogostimi majhnimi izbruhi gejzirjev in lave, vendar so bili zadnji večji izbruhi v letih 1952–54. Še dva kraterja sestavljata dele parka, izumrli krater Von Frantzuis in krater Botos. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|voy=Costa Rica }} * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html CIA_World_Factbook Costa Rica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200513101015/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html |date=2020-05-13 }} * [https://web.archive.org/web/20081025074854/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/costarica.htm Costa Rica] at ''UCB Libraries GovPubs'' * [https://curlie.org/Regional/Central_America/Costa_Rica Costa_Rica] *[http://www.danscape.de/blog//8/street-art-of-san-jose Street Art of San Jose by danscape] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190228003959/http://www.danscape.de/blog//8/street-art-of-san-jose |date=2019-02-28 }} *[http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1166587.stm Costa Rica profile] iz the BBC News *{{Wikiatlas|Costa Rica}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=CR Key Development Forecasts for Costa Rica] iz International Futures ; Vlada in administracija * [https://presidencia.go.cr/ Official website of the government of Costa Rica] ;Trgovina * [http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/CRI/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Costa Rica] {{OAS}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Srednjeameriške države]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Kostarika|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Špansko govoreče države]] [[Kategorija:Republike]] {{normativna kontrola}} im69odvsdzp7v96kb67vgf2dm8p4gs4 Sueški prekop 0 6019 6759514 6376280 2026-10-02T05:26:45Z ~2026-53017-32 266672 /* Most Sueški kanal */ 6759514 wikitext text/x-wiki {{Infobox canal |name = Suez Canal |image = SuezCanal-sl.jpg |image_size = 280px |image_caption = |former_names = |modern_name = |coordinates = {{koord novi|30|42|18|N|32|20|39|E|region:EG_type:waterbody|display=title,inline}} |original_owner = [[Suez Canal Company]] (''Compagnie Universelle du Canal Maritime de Suez'') |engineer = |other_engineer = |date_act = |date_began = {{Start date|df=yes|1859|09|25}} |date_use = |date_completed = {{End date|df=yes|1869|11|17}} |date_extended = |date_closed = |creator = |date_restored = |len = |len_in = |original_boat_length = |original_boat_length_in = |len_note = |beam_m = 77,5 |original_beam = |original_beam_in = |beam_note = |start_point = [[Port Said]] |original_start = |start_note = |end_point = [[Port Tewfik]], [[Suez]] |original_end = |end_note = |branch = |branch_of = |connects_to = |locks = Brez |original_num_locks = |lock_note = | length_km =193,3 | original_length_km = |elev = |elev_note = |status = |navigation_authority = [[Suez Canal Authority]] |min_boat_draft= 20,1 m |min_boat_air_draft= 68 m }} '''Sueški prekop''' ({{jezik-ar|قناة السويس}}) je skoraj 200km dolg umetni [[prekop]] za ladijski promet v [[Egipt]]u med [[Port Said]]om ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in [[Suez]]om ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. Prekop omogoča [[ladijski prevoz]] med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]], ne da bi bilo treba obkrožiti [[Afrika|Afriko]]. Preden so zgradili prekop, so del transporta opravili tako, da so tovor izkrcali in ga med obema [[morje]]ma prepeljali po kopnem. Prekop, ki ga drugače imenujemo tudi Arabski prekop, je bil grajen med letoma 1859 in 1869 po načrtih Francoza [[Ferdinand de Lesseps|Ferdinanda de Lessepsa]]. V letih 1955 in 1980 je bil razširjen z obvoznimi kanali, v letu 2015 pa dograjen, obnovljen in rekonstruiran. == Zgodovina == Zgodovina Sueškega prekopa je zelo stara in sega v obdobje [[Stari Egipt|Starega Egipta]]. Dokumentirano je, da sta obstajala dva prastara prekopa, ki sta olajšala potovanje med [[Nil]]om in [[Rdeče morje|Rdečim morjem]]. Prvi ožji prekop je bil zgrajen v času vladavine [[faraon]]a [[Sesostris]]a III. ali [[Ramzes II.|Ramzesa II.]] V drugi, daljši prekop je bil vključen tudi del prvega, a je bil umeščen južneje. Bil je zgrajen v času vladavine Neha II., a nedokončan. To je šlo na roko perzijskemu velikemu kralju [[Darej I.|Dareju I.]] (511 pr. n. št do 486 pr. n. št.). Po navedbah [[Herodot|Herodota]] je ta velik projekt zahteval okoli 120.000 človeških življenj. [[Ptolemajci]] so ga vzdrževali in izboljšali.<ref name="Britannica">''Encyclopaedia Britannica'', 11. izdaja, s.v. [http://www.1911encyclopedia.org/Suez_Canal "Suez Canal"] </ref><ref name="Rappoport">Rappoport, S. (doktor filozofije, Bazel). ''History of Egypt'' (nedatirano, zgodnje 20. stoletje), tom 12, del B, poglavle V: "The Waterways of Egypt," stran 248-257. London: The Grolier Society.</ref><ref name="Hassan">Hassan, F. A. & Tassie, G. J. ''Site location andhistory'' (2003) [http://www.e-c-h-o.org/khd/ Kafr Hassan Dawood On-Line, Egyptian Cultural Heritage Organization] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050416092045/http://www.e-c-h-o.org/khd/ |date=2005-04-16 }}</ref> Že v času vladavine [[Kleopatra VII.|Kleopatre]], je bil prekop delno zasut s peskom, viri pa ne navajajo nič pomembnega o prekopu v času vladavine [[Rimljani|Rimljanov]]. Po arabski zasedbi Egipta je bil prekop obnovljen in izkoriščen predvsem za prevoz žita. Že v 8. stoletju je bil prekop ponovno neuporaben. Danes samo slabe sledi kažejo na staro delo, ki so ga gradili faraoni, Perzijci, Ptolemajci, rimski cesarji in arabski kalifi. === Sodobna zgodovina === Ideja o gradnji prekopa ni zamrla niti v srednjem veku, kot tudi v novejšem času. Določen interes so kazali [[Beneška republika|Benečani]] in Nemci. Resnejše aktivnosti, vezane za prekop, je začel šele [[Napoleon Bonaparte |Napoleon]]. Napoleon je hotel izkoristiti Egipt kot izhodišče za napad na Britansko Indijo, saj bi mu obstoj pomorske zveze med Sredozemskim in Rdečim morjem to zelo olajšalo. Ker so rezultati meritev pokazali razliko v nivoju obeh morij skoraj 10 m, je od projekta odstopil, pa tudi Napoleon je moral leta 1801 zapustiti Egipt. Barometrska merjenja angleških oficirjev leta 1841, kot tudi delo študijske skupine Francozov, Britancev in Avstrijcev leta 1846, so z gotovostjo dokazali, da so razlike v nivojih obeh morij zanemarljive. [[Ferdinand de Lesseps|Ferdinandu de Lessepsu]] je uspelo leta 1856 od [[Visoka porta|Visoke Porte]] (tur.: bâb-i-âlî) dobiti koncesijo za gradnjo prekopa, za kar je ustanovil delniško družbo ''Compagnie universelle du canal maritime de Suez''. Družba je dobila pravico koriščenja prekopa za 99 let, po tem pa bi prekop postal egipčanski. === Gradnja === 25. aprila 1859 se je gradnja pričela v Port Saidu na severnem koncu prekopa in je bila povezana z velikimi težavami. Ves material, orodje, stroji, premog, železo, les, je bilo potrebno pripeljati iz Evrope. Leta 1862 je bilo od 1800 kamel v lastništvu Družbe, celo 1600 vsak dan uporabljeno za dostavo pitne vode za 25.000 delavcev. Dnevni stroški so bili samo za dostavo vode ogromni, tako da je bilo nujno najprej zgraditi prekop za dovod pitne vode. Zgrajen je bil ob koncu leta 1863. Gradnjo prekopa je spremljala vrsta težav. Poleg neprestanih finančnih problemov, je prišlo tudi do pojava kolere. Od skupaj 1,5 milijona delavcev, pretežno Egipčanov, jih je umrlo okoli 125.000, večina zaradi kolere. == Tehnični podatki == [[Slika:SUEZCANAL SECTION.jpg|thumb|right|250 px|Karakteristični prečni prerez kanala]] Kanal je dolg 162,25 kilometra (od Port Saida do Ismailije). V Port Saidu je še 2,4 km dolg valobran v Sredozemlju, ki služi varovanju pred tokom blata iz Nila. 22 km izven Port Saida, na začetku vhodnega kanala je čakalno območje in se konča 9 km južno od južnega izstopa v Port Taufiq. Skupna dolžina znaša torej 193,30 km. Kanal ima od leta 2010 globino vode 24 m. Širina znaša: na severnem delu na gladini 345 m in na dnu je 215 m, na jugu na gladini 280 m in na dnu 195 m. Presek kanala je 4.800 m² na severu in 4350 m² na jugu (v primerjavi z 304 m² leta 1869). Plimovanje znaša 0,5 do 0,7 m v Port Saidu in 0,8 m do 1,4 m v Suezu, kar je malo. Promet poteka delno tudi dvosmerno in to po 6 zgrajenih obvoznih kanalih v skupni dolžini 80,5 km<ref>Suez Canal Authority[http://www.suezcanal.gov.eg/sc.aspx?show=17] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100819005431/http://www.suezcanal.gov.eg/sc.aspx?show=17|date=2010-08-19}}</ref>: # obvoz Port Said 40,1 km dokončan 1980 (podaljšan večkrat) # obvoz Ballah 8,9 km dokončan 1955 # obvoz Timsah 4,3 km dokončan 1980 # obvoz Deversoir 8,4 km dokončan 1980 # obvoz Veliko grenko jezero 11,8 km dokončan 1955 # obvoz Kabret 7,0 km dokončan 1955 == Prometni režim == [[Slika:SuezCanal ElBallah.JPG|thumb|right|235x235px|Privezane ladje v El Ballah]] Ladijski promet spremljajo in nadzorujejo z računalniško vodenim sistemom. Ladje obvezno vodijo [[Pilot (pomorstvo)|piloti]] in sicer štirje, ki so odgovorni za: severni vhod v Port Saidu, od Port Saida do Ismailie, od Ismailie do Port Tufiqa (Suez) in od Port Taufiqa na odprto morje.<ref>Auch Segelboote benötigen einen Lotsen, wenn auch nicht einen der Lotsen für die Großschifffahrt.</ref> Najvišja dovoljena hitrost ladij je 11-16 km/h glede na sektor in plimovanje v južnem koncu prekopa.<ref>13 km/h entsprechen 7 [[Knoten (Einheit)|kn]]</ref> Minimalna razdalja med ladjami je 2 do 3 km. Vožnja se izvaja enosmerno v [[konvoj]]ih, ki jih zbere upravljavec po določenih kriterijih (razred nevarnosti, kategorija plovil, čas uporabe). Vsak dan od Port Saida odpeljeta dva konvoja iz Port Taufiqa/Sueza en konvoj. Konvoja se srečata v velikem obvoznem mestu El Ballah, kjer konvoj iz severa čaka, tisti iz juga pa gre skozi brez ustavljanja.<ref>Animation in http://www.suezcanal.gov.eg/</ref> Prehod traja približno 12 do 16 ur. 23. marca 2023 je [[kontejnerska ladja]] družbe Evergreen ''Ever Given'' zaradi močnega vetra<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/svet/tezave-v-sueskem-prekopu-363957|title=Težave v Sueškem prekopu|date=28.3.2021|accessdate=29.3.2021|website=zurnal24|publisher=STA}}</ref> nasedla<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/svet/promet-v-sueskem-prekopu-blokira-nasedla-tovorna-ladja/|title=Promet v Sueškem prekopu blokira nasedla tovorna ladja|date=24.3.2021|accessdate=29.3.2021|website=Delo|publisher=STA}}</ref> in tako popolnoma blokirala Sueški prekop.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/avtomoto/novice/400-metrska-ladja-blokirala-sueski-prekop-foto-548614|title=400-metrska ladja zablokirala Sueški prekop #video|date=24.3.2021|accessdate=28.3.2021|website=SiolNET|last=Pavšič|first=Gregor}}</ref> Nastal je zastoj, zato so morali upravitelji odpreti starejši del kanala, neobratovanje glavnega kanala pa se je poznalo na cenah nafte naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/se-vedno-zaprt-sueski-prekop-vpliva-na-svetovno-trgovino-548738|title=Še vedno zaprt Sueški prekop že vpliva na svetovno trgovino|date=25.3.2021|accessdate=29.3.2021|website=SiolNET}}</ref> Egipt je zato zaprl ves promet skozi kanal, pred vhodom je nastal prometni zamašek z okrog 300 ladjami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/egipt-zaradi-nasedle-ladje-zacasno-zaustavil-ves-promet-skozi-sueski-prekop/574288|title=Egipt zaradi nasedle ladje začasno zaustavil ves promet skozi Sueški prekop|date=25.3.2021|accessdate=29.3.2021|website=MMC RTVSLO|publisher=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/na-ponovno-odprtje-sueskega-prekopa-caka-vec-kot-300-ladij-bodo-nasedlo-ladjo-splavili-ze-danes-548897|title=Na ponovno odprtje Sueškega prekopa čaka več kot 300 ladij|date=27.3.2021|accessdate=29.3.2021|website=SiolNET}}</ref> Ladjo so poskušali premakniti z 12 vlačilci in poglabljanjem prekopa pri krmi,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/epsko-resevanje-nasedle-ladje-upe-polagajo-na-vecerno-plimo/574654|title=Epsko reševanje nasedle ladje – upe polagajo na večerno plimo|date=28.3.2021|accessdate=29.3.2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> nazadnje so upali celo na nočno plimo. Ladjo so rešili 29. marca in pri tem izkopali 27.000 m<sup>3</sup> obalne zemljine.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/uspesna-akcija-v-sueskem-prekopu-resili-nasedlo-kontejnersko-ladjo-548962|title=Uspešna akcija v Sueškem prekopu: rešili nasedlo kontejnersko ladjo #video|date=29.3.2021|accessdate=29.3.2021|website=SiolNET}}</ref> Posadki po nesreči grozita hišni pripor in kazenski pregon.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/ever-given.html|title=Po splavitvi Ever Given posadki grozita hišni pripor in kazenski pregon|date=2.4.2021|accessdate=3.4.2021|website=24ur.com}}</ref> == Varnostni ukrepi == Plovbo po kanalu spremlja sistem za nadzor prometa. Pravilnik o plovbi (''Rules of Navigation'') vsebuje podrobne zahteve za tehnično opremo ladij. Med drugim: močne luči, vrvi za privez ladij in ladij z lokalno licenčno posadko. Vzdolž kanala so na voljo na vsakih 125 m stebri za privez ladje. Upravljavec ima [[Ladijski vlačilec|vlačilec]], pripravljen za nujne primere. == Prečkanje prekopa == Obstaja 14 trajektnih linij s 36 trajekti za prevoz avtomobilov in potnikov. === Most Sueški kanal === [[Slika:Suez Canal Bridge.jpg|thumb|right|250 px|Most Sueški kanal]] Približno tri kilometre južno od al- Qantara prekop premošča most imenovan ''most Sueški kanal'' (do leta 2011: Mubarak Peace Bridge). Je štiripasoven most, ki sega nad kanal 70 m visoko, kar je 2 m več od najvišje višine ladje. Konstrukcija je prednapeta z zategami, največji razpon mostu, ki je skupno dolg 3,9 km, je 404 m. Stebri so visoki 154 metrov. Most je bil zgrajen z japonsko pomočjo in je bil dan v promet 9. oktobra 2001. Odprl ga je predsednik Mubarak. Bil je del večjega projekta za razvoj Sinaja.<ref>http://www.arabicnews.com/ansub/Daily/Day011010/2001101032.html{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Most El-Feridan === [[Slika:El Ferdan Railway Bridge.jpg|thumb|right|250 px|Most El-Ferdan]] Približno dvanajst kilometrov severno od Ismailie od leta 2001 stoji železniški in cestni most. ''Most El-Feridan'' je 340 m dolg in je najdaljši premični most na svetu. Na istem mestu sta bila pred tem zgrajena dva mostova: prvi iz leta 1954 je bil porušen, drugi iz leta 1963 je bil uničen v vojni z Izraelom leta 1967. Sedanji most je bil zgrajen s strani konzorcija, ki ga je vodil Krupp Steel Construction GmbH & Co KG. === Namakalni kanal Serapeum === Sr'bium (Latinsko Serapeum, tudi Sarabium, arabsko سرايبوم) je naselje v provinci al Ismaʿiliyya v Egiptu. Nahaja se približno osem kilometrov severozahodno od velikega jezera Bitter ''al-Buhayrah al-Murra al-Kubra''. Vzhodno od vasi je Sueški prekop, ki ga prečka namakalni kanal ''Serapeum'' kot propust, saj je glavna dejavnost v pokrajini kmetijstvo. === Predor Ahmed Hamdi === [[Slika:Ahmed Hamdi Tunnel - West entry.jpg|thumb|right|250 px|Zahodni portal predora Ahmed-Hamdi]] Cestni predor Ahmed Hamdi je predor pod Sueškim prekopom z enim prometnim pasom in je bil odprt leta 1983. Kmalu zatem je zaradi puščanja vode zahteval obsežno prenovo, ki so jo izvedli med letoma 1992 - 1995 s podporo Japonske. Predor povezuje Kairo in Sinajski polotok in se nahaja 17 kilometrov severno od Sueza. Dolg je 1704 m, najnižja globina je 42 m. === Daljnovod === Prenosni daljnovod 500 kV prečka Sueški prekop od leta 1998, približno osem kilometrov severno od Port Taufiqa. Ker je bila potrebna prosta razdalja 152 m, je bilo treba postaviti 226 m visoke stebre. Oba stebra sta opremljeni s štirimi grozdi, tremi nosilci za vodnike in dodatnim prečnim nosilcem za prestrezanje padanja vodnikov v primeru okvare izolatorjev. == Gospodarski pomen == Največjo gospodarsko korist so imeli od prekopa najmočnejša pomorsko-trgovska podjetja iz področja Sredozemlja, ker so imele sedaj bistveno hitrejšo zvezo z Daljnim vzhodom, kot države iz severa in zahoda Evrope. Največji dobiček je imel Avstrijski Lloyd (Österreichische Lloyd), avstrijska družba za pomorsko trgovino, ki je doživela silovit vzpon po odprtju prekopa. == Politična vloga prekopa == Upravljanje prekopa je bilo v začetku zelo nerentabilno in Egipt se je znašel pred bankrotom. Leta 1875 je vlada Velike Britanije prevzela egipčanski del delnic v Družbi in s tem pridobila odločilni vpliv na prekop. Odpor prebivalcev proti Britanskemu vplivu je imel za posledico Urabijev upor, kar je spet, z zadušitvijo upora (1882), pripeljalo do britanske okupacije Egipta, ki je bil do tedaj del Osmanskega cesarstva. Čeprav je Konvencija iz Konstantinopla leta 1880 Sueški prekop razglasila za nevtralno cono in je bil s tem določen svoboden prehod trgovinskim in vojnim ladjam, je bilo področje prekopa že v Prvi svetovni vojni predmet spora. Tudi po ustanovitvi Kraljevine Egipta leta 1922, Velika Britanija zadrži kontrolo nad področjem prekopa, kar je bilo potrjeno s pogodbo leta 1936. Lastnik in gospodarski uporabnik prekopa, ki je med tem postal zelo dobičkonosen, je še naprej ostala Compagnie universelle du canal maritime de Suez. Britanska kontrola je obstala tudi v Drugi svetovni vojni. Uspeli so odbiti napade Italije leta 1940, kot tudi nemaškega Afriškega korpusa v februarju 1941. == Egipčanski prevzem kontrole nad prekopom == Nacionalizacija prekopa s strani Egipta 26. julija 1956., to je 12 let ped iztekom roka do katerega je imela Družba koncesijo, je pripeljala do Sueške krize in prekop postane neprehoden do aprila 1957. Deset let kasneje (1967), bližnjevzhodni spopadi ponovno pripeljejo do zapiranja prekopa. Plovba je bila obnovljena šele v maju leta 1975. <ref>[http://einestages.spiegel.de/static/authoralbumbackground/1896/gefangen_im_suezkanal.html Spiegel Einestages: ''Ujeti v Sueškem kanalu'']</ref> == Obnova in razširitev == V letu 2014 začeta, je bila dobrem letu dni, 6. avgusta 2015 slavnostno dokončana obnova in razširitev ter posodobitev Sueškega prekopa. Investicija je znašala slabih devet milijard dolarjev, gradnjo pa so večinoma financirali Egipčani prek nakupa investicijskih certifikatov. Projekt je obsegal izkop in izgradnjo 37 kilometrov novega, vzporednega kanala ter 35 kilometrov poglobitev in razširitve obstoječega kanala in jezera Bitter. <ref>Suez Canal Authority [http://www.suezcanal.gov.eg/sc.aspx?show=69] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170119082131/http://www.suezcanal.gov.eg/sc.aspx?show=69|date=2017-01-19}}</ref> Podrobnejši podatki o projektu: *Prostornina suhih odkopnih del je znašala 258 milijonov kubičnih metrov. *Obloge se raztezajo vzdolž prekopa v dolžini 100 km. *Pri poglabljanju je bilo izkopano približno 250 milijonov kubičnih metrov materiala. *Druga povezana dela: ** Poglabljanje obstoječih zahodnih stranskih obvozov skupne dolžine 37 km do globine 24 m; to so tisti pri Velikem jezeru Bitter 27 km in obvozu Ballah 10 km; ** Kopanje 35 km novega vzporednega kanala do globine 24 m in širine 317 m na nivoju gladine, tako da bo lahko nov kanal ugodil plovilom širine 20 m. Z nadgradnjo na dolžini 72 kilometrov se bo čakalna doba ladij za prehod skozi kanal skrajšala iz 18 na 11 ur. Promet bo potekal delno tudi dvosmerno po že zgrajenih in dodanih obvozih v skupni dolžini 112,1 km. Skrajšale se bodo tudi čakalne dobe za plovila na tri ure namesto dosedanjih 8-11 ur, kar bo zmanjšalo stroške potovanj. Tako naj bi Sueški prekop postal bolj privlačen za lastnike ladij. Načrtovano povečanje števila ladij pri prehodu kanala je iz sedanjih 49 na 97 v letu 2023. == Viri in sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Suez Canal}} * [http://www.suezcanal.gov.eg/ Uradna stran družbe za upravljanje] * [http://suezcanal.bibalex.org/Presentation/home/home.aspx Zgodovina Sueškega kanala] * [http://www.napoleon.org/en/special_dossier/suez/html-content/historique/intro.html Zgodovina Sueškega kanala] [[Kategorija:Geografija Egipta]] [[Kategorija:Prekopi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1869]] {{normativna kontrola}} f01kx25g9ewq4hmigu05a0p530z87ta Skandinavija 0 8233 6759382 6756291 2026-10-01T17:37:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759382 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | name = Skandinavija | image_map = Scandinavia M2002074 lrg.jpg | map_caption = Slika [[Fenoskandija|Fenoskandijskega]] polotoka in Danske, ter drugih območij, ki obdajajo Baltsko morje, marca 2002 | map_width = 220px | demonym = [[Skandinavci]] | membership_type = sestavljena | membership = {{flag|Danska}}<br />{{flag|Norveška}}<br />{{flag|Švedska}}<br />Včasih tudi:<br />{{flag|Åland}}<br />{{flag|Ferski otoki}}<br />{{flag|Finska}}<br />{{flag|Islandija}}<ref group="lower-alpha">{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/526461/Scandinavia|title=Scandinavia|year=2009|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=28 October 2009|quote=Scandinavia, historically Scandia, part of Northern Europe, generally held to consist of the two countries of the Scandinavian Peninsula, Norway and Sweden, with the addition of Denmark. Some authorities argue for the inclusion of Finland on geologic and economic grounds and of Iceland and the Faroe Islands on the grounds that their inhabitants speak Scandinavian languages related to those of Norway and Sweden and also have similar cultures.|archive-date=11 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150511010214/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/526461/Scandinavia|url-status=live}}</ref> skandinavski teritoriji ki niso del Skandinavije: {{flag|Norveška}} [[Bouvetov otok]]<br />{{flag|Danska}} [[Grenlandija]]<br />{{flag|Norveška}} [[Jan Mayen]], [[Svalbard]] | languages_type = Jeziki | languages = {{collapsible list | title = List of languages<!-- Approximately sorted by number of speakers --> | '''Uradni jeziki'''<ref name="norlang">{{navedi splet|url=http://www.norden.org/en/fakta-om-norden-1/language|title=Languages|publisher=Nordic Cooperation|access-date=8 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170705052009/http://www.norden.org/en/fakta-om-norden-1/language|archive-date=5 July 2017|url-status=dead}}</ref><ref name="Loc1717">{{navedi novice|url=https://www.thelocal.se/20090701/20404|title=Swedish becomes official 'main language'|last=Landes|first=David|date=1 July 2009|work=The Local (Se)|access-date=8 July 2017|archive-date=24 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224174017/http://www.thelocal.se/20090701/20404/|url-status=live}}</ref> | [[švedščina]] | [[danščina]] | [[norveščina]] | Včasih tudi: | [[finščina]] | [[islandščina]] | [[ferščina]] | '''Priznani manjšinski jeziki''' | [[Meänkieli]], [[karelijščina]], [[Kvenščina]] | [[nemščina]] | [[romanščina]], [[scandoromanščina]] | [[Sámi jezik]] (uraden v Sámi administrativnih območjih)<ref>{{navedi splet|url=http://www.sprakradet.no/Spraka-vare/Spraka-i-Norden/Samisk/|title=Samisk|website=Språkrådet|access-date=17 November 2022|archive-date=21 November 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221121053356/https://www.sprakradet.no/Spraka-vare/Spraka-i-Norden/Samisk/|url-status=live}}</ref> | [[jidiš]] }} | area_km2 = | area_rank = | area_sq_mi = | percent_water = | population_estimate = | population_estimate_year = | population_density_km2 = | population_density_sq_mi = | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | HDI = | HDI_year = | time_zone = | utc_offset = | utc_offset_DST = | time_zone_DST = | cctld = {{unbulleted list | [[.dk]], [[.no]], [[.se]] | [[.ax]], [[.fi]], [[.fo]], [[.gl]], [[.is]], [[.sj]] }} }} [[Slika:Map of Scandinavia.svg|sličica|Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi]] '''Skandinavija''' ([[danščina]], [[švedščina]] in arhaična danonorveščina: {{lang|sv|Skandinavien}}; [[norveščina]], [[ferščina]] in [[finščina]]: {{lang|no|Skandinavia}}; {{lang-is|Skandinavía}}; [[Sámi jezik|samijski jezik]]: {{lang|se|Skadesi-suolu, Skađsuâl}}) je podregija v [[Severna Evropa|Severni Evropi]] z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi. Skandinavija se najpogosteje nanaša na [[Danska|Dansko]], [[Norveška|Norveško]] in [[Švedska|Švedsko]]. V nekaterih primerih se včasih lahko ožje nanaša tudi na [[Skandinavski polotok]] (ki izključuje Dansko, vendar vključuje del [[Finska|Finske]]) ali širše na vse [[nordijske države]], vključno s Finsko, [[Islandija|Islandijo]] in [[Ferski otoki|Ferskimi otoki]].<ref name="OEDdef">{{navedi splet|url=https://en.oxforddictionaries.com/definition/Scandinavia|archive-url=https://web.archive.org/web/20161224095813/https://en.oxforddictionaries.com/definition/Scandinavia|url-status=dead|archive-date=24 December 2016|title=Definition of Scandinavia in English|publisher=Oxford Dictionaries|quote=A large peninsula in north-western Europe, occupied by Norway and Sweden [...] A cultural region consisting of the countries of Norway, Sweden, and Denmark and sometimes also of Iceland, Finland, and the Faroe Islands|access-date=23 December 2016}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161224095813/https://en.oxforddictionaries.com/definition/Scandinavia |date=2016-12-24 }}</ref><ref group="lower-alpha" name="eb">{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/526461/Scandinavia|title=Scandinavia|year=2009|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=28 October 2009|quote=Scandinavia, historically Scandia, part of Northern Europe, generally held to consist of the two countries of the Scandinavian Peninsula, Norway and Sweden, with the addition of Denmark. Some authorities argue for the inclusion of Finland on geologic and economic grounds and of Iceland and the Faroe Islands on the grounds that their inhabitants speak Scandinavian languages related to those of Norway and Sweden and also have similar cultures.|archive-date=11 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150511010214/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/526461/Scandinavia|url-status=live}}</ref> Geografija regije je raznolika, od norveških [[fjord]]ov na zahodu in skandinavskih [[gora]], ki pokrivajo dele Norveške in Švedske, do nizkih in ravninskih območij Danske na jugu ter [[arhipelag]]ov in [[jezero|jezer]] na vzhodu. Večina prebivalstva v regiji živi v bolj zmernih južnih regijah, severni deli pa imajo dolge, hladne zime. Regija je postala opazna v [[Vikingi|vikinški]] dobi, ko so skandinavska ljudstva sodelovala pri obsežnih plenitvah, osvajanjih, kolonizaciji in trgovanju večinoma po vsej Evropi. Svoje dolge ladje so uporabljali tudi za raziskovanje in tako postali prvi Evropejci, ki so dosegli Severno Ameriko. S temi podvigi je bilo ustanovljeno Severnomorsko cesarstvo, ki je obsegalo velike dele Skandinavije in Velike Britanije, čeprav je bilo razmeroma kratkotrajno. Skandinavija je bila sčasoma pokristjanjena in v prihodnjih stoletjih so se pojavile različne zveze skandinavskih narodov, predvsem Kalmarska unija Danske, Norveške in Švedske, ki je trajala več kot 100 let, dokler švedski kralj [[Gustav I. Švedski]] ni popeljal do neodvisnosti. Videla je tudi številne vojne med narodi, ki so oblikovali sodobne meje.<ref>{{Navedi revijo|last=Primc|first=Liza|date=2022|title=Versko življenje Sámijev skozi zgodovino : magistrsko delo|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138055}}</ref> Najnovejša zveza je bila zveza med Švedsko in Norveško, ki se je končala leta 1905. V sodobnem času je regija uspevala, saj so gospodarstva držav med najmočnejšimi v Evropi. Švedska, Danska, Norveška, Islandija in Finska ohranjajo sisteme socialnega varstva, ki veljajo za velikodušne, gospodarske in socialne politike teh držav pa imenujejo ''nordijski model''. == Geografija == {{glavni|Geografija Danske|Geografija Finske|Geografija Islandije|Geografija Norveške|Geografija Švedske}} [[File:GaldhøpiggenFromFannaråki.jpg|thumb|[[Galdhøpiggen]] je najvišja točka v Skandinaviji in je del [[Skandinavsko gorovje|Skandinavskega gorovja]]]] Geografija Skandinavije je izjemno raznolika. Pomembni so norveški fjordi, skandinavske gore, ki pokrivajo večji del Norveške in dele Švedske, ravninska, nizka območja na Danskem ter arhipelagi Finske, Norveške in Švedske. Finska in Švedska imata veliko jezer in moren, dediščine ledene dobe, ki se je končala pred približno desetimi tisočletji. Južne regije Skandinavije, ki so tudi najbolj naseljene regije, imajo zmerno podnebje.<ref>{{navedi novice|last=Alderman|first=Liz|date=9 November 2019|title=Scandinavian Wine? A Warming Climate Tempts Entrepreneurs|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2019/11/09/business/wine-scandinavia-climate-change.html|access-date=26 March 2021|issn=0362-4331|archive-date=11 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411182907/https://www.nytimes.com/2019/11/09/business/wine-scandinavia-climate-change.html|url-status=live}}</ref> Skandinavija se razteza severno od [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]], vendar ima razmeroma milo podnebje za svojo zemljepisno širino zaradi [[Zalivski tok|Zalivskega toka]]. Številne skandinavske gore imajo podnebje alpske tundre. Podnebje se spreminja od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu: morsko podnebje zahodne obale (''Cfb''), značilno za zahodno Evropo, prevladuje na Danskem, v najjužnejšem delu Švedske in vzdolž zahodne obale Norveške, ki sega severno do 65°S, z orografskimi dvig, ki daje več mm/leto padavin (<5000 mm) na nekaterih območjih v zahodni Norveški. Osrednji del – od [[Oslo|Osla]] do [[Stockholm]]a – ima vlažno celinsko podnebje (''Dfb''), ki postopoma prehaja v subarktično podnebje (''Dfc'') severneje in hladno morsko podnebje zahodne obale (''Cfc'') vzdolž severozahodne obale.<ref name="Battaglia2019">{{Cite journal|title = Shifting Weather Patterns in a Warming Arctic: The Scandes Case|url = https://archive.org/details/weatherwise_january-february-2019_72_1/page/23|journal = Weatherwise|date = 2 January 2019|pages = 23–29|volume = 72|issue = 1|doi = 10.1080/00431672.2019.1538761|first = Steven M.|last = Battaglia|s2cid = 192279229}}</ref> Majhno območje ob severni obali vzhodno od Severnega rta ima podnebje tundre (''Et''), ki je posledica pomanjkanja poletne toplote. Skandinavske gore blokirajo blag in vlažen zrak, ki prihaja z jugozahoda, zato severna Švedska in planota [[Finnmark]]svidda na Norveškem prejmeta malo padavin in imata hladne zime. Velika območja v skandinavskih gorah imajo podnebje alpske tundre. Najvišja temperatura, ki je bila kdaj koli zabeležena v Skandinaviji, je 38,0 °C v Målilla (Švedska).<ref>{{navedi splet|url=http://www.smhi.se/klimatdata/meteorologi/temperatur/1.2484|archive-url=https://web.archive.org/web/20100826081952/http://www.smhi.se/klimatdata/meteorologi/temperatur/1.2484|url-status=dead|title=Högsta uppmätta temperatur i Sverige|archive-date=26 August 2010}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100826081952/http://www.smhi.se/klimatdata/meteorologi/temperatur/1.2484 |date=2010-08-26 }}</ref> Najnižja kdaj koli zabeležena temperatura je −52,6 °C v Vuoggatjålme, Arjeplog (Švedska).<ref name="smhi.se">{{navedi splet|url=http://www.smhi.se/cmp/jsp/polopoly.jsp?d=7522&a=20978&l=sv|archive-url=https://web.archive.org/web/20081228105150/http://www.smhi.se/cmp/jsp/polopoly.jsp?d=7522&a=20978&l=sv|url-status=dead|title=Lägsta uppmätta temperatur i Sverige|archive-date=28 December 2008}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081228105150/http://www.smhi.se/cmp/jsp/polopoly.jsp?d=7522&a=20978&l=sv |date=2008-12-28 }}</ref> Najhladnejši mesec je bil februar 1985 v Vittangiju (Švedska) s povprečno −27,2 °C. Jugozahodni vetrovi, ki jih dodatno segreje [[Fen (veter)|fen]], lahko pozimi povzročijo tople temperature v ozkih norveških fjordih. Ta fjord je zabeležil 17,9 °C januarja, Sunndal pa 18,9 °C februarja. == Etimologija == [[File:Original meaning of Scandinavia.svg|thumb|left|Skandinavija se je prvotno nejasno nanašala na Skanijo, nekdanjo dansko regijo, ki je v sedemnajstem stoletju postala švedska]] [[File:Nordic Bronze Age.png|thumb|left|Prvotna območja, ki so jih (v bronasti dobi) naseljevala ljudstva, ki so danes znana kot Skandinavci, so vključevala sedanjo severno Nemčijo (zlasti [[Schleswig-Holstein]]), celotno Dansko, južno Švedsko, južno obalo Norveške in Åland na Finskem, v središču pa se je znašla istoimenska [[Skanija]] (''Skåne'').]] Izraz ''Skandinavija'' v lokalni rabi zajema tri kraljestva Dansko, Norveško in Švedsko. Večinski nacionalni jeziki teh treh pripadajo skandinavskemu narečnemu kontinuumu in so medsebojno razumljivi severnogermanski jeziki.<ref>John Harrison, Michael Hoyler, ''Megaregions: Globalization's New Urban Form?'' (p. 152), Edward Elgar Publishing, 2015</ref> Besedi ''Scandinavia'' in ''Scania'' (Skåne, najjužnejša provinca na Švedskem) naj bi izhajali iz protogermanske zloženke ''*Skaðin-awjō'' (''ð'', ki je v latinici predstavljen s {{lang|la|t}} ali {{lang|la|d}}), ki se pozneje pojavi v stari angleščini kot ''Scedenig'' in v stari norveščini kot ''Skáney''.<ref>Anderson, Carl Edlund (1999). ''[http://www.carlaz.com/phd/cea_phd_abstract.pdf Formation and Resolution of Ideological Contrast in the Early History of Scandinavia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210322014704/http://www.carlaz.com/phd/cea_phd_abstract.pdf |date=22 March 2021 }}''. PhD dissertation, Department of Anglo-Saxon, Norse & Celtic (Faculty of English), University of Cambridge, 1999.</ref> Najzgodnejši identificirani vir za ime ''Skandinavija'' je ''Naravna zgodovina'' [[Plinij Starejši|Plinija Starejšega]] iz 1. stoletja n. št. Različna sklicevanja na regijo lahko najdemo tudi pri [[Piteas|Piteju]], [[Pomponij Mela|Pomponiju Meli]], [[Tacit]]u, [[Ptolomaj]]u, [[Prokopij iz Cezareje|Prokopiju]] in [[Jordan (zgodovinar)|Jordanu]], običajno v obliki ''Scandza''. Domneva se, da je ime, ki ga je uporabil Plinij, morda zahodnogermanskega izvora in je prvotno označevalo Scania. Po mnenju nekaterih učenjakov je mogoče germansko deblo rekonstruirati kot ''*skaðan-'', kar pomeni 'nevarnost' ali 'škoda'.<ref name="Helle">{{navedi knjigo| author = Knut Helle| title = The Cambridge History of Scandinavia: Prehistory to 1520| url = https://books.google.com/books?id=PFBtfXG6fXAC| year = 2003| publisher = Cambridge University Press| isbn = 978-0-521-47299-9| access-date = 23 April 2023| archive-date = 2 February 2023| archive-url = https://web.archive.org/web/20230202171909/https://books.google.com/books?id=PFBtfXG6fXAC| url-status = live}}</ref> Drugi del imena je bil rekonstruiran kot ''*awjō'', kar pomeni 'zemlja na vodi' ali 'otok'. Ime ''Skandinavia'' bi potem pomenilo »nevaren otok«, kar naj bi se nanašalo na zahrbtne peščene bregove, ki obdajajo Scanio. Skanör v Scanii ima s svojim dolgim grebenom Falsterbo isto deblo (''skan'') v kombinaciji z ''-ör'', kar pomeni 'peščeni nasipi'. Druga možnost je, da sta ''Sca(n)dinavia'' in ''Skáney'' skupaj s staronordijskim imenom boginje Skaði povezana s protogermanskim ''*skaðwa-'' (kar pomeni 'senca'). John McKinnell komentira, da ta etimologija nakazuje, da je bila boginja Skaði morda nekoč poosebljenje geografske regije Skandinavije ali povezana s podzemljem.<ref name="MCKINNELL63">{{navedi knjigo| author = John McKinnell| title = Meeting the other in Norse myth and legend| url = https://books.google.com/books?id=P2x2x3neFywC| year = 2005| publisher = Ds Brewer| isbn = 978-1-84384-042-8| page = 63 }}</ref> Druga možnost je, da vsi ali delni segmenti imena prihajajo od predgermanskega mezolitskega ljudstva, ki je naseljevalo regijo.<ref name="Giorgio">{{navedi knjigo|author=J. F. Del Giorgio|url=https://books.google.com/books?id=ZxEnAAAACAAJ|title=The Oldest Europeans: Who Are We? Where Do We Come From? What Made European Women Different?|date=24 May 2006|publisher=A J Place|isbn=978-980-6898-00-4|access-date=23 April 2023|archive-date=23 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230423131708/https://books.google.com/books?id=ZxEnAAAACAAJ|url-status=live}}</ref> V sodobnem času je Skandinavija polotok, vendar je bil pred približno 10.300 do 9500 leti južni del Skandinavije otok, ločen od severnega polotoka, z vodo, ki je izhajala iz Baltskega morja skozi območje, kjer je zdaj Stockholm.<ref>Uścinowicz, Szymon (2003). [http://www.pgi.gov.pl/pgi_en/index.php?option=news&task=viewarticle&sid=4&Itemid=2 "How the Baltic Sea was changing"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071212134140/http://www.pgi.gov.pl/pgi_en/index.php?option=news&task=viewarticle&sid=4&Itemid=2|date=12 December 2007}}. Marine Geology Branch, Polish Geological Institute, 9 June 2003. Retrieved 13 January 2008.</ref> === Pojav v srednjeveških germanskih jezikih === Latinska imena v Plinijevem besedilu so povzročila različne oblike v srednjeveških germanskih besedilih. V Jordanesovi ''Zgodovini Gotov'' (551 n. št.) je oblika ''Scandza'' ime, ki se uporablja za njihov prvotni dom, ločen z morjem od kopnega Evrope (poglavje 1, 4).<ref>Jordanes (translated by Charles Christopher Mierow), [http://www.acs.ucalgary.ca/~vandersp/Courses/texts/jordgeti.html ''The Origins and Deeds of the Goths''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060424044148/http://www.acs.ucalgary.ca/~vandersp/Courses/texts/jordgeti.html |date=24 April 2006 }}, 22 April 1997</ref> Kje je Jordanes nameraval postaviti ta kvazi-legendarni otok, je še vedno predmet vročih razprav, tako v znanstvenih razpravah kot v nacionalističnem diskurzu različnih evropskih držav. Oblika ''Scadinavia'' kot prvotna domovina Langobardov se pojavlja v ''Historia Langobardoru''m [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]],<ref>Paul the Deacon, [http://www.fh-augsburg.de/~harsch/Chronologia/Lspost08/PaulusDiaconus/pau_lan1.html Historia Langobardorum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210923091528/http://www.fh-augsburg.de/~harsch/Chronologia/Lspost08/PaulusDiaconus/pau_lan1.html |date=23 September 2021 }}, ''Bibliotheca Augustana''</ref> v drugih različicah ''Historia Langobardorum'' pa se pojavljajo oblike ''Scadan, Scandanan, Scadanan'' in ''Scatenauge''. Frankovski viri so uporabljali ''Sconaowe'', Aethelweard, anglosaški zgodovinar, pa ''Scani''.<ref>{{navedi knjigo| author = Erik Björkman| title = Studien zur englischen Philologie| url = https://books.google.com/books?id=wKUMAAAAIAAJ&pg=PA99| year = 1973| publisher = Max Niemeyer| isbn = 978-3-500-28470-5| page = 99| access-date = 23 April 2023| archive-date = 23 April 2023| archive-url = https://web.archive.org/web/20230423131728/https://books.google.com/books?id=wKUMAAAAIAAJ&pg=PA99| url-status = live}}</ref> V Beowulfu sta uporabljeni obliki ''Scedenige'' in ''Scedeland'', medtem ko je Alfredov prevod ''Orozijevih in Wulfstanovih potopisnih poročil'' uporabil staroangleški ''Sconeg''. == Ponovna uvedba izraza ''Skandinavija'' v 18. stoletju == [[File:Skandinavism.jpg|thumb|upright|Skandinavizem - Norvežan, Danec in Šved]] Čeprav izraz ''Skandinavia'', ki ga je uporabil Plinij Starejši, verjetno izvira iz starodavnih germanskih jezikov, sodobna oblika Skandinavija ne izhaja neposredno iz starogermanskega izraza. Namesto tega so besedo v Evropi začeli uporabljati učenjaki, ki so si izraz izposodili iz starodavnih virov, kot je Plinij, in je bila nejasno uporabljena za Skanijo in južno regijo polotoka.<ref name="Ostergard">Østergård, Uffe (1997). "The Geopolitics of Nordic Identity – From Composite States to Nation States". ''The Cultural Construction of Norden''. Øystein Sørensen and Bo Stråth (eds.), Oslo: Scandinavian University Press 1997, 25–71. Also published online at [http://diis.dk/sw13149.asp Danish Institute for International Studies] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071114212929/http://diis.dk/sw13149.asp |date=14 November 2007 }}. For the history of cultural Scandinavism, see Oresundstid's articles [http://www.oresundstid.dk/dansk/engelsk/oresundstid/1800/side03-02-tekst.htm The Literary Scandinavism] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927014412/http://www.oresundstid.dk/dansk/engelsk/oresundstid/1800/side03-02-tekst.htm |date=27 September 2007 }} and [http://www.oresundstid.dk/dansk/engelsk/oresundstid/1800/side03-01-tekst.htm The Roots of Scandinavism] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160613201143/https://web.archive.org/web/20071114212929/http:/diis.dk/sw13149.asp |date=2016-06-13 }} {{Navedi splet |url=http://diis.dk/sw13149.asp |title=arhivska kopija |access-date=2023-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160613201143/https://web.archive.org/web/20071114212929/http:/diis.dk/sw13149.asp |archive-date=2016-06-13 |url-status=dead}}. Retrieved 19 January 2007.</ref> Izraz je populariziralo jezikovno in kulturno skandinavistično gibanje, ki je uveljavljalo skupno dediščino in kulturno enotnost skandinavskih držav in je postalo pomembno v 1830-ih. Ljudska raba izraza na Švedskem, Danskem in Norveškem kot združujoč koncept se je uveljavila v 19. stoletju prek pesmi, kot je [[Hans Christian Andersen|Hansa Christiana Andersena]] ''Jaz sem Skandinavec'' iz leta 1839. Po obisku Švedske je Andersen postal zagovornik zgodnjega političnega skandinavizma. V pismu, v katerem je pesem opisal prijatelju, je zapisal: »Naenkrat sem razumel, kako sorodni so si Švedi, Danci in Norvežani in s tem občutkom sem takoj po vrnitvi napisal pesem: 'Mi smo eno ljudstvo, imenujemo se Skandinavci!'«. Vpliv skandinavizma kot skandinavističnega političnega gibanja je dosegel višek sredi 19. stoletja, med prvo schleswiško vojno (1848–1850) in drugo schleswiško vojno (1864). Švedski kralj je predlagal tudi združitev Danske, Norveške in Švedske v enotno združeno kraljestvo. Ozadje predloga so bili burni dogodki med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] v začetku stoletja. Ta vojna je privedla do tega, da je Finska (nekdanja vzhodna tretjina Švedske) leta 1809 postala rusko veliko vojvodstvo Finska, Norveška (''de jure'' v zvezi z Dansko od leta 1387, čeprav je ''de facto'' obravnavana kot provinca) pa je leta 1814 postala neodvisna, a nato hitro prisiljena sprejeti [[Personalna unija|personalno unijo]] s Švedsko. Odvisna ozemlja Islandija, Ferski otoki in Grenlandija, zgodovinsko del Norveške, so v skladu s [[Kielski sporazum|Kielskim sporazumom]] ostala Danski. Švedska in Norveška sta bili tako združeni pod švedskim monarhom, vendar je vključitev Finske v [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]] izključila kakršno koli možnost za politično unijo med Finsko in katero koli drugo nordijsko državo. Konec skandinavskega političnega gibanja je prišel, ko je bila Danski odrečena vojaška podpora, ki sta jo obljubili Švedska in Norveška za priključitev (danske) vojvodine Schleswig, ki je bila skupaj z (nemško) vojvodino Holstein v personalni uniji z Dansko. Leta 1864 je sledila druga vojna za Schleswig, kratka, a katastrofalna vojna med Dansko in Prusijo (podprto s strani Avstrije). Schleswig-Holstein je osvojila [[Prusija]] in po uspehu Prusije v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] je bilo ustanovljeno [[Nemško cesarstvo]] pod vodstvom Prusije in vzpostavljeno je bilo novo ravnotežje moči držav Baltskega morja. Skandinavska monetarna unija, ustanovljena leta 1873, je trajala do prve svetovne vojne. == Uporaba izraza »nordijske države« proti »skandinavske države« == [[File:Map of Scandinavia.svg|thumb| {{legend|#ff0000|outline=#aaaaaa|Skandinavija po lokalni definiciji}} {{legend|#ff8811|outline=#aaaaaa|Razširjena uporaba, ki vključuje Islandijo in Ferske otoke, Ålandske otoke in Finsko}}]] Izraz ''skandinavske države'' se običajno uporablja lokalno za Dansko, Norveško in Švedsko kot podmnožico [[Nordijske države|nordijskih držav]] (znano v norveščini, danščini in švedščini kot {{lang|sv|Norden}}; {{lang-fi|Pohjoismaat}}, {{lang-is|Norðurlöndin}}, ferščina ''Norðurlond'').<ref>{{cite encyclopedia|encyclopedia=Microsoft Encarta Online Encyclopedia|title=Scandinavia|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572025/Scandinavia.html|access-date=30 January 2007|date=1997–2007|publisher=[[Microsoft]]|quote=Scandinavia (ancient Scandia), name applied collectively to three countries of northern Europe—Norway, Sweden (which together form the Scandinavian Peninsula) and Denmark.|archive-url=https://web.archive.org/web/20091028073547/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572025/Scandinavia.html|archive-date=28 October 2009|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091028073547/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572025/Scandinavia.html |date=2009-10-28 }}</ref> Raba se v nekaterih drugih jezikih razlikuje od rabe v samih skandinavskih jezikih (ki uporabljajo ''Scandinavia'' v ožjem pomenu) in zaradi dejstva, da je vprašanje, ali država pripada Skandinaviji, politizirano; ljudi iz nordijskega sveta, ki niso Norvežani, Danci ali Švedi, vključevanje v kategorijo »Skandinavija« ali izključevanje iz nje lahko užali.<ref name="olwig">Olwig, Kenneth R. "Introduction: The Nature of Cultural Heritage, and the Culture of Natural Heritage—Northern Perspectives on a Contested Patrimony". ''International Journal of Heritage Studies'', Vol. 11, No. 1, March 2005, pp. 3–7.</ref> Izraz ''nordijske države'' se nedvoumno uporablja za Dansko, Norveško, Švedsko, Finsko in Islandijo, vključno z njihovimi odvisnimi ozemlji Grenlandijo, Ferskimi otoki in Alandskimi otoki. Večina današnje Finske je bila več kot štiri stoletja del Švedske, zato Finsko velik del sveta povezuje s Skandinavijo. Je pa ustvarjanje finske identitete edinstveno v regiji, saj se je oblikovala v povezavi z dvema različnima imperialnima modeloma, švedskim<ref>[http://countrystudies.us/finland/9.htm "Finland and the Swedish Empire"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171009181052/http://countrystudies.us/finland/9.htm |date=9 October 2017 }}. ''Country Studies''. U.S. Library of Congress. Retrieved 25 November 2006.</ref> in ruskim.<ref name="redescriptions">[http://www.jyu.fi/yhtfil/redescriptions/articles_1997.htm "Introduction: Reflections on Political Thought in Finland."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303231252/http://www.jyu.fi/yhtfil/redescriptions/articles_1997.htm |date=3 March 2016 }} Editorial. ''Redescriptions, Yearbook of Political Thought and Conceptual History'', 1997, Volume 1, University of Jyväskylä, pp. 6–7: "[T]he populist opposition both to Sweden as a former imperial country and especially to Swedish as the language of the narrow Finnish establishment has also been strong, especially in the inter-war years. [...] Finland as a unitary and homogeneous nation-state was constructed [...] in opposition to the imperial models of Sweden and Russia."</ref> Obstaja tudi geološki izraz ''[[Fenoskandija]]'', ki se v tehnični rabi nanaša na Fenoskandijski ščit (ali [[Baltski ščit]]), to je [[Skandinavski polotok]] (Norveška in Švedska), Finska in Karelija (brez Danske in drugih delov širšega območja nordijskega sveta). Izraz ''fenoskandija'' se včasih uporablja v širšem, političnem pomenu za Norveško, Švedsko, Dansko in Finsko.<ref>"[https://www.oed.com/view/Entry/69278 Fennoscandia, n.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200728143102/https://www.oed.com/start;jsessionid=3520E198D394BEA1BAC928ACCA39289F?authRejection=true&url=%2Fview%2FEntry%2F69278 |date=28 July 2020 }}", ''Oxford English Dictionary Online'', 2nd edn (Oxford: Oxford University Press, December 2019). Accessed 10 February 2020.</ref> == Zgodovina == === Antični opisi === Ključni antični opis Skandinavije je podal [[Plinij Starejši]], čeprav njegove omembe ''Scatinavia'' in okoliških območij ni vedno enostavno razvozlati. V vlogi rimskega admirala je predstavil severno regijo tako, da je svojim rimskim bralcem izjavil, da je na tem območju 23 otokov ''Romanis armis cognitae'' ('znanih rimskemu orožju'). Po Pliniju je ''clarissima'' (najbolj znan) otokov v regiji ''Scatinavia'', neznane velikosti. Tam živijo Hillevioni. Prepričanje, da je Skandinavija otok, se je razširilo med klasičnimi avtorji v 1. stoletju in je prevladovalo v opisih Skandinavije v klasičnih besedilih v stoletjih, ki so sledila. Plinij začne svoj opis poti v ''Skatinavio'' s sklicevanjem na goro Saevo (''mons Saevo ibi''), zaliv Codanus (''Codanus sinus'') in Cimbrijski rt.<ref>Pliny the Elder. ''Naturalis Historia''. [https://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0138&query=book%3D%235&chunk=book, Book IV, chapter XXXIX] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080514175826/http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0138&query=book%3D%235&chunk=book, |date=14 May 2008 }}. Ed. Karl Friedrich Theodor Mayhoff. Online version at Persus. Retrieved 2 October 2007.</ref> Geografske značilnosti so bile identificirane na različne načine. Nekateri učenjaki menijo, da je Saevo gorata norveška obala na vhodu v [[Skagerrak]], polotok Cimbrian pa naj bi bil [[Skagen]], severni del Jutlandije na Danskem. Kot je opisano, sta Saevo in Scatinavia lahko tudi isti kraj. Plinij še enkrat omenja Skandinavijo: v VIII. knjigi pravi, da se je žival, imenovana ''achlis'' (navedeno v tožilniku, ''achlin'', ki ni latinsko), rodila na skandinavskem otoku.<ref>Pliny the Elder. ''Naturalis Historia''. [https://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0138&query=book%3D%239 Book VIII, chapter XVII] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080514143823/http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0138&query=book%3D%239 |date=14 May 2008 }}. Ed. Karl Friedrich Theodor Mayhoff. Online version at Persus. Retrieved 2 October 2007.</ref> Žival se pase, ima veliko zgornjo ustnico in nekaj mitskih atributov. Ime ''Scandia'', ki se je pozneje uporabljalo kot sinonim za Skandinavijo, se pojavlja tudi v Plinijevi ''Naturalis Historia'', vendar se uporablja za skupino severnoevropskih otokov, ki jih locira severno od Britanije. Tako se zdi, da {{lang|la|Scandia}} v Plinijevem besedilu ne označuje otoka Scadinavia. Zamisel, da bi bila Skadinavija morda eden od skandijskih otokov, je namesto tega uvedel Ptolemaj (okoli 90 – o 168 n. št..), matematik, geograf in astrolog rimskega Egipta. Ime ''Skandia'' je uporabil za največjega, najbolj vzhodnega od treh skandianskih otokov, ki so po njegovem mnenju vsi bili vzhodno od Jutlanda. === Vikinška doba === [[Vikinška doba]] v Skandinaviji je trajala od približno 793–1066 našega štetja in je videla, da so Skandinavci sodelovali pri obsežnih plenitvah, kolonizaciji, osvajanju in trgovanju po Evropi in zunaj nje. <ref name="Mawer">{{navedi knjigo |last=Mawer |first=Allen |author-link= |year=1913 |title=The Vikings |url=https://archive.org/details/vikings00mawe |publisher=Cambridge University Press |page=[https://archive.org/details/vikings00mawe/page/1 1] |isbn=095173394X |quote=Izraz 'Viking' izhaja iz staronordijske {{lang|non|vík}}, zaliv, in pomeni 'tisti, ki straši v zalivu, potoku ali fjordu'. V 9. in 10. stoletju so ga začeli bolj uporabljati predvsem tisti bojevniki, ki so zapustili svoje domove v Skandinaviji in vpadli v glavne evropske države. To je ozka in tehnično edina pravilna uporaba izraza 'Viking', toda v izrazih, kot so 'vikinška civilizacija', 'vikinška doba', 'vikinško gibanje', 'vikinški vpliv', je beseda prišla do ima širši pomen in se uporablja kot jedrnat in priročen izraz za opis celotne civilizacije, delovanja in vpliva skandinavskih ljudstev v določenem obdobju njihove zgodovine...}</ref><ref name="Sawyer_1995">{{navedi knjigo |last=Sawyer |first=Peter H. |author-link=|year=1995 |title=Scandinavians and the English in the Viking Age |url=https://books.google.com/books?id=owygAAAAMAAJ |publisher=University of Cambridge |page=3 |isbn=095173394X |quote=Vikinško obdobje je zato najbolje definirati kot obdobje, ko so Skandinavci igrali pomembno vlogo v britanski Otočje in zahodna Evropa kot roparji in osvajalci. To je tudi obdobje, v katerem so se Skandinavci naselili na številnih območjih, ki so jih osvojili, in na atlantskih otokih ... |access-date=23 April 2023 |archive-date=23 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230423132203/https://books.google.com/books?id=owygAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> V tem obdobju se je močno razširilo skandinavsko osvojeno ozemlje in raziskovanje. Z uporabo svojih naprednih dolgih ladij so prišli do Severne Amerike in bili prvi Evropejci, ki jim je to uspelo.] V tem času so Skandinavce pritegnila bogata mesta, samostani in majhna kraljestva v tujini na mestih, kot so Britanski otoki, Irska, baltska obala in Normandija, ki so vsa postala donosne tarče za napade. Skandinavci, predvsem iz današnje Švedske, znani kot [[Varjagi]], so se prav tako podali na vzhod v današnjo Rusijo in plenili po rečnih trgovskih poteh. V tem obdobju je prišlo tudi do združitve med različnimi skandinavskimi kraljestvi, ki je dosegla vrhunec [[Severnomorski imperij|Severnomorskega imperija]], ki je vključevalo velike dele Skandinavije in Velike Britanije.<ref name="annals R.20">"Franques Royal Annals" cited in Sawyer, Peter (2001) ''The Oxford Illustrated History of the Vikings''. {{ISBN|0-19-285434-8}}. p. 20</ref> Ta širitev in osvajanje sta privedli do oblikovanja več kraljestev, grofij in naselbin po vsej Evropi, kot so [[Kraljevina otokov]], [[grofija Orkney]], [[Skandinavski York]], [[Danelaw]], [[kraljevina Dublin]], vojvodina Normandija in Kijevska Rusija. V tem času so Skandinavci poselili tudi Ferske otoke, Islandijo in Grenlandijo. [[Normani]], [[Rusi]], Ferski otočani, [[Islandci]] in nordijski [[Galci]] so vsi izšli iz teh skandinavskih širitev. === Srednji vek === V obdobju pokristjanjevanja in oblikovanja države v 10.–13. stoletju so se številna germanska majhna kraljestva in poglavarstva združila v tri kraljestva: *Danska, sestavljena iz dežel Danske (vključno z Jutlandijo, Zelandijo in Skanijo (Skåneland) na Skandinavskem polotoku)<ref>{{navedi knjigo| author = Oskar Bandle| title = The Nordic languages: an international handbook of the history of the North Germanic languages| url = https://books.google.com/books?id=RqkBXIJkkuEC| year = 2002| publisher = Mouton De Gruyter| isbn = 978-3-11-014876-3 }}</ref> *Švedska, sestavljena iz ozemlja Švedske na Skandinavskem polotoku (brez provinc Bohuslän, Härjedalen, Jämtland in Idre in Särna, Halland, Blekinge in Skanija današnje Švedske, vendar vključno z večino sodobne Finske) *Norveška (vključno z Bohuslän, Härjedalen, Jämtland ter Idre in Särna na Skandinavskem polotoku in njenimi otoškimi kolonijami Islandijo, Grenlandijo, Ferskimi otoki, Shetlandi, Orkneyji, otokom Man in Hebridi) Po mnenju zgodovinarja Sverreja Baggeja je delitev na tri skandinavska kraljestva (Dansko, Švedsko, Norveško) geografsko smiselna, saj so jih med seboj ločevali gozdovi, gore in nenaseljena zemlja. Nadzor nad Norveško je bil omogočen s pomočjo morske sile, medtem ko je nadzor nad velikimi jezeri na Švedskem omogočil nadzor nad kraljestvom, nadzor nad Jutlandom pa je zadostoval za nadzor nad Dansko. Najbolj sporno območje je bila obala od Osla do Öresunda, kjer so se tri kraljestva srečala.<ref>{{navedi knjigo|last=Bagge|first=Sverre|url=https://books.google.com/books?id=NFJNAgAAQBAJ|title=Cross and Scepter: The Rise of the Scandinavian Kingdoms from the Vikings to the Reformation|date=2014|publisher=Princeton University Press|isbn=978-1-4008-5010-5|pages=29|language=en|access-date=23 April 2023|archive-date=23 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230423120140/https://books.google.com/books?id=NFJNAgAAQBAJ|url-status=live}}</ref> Tri skandinavska kraljestva so se leta 1397 združila v [[Kalmarska unija|Kalmarsko unijo]] pod dansko kraljico [[Margareta I. Danska|Margareto I.]]<ref name="Möt medeltiden">{{navedi splet | title=The Kalmar Union | website=Medeltiden | url=http://www.medeltiden.kalmarlansmuseum.se/en/society/the-kalmar-union/ | access-date=28 April 2022 | archive-date=26 March 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230326031250/http://www.medeltiden.kalmarlansmuseum.se/en/society/the-kalmar-union/ | url-status=live }}</ref> Švedska je unijo zapustila leta 1523 pod vodstvom švedskega kralja [[Gustav I. Švedski|Gustava I.]] Po odcepitvi Švedske od Kalmarske unije je na Danskem in Norveškem izbruhnila državljanska vojna - sledila je protestantska [[reformacija]]. Ko so se zadeve uredile, je bil norveški tajni svet ukinjen – zadnjič se je sestal leta 1537. Personalna unija, ki sta jo leta 1536 sklenili kraljevini Danska in Norveška, je trajala do leta 1814. Iz te neenakopravne zveze so nato nastale tri suverene države naslednice: Danska, Norveška in Islandija. Meje med tremi državami so dobile obliko, kakršno imajo od sredine 17. stoletja: v pogodbi iz Brömsebra iz leta 1645 je Dansko–Norveška Švedski prepustila norveške province Jämtland, Härjedalen ter Idre in Särna ter otoka Gotland in Ösel v Baltskem morju (v Estoniji). Pogodba iz Roskildeja, podpisana leta 1658, je prisilila Dansko-Norveško, da je Švedski prepustila danske province Skanija, Blekinge, Halland, Bornholm in norveški provinci Båhuslen in Trøndelag. Københavnska pogodba iz leta 1660 je Švedsko prisilila, da vrne Bornholm in Trøndelag Dansko-Norveški ter se odpove svojim nedavnim zahtevam po otoku Funen.<ref>"Treaty of Copenhagen" (2006). In Encyclopædia Britannica. Retrieved 9 November 2006, from Encyclopædia Britannica Online.</ref> Na vzhodu je bila Finska v celoti vključena v Švedsko od srednjega veka do napoleonskih vojn, ko je bila prepuščena Rusiji. Kljub številnim vojnam v letih od ustanovitve treh kraljestev je bila Skandinavija politično in kulturno blizu.<ref name="InfoFinland 2019">{{navedi splet | title=Finnish history | website=InfoFinland | date=28 August 2019 | url=https://www.infofinland.fi/en/information-about-finland/basic-information-about-finland/finnish-history | access-date=20 February 2022 | archive-date=6 December 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201206081117/https://www.infofinland.fi/en/information-about-finland/basic-information-about-finland/finnish-history | url-status=dead }}</ref> === Skandinavske unije === [[File:Kalmar Union ca. 1400.svg|thumb|Kalmarska unija (ok. 1400)]] Dansko–Norveška kot zgodovinopisno ime se nanaša na nekdanjo politično unijo, ki sta jo sestavljali kraljevini Danska in Norveška, vključno z norveškimi regijami Islandijo, Grenlandijo in Ferskimi otoki. Ustrezen pridevnik in demonim je danonorveški. Med dansko vladavino je Norveška ohranila svoje ločene zakone, kovance in vojsko ter nekatere institucije, kot je kraljevi kancler. Stara norveška kraljeva linija je izumrla s smrtjo [[Olaf II. Danski|Olafa IV. Norveškega]]<ref>[http://www.kongehuset.no/dt_kongehuset_allAtOnce.asp?ogid=20&mgid=20&gid=51&aid= The Monarchy: Historical Background]{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. The Royal House of Norway. Official site. Retrieved 9 November 2006. {{dead link|date=June 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> leta 1387, vendar je Norveška ostala dedna kraljevina in postala pomemben dejavnik za dansko-norveško [[rodbina Oldenburg|rodbino Oldenburg]] v njenih bojih za zmago na volitvah za kralje Danske. [[Kielski sporazum]] (14. januar 1814) je uradno razpustil dansko-norveško zvezo in ozemlje Norveške prepustil švedskemu kralju, vendar je Danska obdržala norveške čezmorske posesti. Vendar pa je razširjen norveški odpor možnosti unije s Švedsko spodbudil guvernerja Norveške, prestolonaslednika Kristijana Friderika (kasneje [[Kristijan VIII. Danski]]), da aprila 1814 skliče ustanovno skupščino v Eidsvollu. Skupščina je sestavila liberalno ustavo in izvolil ristijana Friderika na norveški prestol. Po švedski invaziji poleti so mirovni pogoji konvencije iz Mossa (14. avgusta 1814) določali, da mora kralj Kristijan Friderik odstopiti, vendar bo Norveška ohranila svojo neodvisnost in svojo ustavo v okviru personalne unije s Švedsko. Kristijan Friderik je uradno abdiciral 10. avgusta 1814 in se vrnil na Dansko. Norveški parlament Storting je 4. novembra za norveškega kralja izvolil švedskega kralja [[Karel XIII. Švedski|Karla XIII]]. Storting je leta 1905 razdrl unijo med Švedsko in Norveško, nakar so Norvežani izvolili danskega princa Karla za norveškega kralja: vladal je kot [[Haakon VII. Norveški|Haakon VII.]] == Gospodarstvo == Gospodarstva skandinavskih držav so med najmočnejšimi v Evropi. Velikodušen sistem socialne pomoči je na Danskem, Finskem, Islandiji, Norveškem in Švedskem. == Zgodovinska politična struktura == {| class="wikitable" |- bgcolor=#f6faff align=center |'''Stoletje'''||colspan=6|'''Skandinavja''' in skandinavske države |- | width=10% bgcolor=#f6faff align=center | 21. stoletje | width=14% colspan=1 bgcolor=gold align=center|[[Danska]] ([[Evropska unija|EU]]) | width=14% colspan=1 rowspan=2 bgcolor=#ffc0c0 align=center|[[Ferski otoki]] | width=14% colspan=1 rowspan=2 bgcolor=#fafaff align=center|[[Islandija]] | width=14% colspan=1 rowspan=2 bgcolor=#ccccff align=center|[[Norveška]] | width=14% colspan=1 bgcolor=gold align=center|[[Švedska]] ([[Evropska unija|EU]]) | width=14% colspan=1 bgcolor=gold align=center|[[Finska]] ([[Evropska unija|EU]]) |- bgcolor=#f6faff align=center |20. stoletje | bgcolor=#ffc0c0 align=center|[[Danska]] | bgcolor=#ffff80 align=center|[[Švedska]] | bgcolor=#efffef align=center|[[Finska]] |- bgcolor=#f6faff align=center | 19. stoletje | colspan=3 bgcolor=#ffc0c0|[[Danska]] | colspan=2 bgcolor=#ffff80|[[Švedska-Norveška]] | bgcolor=#ff8080|''[[Vojvodina Finska]]'' |- bgcolor=#f6faff align=center | 18. stoletje | rowspan=3 colspan=4 bgcolor=#ffc0c0|[[Danska-Norveška]] | rowspan=3 colspan=2 bgcolor=#ffff80|[[Švedska]] |- bgcolor=#f6faff align=center | 17. stoletje |- bgcolor=#f6faff align=center | 16. stoletje |- bgcolor=#f6faff align=center | 15. stoletje |colspan=6 bgcolor=#fff8f8|[[Kalmarska zveza]] |- bgcolor=#f6faff align=center | 14. stoletje | rowspan=3 bgcolor=#ffc0c0|[[Danska]] | colspan=3 rowspan=2 bgcolor=#ccccff|[[Norveška]] | rowspan=3 colspan=2 bgcolor=#ffff80|[[Švedska]] |- bgcolor=#f6faff align=center | 13. stoletje |- bgcolor=#f6faff align=center | 12. stoletje | bgcolor=#fafaff|[[Ferski otoki]] | bgcolor=#fafaff|[[Islandska republika]] | bgcolor=#ccccff|[[Norveška]] |- bgcolor=#f6faff align=center |Narodi||[[Danci]]||[[Ferci]]¹||[[Islandci]]¹||[[Norvežani]]||[[Švedi]]||[[Finci]] |} <small>1/ Prvotni naseljenci Ferskih otokov in Islandije so bili skandinavskega (pretežno norveškega) porekla, pretežno pa še [[Kelti|keltskega]] in [[Pikti|piktovskega]] porekla (iz [[Škotska|Škotske]] in [[Irska|Irske]]).</small> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Scandinavia|Skandinavija}} {{regije sveta}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skandinavija|*]] [[Kategorija:Severna Evropa]] [[Kategorija:Regije Evrope]] n99rfxag0vuyu8jj9pxk77xzcc1ufgo Sarajevo 0 9284 6759238 6756179 2026-10-01T12:22:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759238 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Sarajevo |native_name = Сарајево |settlement_type = [[Seznam mest v Bosni in Hercegovini|Mesto]] |nickname = |motto = |image_skyline = Sarajevo.jpg |imagesize = 255px |image_caption = Od zgoraj navzdol, z leve proti desni: pogled na središče mesta; Latinski most; Sebilj na Baščaršiji; Carjeva džamija; stolnica Srca Jezusovega; pravoslavna Stolna cerkev |image_flag = Flag of Sarajevo.svg |image_shield = Coat of arms of Sarajevo.svg |seal_size = 50px |image_map = Location Sarajevo.svg |mapsize = 250px |map_caption = Sarajevo na zemljevidu Bosne in Hercegovine |latd=43 |latm=52 |latNS=N |longd=18 |longm=25 |longEW=E |coordinates_region = BA |coordinates_display = title, inline |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{BIH}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = Kanton |subdivision_name2 = [[Sarajevski kanton]] |leader_title = [[Župan]] |leader_name = [[Samir Avdić]] |leader_party = [[NiP]] |established_title = |established_date = |area_footnotes = <ref>Uradna stran mesta Sarajevo. [http://sarajevo.ba/ About Sarajevo.][http://www.visitsarajevo.ba/ Sarajevo Top city guide.] Pridobljeno 4. 3. 2007.</ref> |area_total_km2 = |area_urban_km2 = 141,5 |elevation_m = 500 |population_as_of = 2013 |population_note = |population_footnotes = <ref name="bhas.ba">{{navedi splet |url=http://www.popis.gov.ba/popis2013/doc/RezultatiPopisa_BS.pdf |title=Popis stanovništva, domaćinstava i stanova u Bosni i Hercegovini: Rezultati popisa |date=2013 |publisher=Agencija za statistiko Bosne in Hercegovine |access-date=2021-07-28 }}</ref> |population_total = 411.161 |population_urban = 419.957 |population_metro = 555.210 |population_density_km2 = 2202,9 |population_density_urban_km2 = auto |population_demonym = Sarajevčan, Sarajevčanka |timezone = [[CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[CEST]] |utc_offset_DST = +2 |area_code = +387 (0)33 |website = http://www.sarajevo.ba/ |footnotes= }} '''Sarajevo''' ([[cirilica]] ''Сарајево'') je največje in [[glavno mesto]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]. Leži v kotlini, ki jo obkroža [[Dinarsko gorovje|Dinarsko gorstvo]], v vzhodnem delu države v osrčju [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]]; skozenj teče reka [[Miljacka]]. Ob [[Popis prebivalstva|popisu]] leta 1991 je mesto imelo 416.000 [[Prebivalstvo|prebivalcev]] (527.000 z okoliškimi občinami), leta 2013 in 2019 pa 275.000 v samem mestu (v urbanem območju 405.000, v metropolitanskem pa čez 550.000). Med [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojno v BiH]] v začetku 1990-ih in po njej je precej prebivalcev odšlo v tujino, s tem se je mestno prebivalstvo znatno zmanjšalo. Sarajevo je nastalo v 15. stoletju kot osmanska [[trdnjava]], ko se je [[Osmansko cesarstvo]] razširilo v Evropo. V svoji zgodovini je večkrat pridobilo mednarodno veljavo. Leta 1885 je bilo prvo mesto v Evropi in drugo na svetu, ki je imelo stalno električno tramvajsko omrežje, takoj za [[San Francisco|San Franciscom]].<ref name="amazon1">{{Navedi knjigo|title=Lonely Planet: Best Cities in the World|year=2006|publisher=Lonely Planet|isbn=978-1-74104-731-8|url=https://archive.org/details/lonelyplanetciti00lone}}</ref> Leta 1914 je bilo prizorišče [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|atentata na nadvojvodo Franca Ferdinanda]], ki je bil povod za začetek [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], njena posledica pa je bil konec [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] vladavine v Bosni in nastanek večkulturne države [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]. Kasneje, po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], je Sarajevo znotraj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|druge Jugoslavije]] postalo glavno mesto [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|Socialistične republike Bosne in Hercegovine]], kar je povzročilo hitro rast prebivalstva ter z naložbami v infrastrukturo in gospodarstvo tudi razvoj podjetij. Gostilo je [[zimske olimpijske igre 1984]], ki so bile vrhunec zanj zelo uspešnega obdobja. Po [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadu Jugoslavije]] in izbruhu [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] pa je doživelo [[Obleganje Sarajeva|najdaljše obleganje prestolnice v zgodovini sodobnega vojskovanja]] v skupnem trajanju 1425 dni, od aprila 1992 do februarja 1996. S [[Arhitektura Bosne in Hercegovine|povojno obnovo,]] ki je sledila, je Sarajevo postalo [[Gospodarstvo Bosne in Hercegovine|najhitreje rastoče mesto]] v Bosni in Hercegovini.<ref>Kelley, Steve. [http://seattletimes.nwsource.com/html/sports/2003174149_kell04.html "Rising Sarajevo finds hope again"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080116131128/http://seattletimes.nwsource.com/html/sports/2003174149_kell04.html|date=16 January 2008}}, ''The Seattle Times''. Retrieved on 19 August 2006.</ref> Sarajevo je politično, finančno, socialno in kulturno središče Bosne in Hercegovine ter vidno središče kulture na Balkanu. Na področju zabave, medijev, mode in umetnosti vpliva na celotno regijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mediterraneanews.com/index/2011/05/sarajevo-the-economic-administrative-cultural-and-educational-center-of-bosnia-and-herzegovina/|title=Sarajevo: The economic, administrative, cultural and educational center of Bosnia and Herzegovina|publisher=Mediterranea News|date=12.5.2011|accessdate=5.4.2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120424230137/http://www.mediterraneanews.com/index/2011/05/sarajevo-the-economic-administrative-cultural-and-educational-center-of-bosnia-and-herzegovina/|archivedate=24.4.2012}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=144|title=Sarajevo Official Web Site : Economy|work=Sarajevo.ba|accessdate=5.4.2012|archivedate=1.4.2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120401224315/http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=144}}</ref> Je sedež najpomembnejše in najstarejše bosansko-hercegovske univerze – [[Univerza v Sarajevu|Univerze v Sarajevu]], [[Akademije znanosti in umetnosti BiH]] (ANU BiH), osrednjega državnega muzeja, gledališča, opere in drugih ustanov državnega pomena. Zaradi svoje dolge zgodovine verske in kulturne raznolikosti se Sarajevo včasih imenuje »Jeruzalem Evrope« ali »Jeruzalem Balkana«.<ref name="google27">{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/jewstheirfuturec0000benb|quote=Sarajevo.|title=The Jews and their Future: A Conversation on Judaism and Jewish Identities|first2=Jean-Christophe|last2=Attias|year=2004|location=London|publisher=Zed Books|page=[https://archive.org/details/jewstheirfuturec0000benb/page/27 27]|isbn=978-1-84277-391-8|first=Esther|last=Benbassa|authorlink=}}</ref> Je eno redkih večjih evropskih mest, ki ima v isti soseski mošejo, katoliško cerkev, vzhodno pravoslavno cerkev in sinagogo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Bosnia: A Short History|url=https://archive.org/details/bosniashorthisto0000malc_i7r9|edition=Paperback|last=Malcolm|first=Noel|year=1996|publisher=NYU Press|location=London|isbn=978-0-8147-5561-7|pages=[https://archive.org/details/bosniashorthisto0000malc_i7r9/page/n132 107], 364}}</ref> == Izvor imena == [[Slika:Sarajevo_twilight.jpg|levo|sličica| Sarajevo v mraku]] Ime ''Sarajevo'' izhaja iz turškega samostalnika {{Jezik|tr|saray}}, kar pomeni »palača« ali »dvorec« (iz [[Perzijščina|perzijščine]] {{Transliteracija|fa|''sarāy''}}, {{Script/Nastaliq|سرای}}, enakega pomena). Stroka pa se ne strinja glede izvora končnice -''evo''. Ena od teorij je, da je ime morda izpeljano iz osmanskega turškega izraza {{Jezik|ota-Latn|saray ovası}}, ki je bil prvič zabeležen leta 1455.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=kkQQAAAAIAAJ|language=sh|title=Bosanski pašaluk: postanak i upravna podjela|last=Hazim Šabanović|publisher=Naučno društvo NR Bosne i Hercegovine|year=1959|id=UDC 94(497.6)"14/17"|pages=28–37|accessdate=11.9.2012|archivedate=10.3.2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220310215425/https://books.google.com/books?id=kkQQAAAAIAAJ}}</ref> Izraz pomeni »ravnine okoli palače« ali preprosto »palačne ravnine«.<ref>{{Navedi splet|url=https://translate.google.com/#tr/en/Saray%20Ovas%C4%B1|title=Google Translate|accessdate=25.9.2014|archivedate=3.1.2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200103171735/https://translate.google.com/#tr/en/Saray%20Ovas%C4%B1}}</ref> Abdulah Škaljić v svojem delu ''Slovar turških izposojenk'' trdi, da je končnica bolj verjetno nastala iz pogoste [[Slovanski jeziki|slovanske]] pripone -evo, ki se uporablja za označevanje krajevnih imen, kot pa iz turške končnice {{Jezik|tr|ova}}.<ref>Škaljić, Abdulah. ''Turcizmi u srpskohrvatskom jeziku, Svjetlost,'' Sarajevo, 1989, šesto izdanje</ref> Ime Sarajevo se sicer prvič omenja v pismu iz leta 1507, ki ga je napisal Feriz beg.{{Sfn|Longoria|2007|p=272}} Uradno ime v 400 letih osmanske vladavine je bilo ''Saraybosna'' (»Palača Bosne«), kar je ime Sarajeva tudi v sodobni turščini. Sarajeva se je prijelo precej vzdevkov. Najzgodnejši vzdevek je bil {{Jezik|sh|Šeher}}, izraz, s katerim je Isa-beg Ishaković opisal mesto, ki ga je nameraval zgraditi. ''Šeher'' je turška beseda za »mesto« ({{Jezik|tr|şehir}}), ki prihaja iz perzijskega {{Transliteracija|fa|''šahr''}} ({{Jezik|fa|شهر}} , kar prav tako pomeni »mesto«). Ko se je Sarajevo razvijalo, so številni vzdevki izhajali iz primerjav z drugimi mesti v islamskem svetu, na primer »Severni [[Damask]]« in »Evropski Jeruzalem«; slednji je najbolj priljubljen. == Okolje == === Geografija === [[Slika:Sarajevo_topographic_map.svg|levo|sličica| Topografska karta Sarajeva]] Sarajevo leži blizu geometričnega središča sicer približno trikotne [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter znotraj zgodovinske regije [[Bosna|ožje Bosne]]. Leži v Sarajevski kotlini, sredi [[Dinarsko gorovje|Dinarskega gorovja]], na 518&nbsp;metrih nadmorske višine.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=78|title=About Sarajevo – Official Sarajevo statistics|date=6.9.2015|publisher=sarajevo.ba|accessdate=6.9.2015|archivedate=29.4.2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160429094339/http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=78}}</ref> Kotlina okoli Sarajeva je bila nekoč obsežna, rodovitna in zelena površina, po drugi svetovni vojni pa je prišlo do znatne širitve pozidanih površin. Mesto obkrožajo gozdnati griči in pet velikih gora. Najvišji od okoliških vrhov je [[Treskavica]] z 2088&nbsp;m, sledi ji [[Bjelašnica]] na 2067&nbsp;m, [[Jahorina]] na 1913&nbsp;m, [[Trebević]] na 1627&nbsp;m ter [[Igman]], ki je od teh najnižji s 1502&nbsp;m. Zadnji štirje so znani tudi kot »olimpijske gore« Sarajeva. Ko je mesto [[Zimske olimpijske igre 1984|leta 1984 gostilo zimske olimpijske igre]], so na območju teh gora zgradili prizorišča za številne zimske športne dogodke. Tudi mesto samo je razvito znotraj oziroma ob robu hribovitega terena; veliko je strmih ulic in rezidenc, ki se zdijo kot zgrajene na pobočjih. Ena glavnih zemljepisnih značilnosti Sarajeva je reka [[Miljacka]]. V mesto priteka z vzhoda, teče skozi njegovo središče in se v zahodnem predmestju izliva v reko [[Bosna (reka)|Bosno]]. Miljacko nekateri imenujejo tudi kot »Sarajevska reka«. Njen izvir (''Vrelo Miljacke'') je 2 km južno od mesta Pale,<ref>{{Navedi splet|url=http://draganmocevic.com/vrelo-miljacke-sramota-za-turizam-republike-srpske-i-bih/#.VeuXgHtzqf4|title=Vrelo Miljacke – sramota za turizam RS i BiH|date=23.12.2013| publisher=draganmocevic.com|accessdate=6.9.2015| archivedate=16.10.2015| archiveurl=https://web.archive.org/web/20151016032742/http://draganmocevic.com/vrelo-miljacke-sramota-za-turizam-republike-srpske-i-bih/#.VeuXgHtzqf4}}</ref> ob vznožju planine [[Jahorina]], nekaj kilometrov vzhodno od središča Sarajeva. Izvir Bosne, [[Vrelo Bosne]] pri [[Ilidža|Ilidži]] (zahodno Sarajevo), je prav tako pomembna naravna znamenitost in priljubljena točka za Sarajevčane in turiste. Skozi mesto in okolico teče tudi več manjših drugih rek in potokov, kot je na primer Koševski potok. === Podnebje === [[Slika:Sarajevo_Veliki-Park_2011-11-08.jpg|sličica|Jesen v Sarajevu – Veliki park]] Sarajevo ima bodisi vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Dfb'') bodisi oceansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija: ''Cfb''), odvisno od tega, ali pri označbi izoterm uporabljamo 0&nbsp;°C ali −3&nbsp;°C. Sarajevsko podnebje kaže štiri letne čase in enakomerno razporejene padavine, značilne tako za ''Cfb'' kot za ''Dfb'' tip podnebja. Sarajevsko podnebje nekoliko blaži bližina [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], čeprav gore južno od mesta močno zmanjšajo njegov vpliv.<ref name="Lacan">{{Navedi časopis|last=Lacan|first=Igor|last2=McBride, Joe R.|year=2009|title=War and trees: The destruction and replanting of the urban and peri-urban forest of Sarajevo, Bosnia and Herzegovina|journal=Urban Forestry & Urban Greening|volume=8|issue=3|pages=133–148 [134]|doi=10.1016/j.ufug.2009.04.001|issn=1610-8167 }}</ref> Povprečna letna temperatura je 10&nbsp;°C z januarjem (−0,5&nbsp;°C v povprečju) kot najhladnejšim mesecem v letu in julijem (19,7&nbsp;°C v povprečju) kot najtoplejšim. Najvišjo temperaturo so izmerili 19. avgusta 1946, in sicer 40,7&nbsp;°C, ter 23. avgusta 2008 (41 °C), najnižja zabeležena temperatura pa je dosegla −26,2&nbsp;°C 25. januarja 1942. Sarajevo ima letno v povprečju sedem dni, ko temperatura preseže 32&nbsp;°C, in štiri dni, ko temperatura pade pod −15&nbsp;°C.<ref name="weatherbase">{{Navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weather.php3?s=35331&cityname=Sarajevo-Federacija-Bosne-I-Hercegovine-Bosnia-and-Herzegovina&units=metric|title=Weatherbase: Historical Weather for Sarajevo, Bosnia and Herzegovina|publisher=Weatherbase|accessdate=17.4.2013|archivedate=6.10.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141006101216/http://www.weatherbase.com/weather/weather.php3?s=35331&cityname=Sarajevo-Federacija-Bosne-I-Hercegovine-Bosnia-and-Herzegovina&units=metric}}</ref> V mestu je običajno zmerno oblačno nebo, s povprečno letno oblačnostjo 45 %. Najbolj oblačen mesec je december (75-% povprečna oblačnost), najbolj jasen pa avgust (37 %). Zmerne padavine se pojavljajo precej enakomerno skozi vse leto, s povprečno 75 padavinskimi dnevi. Ustrezne podnebne razmere so omogočile razcvet zimskih športov v regiji, kar je na koncu omogočilo tudi zimske olimpijske igre leta 1984, ki so potekale v Sarajevu in okolici. Povprečni vetrovi pihajo s hitrostjo 28–48&nbsp;km/h, mesto pa je izpostavljeno 1769 sončnim uram letno (približno toliko kot npr. Ljubljana). [[Slika:Panorama_de_Sarajevo_2.jpg|sredina|sličica|800px|[[Panografija|Panoramski]] pogled na sarajevsko dolino z razgledne točke ''Žuta tabija'', pomlad 2012]] {{Weather box |location=Sarajevo |collapsed= |metric first=Y |single line=Y |Jan record high C=18.2 |Feb record high C=21.4 |Mar record high C=26.6 |Apr record high C=30.2 |May record high C=33.2 |Jun record high C=35.9 |Jul record high C=38.4 |Aug record high C=40.0 |Sep record high C=37.7 |Oct record high C=32.2 |Nov record high C=24.7 |Dec record high C=18.0 |year record high C=40.0 |Jan high C=3.7 |Feb high C=6.0 |Mar high C=10.9 |Apr high C=15.6 |May high C=21.4 |Jun high C=24.5 |Jul high C=27.0 |Aug high C=27.2 |Sep high C=22.0 |Oct high C=17.0 |Nov high C=9.7 |Dec high C=4.2 |year high C=15.8 |Jan mean C=0.2 |Feb mean C=1.8 |Mar mean C=6.0 |Apr mean C=10.2 |May mean C=15.2 |Jun mean C=18.2 |Jul mean C=20.3 |Aug mean C=20.4 |Sep mean C=16.0 |Oct mean C=11.7 |Nov mean C=5.8 |Dec mean C=1.2 |year mean C=10.6 |Jan low C=-3.3 |Feb low C=-2.5 |Mar low C=1.1 |Apr low C=4.8 |May low C=9.0 |Jun low C=11.9 |Jul low C=13.7 |Aug low C=13.7 |Sep low C=10.0 |Oct low C=6.4 |Nov low C=1.9 |Dec low C=-1.8 |year low C=5.4 |Jan record low C=-26.8 |Feb record low C=-23.4 |Mar record low C=-26.4 |Apr record low C=-13.2 |May record low C=-9.0 |Jun record low C=-3.2 |Jul record low C=-2.7 |Aug record low C=-1.0 |Sep record low C=-4.0 |Oct record low C=-10.9 |Nov record low C=-19.3 |Dec record low C=-22.4 |year record low C=-26.8 |precipitation colour=green |Jan precipitation mm=68 |Feb precipitation mm=64 |Mar precipitation mm=70 |Apr precipitation mm=77 |May precipitation mm=72 |Jun precipitation mm=90 |Jul precipitation mm=72 |Aug precipitation mm=66 |Sep precipitation mm=91 |Oct precipitation mm=86 |Nov precipitation mm=85 |Dec precipitation mm=86 |year precipitation mm=928 |Jan humidity=79 |Feb humidity=74 |Mar humidity=68 |Apr humidity=67 |May humidity=68 |Jun humidity=70 |Jul humidity=69 |Aug humidity=69 |Sep humidity=75 |Oct humidity=77 |Nov humidity=76 |Dec humidity=81 |year humidity=73 |Jan rain days=8 |Feb rain days=10 |Mar rain days=13 |Apr rain days=17 |May rain days=17 |Jun rain days=16 |Jul rain days=14 |Aug rain days=13 |Sep rain days=15 |Oct rain days=13 |Nov rain days=12 |Dec rain days=11 |year rain days=159 |Jan snow days=10 |Feb snow days=12 |Mar snow days=9 |Apr snow days=2 |May snow days=0.2 |Jun snow days=0 |Jul snow days=0 |Aug snow days=0 |Sep snow days=0 |Oct snow days=2 |Nov snow days=6 |Dec snow days=12 |year snow days=53 |Jan sun=57.1 |Feb sun=83.8 |Mar sun=125.6 |Apr sun=152.3 |May sun=191.7 |Jun sun=207.1 |Jul sun=256.3 |Aug sun=238.2 |Sep sun=186.6 |Oct sun=148.8 |Nov sun=81.2 |Dec sun=40.7 |year sun=1769.4 |source 1=Pogoda.ru.net<ref name=pogoda>{{navedi splet |url=http://www.pogoda.ru.net/climate2/14654.htm |title=Weather and Climate: The Climate of Sarajevo |publisher=Weather and Climate (Погода и климат) |access-date=25 August 2016 |language=ru |archive-url=https://web.archive.org/web/20120516141700/http://pogoda.ru.net/climate2/14654.htm |archive-date=16 May 2012 |url-status=dead}}</ref> |source 2=[[National Oceanic and Atmospheric Administration|NOAA]] (sun, 1961–1990)<ref name=NOAA>{{navedi splet |url=ftp://ftp.atdd.noaa.gov/pub/GCOS/WMO-Normals/RA-VI/BH/14654.TXT |title=Sarajevo Climate Normals 1961–1990 |publisher=National Oceanic and Atmospheric Administration |access-date=25 August 2016 }}{{dead link|date=June 2022|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> |date=August 2016 }} === Kakovost zraka === Onesnaženost zraka v Sarajevu je zaradi kotlinske lege hud problem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/air-pollution-reaching-alarming-levels-in-bosnia-experts-warn-11-30-2015|title=Air Pollution is Choking Bosnia, Experts Warn :: Balkan Insight|website=www.balkaninsight.com|date=December 2015|accessdate=2017-04-04|archivedate=5.4.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170405172340/http://www.balkaninsight.com/en/article/air-pollution-reaching-alarming-levels-in-bosnia-experts-warn-11-30-2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.foxnews.com/world/2016/12/26/sarajevo-introduces-transport-restrictions-to-ease-pollution.html|title=Sarajevo introduces transport restrictions to ease pollution|date=2016-12-26|work=Fox News|accessdate=2017-04-04|language=en-US|archivedate=5.4.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170405165941/http://www.foxnews.com/world/2016/12/26/sarajevo-introduces-transport-restrictions-to-ease-pollution.html}}</ref> Glede na podatkovno zbirko onesnaženosti zunanjega zraka [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] iz leta 2016<ref>{{Navedi splet|url=https://www.who.int/phe/health_topics/outdoorair/databases/cities/en/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140328100014/http://www.who.int/phe/health_topics/outdoorair/databases/cities/en/|archivedate=28.3.2014|title=WHO Global Urban Ambient Air Pollution Database (update 2016)|website=World Health Organization|language=en-GB|accessdate=2017-04-04}}</ref> je bila letna povprečna koncentracija [[Prašni delci|PM<sub>2,5</sub>]] leta 2010 na podlagi meritev PM<sub>10</sub> ocenjena na 30 μg/m<sup>3</sup>, kar je 3-krat več, kot priporoča WHO Air (kot smernice za kakovost<ref>{{Navedi splet|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs313/en/|title=Ambient (outdoor) air quality and health|website=World Health Organization|language=en-GB|accessdate=2017-04-04|archivedate=4.1.2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160104165807/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs313/en/}}</ref> za letno povprečje PM<sub>2,5</sub>). Nedavnih neposrednih dolgoročnih meritev PM<sub>2,5</sub> za Sarajevo ni na voljo, tako so možne le ocene iz koncentracije delcev PM<sub>10</sub>, ki pa so za zdravje manj pomembni kot PM<sub>2,5</sub>.<ref>{{Navedi splet|url=https://cfpub.epa.gov/ncea/isa/recordisplay.cfm?deid=216546|title=Integrated Science Assessment (ISA) for Particulate Matter (Final Report, Dec 2009)|last=Group|first=US EPA National Center for Environmental Assessment, Research Triangle Park Nc, Environmental Media Assessment|last2=Sacks|first2=Jason|website=cfpub.epa.gov|language=en|accessdate=2017-04-04|archivedate=1.4.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170401055805/https://cfpub.epa.gov/ncea/isa/recordisplay.cfm?deid=216546}}</ref> == Zgodovina == <div class="quotebox pullquote floatleft " style=" width:23em; ; font-size: 90%; background-color: #B0C4DE; "> <div class="quotebox-title " style=" background-color: #B0C4DE; ">Pripadnost mesta skozi čas</div> <blockquote class="quotebox-quote left-aligned " id="669" style=" "> {{zastava|Osmansko cesarstvo}} 1461–1878 ''de facto'', 1908 ''de jure'' <templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * {{zastava|Avstro-Ogrska}} 1878 ''de facto'', 1908 ''de jure''–1918 * {{zastava|Država Slovencev, Hrvatov in Srbov}} 1918 * {{zastava|Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev}} 1918–1929 * {{zastava|Kraljevina Jugoslavija}} 1929–1941 * [[Slika:Flag_of_Independent_State_of_Croatia.svg|link=|alt=|obroba|23x23_pik]]&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]] 1941–1945 * {{zastava|Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija}} 1945–1992 * [[Slika:Flag_of_Bosnia_and_Herzegovina_(1992-1998).svg|link=|alt=|obroba|23x23_pik]]&nbsp;Republika Bosna in Hercegovina 1992–1995 * {{zastava|Bosna in Hercegovina}} 1995–sedaj </div> </blockquote> </div> === Prazgodovina in antika === [[Slika:Butmirska_vaza.jpg|sličica| [[Neolitik|Neolitska]] vaza iz butmirskega obdobja ]] Eni najzgodnejših dokazov o poselitvi na območju Sarajeva izhajajo iz neolitske butmirske kulture. Do odkritij v Butmirju so med gradnjo kmetijske šole na območju današnjega sarajevskega predmestja Ilidža leta 1893 prišle [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] oblasti. Obilje [[Kremen|kremena]] na tem območju je bilo privlačno za neolitske prebivalce in naselbina je cvetela. Prebivalci so razvili edinstvene oblike keramike in lončarstva, ki Butmirce opredeljujejo kot samosvojo kulturo, kot je opisano na srečanju Mednarodnega kongresa arheologov in [[Antropologija|antropologov]] v Sarajevu leta 1894.<ref>[http://www.sarajevo-tourism.com/eng/sarajevothroughhistory.wbsp "The Culture & History"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071212025705/http://www.sarajevo-tourism.com/eng/sarajevothroughhistory.wbsp|date=12.12.2007}}, Tourism Association of Sarajevo Canton, Retrieved on 3.8.2006.</ref> Naslednja vidnejša kultura na območju Sarajeva so bili [[Iliri]]. Starodavno ljudstvo, katerih domovina je bila večina [[Balkan|Zahodnega Balkana]], je naseljevalo več ključnih naselij v regiji, večinoma okoli reke [[Miljacka|Miljacke]] in sarajevske doline. Iliri v sarajevski regiji so pripadali [[Dezitijati|Dezitijatom]], zadnjemu ilirskemu plemenu v Bosni in Hercegovini, ki se je uprlo [[Starorimska civilizacija|rimski]] okupaciji. Njihov poraz proti [[Rimsko cesarstvo|rimskemu]] cesarju [[Tiberij|Tiberiju]] leta 9 našega štetja je pomenil začetek rimske vladavine v regiji. Rimljani niso nikoli oblikovali območja, ki bi zajemalo današnjo Bosno, vendar pa so ustanovili kolonijo Aquae Sulphurae blizu vrha današnje Ilidže, ki je bila najpomembnejša naselbina tistega časa.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aneks8komisija.com.ba/main.php?id_struct=50&lang=4&action=view&id=2498|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071013171041/http://www.aneks8komisija.com.ba/main.php?id_struct=50&lang=4&action=view&id=2498|archivedate=2007-10-13|title=Commission to preserve national monuments|date=2007-10-13|accessdate=2018-08-14}}</ref> Po Rimljanih so območje poselili [[Goti]], ki so jim v 7. stoletju sledili [[Slovani]].<ref name="Brit">"Sarajevo", ''New Britannica'', volume 10, edition 15 (1989). {{ISBN|0-85229-493-X}}</ref> === Srednji vek === [[Slika:Ilidža_Rimski_most_3.jpg|sličica| Rimski most, postavljen 1530 na Ilidži, zgrajen iz ostankov stare rimske naselbine]] V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bilo Sarajevo del bosanske pokrajine Vrhbosna v bližini tradicionalnega središča Kraljevine Bosne. Čeprav je obstajalo mesto, ki se je imenovalo ''Vrhbosna'', se o obstoju dejanske naselbine na področju današnjega Sarajeva v tem obdobju še razpravlja. Različni dokumenti tako na primer omenjajo kraj ''Tornik'' v okolici, najverjetneje na območju soseske Marijin Dvor. Po vseh znakih je bil Tornik zelo majhen trg, obdan s sorazmerno majhno vasjo, ki ga [[Dubrovnik|dubrovniški]] trgovci niso imeli za zelo pomembnega. Del strokovne javnosti nasprotno domneva, da je bila ''Vrhbosna'' večje mesto na širšem območju današnjega Sarajeva. [[Sveti sedež|Papeški]] dokumenti pravijo, da je bila leta 1238 na tem območju zgrajena katedrala, posvečena [[Sveti Pavel|svetemu Pavlu]]. V okolici naj bi se ustavili učenci znamenitih svetnikov [[Sveti Ciril in Metod|Cirila]] in [[Sveti Ciril in Metod|Metoda]] in v bližini [[Izvir Bosne|izvira reke Bosne]] ustanovili cerkev. Ne glede na to, ali je bilo mesto nekje na območju današnjega Sarajeva, dokumenti potrjujejo njegov pomen in pomen regije. Severovzhodno od sarajevskega starega mesta je obstajala tudi citadela z imenom Hodidjed; ta naj bi nastala okoli leta 1263 in obstajala do leta 1429, ko jo je zasedlo [[Osmansko cesarstvo]].<ref>[http://www.bartleby.com/65/sa/Sarajevo.html "Sarajevo"], ''Columbia Encyclopedia'', edition 6, Retrieved on 3.8.2006 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060829204950/http://www.bartleby.com/65/sa/Sarajevo.html|date=29.8.2006}}</ref> === Osmanska doba === [[Slika:Sebilj,_Sarajevo.jpg|sličica| Sebilj je lesena [[Vodna fontana|fontana]] [[Osmansko cesarstvo|v psevdoosmanskem]] slogu v središču Baščaršijskega trga. Sedanja zgradba je rekonstrukcija, postavljena leta 1891, ki je nadomestila izvirnik, ki je pogorel leta 1852.]] Sarajevo je v petdesetih letih 15. stoletja, po osvojitvi regije, ustanovilo Osmansko cesarstvo,{{Sfn|Valerijan|Imamović|Ćurovac|Kurto|1997}} pri čemer se kot letnica ustanovitve mesta navaja 1461. Prvi osmanski guverner [[Bosanski pašaluk|Bosne]], Isa-Beg Ishaković, je skupino vasi spremenil v mesto in glavno mesto države z izgradnjo številnih ključnih mestnih stavb ter prostorov, vključno z mošejo, zaprto tržnico, javnim kopališčem, prenočiščem in seveda guvernerjevim dvorcem (''sarajem''), ki je mestu dal tudi današnje ime. Mošejo v čast sultana [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II]]. so imenovali ''Careva džamija''. Z izboljšavami je Sarajevo hitro preraslo v največje mesto v regiji. Do 15. stoletja je bilo naselje preoblikovano v mesto, imenovano ''Bosna-Saraj'', okoli [[citadela|citadele]] iz leta 1461. Po izgonu Judov iz Španije konec 15. stoletja in po povabilu Osmanskega cesarstva, naj se preselijo v območja pod njihovim nadzorom, so v Sarajevo prispeli [[sefardski Judje]]. Sarajevo je nato sčasoma postalo vodilno središče sefardske kulture in judeošpanskega jezika. Čeprav relativno majhna, se je judovska četrt na območju Baščaršije razvila v obseg več blokov. Precejšnji delež lokalnih kristjanov se je v tem obdobju spreobrnil v [[islam]]. Za sprejem novih romarjev na poti v [[Meka|Meko]] je leta 1541 [[Gazi Husrev-beg|Gazi Husrev-begov]] intendant Vekil-Harač zgradil Romarsko džamijo, ki je še danes znana kot Hadžijska džamija. Pod upravitelji, kot je bil drugi guverner Gazi Husrev-beg, je mesto Sarajevo hitro raslo. Husrev-beg je močno vplival na podobo mesta, saj je bila večina današnjega starega mestnega jedra zgrajena med njegovo vladavino. Sarajevo je postalo znano po veliki tržnici in številnih mošejah, ki jih je do sredine 16. stoletja bilo že več kot 100. Na vrhuncu cesarstva je bilo Sarajevo za [[Carigrad]]om največje in najpomembnejše osmansko mesto na Balkanu.<ref>{{Navedi splet|date=2016-03-29|title=Life in Sarajevo|url=https://www.ius.edu.ba:443/life-sarajevo|accessdate=2021-03-13|website=International University of Sarajevo|archivedate=8.4.2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220408054803/https://www.ius.edu.ba/life-sarajevo}}</ref> Do leta 1660 je v Sarajevu živelo (ocena) več kot 80.000 prebivalcev.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|last=Velikonja|first=Mitja|title=Religious Separation and Political Intolerance in Bosnia-Herzegovina|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|isbn=1-58544-226-7|pages=[https://archive.org/details/religiousseparat0000veli/page/121 121]}}</ref> V tem obdobju je imel, za primerjavo, [[Beograd]] leta 1683 100.000,<ref name="The History of Belgrade">{{Navedi splet|url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html|title=The History of Belgrade: Middle Ages - Turkish Conquest - Liberation of Belgrade|last=Belgradenet.com|website=www.belgradenet.com|accessdate=26.8.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html|archivedate=30.12.2008}}</ref> [[Zagreb]] pa šele leta 1851 14.000 prebivalcev. Ko so se politične razmere spremenile, je Sarajevo postalo prizorišče spopadov. Leta 1697, med [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]], je [[Evgen Savojski|princ Evgen Savojski iz]] [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]] vodil napad na Osmansko cesarstvo. Osvojil je mesto Sarajevo ter ga zapustil okuženega s [[kuga|kugo]] in požganega do tal. Ko so njegovi možje mesto temeljito izropali, so ga zažgali in v enem dnevu uničili skoraj vse, ostala je samo peščica sosesk, nekaj mošej in [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavna cerkev]]. Številni drugi požari so oslabili mesto, ki so ga sicer pozneje obnovili, vendar si dolgo potem ni povsem opomoglo od uničenja. Do leta 1807 je imelo le kakih 60.000 prebivalcev.<ref name=":0"/> V 1830-ih je okoli mesta potekalo več bitk bosanske vstaje. Vstajo je vodil Husein Gradaščević, v čigar spomin se danes imenuje velika mestna ulica ''Zmaj od Bosne''. Upor sicer ni uspel in Bosna je še nekaj desetletij ostala pod nadzorom osmanske države. V obdobju vladavine Osmanskega cesarstva se je Sarajevo do leta 1850 razvilo v pomembno upravno središče. Baščaršija je postala osrednje trgovsko okrožje in kulturno središče mesta v 15. stoletju, ko je mesto ustanovil Isa-beg Ishaković.<ref>{{Navedi splet|url=http://roker.bloger.hr/post/bascarsija/1118045.aspx|title=Baščaršija|website=bloger.hr|accessdate=24.9.2015|archivedate=2.5.2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120502051957/http://roker.bloger.hr/post/bascarsija/1118045.aspx}}</ref> <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Saraybosna-cami-2.JPG|[[Gazi Husrev-beg]]ova mošeja in sarajevski urni stolp Slika:Gazi Husrey Bey Complex - panoramio.jpg|Knjižnica in islamska šola Slika:Sarajevo Gazi-Husrev-Beg-Basar01.jpg|Tržnica Slika:Sarajevo Bascarsija 2011-10-28 (4).jpg|Golobji trg Slika:Sarajevo City Center from Trebevic.JPG|Sarajevski Stari grad ('Staro mesto') </gallery> === Avstro-Ogrska === [[Slika:Ignaz_Konigsberger,_Sarajevo,_ćuprija_preko_Koševskog_potoka.jpg|levo|sličica|200x200_pik| Okoli 1890: stari kamniti most čez Koševski potok (levo), pozneje porušen zaradi gradnje tramvajske postaje; Ali Pašina mošeja (desno)]] [[Slika:Minutos_previos_al_atentado_en_Sarajevo.jpg|desno|sličica|200x200_pik| Prihod [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] v mestno hišo na dan svojega atentata, 28. junija 1914.]] [[Slika:Latin_Bridge_in_Sarajevo.jpg|desno|sličica|200x200_pik| Latinski most je bil kraj [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|atentata na Franca Ferdinanda]].]] Po določilih [[Berlinski kongres|Berlinske pogodbe]] je leta 1878 Bosno in Hercegovino okupirala [[Avstro-Ogrska]]. Sarajevo je Avstro-Ogrska industrializirala in uporabila kot testno območje za nove izume, kot so [[Tramvaj|tramvaji]], ki so v mestu začeli voziti leta 1885, preden so jih uvedli na [[Dunaj|Dunaju]]. Požar, ki je uničil velik del osrednjega mestnega predela (''čaršije''), je pustil več prostora za preureditev. V mesto so prihiteli arhitekti in inženirji, ki so želeli pomagati obnoviti Sarajevo kot moderno evropsko prestolnico. Posledično ima mesto edinstveno mešanico preostale osmanske mestne tržnice in sodobne zahodne arhitekture. Sarajevo ima tudi nekaj primerov stavb secesijskega in [[Islamska arhitektura|psevdomavrskega]] stila, ki izvirajo iz tega obdobja. Obdobje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bilo za mesto eno od obdobij izjemnega razvoja, saj so novi vladarji z zahoda novo ozemeljsko pridobitev pripeljali do sodobnih standardov. V tem času so bile zgrajene različne tovarne in druge zgradbe,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bhtourism.ba/eng/history_city.wbsp?wbf_mjesto=;1;|title=BH Tourism – History|accessdate=2.6.2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313141355/http://bhtourism.ba/eng/history_city.wbsp?wbf_mjesto=;1;|archivedate=13.3.2016}}</ref> veliko institucij pa prenovljenih po zahodnjaških vzorih in moderniziranih. Prvič v zgodovini so Sarajevčani začeli pisati z latinico.<ref name="Brit">"Sarajevo", ''New Britannica'', volume 10, edition 15 (1989). {{ISBN|0-85229-493-X}}</ref><ref>FICE (International Federation of Educative Communities) Congress 2006. </ref> Prvič po stoletjih se je mesto bistveno razširilo izven svojih tradicionalnih meja. Velik del današnje osrednje mestne občine (Centar) so zgradili ravno v tem obdobju. Arhitektura v Sarajevu se je hitro razvila v široko paleto slogov in zgradb. Katedrala Presvetega srca, na primer, je bila zgrajena z uporabo elementov [[Neogotika|neogotske]] in [[Romanska arhitektura|romanske arhitekture]]. V tem obdobju so zgrajeni tudi Narodni muzej, Sarajevska pivovarna in mestna hiša. Čeprav je bosanski protektorat ''de jure'' ostal del Osmanskega cesarstva, je bil ''[[De iure - de facto|de facto]]'' voden in upravljan kot sestavni del Avstro-Ogrske, pri čemer Osmani pri njegovem vsakodnevnem upravljanju niso imeli nikakršnega vpliva. To je trajalo do leta 1908, ko je bilo ozemlje tudi uradno priključeno in spremenjeno v kondominij, ki sta ga skupaj, kot sestavni del Avstro-Ogrske, nadzorovali avstrijska [[Cislajtanija]] in madžarska Translajtanija. Popolna aneksija je [[Aneksijska kriza|razjezila Srbe]], ki so želeli, da se ozemlje priključi Srbiji. V Sarajevu je 28. junija 1914 [[Gavrilo Princip]], samooklicani Jugoslovan ter član [[Mlada Bosna|Mlade Bosne]], izvedel [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|atentat]] na [[Franc Ferdinand|avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo [[Sofija Hohenberška|Sofijo, vojvodinjo Hohenberško]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/archduke-franz-ferdinand-assassinated|title=Archduke Franz Ferdinand assassinated – Jun 28, 1914 – HISTORY.com|website=history.com|accessdate=29.9.2016|archivedate=24.9.2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160924221049/http://www.history.com/this-day-in-history/archduke-franz-ferdinand-assassinated}}</ref> Atentat je izzval [[Julijska kriza|julijsko krizo]], ki se je končala z avstro-ogrsko vojno napovedjo Srbiji in izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. V vojni je večina bojev potekala v bližini Beograda, Sarajevo pa se je poškodbam in rušenju izognilo.<gallery mode="packed" heights="120" caption="Arhitektura iz obdobja Avstro-Ogrske"> Sarajevo Central-Post-Office 2011-09-28.jpg|Sarajevska pošta Npsa 3 (2992157218).jpg|Sarajevsko narodno gledališče arhitekta [[Karel Pařík|Karla Paříka]] Academy of fine art and Festina lente.jpg|Akademija likovnih umetnosti je v začetku, po izgradnji leta 1899, delovala kot evangeličanska cerkev. BOR Bank in Sarajevo.JPG|Privredna banka Sarajevo Sarajevo City Hall Vijecnica (23242695334).jpg|Narodna in univerzitetna knjižnica BiH, zgrajena 1896 </gallery> === Jugoslavija === Po prvi svetovni vojni je Sarajevo pod pritiskom kraljeve srbske vojske in z upornimi [[Slovani|slovanskimi]] narodi, nekdaj zastopanimi v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], postalo del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (poznejše [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/travel/europe/la-tr-d-sarajevo-timeline-20140727-story.html|title=Timeline: A short history of Sarajevo and region|website=Los Angeles Times|date=25.7.2014|accessdate=16.4.2020|archivedate=4.6.2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200604115511/https://www.latimes.com/travel/europe/la-tr-d-sarajevo-timeline-20140727-story.html}}</ref> Čeprav je imelo določen politični pomen kot središče najprej bosanske regije in nato [[Banovina Bosna|Drinske banovine]], mesto ni bilo več nacionalna prestolnica in je zapadlo v stagnacijo. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so vojsko Kraljevine Jugoslavije pregazile nemške in italijanske sile. Po nemškem bombardiranju je Sarajevo 15. aprila 1941 zavzela 16. motorizirana pehotna divizija. [[Sile osi]] so ustanovile marionetno [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]], ki je v svoje ozemlje vključila tudi Sarajevo. Takoj po okupaciji so [[Nacionalsocializem|nacisti]] izropali, požgali in uničili glavno sefardsko judovsko sinagogo Il Kal Grande. V nekaj mesecih so stoletne sefardske in aškenaške judovske skupnosti v Sarajevu, ki so sestavljale veliko večino bosanskih Judov, zbrali v stari sinagogi (Stari hram) in jih deportirali v smrt v hrvaška koncentracijska taborišča. Približno 85 % judovskega prebivalstva Bosne je v rokah nacistov in [[Ustaši|ustašev]], med holokavstom v regiji, tudi umrlo. Sarajevska Hagada je bila najpomembnejši artefakt, ki je preživel to obdobje, ki ga je iz Sarajeva in pred nacisti in ustaši pretihotapil glavni knjižničar Narodnega muzeja Derviš Korkut. Skupina 108 uglednih [[Bošnjaki|bošnjaških]] meščanov Sarajeva je 12. oktobra 1941 oblikovala in podpisala Resolucijo sarajevskih muslimanov, s katero so obsodili genocid nad Srbi, ki so ga organizirali ustaši, naredili razliko med Bošnjaki, ki so sodelovali pri tovrstnih preganjanjih, in ostalimi Bošnjaki, predstavili podatke o preganjanjih Bošnjakov s strani Srbov in zahtevali varnost za vse državljane države, ne glede na njihovo identiteto.<ref>{{Navedi knjigo|last=Hadžijahić|first=Muhamed|title=Istorija Naroda Bosne i Hercegovine|year=1973|publisher=Institut za istoriju radničkog pokreta|location=Sarajevo|language=sh|page=277|chapter=Muslimanske rezolucije iz 1941 godine [Muslim resolutions of 1941]|chapter-url=https://www.scribd.com/doc/47323922/Muhamed-Hadzijahic-Muslimanske-rezolucije-1941|accessdate=11.9.2017|archivedate=6.3.2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160306083030/https://www.scribd.com/doc/47323922/Muhamed-Hadzijahic-Muslimanske-rezolucije-1941}}</ref> Poleti 1941 je ustaška milica večkrat internirala in usmrtila skupine sarajevskih Srbov.<ref name="Balić">{{Navedi časopis|last=Balić|first=Emily Greble|year=2009|title=When Croatia Needes Serbs: Nationalism and Genocide in Sarajevo, 1941-1942|url=https://archive.org/details/sim_slavic-review_spring-2009_68_1/page/n131|journal=Slavic Review|volume=68|issue=1|pages=116–138|doi=10.2307/20453271|jstor=20453271|doi-access=free}}</ref> Avgusta 1941 so aretirali približno sto Srbov, osumljenih povezav z odporniškim gibanjem, večinoma cerkvene uradnike in pripadnike izobraženega sloja, ter jih usmrtili ali zaprli v koncentracijska taborišča.<ref name="Balić" /> Do sredine poletja 1942 se je v Sarajevo pred ustaškim terorjem zateklo okoli 20.000 Srbov.{{Sfn|Gumz|1998|p=}} Mesto so v obdobju od 1943 do 1944 [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] večkrat bombardirali.<ref>Robert J. Donia, ''Sarajevo: a biography''. [[University of Michigan]] Press, 2006. (str. 197)</ref> V mestu je bilo zastopano [[Jugoslovanski partizani|jugoslovansko partizansko]] gibanje. Med februarjem in majem 1945 je [[Vjekoslav Luburić|Maks Luburić]] v njem vodil ustaški štab in ga uporabljal kot mučišče in morišče, katerega 323 žrtev je bilo identificiranih po vojni. Odpor v mestu je vodil Vladimir Perić - Valter, ki je umrl med osvobajanjem mesta 6. aprila 1945.<ref name="Donia">{{Navedi knjigo|last=Donia|first=Robert J.|title=Sarajevo: A Biography|url=https://archive.org/details/sarajevobiograph0000doni|year=2006|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-11557-0|pages=[https://archive.org/details/sarajevobiograph0000doni/page/240 240]–241}}</ref> Po vojni je bilo Sarajevo glavno mesto [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|Socialistične republike Bosne in Hercegovine]] v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. Republiška vlada je veliko investirala v Sarajevo, v občinah Novi Grad in Novo Sarajevo zgradila precejšnje število novih stanovanjskih blokov, hkrati pa je razvijala industrijo in spreminjala Sarajevo v moderno mesto. Sarajevo je postalo pomembno regionalno industrijsko središče v Jugoslaviji in ob tem hitro raslo. Od konca vojne do konca Jugoslavije je mesto z začetnih 115.000 prebivalcev naraslo na več kot 600.000. Vrhunec za Sarajevo v obdobju socialistične Jugoslavije so bile [[Zimske olimpijske igre 1984|zimske olimpijske igre leta 1984]], v tekmi za organizacijo katerih je premagalo japonski [[Saporo]] in švedski [[Falun]]/[[Göteborg]]. Igram je sledil turistični razcvet, zaradi česar so bila osemdeseta leta eno najuspešnejših desetletij mesta.<ref>Sachs, Stephen E. (1994). [http://www.stevesachs.com/papers/paper_sarajevo.html Sarajevo: A Crossroads in History.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080308212547/http://www.stevesachs.com/papers/paper_sarajevo.html |date=8 March 2008 }} Retrieved on 3 August 2006.</ref> <gallery mode="packed" heights="120" caption="Arhitektura iz obdobja socialistične Bosne in Hercegovine"> File:Health Institute in Sarajevo.JPG|Sarajevski inštitut za zdravje File:Sarajevo Tram-227 Line-3 2011-10-05.jpg|Hotel Holiday Inn File:Sarajevo Tram-201 Line-3 2011-11-08.jpg|Večni ogenj File:Sarajevo Panorama 2011-09-25.jpg|Pogled na zahod proti Novemu Sarajevu File:View on Novi Grad, Sarajevo.JPG|Stanovanjske četrti, Novi Grad </gallery> === Vojna v Bosni in Hercegovini === [[Slika:Sarajevo_Red_Line_3.jpeg|desno|sličica| Sarajevska rdeča črta, spominski dogodek ob 20. obletnici [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]]. 11.541 praznih stolov je simboliziralo 11.541 žrtev vojne, ki so padle med obleganjem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.city.ba/puls/1172-sarajevska-crvena-linija-11541/|publisher=City.ba|title=Sarajevo Red Line – 1154|language=bs|date=4.4.2012|accessdate=4.12.2013|archivedate=21.12.2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121221091015/http://www.city.ba/puls/1172-sarajevska-crvena-linija-11541}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.e-novine.com/srbija/61616-Crvena-linija-rtve-opsade-Sarajeva.html/|publisher=E-News|title=Red Line for the victims of the Siege of Sarajevo|language=bs|date=4.4.2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120701163622/http://www.e-novine.com/srbija/61616-Crvena-linija-rtve-opsade-Sarajeva.html|archivedate=1.7.2012}}</ref>]] Vojna za neodvisnost v Bosni je med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] med letoma 1992 in 1996 povzročila obsežno uničenje in dramatične selitve prebivalstva. Na tisoče Sarajevčanov je izgubilo življenje pod nenehnim bombardiranjem in ostrostrelskim streljanjem na civiliste s strani srbskih sil med obleganjem,<ref name="UNCOE">{{Navedi splet|url=http://www.ess.uwe.ac.uk/comexpert/ANX/VI-01.htm|title=Final report of the United Nations Commission of Experts established pursuant to security council resolution 780|last=Bassiouni|first=Cherif|date=27.5.1994|publisher=United Nations|accessdate=10.5.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140302163248/http://www.ess.uwe.ac.uk/comexpert/ANX/VI-01.htm|archivedate=2.3.2014}}</ref> najdaljšim obleganjem glavnega mesta v zgodovini sodobnega vojskovanja.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/europe/article575571.ece|title=The new siege of Sarajevo|last=Connelly|first=Charlie|date=8.10.2005|work=The Times|location=UK|accessdate=10.5.2010|archivedate=5.5.2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200505131350/https://www.thetimes.co.uk/}}</ref> Sile bosanskih Srbov [[Republika Srbska|Republike Srbske]] in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] so oblegale Sarajevo od 5. aprila 1992 do 29. februarja 1996.[[Slika:SarajevoRose.jpg|sličica|»Sarajevska roža«, spominsko obeležje na mestu eksplozije granate]]Ko je Bosna in Hercegovina razglasila neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] in dosegla priznanje [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], so srbski voditelji razglasili novo srbsko nacionalno državo Republiko Srbsko (RS), ki je bila izvzeta iz ozemlja Bosne in Hercegovine.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.helsinki.org.rs/tjgenocide_t01.html|title=A statement at the seventh biennial meeting of the International Association of Genocide Scholars|last=Hartmann|first=Florence|date=July 2007|publisher=Helsinki|accessdate=11.5.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111213022305/http://www.helsinki.org.rs/tjgenocide_t01.html|archivedate=13.12.2011}}</ref> Vojska Republike Srbske z okoli 18.000 možmi je obkolila Sarajevo<ref name="Times" />; oblegovalci so bili nameščeni na okoliških hribih, s katerih so napadali mesto s topništvom, minometi, tanki, protiletalskimi topovi, težkimi mitraljezi, večcevnimi raketnimi izstrelki, raketami z letalskimi bombami in ostrostrelskimi puškami.<ref name="Times">{{Navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/europe/article3039582.ece|title=Serb general Dragomir Milosevic convicted over Sarajevo siege|last=Strange|first=Hannah|date=12.12.2007|work=The Times|location=UK|accessdate=10.5.2010|archivedate=3.9.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110903014053/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/europe/article3039582.ece}}</ref> Od 2. maja 1992 so Srbi [[Blokada|blokirali]] mesto, obrambne sile bosanske vlade v obleganem mestu pa so bile slabo opremljene in niso mogle prebiti obroča. Med obleganjem je življenje izgubilo 11.541 ljudi, med njimi več kot 1.500 otrok. Dodatnih 56.000 ljudi je bilo ranjenih, med njimi skoraj 15.000 otrok.<ref name="UNCOE"/> [[Popis prebivalstva leta 1991 v Bosni in Hercegovini|Popis iz leta 1991]] kaže, da je pred obleganjem mesto z okolico imelo 525.980 prebivalcev. Ko se je obleganje končalo, so betonske brazgotine, ki so jih povzročile eksplozije granat, zalili z rdečo smolo. Pri tem so nastali vrtnicam podobni vzorci, ki so jih poimenovali »sarajevske rože«. Razdelitev ozemlja po [[Daytonski sporazum|Daytonskem sporazumu]] je v začetku leta 1996 povzročila množično izseljevanje približno 62.000 sarajevskih Srbov iz mesta in njegovih predmestij, kar je ustvarilo današnje precej bolj monoetnično povojno mesto.<ref>{{Navedi knjigo|last=McEvoy|first=Joanne|last2=O'Leary|first2=Brendan|title=Power Sharing in Deeply Divided Places|url=https://books.google.com/books?id=u68In2tKRwoC&pg=PA345|date=22.4.2013|publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=978-0-8122-0798-9|page=345|accessdate=17.5.2020|archivedate=28.7.2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200728153913/https://books.google.com/books?id=u68In2tKRwoC&pg=PA345}}</ref> === Sedanjost === Obzorje Sarajeva zdaj zasedajo različne moderne stavbe, najpomembnejše med njimi so Bosmalov gradski centar, ARIA Centar, Sarajevo City Center (vse tri so delo arhitekta Seada Gološa) in Avaz Twist Tower, ki je bil v času svoje izgradnje najvišji nebotičnik v nekdanji Jugoslaviji. V zadnjih letih se je število prebivalcev povečalo, pa tudi hkrati pa tudi turistični obisk.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.exportcouncil.ba/eng/index.php?option=com_content&view=article&id=107:bih-tourism-assessment-analysis-of-sarajevo-herzegovina-and-krajina-tourism-regions-and-recommendations-for-product-development-marketing-and-destination-management&catid=44:key-sectors-and-strategy-&Itemid=14|title=BiH Tourism Assessment – Analysis of Sarajevo, Herzegovina and Krajina Tourism Regions and Recommendations for Product Development, Marketing and Destination Management &#124;Expo|publisher=Exportcouncil.ba|accessdate=5.4.2012}}{{Slepa povezava|date=maj 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leto 2014 so zaznamovali protivladni protesti in nemiri ter rekordne padavine[[Poplave na Balkanu (2014)|, ki so povzročile zgodovinske poplave]]. <gallery mode="packed" heights="120" caption="Podobe sodobnega Sarajeva"> BBI Shopping and Business Center.jpg|ARIA Centar, zgrajen 2009 Sarajevo from the cable car.jpg|Sarajevska žičnica, ponovno odprta 2018 </gallery> == Administracija == === Največje mesto Bosne in Hercegovine === {{Več slik | align = | direction = | image1 = Presidency of BiH in Sarajevo 2023.01.29 1.jpg | width1 = 220 | alt1 = | caption1 = | image2 = | width2 = 248 | caption2 = | footer = Stavba predsedstva Bosne in Hercegovine (levo) in stavba prijateljstva med Grčijo in Bosno in Hercegovino|vladna stavba (desno) }} Sarajevo je glavno mesto<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tripadvisor.com.au/Tourism-g294450-Sarajevo_Sarajevo_Canton-Vacations.html|title=Sarajevo|accessdate=5.1.2015|website=TripAdvisor|location=Sarajevo, Bosnia and Herzegovina|archivedate=5.1.2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150105122422/http://www.tripadvisor.com.au/Tourism-g294450-Sarajevo_Sarajevo_Canton-Vacations.html}}</ref> države Bosne in Hercegovine in njene podentitete, Federacije Bosne in Hercegovine, ter [[Kanton Sarajevo|Kantona Sarajevo]]. Je tudi ''[[de jure]]'' glavno mesto druge entitete, [[Republika Srbska|Republike Srbske]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ohr.int/ohr-dept/legal/oth-legist/doc/rs-constitution.doc|title=Constitution of the Republika Srpska|publisher=Official Web Site of the Office of the High Representative|accessdate=6.8.2017|archivedate=25.2.2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210225065253/http://www.ohr.int/ohr-dept/legal/oth-legist/doc/rs-constitution.doc}}</ref> Vsaka od teh ravni vlade ima svoj parlament ali svet ter sodišča v mestu. Vse državne institucije in tuja [[Veleposlaništvo|veleposlaništva]] so v Sarajevu. V Sarajevu je Svet ministrov Bosne in Hercegovine, Parlamentarna skupščina Bosne in Hercegovine, Predsedstvo Bosne in Hercegovine, Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine ter operativno poveljstvo Oboroženih sil Bosne in Hercegovine.<ref>As per {{navedi splet|url=http://www.mod.gov.ba/en/shema.asp?id%3Dodb|title=United on the Road to NATO|access-date=2011-10-02|url-status=dead|publisher=Ministrstvo za obrambo Bosne in Hercegovine|archive-url=https://web.archive.org/web/20111004210928/http://www.mod.gov.ba/en/shema.asp?id=odb|archive-date=4.10.2011}}</ref> Stavba parlamenta Bosne in Hercegovine v Sarajevu je bila v bosanski vojni močno poškodovana. Zaradi škode so osebje in dokumente preselili v bližnjo stavbo v pritličju, kjer so nadaljevali z delom. Konec leta 2006 so se na parlamentu začela obnovitvena dela, ki so jih končali leta 2007. Stroške obnove je v 80 % financirala grška vlada prek Grškega programa za obnovo Balkana (ESOAV), v 20 % pa Bosna in Hercegovina. === Upravna delitev === Do vojne 1992–95 je mesto Sarajevo sestavljalo šest mestnih občin - Centar, Ilidža, Novi Grad, Novo Sarajevo, Stari Grad in Vogošća - ter primestne občine Hadžići, Ilijaš, Pale in Trnovo.[[Slika:Sarajevo_municipalities.PNG|sličica| Štiri občine mesta Sarajevo (oranžne) na ozemlju Kantona Sarajevo]]Daytonski mirovni sporazum je oblikoval Sarajevo iz štirih mestnih občin: [[Stari Grad (Sarajevo)|Stari Grad]], [[Centar (Sarajevo)|Centar]], [[Novo Sarajevo]] in [[Novi Grad (Sarajevo)|Novi Grad]], ki skupaj s sosednjimi občinami tvori [[Kanton Sarajevo]] znotraj [[Federacija Bosne in Hercegovine|Federacije Bosne in Hercegovine]]. Iz delov predvojnih občin Novi Grad, Novo Sarajevo, Stari Grad, Trnovo, Pale, iz celotnega ozemlja občine Sokolac 1993 in iz naselij Kasindo, Lukavica, Hreša itd.<ref>{{navedi splet|title=Geografski položaj i prirodne odlike grada Istočno Sarajevo|url=http://www.gradistocnosarajevo.net/o-gradu/geografski-polozaj/|publisher=Grad Istočno Sarajevo|access-date=24. 9. 2015}}</ref> je bilo ustanovljeno mesto [[Istočno Sarajevo]] v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]. Do odločitve ustavnega sodišča, da je ime neustavno, se je Istočno Sarajevo imenovalo Srpsko Sarajevo. Uradno Istočno Sarajevo sestavljajo Istočni Stari Grad, Istočna Ilidža, Istočno Novo Sarajevo, Pale, Trnovo RS in Sokolac. === Mestna uprava === V vsaki od štirih sarajevskih občin deluje svoja [[Lokalna samouprava|občinska uprava]], združene pa tvorijo eno mestno upravo z lastno ustavo. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] ({{Jezik-bs|gradska uprava}}) sestavljajo župan, dva namestnika in strokovna služba. [[Zakonodajna oblast|Zakonodajno vejo oblasti]] sestavlja mestni svet ali ''gradsko vijeće''. Svet ima 28 članov, med njimi predsednika sveta, dva namestnika in sekretarja. Svetnike izvolijo občine v približnem sorazmerju s svojim številom prebivalcev.<ref>Government of Sarajevo on [http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=136 Sarajevo Official Web Site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080224063956/http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=136|date=24.2.2008}}</ref> Statut mesta zahteva, da je vsak konstitutivni narod v mestnem svetu zastopan z najmanj šestimi svetniki, ostali pa z najmanj dvema. Sarajevske občine so nadalje razdeljene na krajevne skupnosti (bosansko ''mjesne skupnosti''). Krajevne skupnosti imajo v mestni upravi relativno majhno vlogo in so mišljene kot način, da se navadni državljani vključijo v mestno upravo. Temeljijo na ključnih soseskah oz. četrtih v mestu. == Gospodarstvo == [[Slika:Sarajevo_Tram-Stop_Banka_2011-10-28_(2).jpg|levo|sličica| Centralna banka Bosne in Hercegovine]] Kanton Sarajevo je zaradi velike proizvodnje, uprave in turizma najmočnejša gospodarska regija Bosne in Hercegovine. Dejansko Kanton Sarajevo ustvari skoraj 25 % BDP države.<ref>{{Navedi splet|url=http://vlada.ks.gov.ba/sites/vlada.ks.gov.ba/files/procjena_pozicije_ks_u_raspodjeli_prihoda_od_indirektnih_poreza_u_bih.pdf|title=Sarajevo's economic standpoint in Bosnia and Herzegovina|date=12.2.2016|publisher=Canton of Sarajevo|accessdate=12.2.2016|archivedate=16.2.2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160216030605/http://vlada.ks.gov.ba/sites/vlada.ks.gov.ba/files/procjena_pozicije_ks_u_raspodjeli_prihoda_od_indirektnih_poreza_u_bih.pdf}}</ref> Po letih vojne je sarajevsko gospodarstvo doživelo programe obnove in sanacije.<ref>European Commission & World Bank. {{Navedi splet|url=http://www.seerecon.org/bosnia/ec/sectors/sarajevo.htm|title=The European Community (EC) Europe for Sarajevo Programme|accessdate=2006-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071106094414/http://www.seerecon.org/bosnia/ec/sectors/sarajevo.htm|archivedate=6.11.2007}}</ref> Centralna banka Bosne in Hercegovine je v Sarajevu začela delovati leta 1997, Sarajevska borza pa je pričela s trgovanjem leta 2002. Medtem ko je imelo Sarajevo v socialističnem obdobju zelo razvito industrijo, se je le nekaj podjetij iz tistega časa uspešno prilagodilo tržnemu gospodarstvu. Sarajevska industrija zdaj izdeluje tobačne izdelke, pohištvo, nogavice, avtomobile in komunikacijsko opremo.<ref name="Brit">"Sarajevo", ''New Britannica'', volume 10, edition 15 (1989). {{ISBN|0-85229-493-X}}</ref> Podjetja s sedežem v Sarajevu so BH Telecom, Bosnalijek, Energopetrol, Fabrika duhana Sarajevo (Tovarna tobaka Sarajevo) in Sarajevska pivara (Sarajevska pivovarna). V letu 2019 je bil celoten izvoz za Kanton Sarajevo vreden približno 1.427.496.000 [[Konvertibilna marka|KM]]. Večina sarajevskega izvoza (20,55 %) gre v [[Nemčija|Nemčijo]], sledita pa ji [[Srbija]] in [[Hrvaška]] s po 12 %. Največ uvoženega blaga prihaja s Hrvaške, in sicer 20,95 %. Z vrednostjo skupnega uvoza okoli 4.872.213.000 KM je skupni uvoz skoraj 3,4-kratnik celotnega izvoza.<ref name="fsz canton 2020"/> Leta 1981 je sarajevski BDP na prebivalca znašal 133 % jugoslovanskega povprečja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju|year=1984|edition=3.|publisher=Sveučilišna naklada Liber|location=Zagreb|language=hr|editor-first=Radovan|editor-last=Radovinović}}</ref> Bruto plača v Sarajevu je v letu 2019 znašala 1741 KM (890 evrov), neto plača pa 1200 KM (613 evrov).<ref name="fsz canton 2020"/> == Turizem in rekreacija == [[Slika:Trebevićka_žičara_2018_06.jpg|sličica| Sarajevska žičnica, ki obiskovalce iz središča mesta popelje na goro Trebević ]] [[Slika:Pionirska_dolina_16.jpg|sličica| Sarajevski živalski vrt]] Sarajevo ima široko turistično industrijo in hitro rastoči storitveni sektor, zahvaljujoč močni letni rasti števila turistov. Koristi mu tudi, da je tako poletna kot zimska destinacija z neprekinjenim turizmom skozi vse leto. Serija turističnih vodnikov ''Lonely Planet'' je Sarajevo označila za 43. najboljše mesto na svetu, decembra 2009 pa je Sarajevo uvrstila med deset najboljših mest za obisk v letu 2010.<ref name="News.com.au">{{Navedi splet|url=http://www.news.com.au/travel/galleries/gallery-e6frflw0-1225794915428?page=2|title=Lonely Planet's Top 10 Cities 2010 &#124; Lonely Planet's Top 10 Cities 2010|publisher=News.com.au|accessdate=19.1.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101010052209/http://www.news.com.au/travel/galleries/gallery-e6frflw0-1225794915428?page=2|archivedate=10.10.2010}}</ref> Leta 2019 je Sarajevo obiskalo 733.259 turistov, ki so ustvarili 1.667.545 nočitev, kar je 20 % več kot leta 2018.<ref name="fsz canton 2020">{{Navedi splet|url=http://fzs.ba/wp-content/uploads/2021/02/KS_2020.pdf.pdf|website=www.fzs.ba|title=Kanton Sarajevo U Brojkama|trans-title=Sarajevo Canton in Figures|date=2020|publisher=Federalni zavod za statistiku (FSZ; Federal Bureau of Statistics); Federacije Bosne i Hercegovine, Bosna i Hercegovina|location=Federation of Bosnia and Herzegovina, Bosnia and Herzegovina|accessdate=5.7.2020|archivedate=31.5.2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220531125258/http://fzs.ba/wp-content/uploads/2021/02/KS_2020.pdf.pdf|language=bs, sr}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rzs.rs.ba/static/uploads/saopstenja/turizam/mjesecna_saopstenja/2019/Turizam_Decembar_2019.pdf|title=Number of Tourist Arrivals and Nights|publisher=Republika Srpska Institute of Statistics|date=December 2019|accessdate=28.7.2021|archivedate=27.7.2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210727020311/https://www.rzs.rs.ba/static/uploads/saopstenja/turizam/mjesecna_saopstenja/2019/Turizam_Decembar_2019.pdf}}</ref> Zaradi 600-letne zgodovine, na katero so vplivali zahodni in vzhodni imperiji, ima Sarajevo raznolike zgodovinske turistične atrakcije. Sarajevo je že stoletja gostilo popotnike, saj je bilo pomembno trgovsko središče že v času [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskega]] cesarstva, tudi zato, ker je bilo naravno stičišče številnih poti med vzhodom in zahodom. Med priljubljenimi turističnimi točkami v Sarajevu so park [[Izvir Bosne|Vrelo Bosne]], sarajevska katedrala in [[Gazi Husrev-begova mošeja]]. Športni turizem temelji na zapuščini [[Zimske olimpijske igre 1984|zimskih olimpijskih iger 1984]], zlasti smučarske zmogljivosti na bližnjih planinah Bjelašnica, Igman, [[Jahorina]], Trebević in Treskavica. Po mestu in na obrobju je veliko parkov. Med domačini je priljubljena dejavnost ulični šah, ki se običajno igra na Trgu oslobođenja - Alija Izetbegović. Veliki park je največja zelena površina v središču Sarajeva. Umeščena je med Titovo ulico, Koševo, Džidžikovac, ulico Tina Ujevića in Trampino ulico, v spodnjem delu pa je spomenik, posvečen [[Obleganje Sarajeva|»otrokom Sarajeva«]]. Hastahana je priljubljen kraj za sprostitev v avstro-ogrski soseski Marijin Dvor.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.spottedbylocals.com/sarajevo/hastahana/|title=Hastahana – Skate & relax|publisher=spottedbylocals.com|accessdate=7.9.2015|archivedate=1.10.2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151001232443/http://www.spottedbylocals.com/sarajevo/hastahana/}}</ref> Priljubljena turistična točka je tudi Kozji most, lokalno znan kot ''Kozija Ćuprija'', v soteski Miljacke ob sprehajalni poti Dariva.<ref>{{Navedi novice|url=http://sarajevo.travel/ba/sta-raditi/dariva/136|title=Dariva|publisher=sarajevo.travel/ba|accessdate=19.9.2015|archivedate=1.10.2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151001102322/http://sarajevo.travel/ba/sta-raditi/dariva/136}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://sarajevo.travel/ba/sta-raditi/kozija-cuprija/442|title=Kozija ćuprija|publisher=sarajevo.travel/ba|accessdate=19.9.2015|archivedate=1.10.2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151001115539/http://sarajevo.travel/ba/sta-raditi/kozija-cuprija/442}}</ref> 24. decembra 2012 so park, v katerem stojita dve medeninasti skulpturi, ki spominjata na žalujoči materi, poimenovali Park prijateljstva v spomin na več kot 45 let prijateljstva med Sarajevom in [[Baku|Bakujem]]. Sarajevo slovi tudi po razglednih točkah; kot so razgledna ploščad na stolpu Avaz Twist Tower, restavracija Park Prinčeva, razgledišče Vidikovac na Trebeviću, razgledišče Zmajevac in Rumena in Bela trdnjava na Vratniku. Tudi s številnih drugih streh po mestu se ponujajo lepi razgledi (na primer, Nakupovalni center Alta, ARIA Centar, Hotel Hecco Deluxe). Simbol Sarajeva je žičnica na Trebević, ki so jo obnovili leta 2018, prav tako je ena najbolj priljubljenih turističnih zanimivosti v mestu, ki obiskovalce popelje iz središča mesta na planino Trebević. Staro judovsko pokopališče, skoraj 500 let star predel mesta, ki je za tistim v [[Praga|Pragi]] drugi največji judovski grobni kompleks v Evropi, je kandidat za vpis na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] seznam spomenikov. Je tudi eden najpomembnejših spominskih kompleksov na svetu. Predstavlja večen dokaz sobivanja dveh ali več različnih veroizpovedi pod različnimi upravami in vladavinami ter dokaz medsebojnega spoštovanja in strpnosti.<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6334/|title=Jewish Cemetery in Sarajevo|first=UNESCO World Heritage|last=Centre|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=22.7.2020|archivedate=3.7.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180703050943/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6334/}}</ref> <gallery mode="packed" heights="120" caption="Parki, reke in javni prostori Sarajeva"> Sarajevo Veliki park.jpg|Veliki park Koševo Park, Sarajevo.JPG|Park Koševo Sarajevo Wilsons-Promenade 2013-10-18 (2).jpg|''Wilsonovo šetalište'' (Wilsonovo sprehajališče) in reka [[Miljacka]] Ilidža - Velika aleja.JPG|Velika aleja, [[Ilidža]] Bridge on Vrelo Bosne.jpg|Izvir reke Bosne je v Sarajevu. </gallery> == Demografija == === Narodnostna sestava in gibanje prebivalstva === {{Zgodovina populacije|1660|80,000|1851|21,102|1885|26,377|1895|37,713|1910|51,919|1921|66,317|1931|78,173|1953|135,657|1961|213,092|1971|359,448|1981|379,608|1991|492,682|2013|413,593|2019|419,957}} [[Slika:Sarajevo_-_Etnicki_sastav_po_naseljima_1991_1_L.gif|levo|sličica|197x197_pik| Narodnostna sestava Sarajeva po naseljih, 1991]] [[Slika:Sarajevo_-_Etnicki_sastav_po_naseljima_2013_1_L.gif|levo|sličica|197x197_pik| Narodnostna sestava Sarajeva po naseljih, 2013]] Zahvaljujoč stalni in stabilni rasti po vojni današnje pozidano območje, ki poleg prej omenjenih mestnih občin vključuje tudi urbani del Hadžići, ki je neprekinjeno povezan z Ilidžo, najzahodnejšim delom sarajevskega urbanega naselja, naseljuje več kot 419.000 prebivalcev, medtem ko mestno območje, vključno z 8 dodatnimi občinami (skupaj 14), doseže 555.210 prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zpr.ks.gov.ba/preuzimanja/publikacije|title=Publikacije i bilteni|publisher=Zavod za planiranje razvoja Kantona Sarajevo|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200706141906/https://www.zpr.ks.gov.ba/preuzimanja/publikacije|archivedate=6.7.2020|accessdate=5.7.2020}}</ref> Opazno je, da sta najhitreje rastoči občini Novi Grad, ena glavnih in najbolj naseljenih, kjer se je število prebivalcev od popisa leta 2013 povečalo za skoraj 4.000 oseb ali 2,95 %, in Ilidža, ki od leta 2013 beleži porast za skoraj 7 %.<ref name="fsz canton 2020"/> Junija 2016 so bili objavljeni končni rezultati popisa 2013. Po popisu je prebivalstvo [[Kanton Sarajevo|Sarajevskega kantona]] 413.593, od tega 55.181 prebivalcev v Centru, 118.553 v Novem Gradu, 64.814 v Novem Sarajevu in 36.976 v Starem Gradu.<ref name="Popis2013">{{Navedi splet|title=Census of population, households and dwellings in Bosnia and Herzegovina, 2013: Final results|url=http://www.popis2013.ba/popis2013/doc/Popis2013prvoIzdanje.pdf|publisher=Agency for Statistics of Bosnia and Herzegovina|date=June 2016|accessdate=6.7.2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171224103940/http://www.popis2013.ba/popis2013/doc/Popis2013prvoIzdanje.pdf|archivedate=24.12.2017}}</ref> Zadnji uradni jugoslovanski popis je bil izveden leta [[Popis prebivalstva leta 1991 v Bosni in Hercegovini|1991]] in je zabeležil 527.049 prebivalcev Sarajeva (deset [[Občina|občin]]). V ožjem naselju Sarajevo je živelo 454.319 prebivalcev.<ref>Population density and urbanization. </ref> Vojna je razselila na stotisoče ljudi, velika večina se jih ni vrnila. Vojna je spremenila etnični in verski profil mesta. Dolgo je bilo večkulturno mesto<ref>Bureau of Democracy, Human Rights, and Labor, US Department of State. </ref> in se je pogosto imenovalo "evropski Jeruzalem". Ob popisu leta 1991 je bilo od 527.049 prebivalcev mesta 49,2 % [[Bošnjaki|Bošnjakov]], 29,8 % Srbov, 10,7 % [[Jugoslovani|Jugoslovanov]], 6,6 % Hrvatov in 3,6 % drugih narodnosti (Judje, Romi itd.). Po mnenju akademika Frana Markowitza obstajajo številni "administrativni aparati in javni pritiski, ki potiskajo ljudi, ki bi se morda raje identificirali kot fleksibilni, večkonstituirani hibridi ali z eno od zdaj neimenovanih manjšinskih skupin, v eno od treh bošnjaško-hrvaško-srbskih konstitutivnih narodov".{{Sfn|Markowitz|2007|p=57}} Sem spadajo anketiranci, ki jih popisni anketarji spodbujajo, da se identificirajo kot pripadniki enega od treh konstitutivnih narodov.{{Sfn|Markowitz|2007|p=69}} Analiza podatkov o registraciji zakonske zveze kaže na primer, da se je 67 odstotkov ljudi, ki so se poročili leta 2003, opredelilo kot Bošnjaki ali Muslimani, kar je bistveno manj od 79,6 odstotka popisnih številk iz leta 2002 (za razliko od popisa, kjer ljudje odgovarjajo na anketarjeva vprašanja, prijavitelji v poročno knjigo izpolnijo obrazec sami). {| border="1" cellpadding="7" cellspacing="0" style="margin: 10px 0 10px 25px; background: #f9f9f9; border: 1px #AAA solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%; float: center;" | colspan="7" style="background: #E9E9E9; font-size: 110%" |'''Narodnostna sestava ožjega mesta Sarajevo, po občinah, popis 2013''' |- | '''Občina''' | '''Skupaj''' | '''[[Bošnjaki]]''' | '''Srbi''' | '''Hrvati''' | '''drugi''' |- | Centar | 55.181 | 41.702 (75,57%) | 2.186 (3,96 %) | 3.333 (6,04 %) | 7.960 (14,42 %) |- | Novi Grad | 118.553 | 99.773 (84,16%) | 4.367 (3,68 %) | 4.947 (4,17 %) | 9.466 (7,98 %) |- | Novo Sarajevo | 64.814 | 48.188 (74,35 %) | 3.402 (5,25 %) | 4.639 (7,16 %) | 8.585 (13,24 %) |- | Stari Grad | 36.976 | 32.794 (88,69 %) | 467 (1,3 %) | 685 (1,85%) | 3.030 (8,19 %) |- | '''Skupaj''' | 275.524 | 222.457 (80,74%) | 10.422 (3,78 %) | 13.604 (4,94 %) | 29.041 (10,54 %) |} === Slovenci v Sarajevu === Ocenjujejo, da v Sarajevu in njegovi okolici živi od 500 do 1.000 Slovencev. Tja so se priselili iz takih in drugačnih razlogov; tudi zaradi nekdanje skupne države je nekatere vanj pripeljala poklicna pot, spet druge osebni razlogi (poroke ipd.).<ref name="Slovenci">{{Navedi splet|title=Slovenci v Sarajevu|url=https://www.rtvslo.si/svsd/ostalo/slovenci-v-sarajevu/373613|publisher=MMC RTV-SLO|date=24.6.2015|accessdate=16.6.2023}}</ref> Število Slovencev v Sarajevu je bilo zlasti visoko pred prvo svetovno vojno.<ref name="Slovenci2">{{Navedi splet|title=Slovenci v mestu Sarajevu od leta 1991 do leta 2013|url=https://ff.um.si/wp-content/uploads/RG-30-15-2-04.pdf|publisher=MMC RTV-SLO|date=|accessdate=16.6.2023}}</ref> == Promet == === Ceste in avtoceste === Sarajevo je zaradi lege v dolini med gorami strnjeno mesto. Ozke mestne ulice in pomanjkanje parkirišč omejujejo avtomobilski promet, omogočajo pa večjo mobilnost pešcev in kolesarjev. Dve glavni cesti sta Titova ulica (Ulica [[Josip Broz - Tito|maršala Tita]]) in vzhodno-zahodna avtocesta Zmaj od Bosne (E761). Sarajevo, ki leži približno v središču države, je glavno križišče Bosne. Mesto je z avtocesto ali državno cesto povezano z vsemi ostalimi večjimi mesti, kot so [[Zenica (mesto)|Zenica]], [[Banja Luka]], [[Tuzla]], [[Mostar]], [[Goražde]] in Foča. K prometni gneči v Sarajevu in okolici prispevajo tudi turisti iz [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] in od drugod, ki obiščejo [[Dalmacija|Dalmacijo]] in se preko Madžarske in Hrvaške vozijo skozi Sarajevo. Skozi Sarajevo poteka transevropski avtocesti koridor 5C, ki ga povezuje z Budimpešto na severu in [[Ploče|Pločami]] ob Jadranskem morju na jugu.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.bosmal.com/en/?lg=en&nav_ID=14 |title=Corridor 5C. |accessdate=2023-05-05 |archive-date=2008-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080328012107/http://www.bosmal.com/en/?lg=en&nav_ID=14 |url-status=dead }}</ref> Avtocesto gradi federalna vlada in naj bi stala 3,5 milijarde [[Evro|evrov]]. [[Federacija Bosne in Hercegovine]] je do marca 2012 v A1 vložila okoli 600 milijonov evrov. Leta 2014 sta bila dokončana odseka Sarajevo-Zenica in Sarajevo- Tarčin, vključno s sarajevsko obvoznico. === Tramvaj, avtobus in trolejbus === [[Slika:Sarajevo_Stadler_Tango_NF3_009_May2024_(cropped).JPG|desno|sličica| sarajevski tramvaj]] [[Slika:Sarajevo_Bus_Centrotrans_Line-Dobrinja-Vijecnica_2011-09-28.jpg|desno|sličica| MAN Centrotrans avtobus]] Sarajevski električni [[tramvaj]]i, ki delujejo od leta 1884 in so elektrificirani od leta 1895, so najstarejša oblika javnega prevoza v mestu.<ref>Mary Sparks, The Development of Austro-Hungarian Sarajevo, 1878-1918: An Urban History {{Navedi splet |url=https://books.google.ca/books?id=1gtCBAAAQBAJ&pg=PA55&dq=electric+tram+sarajevo&hl=en&sa=Xved=2ahUKEwiVnJ6o1onrAhUtoHIEHXlDDTAQ6AEwAHoECAAQAg |title=arhivska kopija |accessdate=2023-05-05 |archive-date=2022-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220417225007/https://books.google.ca/books?id=1gtCBAAAQBAJ&pg=PA55&dq=electric+tram+sarajevo&hl=en&sa=Xved=2ahUKEwiVnJ6o1onrAhUtoHIEHXlDDTAQ6AEwAHoECAAQAg |url-status=bot: unknown }}</ref> Sarajevo je imelo prvo (od zore do mraka) tramvajsko progo v Evropi in drugo na svetu.<ref name="amazon1"/> Odprta na novo leto leta 1885 je bila testna proga za tramvaj na [[Dunaj|Dunaju]] in v Avstro-Ogrski, upravljali pa so jo konji. Prvotno zgrajen kot ozkotirni širine 760 mm, je po nadgradnji leta 1960 sistem pričel uporabljati standardno širino 1435 mm. Tramvajsko omrežje je pri rasti obsega mesta v celotnem 20. stoletju igralo eno izmed ključnih vlog. V mestu poteka sedem tramvajskih linij, ki jih dopolnjuje pet [[Trolejbus|trolejbusnih]] linij in številne avtobusne linije. Glavna železniška postaja v Sarajevu je v severno- osrednjem delu mesta. Od tam se tiri usmerijo proti zahodu, preden se odcepijo v različne smeri, vključno z industrijskimi conami v mestu. Sarajevo je v fazi obsežne prenove infrastrukture; veliko avtocest in ulic se ponovno asfaltira, tramvajski sistem se posodablja, gradijo se novi mostovi in ceste. Januarja 2021 je mesto kupilo 25 novih trolejbusov BKM 433.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.klix.ba/biznis/potpisan-ugovor-za-nabavku-25-novih-trolejbusa-na-ulicama-sarajeva-ce-biti-krajem-godine/210115151|title=Potpisan ugovor za nabavku 25 novih trolejbusa: Na ulicama Sarajeva će biti krajem godine|date=15.1.2021|accessdate=15.1.2021|language=bs|last=N.V.|publisher=Klix.ba}}</ref> Avgusta 2021 se je začela obnova tramvajske proge.<ref>{{Navedi splet|url=https://vlada.ks.gov.ba/aktuelnosti/novosti/pocela-rekonstrukcija-prve-dionice-tramvajske|title=Počela rekonstrukcija prve dionice tramvajske pruge od Nedžarića do Ilidže|date=26.8.2021|accessdate=26.8.2021|language=bs|website=vlada.ks.gov.ba|archivedate=12.3.2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220312234605/https://vlada.ks.gov.ba/aktuelnosti/novosti/pocela-rekonstrukcija-prve-dionice-tramvajske}}</ref> Mesto je septembra 2021 kupilo tudi 15 novih tramvajev Stadler Tango, ki naj bi prispeli septembra 2023.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.klix.ba/biznis/tramvaji-koje-nabavlja-vlast-u-sarajevu-kostaju-34-miliona-eura-prvi-ce-stici-za-dvije-godine/210901056|title=Tramvaji koje nabavlja vlast u Sarajevu koštaju 34 miliona eura, prvi će stići za dvije godine|date=1.9.2021|accessdate=1.9.2021|language=bs|last=N.V.|publisher=Klix.ba}}</ref> === Načrti za izgradnjo podzemne železnice === Za reševanje prometnih zastojev v mestu je sarajevski arhitekt Muzafer Osmanagić predlagal študijo z naslovom ''Eco Energy 2010–2015'', ki predlaga sistem podzemne železnice pod strugo reke Miljacke. Prva linija sarajevskega metroja bi povezala Baščaršijo z Otoki. Proga naj bi stala okoli 150 milijonov [[Konvertibilna marka|KM]], financirala pa bi jo Evropska banka za obnovo in razvoj.<ref>{{Navedi splet|date=November 12, 2010|title=Metro rail in Sarajevo?|url=http://www.ekapija.ba/website/bih/page/366186_en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101118002845/http://www.ekapija.ba/website/bih/page/366186_en|archivedate=18.11.2010|accessdate=24.9.2015|website=ekapija.ba}}</ref> === Železnica === [[Slika:Sarajevo_Railway-Station_2011-10-01_(3).JPG|sličica|Železniška postaja Sarajevo]] Železniški promet je v [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] sicer zelo oslabljen. Sarajevo ima povezave z nekaj drugimi bosanskimi mesti (Mostar, Zenica...). Vendar pa po pandemiji COVID-19 ni več povezav z [[Banjaluka|Banja Luko]], [[Bihać|Bihaćem]] ali z [[Zagreb|Zagrebom]] in [[Beograd|Beogradom]]. Poleti je običajno vzpostavljena sezonska linija Sarajevo-Ploče. === Vzpenjača (gora Trebević) === Žičnica Trebević, ključna znamenitost Sarajeva med Zimskimi olimpijskimi igrami 1984, sta JKP GRAS Sarajevo in Kanton Sarajevo leta 2017 obnovila kot enega od novih prometnih sistemov in jo ponovno pognali 6. aprila 2018 ob 11.00. Kabinska žičnica vozi iz Sarajeva na postaji Bistrik do pobočij Trebevića na postaji Vidikovac.<ref>{{Navedi novice|url=https://cloudlessness.wordpress.com/2018/04/06/chasing-the-olympic-dream/|title=Chasing the Olympic dream|publisher=cloudlessness|accessdate=6.4.2018}}{{Slepa povezava|date=maj 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Letališče === [[Slika:Sarajevo Airport 1 2024.jpg|sličica| Mednarodno letališče Sarajevo]] [[Mednarodno letališče Sarajevo]] ([[Mednarodno združenje za zračni transport|IATA]]: SJJ), imenovano tudi ''Butmir'', leži le nekaj kilometrov jugozahodno na obrobju mesta in je bilo leta 2005 na 15. letnem srečanju ACI-Europe v [[München|Münchnu]] izbrano za najboljše evropsko letališče z manj kot 1.000.000 potniki. Prvi redni leti v Sarajevo z letališčem v predmestju Butmir so se začeli leta 1930, ko je domača letalska družba [[Aeroput]] odprla redno linijo Beograd – [[Podgorica]] skozi Sarajevo.<ref name="aeroput">[http://www.europeanairlines.no/drustvo-za-vazdusni-saobracaj-a-d-aeroput-1927-1948/ Drustvo za Vazdusni Saobracaj A D – Aeroput (1927–1948)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210523020505/https://www.europeanairlines.no/drustvo-za-vazdusni-saobracaj-a-d-aeroput-1927-1948/|date=23.5.2021}} at europeanairlines.n</ref> Kasneje je Aeroput odprl linijo, ki je povezovala Sarajevo s [[Split|Splitom]], [[Reka, Hrvaška|Reko]] in [[Dubrovnik|Dubrovnikom]], leta 1938 pa so bili uvedeni prvi mednarodni leti, ko je Aeroput razširil linijo Dubrovnik – Sarajevo – Zagreb na [[Dunaj]], [[Brno]] in [[Praga|Prago]].<ref name="aeroput" /><ref>{{Navedi splet|title=Aeroput, the First Airline that Landed in Sarajevo|url=https://sarajevotimes.com/aeroput-first-airline-landed-sarajevo/|website=Sarajevo Times|date=2014-04-21|accessdate=2023-06-06|language=en-US|first=Meshaj|last=Liljana}}</ref> Letališče v Butmirju je ostalo v uporabi vse do leta 1969. Potreba po novem sarajevskem letališču z asfaltno-betonsko vzletno-pristajalno stezo so zaznali sredi 1960-ih, ko je JAT, takratni jugoslovanski državni prevoznik, začel kupovati [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]]. Letališče so na današnji lokaciji nedaleč od starega začeli graditi leta 1966. Modernizirano sarajevsko letališče je so za domači promet odprli 2. junija 1969. Leta 1970 je [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] postal prva mednarodna povezava. Večino časa je bilo letališče 'feeder' letališče, kjer so se potniki vkrcali na poti do mednarodnih ciljev preko letov v Zagreb in Beograd. Sčasoma je obseg prometa vztrajno naraščal, s 70.000 na 600.000 potnikov letno. Kasneje, med bosansko vojno, so letališče uporabili za lete [[Organizacija združenih narodov|ZN]] in humanitarno pomoč. Od [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]] leta 1995 je letališče ponovno prevzelo vlogo glavnih zračnih vrat v Bosno in Hercegovino. Leta 2017 je preko letališča potovalo 957.971 potnikov, kar je 61,4 % celotnega letališkega prometa v Bosni in Hercegovini.<ref name="sarajevo-airport.ba">{{Navedi splet|url=http://www.sarajevo-airport.ba/statistika/statistics_archive_en.pdf|title=Sarajevo airport statistics: Flow – operations and pax – by month, 2001-2016|accessdate=20.8.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170920044446/http://www.sarajevo-airport.ba/statistika/statistics_archive_en.pdf|archivedate=20.9.2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://bhdca.gov.ba/index.php/en/|title=Home page|accessdate=20.8.2018|archivedate=27.6.2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150627033034/http://bhdca.gov.ba/index.php/en/}}</ref> Načrte za razširitev potniškega terminala, skupaj z nadgradnjo in razširitvijo vozne steze in ploščadi, so začeli oblikovati jeseni 2012. Obstoječi terminal je bil razširjen za približno 7000 m².<ref>{{Navedi splet|url=http://exyuaviation.blogspot.com/2011/09/sarajevo-expansion-to-begin-in-2012.html|title=EX-YU aviation news: Sarajevo expansion to begin in 2012|publisher=Exyuaviation.blogspot.com|date=17.9.2011|accessdate=5.4.2012|archivedate=22.12.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141222160459/http://exyuaviation.blogspot.com/2011/09/sarajevo-expansion-to-begin-in-2012.html}}</ref> Nadgrajeno letališče je bilo neposredno povezano s komercialnim maloprodajnim centrom Sarajevo Airport Center, kar je turistom in popotnikom olajšalo preživljanje časa pred vkrcanjem na letalo z nakupovanjem in uživanjem v številnih ponujenih ugodnostih.<ref name="airportcentersarajevo.com">{{Navedi splet|url=http://www.airportcentersarajevo.com/info.php|title=A new shopping experience in Sarajevo!|publisher=Airportcentersarajevo.com|accessdate=5.4.2012|archivedate=5.11.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131105003825/http://www.airportcentersarajevo.com/info.php}}</ref> Med letoma 2015 in 2018 so letališče posodobili za več kot 25 milijonov evrov. == Komunikacije in mediji == [[Slika:Telescope_on_Avaz_Twist_Tower.JPG|levo|sličica|213x213_pik| Razgledna ploščad na vrhu Avaz Twist Tower]] Kot največje mesto Bosne in Hercegovine je Sarajevo glavno središče medijev v državi. Večina komunikacijske in medijske infrastrukture je bila uničena med vojno, vendar je obnova, ki jo spremlja Urad visokega predstavnika, pripomogla k posodobitvi panoge kot celote.<ref>European Journalism Centre (November 2002). [http://www.ejc.net/media_landscape/article/bosnia_herzegovina/ The Bosnia-Herzegovina media landscape.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20130415011144/http://www.ejc.net/media_landscape/article/bosnia_herzegovina/ |date=15 April 2013 }} European Media Landscape. Retrieved on 5 August 2006.</ref> Na primer, internet je bil tako v mestu prvič na voljo leta 1995.<ref>Vockic-Avdagic, Jelenka. [http://soemz.euv-frankfurt-o.de/media-see/newmedia/main/articles/j_avdagic.htm The Internet and the Public in Bosnia-Herzegovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071007143822/http://soemz.euv-frankfurt-o.de/media-see/newmedia/main/articles/j_avdagic.htm|date=7 October 2007}} in Spassov, O., and Todorov Ch. (eds.) (2003), New Media in Southeast Europe. SOEMZ, European University "Viadrina" (Frankfurt&nbsp;– Oder) and Sofia University "St. Kliment Ohridski".</ref> ''Oslobođenje'' (Osvoboditev), ustanovljeno leta 1943, je sarajevski časopis z najdlje izdajajočim se neprekinjenim obdobjem izajanja in edini, ki je preživel vojno. Vendar pa je ta dolgoletni in zaupanja vreden časopis zaostal za ''Dnevnim avazom'' (Dnevni glas), ustanovljenim leta 1995, in ''Jutarnjimi Novinami'' (Jutarnjimi novinami), ki so izhajale v Sarajevu.<ref>Udovicic, Radenko (3 May 2002). [http://www.mediaonline.ba/en/?ID=211 What is Happening with the Oldest Bosnian-Herzegovinian Daily: Oslobođenje to be sold for 4.7 Million Marks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120227181119/http://www.mediaonline.ba/en/?ID=211 |date=27 February 2012 }} Mediaonline.ba: Southeast European Media Journal.</ref> Druge lokalne revije vključujejo hrvaški časopis Hrvatska riječ in bosansko revijo Start ter tednika ''Slobodna Bosna'' (''Svobodna Bosna'') in ''BH Dani'' (''BH dnevi''). Mesečnik ''Novi Plamen'' je najbolj levičarski časopis. Radio-televizija Bosne in Hercegovine (BHRT) je sarajevska javna televizijska postaja, ki je nastala leta 1945 pod okriljem [[Jugoslovanska radiotelevizija|Jugoslovanske radiotelevizije]] (JRT). Prvi televizijski program je predvajala leta 1961, neprekinjen program pa se je začel leta 1969. Je ena izmed treh glavnih TV postaj v Bosni in Hercegovini. Druge postaje v mestu so Hayat TV, O Kanal, [[OBN televizija|OBN]], TV Kantona Sarajevo in TV Alfa. V Sarajevu je tudi sedež Al Jazeere Balkans, oddajni studio pa je na vrhu ARIA Centra. Novičarski kanal pokriva [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], [[Srbija|Srbijo]], [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Črna gora|Črno goro]] ter okoliške [[Balkan|balkanske]] države.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,6031138,00.html|title=Al Jazeera makes its Balkan debut &#124; Europe &#124; Deutsche Welle &#124; 22.9.2010|publisher=Deutsche Welle|accessdate=15.9.2011|archivedate=15.8.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110815011856/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,6031138,00.html}}</ref> Obstaja veliko majhnih neodvisnih radijskih postaj, vključno z uveljavljenimi postajami, kot so Radio M, RSG Radio (Radio Old Town), Študentski eFM Radio,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.efm.ba|title=eFM – Naslovnica|website=efm.ba|accessdate=24.9.2015|archivedate=23.2.2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210223232108/http://efm.ba/}}</ref> Radio 202 in Radio BIR.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bir.ba|title=Radio BIR|publisher=Bir.ba|accessdate=5.4.2012|archivedate=20.3.2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120320155735/http://www.bir.ba/}}</ref> Na voljo je Radio Free Europe ter več ameriških in zahodnoevropskih postaj. == Izobraževanje == === Višja izobrazba === [[Slika:Sarajevo_University_building.JPG|desno|sličica| Rektorat in [[Pravna fakulteta v Sarajevu|Pravna fakulteta]] [[Univerza v Sarajevu|Univerze v Sarajevu]]]] [[Slika:Sarajevo,_knihovna.jpg|desno|sličica| Narodna in univerzitetna knjižnica Bosne in Hercegovine]] Visoko šolstvo ima v Sarajevu dolgo in bogato tradicijo. Prva ustanova, ki jo lahko uvrstimo med terciarne izobraževalne ustanove, je bila šola [[Sufizem|sufijske]] filozofije, ki jo je ustanovil [[Gazi Husrev-beg]] leta 1537; sčasoma so bile ustanovljene številne druge verske šole. Leta 1887 je, še v obdobju Avstro-Ogrske, šola [[Šeriat|šeriatskega]] prava pričela izvajati petletni program.<ref>[http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=145 University of Sarajevo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150910081056/http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=145|date=10.9.2015}} on Sarajevo official web site</ref> V štiridesetih letih dvajsetega stoletja je [[Univerza v Sarajevu]] postala prva posvetna visokošolska ustanova v mestu, ki je dejansko gradila na temeljih, ki jih je leta 1537 postavila Saraybosna Hanıka. V petdesetih letih dvajsetega stoletja so začeli vpisovati tudi na programe za podiplomsko izobraževanje.<ref>History of [http://unsa.ba/eng/ouni.php University of Sarajevo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081204110445/http://unsa.ba/eng/ouni.php|date=4.12.2008}}</ref> Med vojno je bila močno poškodovana, nedavno pa je bila obnovljena v sodelovanju z več kot 40 drugimi univerzami. V Sarajevu je tudi več univerz, vključno z: * [[Univerza v Sarajevu]] * Sarajevska šola za znanost in tehnologijo * Mednarodna univerza v Sarajevu * Ameriška univerza v Bosni in Hercegovini * Poslovna šola Sarajevo * Mednarodna univerza Burch === Osnovno in srednješolsko izobraževanje === Leta 2005 je bilo v mestu 46 osnovnih šol (razredi 1–9) ter 33 srednjih šol (razredi 10–13), vključujoč tudi tri šole za otroke s posebnimi potrebami.<ref>Sarajevo Canton, 2000 {{Navedi splet|url=http://www.zavodzpr-sa.ba/Publikacije/LKeng.pdf|title=Primary Education & Secondary Education|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091122210412/http://www.zavodzpr-sa.ba/Publikacije/LKeng.pdf|archivedate=22.11.2009}}</ref> V Sarajevu je tudi več mednarodnih šol, ki skrbijo za izseljensko skupnost; nekatere med njimi so Sarajevska mednarodna šola in Francoska mednarodna šola <ref>{{Navedi splet|url=http://www.efmlfsarajevo.org/news/news.php|title=Ecole française MLF de Sarajevo : News|publisher=École française MLF de Sarajevo|accessdate=19.1.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100224051747/http://www.efmlfsarajevo.org/news/news.php|archivedate=24.2.2010}}</ref> v Sarajevu, ustanovljena leta 1998. == Kultura == [[Slika:National_Museum_of_BiH_Aerial.JPG|sličica| Narodni muzej Bosne in Hercegovine hrani številne pomembne zgodovinske predmete iz Bosne in Hercegovine.]] Sarajevo je že stoletja dom številnih religij, kar je mestu dalo vrsto raznolikih kultur. V času otomanske okupacije Bosne so si [[Islam|muslimani]], [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavni kristjani]], [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličani]] in [[sefardski Judje]] delili mesto, pri čemer so lahko ohranili svojo identiteto. Med kratkotrajno okupacijo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] se jim je pridružilo še manjše število [[Nemci|Nemcev]], [[Madžari|Madžarov]], [[Slovaki|Slovakov]], [[Čehi|Čehov]] in [[Aškenazi|Judov Aškenazi]]. Do leta 1909 je bilo okoli 50 % prebivalcev mesta muslimanov, 25 % katoličanov, 15 % pravoslavcev in 10 % Judov.<ref>''[[The New York Times]]'', 3.4.1909, p. 19. </ref> Zgodovinsko gledano je bilo Sarajevo dom številnih uglednih bosanskih pesnikov, učenjakov, filozofov in pisateljev. Če jih naštejemo le nekaj: iz mesta so [[Nobelova nagrada|nobelovec]] [[Vladimir Prelog]], pisatelj Zlatko Topčić in pesnik Abdulah Sidran. Nobelov nagrajenec [[Ivo Andrić]] je dve leti obiskoval srednjo šolo v Sarajevu. [[Oskar (filmska nagrada)|Z oskarjem]] nagrajeni režiser Danis Tanović živi in ustvarja v mestu. Leta 2011 je bilo Sarajevo nominirano za [[Evropska prestolnica kulture|evropsko prestolnico kulture]] leta 2014. Izbrano je bilo tudi za gostitelja olimpijskega festivala evropske mladine.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bh-news.com/en/vijest_det.php?vid=3827&r=1|title=Nomination of Sarajevo for European Capital of Culture 2014|publisher=BH-News.com|accessdate=15.9.2011|archivedate=24.1.2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210124123232/https://www.bh-news.com/en/vijest_det.php?vid=3827&r=1}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.eppgroup.eu/press/showpr.asp?prcontroldoctypeid=1&prcontrolid=10331&prcontentid=17480&prcontentlg=en|title=Sarajevo: With Sarajevo as Europe's Capital of Culture 2014 we could send an... – 12/05/2011 – EPP Group|publisher=Group of the European People's Party (Christian Democrats) in the European Parliament|accessdate=15.9.2011|archivedate=2.8.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180802193159/http://www.eppgroup.eu/press/showpr.asp?prcontroldoctypeid=1&prcontrolid=10331&prcontentid=17480&prcontentlg=en}}</ref> Poleg tega je bilo Sarajevo oktobra 2019 imenovano na seznam mest z nazivom Unescov kreativni kraj, ker je kulturo postavilo v središče svojih razvojnih strategij.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.unesco.org/news/unesco-celebrates-world-cities-day-designating-66-new-creative-cities|title=UNESCO celebrates World Cities Day designating 66 new Creative Cities|date=30.10.2019|website=UNESCO|accessdate=31.10.2019|archivedate=31.10.2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191031145734/https://en.unesco.org/news/unesco-celebrates-world-cities-day-designating-66-new-creative-cities}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://en.unesco.org/creative-cities/events/unesco-designates-66-new-creative-cities|title=UNESCO designates 66 new Creative Cities &#124; Creative Cities Network|website=en.unesco.org|accessdate=31.10.2019|archivedate=1.2.2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210201210257/https://en.unesco.org/creative-cities/events/unesco-designates-66-new-creative-cities}}</ref> Uvrščeno je tudi med osemnajst svetovnih mest filma. Narodno gledališče Sarajevo, ustanovljeno leta 1921, je najstarejše poklicno gledališče v Bosni in Hercegovini. [[Slika:Sarajevo_Bijela_Tabija_banner.jpg|sredina|sličica|800px||Panoramski pogled na porušeni grad Bijela Tabija ''"Beli bastion"'' na samem vzhodu Sarajeva]] === Muzeji === [[Slika:Sarajevo_Haggadah.jpg|levo|sličica| Kopije Sarajevske hagade]] Sarajevo je bogato z muzeji, vključno z Muzejem Sarajeva, Muzejem sodobne umetnosti Ars Aevi, Zgodovinskim muzejem Bosne in Hercegovine, Muzejom literature in gledališke umetnosti Bosne in Hercegovine ter Narodnim muzejem Bosne in Hercegovine (ustanovljen l. 1888) V muzeju hranijo Sarajevsko Hagado,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sarajevo.net/haggadah/|accessdate=13.4.2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100425141127/http://www.sarajevo.net/haggadah|archivedate=25.4.2010|title=Sarajevo.net Museum: The Sarajevo Haggadah}}</ref> [[Iluminiran rokopis|iluminirani rokopis]] in najstarejši [[Sefardski Judje|sefardski judovski]] dokument na svetu,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-sarajevo-haggadah-manuscript/|title=The Sarajevo Haggadah manuscript {{!}} United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization|website=www.unesco.org|accessdate=2020-02-04|archivedate=4.2.2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200204205416/http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-sarajevo-haggadah-manuscript/}}</ref> izdan v [[Barcelona|Barceloni]] okoli leta 1350, ki vsebuje tradicionalno judovsko [[Hagada|Hagado]]. Knjiga je del stalne razstave in je edina ohranjena ilustrirana [[Sefardski Judje|sefardska]] Hagada na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://haggadah.ba/?x=1|title=Haggadah.ba – About the Sarajevo Haggadah|publisher=Haggadah.ba|accessdate=28.3.2012|archivedate=19.4.2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200419064734/http://haggadah.ba/?x=1}}</ref> Narodni muzej gosti celoletne razstave, ki se nanašajo na lokalno, regionalno in mednarodno kulturo in zgodovino, in razstavlja več kot 5000 artefaktov iz zgodovine Bosne. Muzej [[Alija Izetbegović|Alije Izetbegovića]] so odprli 19. oktobra 2007; nahaja se v stari mestni utrdbi, natančneje v stolpih Vratnik Kapija, Ploča in Širokac. Muzej je posvečen spominu na vpliv in delo Alije Izetbegovića, prvega povojnega (gl. bosanska vojna) predsednika predsedstva Republike Bosne in Hercegovine. V Sarajevu je tudi Muzej vojnega otroštva, neodvisni neprofitni muzej, ki vsebuje osebne predmete iz vojne in prikazuje zgodbe, ki se skrivajo za njimi. Muzej je leta 2018 prejel nagrado Sveta Evrope Museum Prize za najboljši muzej.<ref>{{Navedi splet|title=EMYA 2018: THE WINNERS|url=https://www.europeanforum.museum/en/news/emya-twenty-eighteen/|accessdate=2022-10-12|website=www.europeanforum.museum|language=en|archive-date=2022-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20221012194349/https://www.europeanforum.museum/en/news/emya-twenty-eighteen/|url-status=dead}}</ref> Mesto gosti tudi Sarajevsko narodno gledališče, ustanovljeno leta 1921, in Sarajevsko gledališče mladih. Nekatere druge kulturne ustanove vključujejo Center za sarajevsko kulturo, sarajevsko mestno knjižnico, Narodno galerijo Bosne in Hercegovine in Bošnjaški inštitut, zasebno knjižnico in umetniško zbirko, ki se osredotoča na bošnjaško zgodovino. Rušenje, povezano z zadnjo vojno, in temu sledeča obnova, sta uničila več institucij in kulturnih ali verskih simbolov, vključno z Gazi Husrev-begovo knjižnico, nacionalno knjižnico, Sarajevskim orientalskim inštitutom in muzejem, posvečenim [[Zimske olimpijske igre 1984|zimskim olimpijskim igram leta 1984]]. Posledično so različne ravni vlade vzpostavile močne zakone in institucije za kulturno zaščito.<ref>Perlez, Jane (12 August 1996). [https://www.nytimes.com/specials/bosnia/context/0812yugo-bosnia-sara.html Ruins of Sarajevo Library Is Symbol of a Shattered Culture] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170329035604/http://www.nytimes.com/specials/bosnia/context/0812yugo-bosnia-sara.html |date=29 March 2017 }} ''The New York Times''.</ref> Ustanove, ki so v Sarajevu zadolžene za kulturno dediščino, vključujejo Inštitut za zaščito kulturne, zgodovinske in [[Kulturna dediščina|naravne dediščine]] Bosne in Hercegovine (in soležna ustanova Kantona Sarajevo) ter Komisijo Bosne in Hercegovine za ohranjanje narodnih spomenikov. === Glasba === [[Slika:Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg|desno|sličica|250x250_pik| [[Bijelo dugme|Bijelo Dugme]] je nastalo v Sarajevu; na splošno velja za najbolj priljubljeno skupino, ki je kadarkoli obstajala v nekdanji [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], in za enega najpomembnejših izvajalcev jugoslovanske rock scene. Na fotografiji [[Mladen Vojičić|Mladen Vojičić Tifa]] (levo) in [[Goran Bregović]] (desno).]] [[Slika:Evstafiev-bosnia-cello.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Vedran Smailović leta 1992 igra violončelo na vrhu ruševin Narodne knjižnice ]] Sarajevo je bilo in je še vedno ena najpomembnejših glasbenih enklav v regiji. Med letoma 1961 in 1991 se je v mestu razvila sarajevska šola [[Pop rock|pop rocka]]. Ta vrsta glasbe se je začela s skupinami, kot so [[Indexi]], Kodeksi, in kantavtorjem [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]]. Nadaljevalo se je v osemdesetih letih dvajsetega stoletja s skupinami, kot so [[Plavi orkestar]], [[Crvena jabuka]] in [[Divlje jagode]], ki so po večini pionirji regionalnega rock and roll gibanja. Iz Sarajeva izhaja verjetno najpopularnejša in najvplivnejša jugoslovanska [[Glasbena skupina|rock skupina]] vseh časov, [[Bijelo dugme]]. Sarajevo je bilo tudi dom zelo opazne [[Postpunk|postpunkovske]] urbane subkulture, znane kot [[novi primitivizem]], ki se je začela v zgodnjih osemdesetih letih dvajsetega stoletja z Baglama Bandom, ki je bil prepovedan kmalu po svojem prvem LP-ju. Zvrst so v splošno kulturo pripeljale skupine kot [[Zabranjeno pušenje]] in [[Elvis J. Kurtović & His Meteors|Elvis J. Kurtović &amp; His Meteors]], pa tudi radijski šov ''[[Top lista nadrealista]]'', ki je kasneje postal tudi televizijska oddaja. Med pomembnimi skupinami, ki veljajo za del te subkulture, velja omeniti tudi skupino Bombaj Štampa. Poleg in ločeno od novega primitivizma je iz Sarajeva izšla ena najpomembnejših alternativnih [[Industrialna glasba|industrialnih]] skupin bivše Jugoslavije, SCH. V poznem 19. in v 20. stoletju je bilo Sarajevo središče snemanja [[Sevdalinka|sevdalink]], ki so bile dolga stoletja stalnica bosanske kulture, in je veliko prispevalo k temu, da se je ta zgodovinska glasbena zvrst približala splošnemu glasbenemu okusu. Tekstopisci in glasbeniki, kot so [[Himzo Polovina]], [[Safet Isović]], [[Zaim Imamović]], [[Zehra Deović]], [[Halid Bešlić]], [[Hanka Paldum]], [[Nada Mamula]], [[Meho Puzić]] in mnogi drugi, so v mestu zložili in napisali nekaj svojih najpomembnejših skladb. Sarajevo je močno vplivalo tudi na pop sceno Jugoslavije z glasbeniki, kot so [[Zdravko Čolić]], Kemal Monteno, [[Dino Merlin]], [[Seid Memić|Seid Memić Vajta]], [[Hari Mata Hari]], [[Mladen Vojičić|Mladen Vojičić Tifa]], [[Željko Bebek]] in mnogi drugi. V Sarajevu so prav tako našle ime in se uveljavile številne novejše sarajevske zasedbe, na primer [[Regina (glasbena skupina)|Regina]], ki je v Jugoslaviji izdala tudi dva albuma, in [[Letu štuke]], ki je svojo pot pravzaprav začela z znanim bosansko-ameriškim pisateljem Aleksandrom Hemonom še v Jugoslaviji in doživela preboj pozneje v 2000-ih. Sarajevo je sedaj dom pomembne in eklektične mešanice novih skupin in neodvisnih glasbenikov, ki še naprej uspevajo z vedno večjim številom festivalov, ustvarjalnih predstav in koncertov po vsej državi. Mesto je tudi dom največjega jazz festivala v regiji, Jazz Fest Sarajevo. Ameriška heavy metal skupina Savatage je na svojem albumu ''Dead Winter Dead'' iz leta 1995 izdala pesem z naslovom Christmas Eve (Sarajevo 12/24), ki govori o [[Violončelo|violončelistu]], ki igra pozabljeno [[Kolednica|božično pesem]] v od vojne razdejanem Sarajevu. Pesem je ista skupina pozneje ponovno izdala pod imenom Trans-Siberian Orchestra na svojem debitantskem albumu ''Christmas Eve and Other Stories'' iz leta 1996, ki je s pomočjo te pesmi takoj postal uspešnica. === Festivali === [[Slika:Sff_20_aug_2014_12.jpg|desno|sličica|220x220_pik| [[Sarajevski filmski festival]] poteka vsako leto od leta 1995 v Narodnem gledališču.]] Sarajevo je mednarodno znano po svojem eklektičnem in raznolikem izboru več kot 50 letnih festivalov. [[Sarajevski filmski festival]] je bil ustanovljen leta 1995 med bosansko vojno in je postal premierni in največji filmski festival v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="About the Festival">{{Navedi splet|url=http://www.sff.ba/en/page/about-the-festival|title=About the Festival|publisher=Sarajevo Film Festival Official Website|accessdate=3.4.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180708191719/https://www.sff.ba/en/page/about-the-festival|archivedate=8.7.2018}}</ref> Gostoval je v Narodnem gledališču, s prikazovanji filmov v Letnem gledališču Metalac in Bosanskem kulturnem centru, vse v središču Sarajeva. Mednarodni festival MESS je festival eksperimentalnega gledališča in najstarejši živeči gledališki festival na Balkanu.<ref>{{Navedi splet|url=http://befestival.org/about/european-network/|title=MESS International Theatre Festival|publisher=befestival.org|accessdate=3.4.2018|archivedate=3.4.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180403234728/http://befestival.org/about/european-network/}}</ref> Vsakoletni sarajevski mladinski filmski festival prikazuje celovečerne, animirane in kratke filme z vsega sveta in je premierni festival študentskega filma na Balkanu.<ref>{{Navedi splet|url=http://balkans.aljazeera.net/vijesti/omladinski-film-festival-sarajevo-predstavlja-nove-mlade-autore|title=Omladinski filmski festival Sarajevo predstavlja nove mlade autore|publisher=Al Jazeera Balkans|date=2017-07-04|accessdate=3.4.2018|archivedate=28.2.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180228105931/http://balkans.aljazeera.net/vijesti/omladinski-film-festival-sarajevo-predstavlja-nove-mlade-autore}}</ref> Znani so tudi Sarajevski zimski festival, Jazz Fest Sarajevo in Sarajevski mednarodni glasbeni festival, kot tudi festival Baščaršijske noči, enomesečna predstavitev lokalne kulture, glasbe in plesa. Prvo izvedbo Sarajevskega filmskega festivala so leta 1995 gostili v še vojskujočem se Sarajevu, sedaj pa je že največji in najpomembnejši festival v jugovzhodni Evropi.<ref name="About the Festival"/> V času trajanja festivala poteka tudi pregled novih ustvarjalcev, kjer predavatelji govorijo v imenu svetovne kinematografije in vodijo delavnice za študente filma iz jugovzhodne Evrope.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.filmski.net/festivali/25/sarajevo_film_festival|title=Sarajevo Film Festival&nbsp;— Filmski Festivali|publisher=Filmski.Net|accessdate=1.11.2008|archivedate=24.1.2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210124123652/http://www.filmski.net/festivali/25/sarajevo_film_festival}}</ref> Jazz Fest Sarajevo je največji in najbolj raznolik tovrstni festival v regiji. Festival se odvija v Bosanskem kulturnem centru (imenovanem tudi "Main Stage"), tik ob ulici ob SFF, na Sarajevskem gledališču mladih na sceni (imenovanem tudi "Strange Fruits Stage"), v Domu Vojske Federacije (tudi "Solo Stage" ") in na CDA (tudi "Groove Stage"). === Šport === [[Slika:20150331_2026_AUT_BIH_2177_Edin_Džeko.jpg|levo|sličica| Bosanski [[Nogomet|nogometaš]] [[Edin Džeko]] se je rodil v Sarajevu; v zgodovini [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|nogometne reprezentance Bosne in Hercegovine]] velja za najboljšega strelca vseh časov.<ref name="FIFA.com: Edin DZEKO Profile">{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/worldcup/players/player=300409/profile-detail.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140612000218/http://www.fifa.com/worldcup/players/player=300409/profile-detail.html|archivedate=12.6.2014|title=FIFA.com: Edin DZEKO Profile|publisher=fifa.com|date=15.6.2014|accessdate=17.6.2014}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://mcfc.co.uk/News/Team-news/2014/August/Edin-Dzeko-signs-new-four-year-contract-at-City|work=mcfc.co.uk|last=markbooth_mcfc|title=Dzeko signs four-year deal at City|date=21.8.2014|accessdate=21.8.2014|location=Manchester|archivedate=20.8.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140820224718/http://www.mcfc.co.uk/News/Team-news/2014/August/Edin-Dzeko-signs-new-four-year-contract-at-City}}</ref>]] [[Slika:Asim_Ferhatović_Hase_Stadium.jpg|desno|sličica|200x200_pik| Mestni stadion Koševo, dom FK Sarajevo, je največji stadion v Bosni in Hercegovini. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.rekreacija.ba/index.php/portal/mjesto_za_rekreaciju/olimpijski-stadion-asim-ferhatovic-hase|title=Olimpijski stadion Asim Ferhatović – Hase|website=rekreacija.ba|accessdate=24.9.2015|archivedate=25.9.2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150925143945/http://www.rekreacija.ba/index.php/portal/mjesto_za_rekreaciju/olimpijski-stadion-asim-ferhatovic-hase}}</ref>]] [[Slika:ATP_World_Tour_500_2016_A._Pavlasek_(CZE)_vs_D._Dzumhur_(BIH)-2.jpg|levo|sličica| Damir Džumhur, v Sarajevu rojeni teniški igralec, ki se je udeležil več turnirjev za [[Grand Slam|grand slam]]]] Sarajevo je [[Zimske olimpijske igre 1984|leta 1984 gostilo zimske olimpijske igre]]. Jugoslavija je osvojila eno medaljo, srebrno v moškem veleslalomu, ki jo je osvojil Slovenec [[Jure Franko]].<ref>IOC (2006). [http://www.olympic.org/uk/athletes/profiles/bio_uk.asp?PAR_I_ID=69486 Jure Franko] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100224095235/http://www.olympic.org/uk/athletes/profiles/bio_uk.asp?PAR_I_ID=69486 |date=24 February 2010 }} Athlete: Profiles. Retrieved on 5 August 2006.</ref> Številni olimpijski objekti so preživeli vojno ali so jih obnovili, vključno z olimpijsko dvorano Zetra in stadionom Asim Ferhatović. V poskusu, da bi Sarajevu povrnili del olimpijske slave,<ref>Return the Olympics to Sarajevo. [returntheolympicstosarajevo.org] Retrieved on 26.1.2017.</ref> se popravljajo prvotne olimpijske proge za sankanje in bob, zahvaljujoč prizadevanjem tako Olimpijskega komiteja Bosne in Hercegovine<ref>Winter Olympic host city Sarajevo to stage course for luge trainers. </ref> kot lokalnih športnih navdušencev.<ref>Sports enthusiasts repair devastated Winter Olympic tracks {{Navedi splet |url=http://www.apnewsarchive.com/2016/Sports_enthusiasts_repair_devastated_Winter_Olympic_tracks/id-ef2e70156070477bb021de1ab021db1c |title=arhivska kopija |accessdate=2023-05-05 |archive-date=2017-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170202035614/http://www.apnewsarchive.com/2016/Sports_enthusiasts_repair_devastated_Winter_Olympic_tracks/id-ef2e70156070477bb021de1ab021db1c |url-status=bot: unknown }} Retrieved on 26.1.2017.</ref> Po sogostiteljstvu Prijateljskih iger jugovzhodne Evrope so Sarajevo izbrali za gostitelja posebnih olimpijskih zimskih iger 2009,<ref>Special Olympics, (2005&nbsp;– Quarter 2). {{Navedi splet|url=http://www.specialolympics.org/NR/rdonlyres/eck3ufhttf2x4pzu3givbtxgymdn333fsyldg5o5cypl6c6mnfglmsb2uxguzhhntjo2p4eypzxd2sm3khvu6qdw62d/SPIRIT_Q2_2005_42-43.pdf|title=2009 Games in Sarajevo|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326162705/http://www.specialolympics.org/NR/rdonlyres/eck3ufhttf2x4pzu3givbtxgymdn333fsyldg5o5cypl6c6mnfglmsb2uxguzhhntjo2p4eypzxd2sm3khvu6qdw62d/SPIRIT_Q2_2005_42-43.pdf|archivedate=26.3.2009}}</ref> vendar je načrte za njihovo izvedbo mesto nato odpovedalo.<ref>Hem, Brad (29.7.2006). [http://www.idahostatesman.com/apps/pbcs.dll/article?AID=2006601210350 Idaho may be in the running to host the 2009 Special Olympics]{{dead link|date=February 2016}} Idaho Statesman.</ref><ref>Special Olympics (May 2006). [http://www.specialolympics.org/Special+Olympics+Public+Website/English/Press_Room/Global_news/Boise+site+of+2009+Games.htm Boise, Idaho (USA) Awarded 2009 Special Olympics World Winter Games] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160101123420/http://www.specialolympics.org/Special%2BOlympics%2BPublic%2BWebsite/English/Press_Room/Global_news/Boise%2Bsite%2Bof%2B2009%2BGames.htm |date=2016-01-01 }} {{Navedi splet |url=http://www.specialolympics.org/Special%2BOlympics%2BPublic%2BWebsite/English/Press_Room/Global_news/Boise%2Bsite%2Bof%2B2009%2BGames.htm |title=arhivska kopija |access-date=2023-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160101123420/http://www.specialolympics.org/Special%2BOlympics%2BPublic%2BWebsite/English/Press_Room/Global_news/Boise%2Bsite%2Bof%2B2009%2BGames.htm |archive-date=2016-01-01 |url-status=bot: unknown}} Global News.</ref><ref>Special Olympics (May 2006). [http://www.specialolympics.org/Special+Olympics+Public+Website/English/Press_Room/Global_news/Boise+site+of+2009+Games.htm Boise, Idaho (USA) Awarded 2009 Special Olympics World Winter Games] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160101123420/http://www.specialolympics.org/Special%2BOlympics%2BPublic%2BWebsite/English/Press_Room/Global_news/Boise%2Bsite%2Bof%2B2009%2BGames.htm |date=2016-01-01 }} {{Navedi splet |url=http://www.specialolympics.org/Special%2BOlympics%2BPublic%2BWebsite/English/Press_Room/Global_news/Boise%2Bsite%2Bof%2B2009%2BGames.htm |title=arhivska kopija |access-date=2023-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160101123420/http://www.specialolympics.org/Special%2BOlympics%2BPublic%2BWebsite/English/Press_Room/Global_news/Boise%2Bsite%2Bof%2B2009%2BGames.htm |archive-date=2016-01-01 |url-status=bot: unknown}} Global News.</ref> Ledena arena za olimpijske igre leta 1984, stadion Zetra, je bila med vojno uporabljena kot začasna bolnišnica in kasneje za nastanitev [[NATO|Natovih]] enot IFOR. Leta 2011 je bilo Sarajevo gostitelj 51. svetovnega vojaškega prvenstva v smučanju z več kot 350 udeleženci iz 23 različnih držav. To je bil prvi mednarodni dogodek večjega pomena po olimpijskih igrah leta 1984.<ref>{{Navedi splet|last=Phone Web|url=http://www.cism-milsport.org/eng/003_SPORTS/019_skiing/main.asp|title=CISM&nbsp;— Conseil International du Sport Militaire&nbsp;— International Military Sports Council|publisher=keezmovies.com|date=9.6.2011|accessdate=15.9.2011|archivedate=28.6.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110628161049/http://www.cism-milsport.org/eng/003_SPORTS/019_skiing/main.asp}}</ref> [[Nogomet]] je v Sarajevu priljubljen šport; mesto gosti dve bolj znani nogometni moštvi, ''FK Sarajevo'' in ''FK Željezničar''. Oba kluba tekmujeta v evropskih in mednarodnih pokalih in turnirjih ter sta nosilca številnih odličij iz obdobja nekdanje Jugoslavije ter neodvisne Bosne in Hercegovine. Drugi pomembni nogometni klubi so še ''FK Olimpik'', ''SAŠK'' in ''Slavija''. Eden od le treh stadionov v Bosni in Hercegovini, ki je označeno z [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] kategorijo 3, je stadion Grbavica, domači stadion FK Željezničar. Drug priljubljen šport je košarka; košarkarski klub KK Bosna Royal je osvojil evropsko prvenstvo leta 1979 ter mnoga jugoslovanska in bosanska državna prvenstva, s čimer je postal eden najuspešnejših košarkarskih klubov v nekdanji Jugoslaviji. Šahovski klub Bosna Sarajevo je šampionska ekipa od osemdesetih let dvajsetega stoletja in je tretjeuvrščeni šahovski klub v Evropi, saj je v devetdesetih letih štirikrat zapored osvojil evropska prvenstva. Rokometni klub RK Bosna nastopa tudi v evropski ligi prvakov in velja za enega najbolj dobro organiziranih rokometnih klubov v jugovzhodni Evropi z zelo številčno bazo navijačev ter odličnimi domačimi in mednarodnimi rezultati. Sarajevo pogosto prireja mednarodne dogodke in tekmovanja v športih, kot sta [[tenis]] in [[Kikboks|kickboxing]]. Priljubljenost tenisa v zadnjih letih narašča. Od leta 2003 je BH Telecom Indoors letni teniški turnir v Sarajevu. Od leta 2007 se vsako leto konec septembra organizira Sarajevski polmaraton. ''Giro di Sarajevo'' je kolesarska dirka, ki se je je leta 2015 udeležilo več kot 2200 kolesarjev.<ref>{{Navedi splet|last=klix.ba|url=http://www.klix.ba/sport/auti-stop-prolaze-bicikli-giro-di-sarajevo-snimljen-dronom/150906059#8|title=Giro di Sarajevo via drone|publisher=klix.ba|date=6.9.2015|accessdate=6.9.2015|archivedate=8.9.2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150908173737/http://www.klix.ba/sport/auti-stop-prolaze-bicikli-giro-di-sarajevo-snimljen-dronom/150906059#8}}</ref> Februarja 2019 sta Sarajevo in [[Istočno Sarajevo|Vzhodno Sarajevo]] gostila zimski olimpijski festival evropske mladine (EYOWF). {| class="wikitable" style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" ! scope="col" |Klub ! scope="col" | Šport ! scope="col" | Lige ! scope="col" | Prizorišče ! scope="col" | Ocena |- | Željezničar | Nogomet | Prva liga Bosne in Hercegovine | Stadion Grbavica | 1921 |- | Sarajevo | Nogomet | Prva liga Bosne in Hercegovine | Asim Ferhatović Hase | 1946 |- | RK Bosna | Rokomet | Rokometno prvenstvo Bosne in Hercegovine | Dvorana Mirze Delibašića | 1948 |- | KK Bosna Royal | Košarka | Prvenstvo Bosne in Hercegovine v košarki | Dvorana Mirze Delibašića | 1951 |- | HK Bosna | Hokej na ledu | Hokejska liga Bosne in Hercegovine | Olimpijska dvorana Zetra | 1980 |- | VK Bosna | Vaterpolo | Vaterpolo liga Bosne in Hercegovine | Olimpijski Bazen Otoka | 1984 |- | SDI Spid | Odbojka | Prvenstvo Bosne v sedeči odbojki | Dvorana Ramiz Salčin | 1994 |- | Fantomi | Odbojka | Prvenstvo Bosne v sedeči odbojki | Dvorana Ramiz Salčin | 1995 |} == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta – sestrska mesta === Sarajevo je pobrateno z naslednjimi mesti:<ref name="twins">{{Navedi splet|title=Gradovi pobratimi: Spisak|url=https://www.sarajevo.ba/bs/article/5778/gradovi-pobratimi-spisak|website=sarajevo.ba|publisher=Sarajevo|language=bs|accessdate=2019-12-20|archivedate=19.12.2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191219160015/https://www.sarajevo.ba/bs/article/5778/gradovi-pobratimi-spisak}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|GBR}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo <small>''(od leta 1957)''</small> *{{flagicon|ALG}} [[Tlemcen]], Alžirija <small>''(od leta 1964)''</small> *{{flagicon|AZE}} [[Baku]], Azerbajdžan <small>''(od leta 1972)''</small> *{{flagicon|GER}} [[Magdeburg]], Nemčija <small>''(od leta 1972)''</small> *{{flagicon|GER}} [[Friedrichshafen]], Nemčija <small>''(od leta 1972)''</small> *{{flagicon|LBY}} [[Tripolis]], Libija <small>''(od leta 1976)''</small> *{{flagicon|ITA}} [[Ferrara]], Italija <small>''(od leta 1978)''</small> *{{flagicon|TUR}} [[Bursa]], Turčija <small>''(od leta 1979)''</small> *{{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]], Avstrija <small>''(od leta 1980)''</small> *{{flagicon|CHN}} [[Tianjin]], Kitajska <small>''(od leta 1981)''</small> *{{flagicon|USA}} [[Harrisburg, Pennsylvania|Harrisburg]], ZDA <small>''(od leta 1984)''</small> *{{flagicon|ITA}} [[Benetke]], Italija <small>''(od leta 1994)''</small> *{{flagicon|ITA}} [[Collegno]], Italija <small>''(od leta 1994)''</small> *{{flagicon|TUR}} [[Ankara]], Turčija <small>''(od leta 1994)''</small> *{{flagicon|HUN}} [[Budimpešta]], Madžarska <small>''(od leta 1995)''</small> *{{flagicon|FRA}} [[Serre Chevalier]], Francija <small>''(od leta 1995)''</small> *{{flagicon|ITA}} [[Prato]], Italija <small>''(od leta 1995)''</small> *{{flagicon|ALB}} [[Tirana]], Albanija <small>''(od leta 1996)''</small> *{{flagicon|TUR}} [[Carigrad]], Turčija <small>''(od leta 1997)''</small> *{{flagicon|KWT}} [[Kuvajt (mesto)|Kuvajt]], Kuvajt <small>''(od leta 1998)''</small> *{{flagicon|USA}} [[Dayton, Ohio|Dayton]], ZDA <small>''(od leta 1999)''</small> *{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]], Španija <small>''(od leta 2000)''</small> *{{flagicon|ESP}} [[Madrid]], Španija <small>''(od leta 2007)''</small> *{{flagicon|CRO}} [[Pulj]], Hrvaška <small>''(od leta 2012)''</small> *{{flagicon|IRN}} [[Teheran]], Iran <small>''(od leta 2016)''</small> *{{flagicon|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija <small>''(od leta 2017)''</small> *{{flagicon|QAT}} [[Doha]], Katar <small>''(od leta 2018)''</small> *{{flagicon|TUR}} [[İzmir]], Turčija <small>''(od leta 2022)''</small><ref>{{navedi novice |url=https://www.cumhuriyet.com.tr/turkiye/saraybosna-izmirin-25inci-kardes-sehri-oldu-1957437 |title=Saraybosna İzmir'in 25'inci kardeş şehri oldu |language=tr |work=Cumhuriyet |date=13.7.2022 |accessdate=13.7.2022}}</ref> *{{flagicon|MNE}} [[Podgorica]], Črna gora <small>''(od leta 2022)''</small> {{div col end}} === Prijateljstvo === Sarajevo je prijatelj z naslednjimi mesti:<ref name="twins"/><ref name="friends">{{Navedi splet|title=Gradovi prijatelji|url=https://www.sarajevo.ba/bs/article/5777/gradovi-prijatelji|website=sarajevo.ba|publisher=Sarajevo|language=bs|accessdate=2019-12-20|archivedate=19.12.2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191219160016/https://www.sarajevo.ba/bs/article/5777/gradovi-prijatelji}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Villes jumelles|url=https://www.villederueil.fr/fr/villes-jumelles|website=villederueil.fr|publisher=Rueil-Malmaison|language=fr|accessdate=2019-12-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191110000842/https://www.villederueil.fr/fr/villes-jumelles|archivedate=10.11.2019}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} * {{ikonazastave|Turčija}} [[Akhisar]], Turčija * {{ikonazastave|Alžirija}} [[Alžir]], Alžirija * {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]], Nizozemska * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]], Turčija * {{ikonazastave|Kanada}} [[Calgary]], Kanada * {{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dayton]], ZDA * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Dubrovnik]], Hrvaška * {{ikonazastave|Egipt}} [[Kairo]], Egipt * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Karlovec]], Hrvaška * {{ikonazastave|Turčija}} [[Konya]], Turčija * {{ikonazastave|Norveška}} [[Lillehammer]], Norveška * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], Slovenija * {{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]], Italija * {{ikonazastave|Iran}} [[Rašt]], [[Iran]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Salt Lake City]], ZDA * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Skopje]], Severna Makedonija * {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]], Švedska * {{ikonazastave|Češka}} [[Tábor]], Češka * {{ikonazastave|Alžirija}} [[Tlemcen]], Alžirija * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wolfsburg]], Nemčija * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]], Hrvaška {{div col end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Sarajevo}} * {{Uradno spletno mesto|https://www.sarajevo.ba/}} * [https://www.britannica.com/place/Sarajevo/ Sarajevo] on [[Enciklopedija Britannica|Encyclopædia Britannica]] * [http://www.sarajevopanorama.info/ Sarajevo Panorama] {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Sarajevo| ]] [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta zimskih olimpijskih iger]] [[Kategorija:Zimske olimpijske igre 1984]] 90uyvmjwhflg2kbupitxbdzxrm7fvzs Wikipedija:Želeni članki 4 9326 6759558 6758636 2026-10-02T09:20:14Z Mirnaa 12 265210 /* B */ Predlog za članek 6759558 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] * [[Ananda Mahidol]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) * [[Bezirksliga]] (7. nemška liga) * BRANE BRANKO KOREZ, MED MIMETIČNIM IN SUBLIMNIM https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] * [[Championnat National]] (3. francoska liga) * [[Championnat National 2]] (4. francoska liga) * [[Championnat National 3]] (5. francoska liga) == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] * [[2. SML zahod]] (nogomet) * [[2. SML vzhod]] (nogomet) * [[2. SKL zahod]] (nogomet) * [[2. SKL vzhod]] (nogomet) * [[2. liga U15 zahod]] (nogomet) * [[2. liga U15 vzhod]] (nogomet) * [[2. Bundesliga]] (2. nemška liga) * [[Departmental]] (9. in nižje francoske lige) == E == * [[EFL Championship]] * [[EFL League One]] * [[EFL League Two]] * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] * Ema Marhat == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Isthmian League]] * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) * [[Konferenčna liga]] (nogomet) * [[Kreisliga]] (8. in nižje nemške lige) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] * [[Lily Tembo]] * [[La Liga Hypermotion]] (2. španska liga) * [[Ligue 2]] (2. francoska liga) == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/). * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[MNZ Celje]] * [[MNZ Gorenjske – Kranj]] * [[MNZ Koper]] * [[MNZ Lendava]] * [[MNZ Ljubljana]] * [[MNZ Maribor]] * [[MNZ Murska Sobota]] * [[MNZ Ptuj]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[National League]] (5. angleška liga) * [[National League North]] * [[National League South]] * [[neoliberalizem]] * [[Nogometna taktika]] * [[Northern Premier League]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] * [[Oberliga]] (5. nemška liga) == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[1. liga U15]] (nogomet) * [[1. SKL]] (nogomet) * [[1. SML]] (nogomet) * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] * [[Pust v Cerknici]] * [[Primera Federacion]] (3. španska liga) * [[Promozione]] (6. italijanska liga) * [[Prima Categoria]] (7. italijanska liga) <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) * [[Regionalliga]] (4. nemška liga) * [[Regional 1]] (6. francoska liga) * [[Regional 2]] (7. francoska liga) * [[Regional 3]] (8. francoska liga) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superliga MNZ Ptuj]] * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) *[[Siti Nurhaliza]] ([[:en:Siti Nurhaliza|en]]) *[[Sekularizem]] *[[Southern League]] *[[Segunda Federacion]] (4. španska liga) *[[Serie C]] (3. italijanska liga) *[[Serie D]] (4. italijanska liga) *[[Seconda Categoria]] (8. italijanska liga) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tiki-taka]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[3. SNL Zahod|3. SNL zahod]] * [[3. SNL Vzhod|3. SNL vzhod]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) * [[Tercera Federacion]] (5. španska liga) * [[Terza Categoria]] (9. italijanska liga) * [[3. Liga]] (3. nemška liga) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] * [[Verbandsliga / Landesliga]] (6. nemška liga) == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == * [[Ženska nogometna liga]] == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] i87un8k293qqu1j6lfehaa7i10xi80j 6759561 6759558 2026-10-02T09:30:04Z Mirnaa 12 265210 /* B */ Predlog za članek 6759561 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] * [[Ananda Mahidol]] == B == * BRANE BRANKO KOREZ<nowiki/>https://museums.eu/collection/object/296912/brez-naslova, http://museums.eu/collection/object/295923?pUnitId=2&pDashed=brez-naslova, https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) * [[Bezirksliga]] (7. nemška liga) * BRANE BRANKO KOREZ, MED MIMETIČNIM IN SUBLIMNIM https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] * [[Championnat National]] (3. francoska liga) * [[Championnat National 2]] (4. francoska liga) * [[Championnat National 3]] (5. francoska liga) == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] * [[2. SML zahod]] (nogomet) * [[2. SML vzhod]] (nogomet) * [[2. SKL zahod]] (nogomet) * [[2. SKL vzhod]] (nogomet) * [[2. liga U15 zahod]] (nogomet) * [[2. liga U15 vzhod]] (nogomet) * [[2. Bundesliga]] (2. nemška liga) * [[Departmental]] (9. in nižje francoske lige) == E == * [[EFL Championship]] * [[EFL League One]] * [[EFL League Two]] * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] * Ema Marhat == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Isthmian League]] * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) * [[Konferenčna liga]] (nogomet) * [[Kreisliga]] (8. in nižje nemške lige) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] * [[Lily Tembo]] * [[La Liga Hypermotion]] (2. španska liga) * [[Ligue 2]] (2. francoska liga) == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/). * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[MNZ Celje]] * [[MNZ Gorenjske – Kranj]] * [[MNZ Koper]] * [[MNZ Lendava]] * [[MNZ Ljubljana]] * [[MNZ Maribor]] * [[MNZ Murska Sobota]] * [[MNZ Ptuj]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[National League]] (5. angleška liga) * [[National League North]] * [[National League South]] * [[neoliberalizem]] * [[Nogometna taktika]] * [[Northern Premier League]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] * [[Oberliga]] (5. nemška liga) == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[1. liga U15]] (nogomet) * [[1. SKL]] (nogomet) * [[1. SML]] (nogomet) * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] * [[Pust v Cerknici]] * [[Primera Federacion]] (3. španska liga) * [[Promozione]] (6. italijanska liga) * [[Prima Categoria]] (7. italijanska liga) <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) * [[Regionalliga]] (4. nemška liga) * [[Regional 1]] (6. francoska liga) * [[Regional 2]] (7. francoska liga) * [[Regional 3]] (8. francoska liga) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superliga MNZ Ptuj]] * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) *[[Siti Nurhaliza]] ([[:en:Siti Nurhaliza|en]]) *[[Sekularizem]] *[[Southern League]] *[[Segunda Federacion]] (4. španska liga) *[[Serie C]] (3. italijanska liga) *[[Serie D]] (4. italijanska liga) *[[Seconda Categoria]] (8. italijanska liga) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tiki-taka]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[3. SNL Zahod|3. SNL zahod]] * [[3. SNL Vzhod|3. SNL vzhod]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) * [[Tercera Federacion]] (5. španska liga) * [[Terza Categoria]] (9. italijanska liga) * [[3. Liga]] (3. nemška liga) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] * [[Verbandsliga / Landesliga]] (6. nemška liga) == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == * [[Ženska nogometna liga]] == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] 51f5loc1f7qq96nh3mwuohlqpqxedx5 6759596 6759561 2026-10-02T10:16:11Z Mirnaa 12 265210 /* M */ Predlog za članek 6759596 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] * [[Ananda Mahidol]] == B == * BRANE BRANKO KOREZ<nowiki/>https://museums.eu/collection/object/296912/brez-naslova, http://museums.eu/collection/object/295923?pUnitId=2&pDashed=brez-naslova, https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) * [[Bezirksliga]] (7. nemška liga) * BRANE BRANKO KOREZ, MED MIMETIČNIM IN SUBLIMNIM https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] * [[Championnat National]] (3. francoska liga) * [[Championnat National 2]] (4. francoska liga) * [[Championnat National 3]] (5. francoska liga) == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] * [[2. SML zahod]] (nogomet) * [[2. SML vzhod]] (nogomet) * [[2. SKL zahod]] (nogomet) * [[2. SKL vzhod]] (nogomet) * [[2. liga U15 zahod]] (nogomet) * [[2. liga U15 vzhod]] (nogomet) * [[2. Bundesliga]] (2. nemška liga) * [[Departmental]] (9. in nižje francoske lige) == E == * [[EFL Championship]] * [[EFL League One]] * [[EFL League Two]] * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] * Ema Marhat == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Isthmian League]] * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) * [[Konferenčna liga]] (nogomet) * [[Kreisliga]] (8. in nižje nemške lige) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] * [[Lily Tembo]] * [[La Liga Hypermotion]] (2. španska liga) * [[Ligue 2]] (2. francoska liga) == M == * MED MIMETIČNIM IN SUBLIMNIM<nowiki/>https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/). * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[MNZ Celje]] * [[MNZ Gorenjske – Kranj]] * [[MNZ Koper]] * [[MNZ Lendava]] * [[MNZ Ljubljana]] * [[MNZ Maribor]] * [[MNZ Murska Sobota]] * [[MNZ Ptuj]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[National League]] (5. angleška liga) * [[National League North]] * [[National League South]] * [[neoliberalizem]] * [[Nogometna taktika]] * [[Northern Premier League]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] * [[Oberliga]] (5. nemška liga) == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[1. liga U15]] (nogomet) * [[1. SKL]] (nogomet) * [[1. SML]] (nogomet) * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] * [[Pust v Cerknici]] * [[Primera Federacion]] (3. španska liga) * [[Promozione]] (6. italijanska liga) * [[Prima Categoria]] (7. italijanska liga) <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) * [[Regionalliga]] (4. nemška liga) * [[Regional 1]] (6. francoska liga) * [[Regional 2]] (7. francoska liga) * [[Regional 3]] (8. francoska liga) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superliga MNZ Ptuj]] * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) *[[Siti Nurhaliza]] ([[:en:Siti Nurhaliza|en]]) *[[Sekularizem]] *[[Southern League]] *[[Segunda Federacion]] (4. španska liga) *[[Serie C]] (3. italijanska liga) *[[Serie D]] (4. italijanska liga) *[[Seconda Categoria]] (8. italijanska liga) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tiki-taka]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[3. SNL Zahod|3. SNL zahod]] * [[3. SNL Vzhod|3. SNL vzhod]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) * [[Tercera Federacion]] (5. španska liga) * [[Terza Categoria]] (9. italijanska liga) * [[3. Liga]] (3. nemška liga) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] * [[Verbandsliga / Landesliga]] (6. nemška liga) == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == * [[Ženska nogometna liga]] == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] ilw3g2gx37lm8fm2rolbb4l4gq4leys 6759620 6759596 2026-10-02T11:20:21Z A09 188929 fmt 6759620 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] * [[Ananda Mahidol]] == B == * [[Branko Korez]] ([https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ ref]) * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) * [[Bezirksliga]] (7. nemška liga) == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] * [[Championnat National]] (3. francoska liga) * [[Championnat National 2]] (4. francoska liga) * [[Championnat National 3]] (5. francoska liga) == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] * [[2. SML zahod]] (nogomet) * [[2. SML vzhod]] (nogomet) * [[2. SKL zahod]] (nogomet) * [[2. SKL vzhod]] (nogomet) * [[2. liga U15 zahod]] (nogomet) * [[2. liga U15 vzhod]] (nogomet) * [[2. Bundesliga]] (2. nemška liga) * [[Departmental]] (9. in nižje francoske lige) == E == * [[EFL Championship]] * [[EFL League One]] * [[EFL League Two]] * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] * [[Ema Marhat]] == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Isthmian League]] * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) * [[Konferenčna liga]] (nogomet) * [[Kreisliga]] (8. in nižje nemške lige) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] * [[Lily Tembo]] * [[La Liga Hypermotion]] (2. španska liga) * [[Ligue 2]] (2. francoska liga) == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[MNZ Celje]] * [[MNZ Gorenjske – Kranj]] * [[MNZ Koper]] * [[MNZ Lendava]] * [[MNZ Ljubljana]] * [[MNZ Maribor]] * [[MNZ Murska Sobota]] * [[MNZ Ptuj]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[National League]] (5. angleška liga) * [[National League North]] * [[National League South]] * [[neoliberalizem]] * [[Nogometna taktika]] * [[Northern Premier League]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] * [[Oberliga]] (5. nemška liga) == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[1. liga U15]] (nogomet) * [[1. SKL]] (nogomet) * [[1. SML]] (nogomet) * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] * [[Pust v Cerknici]] * [[Primera Federacion]] (3. španska liga) * [[Promozione]] (6. italijanska liga) * [[Prima Categoria]] (7. italijanska liga) <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) * [[Regionalliga]] (4. nemška liga) * [[Regional 1]] (6. francoska liga) * [[Regional 2]] (7. francoska liga) * [[Regional 3]] (8. francoska liga) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev ([https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela 1], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707 2], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009 3], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909 4], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701 5]) * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superliga MNZ Ptuj]] * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) *[[Siti Nurhaliza]] ([[:en:Siti Nurhaliza|en]]) *[[Sekularizem]] *[[Southern League]] *[[Segunda Federacion]] (4. španska liga) *[[Serie C]] (3. italijanska liga) *[[Serie D]] (4. italijanska liga) *[[Seconda Categoria]] (8. italijanska liga) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tiki-taka]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[3. SNL Zahod|3. SNL zahod]] * [[3. SNL Vzhod|3. SNL vzhod]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) * [[Tercera Federacion]] (5. španska liga) * [[Terza Categoria]] (9. italijanska liga) * [[3. Liga]] (3. nemška liga) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] * [[Verbandsliga / Landesliga]] (6. nemška liga) == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == * [[Ženska nogometna liga]] == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] 7j05cdtbkm1lwzfo2xsrw1d426yy7i3 Srbija 0 10325 6759539 6757572 2026-10-02T08:10:48Z ~2026-52889-30 266680 /* */ 6759539 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Република Србија | conventional_long_name = Republika Lena | common_name = Srbija | common_name2 = Srbije | image_flag = Flag_of_Serbia.svg | image_coat = Coat of arms of Serbia.svg | image_map = Europe-Serbia (2006–2008).svg | map_caption = Lega Srbije (temno zelena) in spornega ozemlja Kosova (svetlo zeleno)<br/>na [[Evropa|Evropski celini]] (siva) <!-- *NARODNO GESLO* SRBIJE **NI!** SAMO SLOGA SRBINA SPASAVA. HVALA ZA RAZUMEVANJE.-->| national_anthem = <span style="line-height:1.25em;">''[[Bože pravde]]''<small><br/>»Bog pravice«</small></span> | official_languages = [[srbščina]]{{smallsup|1}} | regional_languages = [[madžarščina]], [[hrvaščina]], [[slovaščina]], [[albanščina]], [[romunščina]], [[rusinščina]]{{smallsup|2}} | capital = [[Beograd]] | government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Srbije|predsednik]]: | leader_title2 = [[predsednik vlade Srbije|predsednica vlade]]: | leader_name1 = [[Ana Brnabić]] (v. d.) | leader_name2 = [[Đuro Macut]] | sovereignty_type = Ustanovitev | sovereignty_note = | established_event1 = [[Kneževina Srbija|kneževina]] | established_event2 = [[Kraljevina Srbija (1217–1345)|kraljevina]] | established_event3 = [[Srbsko cesarstvo|cesarstvo]] | established_event4 = [[berlinski kongres|priznana]] neodvisnost od [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | established_event5 = [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|kraljevina]] | established_event6 = [[Kraljevina SHS]] /[[Jugoslavija]] | established_event7 = [[Referendum o neodvisnosti Črne gore, 2006|razpad]] [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] | established_date1 = [[780]] | established_date2 = [[1217]] | established_date3 = [[1346]] | established_date4 = [[1878]] | established_date5 = [[1882]] | established_date6 = [[1918]] | established_date7 = [[5. junij]] [[2006]] | area_rank = | area_km2 = 77.474 | percent_water = 0,13 | population_census = 6.647.003 (brez Kosova) | population_census_year = 2022<ref name="popis22">{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/sr-Latn/ |title=Početna - O popisu stanovništva |website=popis2022.stat.gov.rs}}</ref> | population_density_km2 = 86 | population_density_rank = | demonym = [[Srbi|Srb, Srbkinja]] | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.RS">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=942,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Serbia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-11}}</ref> | GDP_nominal = 75,02 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 88. | GDP_PPP = 173,08 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 80. | GDP_nominal_per_capita = 11.301 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 80. | GDP_PPP_per_capita = 26.074 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 68. | Gini = 33,3 | Gini_year = 2019 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url = https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tessi190&plugin=1 |title = Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |publisher = [[Eurostat]] |website = ec.europa.eu |access-date =2020-12-16 }}</ref> | HDI_year = 2021 | HDI = 0,802 | HDI_change = | HDI_rank = 63. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> | currency = [[srbski dinar]] | currency_code = RSD | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | cctld = [[.rs]]{{smallsup|3}} | calling_code = 381 | iso3166code = RS | vehicle_code = SRB | footnotes = <sup>1</sup> V enotah lokalne samouprave, kjer tradicionalno živijo narodnostne manjšine, so njihovi jeziki v enakopravni uradni uporabi.<br/><sup>2</sup> Uradni jeziki [[Vojvodina, Srbija|Vojvodine]] oziroma [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija|Kosova]].<br/><sup>3</sup>Od septembra 2006; do marca 2010 je ostala v uporabi tudi domena [[.yu]]. }} '''Republika Srbija''' ({{jezik-sr|Република Србија/Republika Srbija}}) je [[celinska država]], ki leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi ([[Panonska nižina]]). Del Republike Srbije je [[avtonomna pokrajina]] [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]]. Do 17. februarja 2008 je imelo status avtonomne pokrajine kot dela Srbije tudi [[Kosovo]]. S strani Albancev je enostransko razglasilo neodvisnost, ki jo je priznalo preceljšnje število držav, Srbija pa je ne priznava. Po zadnjem popisu prebivalstva 2022 ima Srbija (brez Kosova) približno 6,65 milijona prebivalcev. Republika Srbija je opredeljena kot [[demokracija|demokratična]] država [[Srbi|srbskega naroda]] in vseh drugih državljanov, ki živijo v njej. Država temelji na demokratičnih temeljih, tržnem gospodarstvu, [[Človekove pravice|človekovih pravicah]] in vladavini prava. Srbija na severu meji na [[Madžarska|Madžarsko]], na vzhodu na [[Romunija|Romunijo]] in na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na jugu na [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in na [[Kosovo]], na zahodu pa na [[Črna gora|Črno goro]], [[Hrvaška|Hrvaško]] ter na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. Srbija je bila od konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sestavni del skupne države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]]. Najprej v [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki se je kasneje preimenovala v [[Kraljevina SHS|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je še kasneje preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], po 2. svetovni vojni pa kot del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (SFRJ). Po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] se je oblikovala [[Zvezna republika Jugoslavija]] (ZRJ). Leta 2003 so to državno skupnost preimenovali v [[Srbija in Črna gora]]. Od 5. junija 2006 je Srbija po 88 letih ponovno suverena in [[neodvisnost|neodvisna]] država. Je pravna naslednica ZRJ. Glavno mesto s skoraj poldrugim milijonom prebivalcev (samo mesto 1,2 milijona) je [[Beograd]], ki je tudi administrativno, kulturno in gospodarsko središče Srbije. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Srbije}} {{multiple image | align = left | direction = horizontal | total_width = 280 | image1 = Lepenski vir Praroditeljka (Foremother, cca 7000 BCE).jpg | caption1 = [[Lepenski Vir]] | image2 = Vinca clay figure 02.jpg | caption2 = [[Vinčanska kultura]] }} Prvi podatki o srbski državi so iz 7. stoletja]], ko je Srbiji vladala dinastija [[Vlastimirovići|Vlastimirović]]. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, imenovane [[Raška]], je bil [[veliki župan]] [[Štefan Nemanja]], srbski vladar iz 12. stoletja iz [[Nemanjići|dinastije Nemanjić]]. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Leta 1217, tekom vladavine [[Štefan Prvokronani|Štefana Prvokronanega]], postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta [[1346]] pod vladavino [[Stefan Dušan|Stefana Dušana]], ki se je proglasil za ''Cara Srba i Grka'' (Cesarja Srbov in Grkov). [[Turki]] so porazili srbsko plemstvo leta 1389 v [[Kosovska bitka|bitki na Kosovskem polju]], dokončno pa so jo zavzeli, ko je leta 1459 padlo [[Smederevo]]. Med letoma 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], čeprav le v krajših intervalih, najdaljši je bil od 1718 do 1739. [[Habsburška monarhija]] je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije. Leta 1804 so Srbi, pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali [[Đorđe Petrović |Đorđe Petrović Karađorđe]] (tudi Črni Đorđe), organizirali upor in tako so leta 1815 dobili avtonomno srbsko [[Srbska kneževina|kneževino]]. Od 1813 do 1882 so srbsko državo vodili knezi, od leta 1882 pa kralji [[Obrenovići|rodbine Obrenović]]. Prvo [[ustava|ustavo]] je Srbija dobila 15. februarja leta 1835 ([[Sretenjska ustava]]). Na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta [[1878]] je Srbija dobila mednarodno priznanje. Srbi na južnem [[Madžarska|Ogrskem]] so v sredini 19. stoletja dobili avtonomijo pod imenom [[Vojvodina|Vojvodina Srbska]]. Po Majskem preobratu 1903 in atentatu na [[Aleksander I. Obrenović|kralja Aleksandra Obrenovića]] in kraljico Drago, so na oblast zopet prišli [[Karađorđevići]]. Za novega kralja je bil imenovan [[Peter II. Karađorđević]]. Po zmagah v [[Balkanske vojne|balkanskih vojnah]] se je Srbija zelo razširila na jug. Kljub velikim človeškim in materialnim izgubam je Srbija pomagala silam [[antante]] do zmage v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. 1. decembra leta 1918 se je Kraljevina Srbija združila s Črno goro in [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS)]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in se leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Srbija pod okupacijo Sil Osi, torej pod okupacijo [[nacistična Nemčija|nacistične Nemčije]] in njenih zaveznikov; Italije, Bolgarije, Madžarske, Albanije in marionetne pro-fašistične državne tvorbe imenovane [[Neodvisna država Hrvaška]] (NDH). [[Slika:Romuliana,_from_air.jpg|thumb|left|Ostanki cesarske palače Felix Romuliana, [[Gamzigrad]]]] Po končani vojni leta 1945 Srbija postane del novo nastale [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratične federativne Jugoslavije]], pod vodstvom komunističnega režima na čelu z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom-Titom]]. To državo je sestavljalo 6 republik: poleg Srbije še [[Hrvaška]], [[Slovenija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]] in [[Makedonija]]. Še istega leta (1945) se je država preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]], Srbija pa v Ljusko republiko Srbijo (Narodna republika Srbija). 1963, s preimenovanjem države v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo]] se tudi Srbija preimenuje v Socialistično republiko Srbijo (Socijalistička republika Srbija). Z ustavo 1963 sta njena konstitutivna dela tudi dve avtonomni pokrajini (na novo Kosovo in Metohija - od 1968 samo Kosovo, je bilo dotlej le avtonomna oblast, Vojvodina pa je bila avtonomna pokrajina že od 1945). Njune ingerence postanejo vse večje, zlasti po letu 1968 oz. novo ustavo 1974, ko postaneta kot konstitutivna dela federacija dejansko skoraj neodvisni od Srbije, obenem pa lahko blokirata njene odločitve, ker se je pri nekaterih odločitvah zahtevalo soglasje pokrajinskih skupščin. Srbi so kot večinski narod znotraj Jugoslavije in tudi same Srbije postali tako dejansko hendikepirani in tudi frustriran, da se je konec 80. let prebudil močan nacionalistični val, ki mu je načeloval srbski voditelj [[Slobodan Milošević]], kar je privedlo do razpada skupne države ter postopne osamosvojitve njenih sestavnih delov. Od leta 1992, ko je razpadla [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]], pa vse do leta 2003, je Srbija s Črno goro tvorila [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno Republiko Jugoslavijo]]. Leta 2003 se je ta tvorba preimenovala v državno skupnost [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]. 21. maja 2006 je imela Črna Gora referendum, na katerem so se njeni prebivalci odločili za neodvisnost. Od takrat Republika Srbija deluje kot samostojni subjekt in država. 17.februarja 2008 se je od Srbije ''de facto'' osamosvojila nekdanja srbska avtonomna pokrajina [[Kosovo]], ki je postala država z glavnim mestom [[Priština]]. == Geografija == [[Slika:Serbien_topo.png|thumb|left|250px|Topografska karta Srbije]] Srbija, država brez izhoda na morje, ki leži na križišču med srednjo in jugovzhodno Evropo, se nahaja na Balkanskem polotoku in v Panonski nižini. Srbija leži med 41° in 47° severne zemljepisne širine ter 18° in 23° vzhodne zemljepisne dolžine. Država pokriva skupno 88.499 km<sup>2</sup> (vključno s Kosovim); brez Kosova je skupna površina 77.589 km<sup>2</sup>.[4][3] Dolžina meje s posamezno sosednjo državo je: [[Albanija]] 115&nbsp;km, [[Bosna in Hercegovina]] 302&nbsp;km, [[Bolgarija]] 318&nbsp;km, [[Hrvaška]] 241&nbsp;km, [[Madžarska]] 151&nbsp;km, [[Severna Makedonija]] 221&nbsp;km, [[Črna gora]] 203&nbsp;km in [[Romunija]] 476&nbsp;km. {{Multiple image | caption_align = center | align = right | direction = vertical | image1 = Veliki_Kazan.jpg | image2 = Tara_Vidikovac_Banjska_Stena_01.jpg | image3 = Babin Zub, Stara planina.jpg | caption1 = [[Narodni park Džerdap]] | caption2 = [[Narodni park Tara]] | caption3 = [[Stara planina]], vzhodna Srbija }} Panonska nižina pokriva severno tretjino države (Vojvodina in Mačva), medtem ko se vzhodni vrh Srbije razteza v Vlaško nižino. Teren osrednjega dela države sestavljajo predvsem hribi, ki jih prečkajo reke. V južni tretjini Srbije prevladujejo gore. [[Dinarsko gorovje]] se razteza na zahodu in jugozahodu, sledi toku rek [[Drina]] in [[Ibar]]. [[Karpati]] in [[Stara planina|Balkansko gorovje]] se raztezajo v smeri sever-jug v vzhodni Srbiji. Na tem delu države leži tudi 15 gorskih vrhov ki so višji od 2000 metrov, najvišji vrh pa je [[Džeravica]] (na Prokletijah) z višino 2656 metrov. Starodavne gore v jugovzhodnem delu države spadajo v gorski sistem [[Rila]]-[[Rodopi]]. Nadmorska višina sega od vrha [[Midžor]] v Balkanskem gorovju na 2169 metrih (najvišji vrh v Srbiji) do najnižje točke le 17 metrov v bližini reke Donave pri Prahovu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325112229/http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |url-status=usurped |archive-date=25 March 2012 |title=O Srbiji |publisher=Turistickimagazin.com }}</ref> Največje jezero je DŽerdapsko jezero (163 kvadratnih kilometrov), najdaljša reka, ki teče skozi Srbijo, pa je Donava (587,35 kilometra). Gorski relief Srbije ima veliko [[kanjon]]ov (Tribuća, Vučjanka, Dubrašnica) in pečin ([[Resavska pečina]], [[Ceremošnja]], [[Risovača]]), lepoto te narave pa še povečujejo zaščiteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko [[endemit]]skih živali, veliko je tudi voda, potokov, pašnikov itd. Srbija ima 5 [[Narodni park|narodnih parkov]]: [[Narodni park Džerdap|Džerdap]], [[Narodni park Kopaonik|Kopaonik]], [[Narodni park Tara|Tara]], [[Narodni park Šar planina]] in [[narodni park Fruška gora]]. Vsi narodni parki imajo zelo visoke klimatske in zdravstveno-rekreativne vrednosti. === Hidrologija === Večji del Srbije spada v [[porečje]] [[Donava|Donave]] (81.261&nbsp;km², 92 %), katere tok v dolžini 588 kilometrov teče od severa proti jugu do Beograda, nato pa proti vzhodu. Poleg Donave so plovni tudi nekateri njeni pritoki: [[Sava]] (206&nbsp;km), [[Tisa]] (168&nbsp;km) in delno tudi [[Velika Morava]] (celoten tok 185&nbsp;km). Del južnih srbskih voda se izliva v povodje rek [[Beli Drim]] in [[Radika]] na Kosovu (4.500&nbsp;km², 5 %), ki se izlivata v [[Jadransko morje]]. Povodja rek [[Pčinja]], [[Lepenec|Lepenac]] in [[Dragovštica]] na jugovzhodu, se izlivajo v [[Egejsko morje]] (2,650&nbsp;km², 3 %). Ostale velike reke so še [[Zahodna Morava]] (308&nbsp;km), [[Južna Morava]] (295&nbsp;km), [[Ibar]] (272&nbsp;km), [[Drina]], ki je mejna reka z BiH (220&nbsp;km), in [[Timok]] (202&nbsp;km). Največje jezero v Srbiji je [[akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] Džerdapsko jezero z 163&nbsp;km² (z romunskim delom 253&nbsp;km²). Največje naravno jezero je [[Belo jezero]] v Vojvodini s površino 25&nbsp;km². Ostala pomembnejša jezera so še [[Vlasinsko jezero]] in jezero [[Perućac]]. Največji rečni otok je otok na Donavi pri Kostolcu s površino 60&nbsp;km². Največji [[slap]] v Srbiji je [[Jelovarnik]] (71 metrov) na [[Kopaonik]]u. Največji in najdaljši kanjon v Srbiji in hkrati tudi v Evropi je Džerdap na Donavi. === Podnebje === Srbija leži na Balkanskem polotoku, ki je obkrožen s toplimi morji (Jadransko, Egejsko, Črno), na severu pa se naslanja na evropsko celino. Poleg tega na podnebje Srbije močno vpliva relief. Na severu prevladuje celinsko podnebje, ki prehaja v zmerno-celinsko na jugu, v višjih legah pa je gorsko podnebje. Zime v Srbiji so kratke, hladne in snežne, poletja pa topla. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa julij. Najnižja izmerjena temperatura v Srbiji je –39,5&nbsp;°C (13. januara 1985 v naselju [[Karajukića Bunari]] na [[Pešter]]u), najvišja pa 44,9&nbsp;°C (24. julija 2007 v [[Smeredevska Palanka|Smederevski Palanki]]).<ref name="temp">{{navedi splet |url=http://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/klimatologija_temp_rezim.php |title=Republićki hidrometeorološki zavod |accessdate=2009-08-21 }}</ref> Povprečna letna temperatura v Srbiji je 10.9&nbsp;°C (predeli pod 300 m nadmorske višine), 10&nbsp;°C (300–500 m), 6&nbsp;°C (1000–1500 m.), 3&nbsp;°C (nad 1500 m).<ref name="temp" /> Povprečna letna količina padavin je 896&nbsp;mm. Največ padavin pade junija in maja, najbolj suha meseca pa sta februar in oktober. [[Slika:SerbiaKoppenClimate.svg|thumb|right|280px|Podnebni zemljevid Srbije]] Najpomembnejši vetrovi v Srbiji so: * [[košava]] (hladen in suh veter na severu Srbije) * severac (hladen in suh severni veter) * moravac (hladen in suh veter značilen za dolino Morave) * južni veter (topel in suh, piha z juga doline Morave) * jugozahodnik (topel in vlažen, prihaja z Jadrana in doseže zahodno Srbijo) == Upravna razdelitev == {{glavni|Regije Srbije|Okrožja Srbije}} === Regije pred letom 2009 === Pred oblikovanjem statističnih regij leta 2009, sta bili v ustavi Republike Srbije določeni 2 [[avtonomna pokrajina|avtonomni pokrajini]]: * [[Vojvodina]] (administrativni center: [[Novi Sad]]) * [[Kosovo in Metohija]] (administrativni center: [[Priština]]) Preostala Srbija, ki ni bila vključena v pokrajini, se je neuradno imenovala tudi Ožja Srbija ([[Centralna Srbija]]), ni bila posebna administrativna enota, pač pa dejansko le statistična enota oz. področje, ki je bilo pod neposredno upravo državnih organov republike Srbije. === Regije po letu 2009 === [[Slika:SerbiaPoliticalDivision.png|thumb|250px|Zemljevid srbskih občin (138 občin)]] Julija 2009 je vlada Republike Srbije sprejela zakon, s katerim je Srbija razdeljena na sedem statističnih regij: * Vojvodina * Beograd * Zahodna regija * Vzhodna regija * Centralna regija * Južna regija * Kosovo Oblikovanje novih regij pomeni, da Centralna Srbija, ki je pred tem predstavljala neko obliko statistične regije, praktično ne obstaja več oziroma je razdeljena na 5 novih statističnih regij. === Upravna okrožja === Srbija je razdeljena na 29 [[Okrožja Srbije|okrožij]] in območje mesta [[Beograd]]. Na področju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okrožij, medtem ko je na področju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlje mesta Beograd. Vsako upravno okrožje je sestavljeno iz več občin, občine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti. === Mesta === Poleg Beograda so največja srbska mesta [[Novi Sad]], ki je glavno mesto avtonomne pokrajine Vojvodine, južnosrbski [[Niš]] ter osrednjesrbski [[Kragujevac]], ki imajo vsa okoli 200.000 ali več prebivalcev. Več kot sto tisoč prebivalcev imajo še Leskovac, Subotica, Pančevo, Kruševac, Kraljevo, Zrenjanin, Čačak in Šabac ter Novi Pazar (po popisu 2022){{glavni|Seznam mest v Srbiji}} [[Slika:Свјетлопис_Биограда_на_води(2022.).jpg|thumb|right|200px|Beograd]] [[Slika:Petrovaradinska_tvrđava,_12.jpg|thumb|right|200px|Novi Sad]] V celotni Srbiji je 6.167 naselij. V Srbiji je skupno 24 mest in glavno mesto Beograd, ki ima poseben status. Ta mesta so: * [[Beograd]] (1.281.801 prebivalcev, s širšo okolico 1.576.124; 2022: 1.685.563) *[[Novi Sad]] (255.071, z okolico 333.895; 2022: 367.121) *[[Niš]] (173.724, z okolico 250.518; 2022: 249.816) * [[Kragujevac]] (193.930, s širšo okolico 211.580) * [[Leskovac]] * [[Subotica]] * [[Pančevo]] * [[Kruševac]] * [[Kraljevo]] * [[Zrenjanin]] (Veliki Bečkerek) * [[Čačak]] * [[Šabac]] * [[Novi Pazar]] * [[Valjevo]] * [[Vranje, Srbija|Vranje]] * [[Zaječar]] * [[Jagodina]] (Svetozarevo) * [[Loznica]] * [[Požarevac]] * [[Smederevo]] * [[Sombor]] * [[Sremska Mitrovica]] * [[Užice]] Mesta Beograd, Novi Sad, Kragujevac in Niš so razdeljena na 2 ali več mestnih občin, druga mesta pa so organizirana kot celota. == Demografija == {{glavni|Demografija Srbije|Demografska zgodovina Srbije}} {{seealso|Demografija Kosova}} [[File:Kosovo Maiden, Uroš Predić, 1919.jpg|thumb|[[Kosovka]] (1919), [[Uroš Predić]], [[Bitka na Kosovskem polju]] je osrednji del srbske nacionalne identitete]] Po popisu leta 2002, ki ne vključuje Kosova, ima Srbija 7.498.001 prebivalcev, od tega jih kar 52 % živi v mestih. Odstotek pismenih prebivalcev je 96,4 % (moški 98,9 %, ženske 94,1 %). Stopnja rojstev je 1,78 otroka v povprečju na vsako žensko. Povprečna življenjska doba je 74 let (moški 71, ženske 76). === Etnične skupine === {{bar box | width=300px | title=Prebivalstvo Srbije <small>(brez Kosova)</small> leta 2022 | titlebar=#ddd | bars= {{bar percent|Srbi|blue|80.6}} {{bar percent|Madžari|orange|2.8}} {{bar percent|Bošnjaki|black|2.3}} {{bar percent|Romi|purple|2.0}} {{bar percent|Jugoslovani|blue|0.04}} {{bar percent|Drugi|red|4.2}} }} V večini so [[Srbi]] z 82,86 % prebivalcev , sledijo Madžari 3,91 %, [[Bošnjaki]] 1,82 %, [[Romi]] 1,44 %, [[Jugoslovani]] 1,08 %, [[Hrvati]] 0,94 %, [[Črnogorci]] 0,92 %, [[Albanci]] 0,82 %, zatem pa sledijo še [[Slovaki]], [[Vlahi]], [[Romuni]], [[Makedonci]], [[Bolgari]], [[Bunjevci (etnična skupina)|Bunjevci]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]], [[Slovenci]], [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]], [[Nemci]], [[Rusi]], [[Čehi]], [[Turki]] in drugi. <div align="center"><gallery> Slika:Ethnic_structure_of_Serbia_by_municipalities_and_cities_2022.png|Etnična sestava Srbije leta 2022 Slika:SrbijaEtnickiSastav.jpg|Etnična sestava Srbije leta 1981 Slika:Etno-Vojvodina.jpg|Etnična sestava Vojvodine leta 2002 </gallery></div> === Jezik === [[Slika:Мирослављево јеванђеље - књига изложена у Голубачкој тврђави.jpg|thumb|right|[[Miroslavov evangelij]]]] Uradni jezik je [[srbščina]]. V Vojvodini so poleg srbščine uradni tudi [[madžarščina]], [[slovaščina]], [[hrvaščina]], [[romunščina]] in [[rusinščina]]. [[Slika:St._Sava_Temple.jpg|thumb|right|[[Cerkev sv. Save]]]] === Veroizpoved === Največje število vernikov v Srbiji je [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavne]] vere. Sledijo [[muslimani]] (suniti), [[katoliki|rimokatoličani]] in [[protestanti]], druge vere pa so bolj malo zastopane. V Srbiji živi tudi veliko število [[ateist]]ov. Ustava in zakoni Srbije dovoljujejo versko svobodo in pravico, ki jih je treba spoštovati tudi v praksi. Vlada si na vseh ravneh prizadeva za zaščito te pravice v celoti in ne tolerira njene zlorabe, bodisi s strani državnih organov, organizacij in skupin, bodisi s strani posameznikov. Srbija nima državne religije, tako da se verski prazniki ne obravnavajo kot državni, ampak je za državljane dovoljeno praznovanje kakršnih koli verskih praznikov, tako so dovoljeni tudi dela prosti dnevi na pomembnejše verske praznike. == Državni simboli == {{glavni|Zastava Srbije|Grb Srbije}} [[Slika:RS049-15.jpg|thumb|right|[[Davorin Jenko]], slovenski skladatelj in dirigent ki je uglasbil srbsko državno himno ''Bože pravde'' (1872)]] [[Himna]] Republike Srbije je »Bože pravde«, ki je bila je tudi nekdanja himna [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]]. Ima samo nekoliko spremenjeno besedilo. [[Grb]] Republike Srbije je v uporabi še od časa Kraljevine Srbije, iz leta 1882, ko je vladala dinastija Obrenović. Sestavljen je iz dvoglavega orla s ščitom na sprednji strani na katerem je [[srbski križ]] s štirimi "s" nad glavo orla pa leži krona lože Nemanjić. Republika Srbija ima narodno [[zastava|zastavo]], ki je trobarvnica, ki je sestavljena iz treh horizontalnih barv, te pa so [[rdeča]], [[modra]], [[bela]]. Poleg narodne obstaja tudi Državna zastava, ki je v osnovi enaka kot narodna, razlika je samo v tem, da ima državna na tretjini dolžine iz leve proti desni na modrem polju mali [[grb Srbije|grb Republike Srbije]]. == Politika == {{glavni|Politika Srbije}} {{posodobi|razdelek}} [[Slika:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|thumb|left|390px||Dom državnega zbora]] Sedanji predsednik Srbije je Aleksandar Vučić, ki je zmagal na predsedniških volitvah leta 2017. Po parlamentarnih volitvah 11. maja 2017 je Srbija dobila koalicijsko vlado Srbska napredna stranka in Socialistična stranka Srbije - SPS. Večje parlamentarne stranke v parlamentu Srbije so: [[Srbska radikalna stranka]], [[Demokratska stranka Srbije]], [[Srpska Napredna stranka]]. Sedanji predsednik parlamenta je [[Maja Gojković]] iz SNSja === Zunanji odnosi Srbije === Republika Srbija je članica naslednjih mednarodnih organizacij: [[Organizacija združenih narodov]] (OZN), [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), [[Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo]], [[Svet Evrope]] (SE), Natov program [[Partnerstvo za mir]], [[Mednarodna organizacija za migracije]], [[Mednarodni komite Rdečega križa in Rdečega polmeseca]]. Država je poleg Albanije in Severne Makedonije ustanovna članica zveze [[Odprti Balkan]]. == Pravosodje == {| style="float:right; margin: 0em 0em 1em 1.5em; border:1px solid blue;" |- style="text-align:center; font-size: smaller;" |[[Slika:Europe 814.jpg|thumb|170px]] |- style="border-bottom:1px solid; background: #EEE; text-align:center;" | '''[[Zgodovina Srbije]]''' |- | * [[Zgodovina Srbije v Srednjem veku|Srednjeveška Srbija]] * [[Zgodovina Srbije pod Otomanskem cesarstvom|Srbija pod Otomani]] * [[Prva srbska vstaja]] * [[Druga srbska vstaja]] * [[Kneževina Srbija]] * [[Kraljevina Srbija]] * [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] * [[Zvezna republika Jugoslavija|SR Jugoslavija]] * [[Srbija in Črna gora#Zgodovina|Srbija in Črna gora]] * Republika Srbija |} [[Ustava]] Srbije narekuje, da sodišča ščitijo svobodo in pravico vseh prebivalcev, Ustava določa, da morajo sodišča varovati pravice in svoboščine državljanov, z zakonom uveljavljene pravice in interese pravnih oseb in varovanju ustavnosti in zakonitosti. Sodno oblast je neodvisna od zakonodajne in izvršne oblasti. Sodne odločbe se lahko pregleda samo pristojno sodišče v sodnem postopku. Vsak je dolžan spoštovati sodno odločitev in se po njej ravnati. Pravosodni organi v Republiki Srbiji pripadajo na sodiščem splošne pristojnosti in posebnim sodiščem. Glavna sodišča so: občinska sodišča, okrožna sodišča, pritožbena sodišča in [[vrhovno sodišče]]. Posebna sodišča so: gospodarsko sodišče, višje gospodarsko sodišče, sodišče za prekrške, višje sodišče za prekrške in upravno sodišče. Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v Republiki Srbiji, neposredno za njim je višje pritožbeno sodišče, Višje trgovinsko sodišče, mirovno sodišče in višje pritožbeno sodišče. Višje trgovinsko sodišče je neposredno višje sodišče za trgovinska sodišča, Višje sodišče za prekrške je neposredno višje sodišče za sodišča za prekrške, sodišče za pritožbe pa je neposredno višje sodišče za okrožna in občinska sodišča. Ustavno sodišče je poseben organ, in ne spada med sodne organe. === Pravice državljanov === Državljani v Srbiji so enaki v pravicah in dolžnostih ter imajo enake zaščite pred vladnimi in drugimi organi, ne glede na raso, spol, rojstvo, jezik, narodnost, vero, politično ali drugo prepričanje, izobraževanje, socialno poreklo, imovno stanje ali osebno lastnino. Nikomur ne more biti odvzeta prostost, razen v primerih, ki so v postopku, določenih z zakonom. Smrtna kazen je ukinjena, in jo nadomeščena z ustrezno zaporno kaznijo. Državljani imajo svoboda do gibanja.izbire poklica in pravico do dopusta v Republiki Srbiji in vrnitev v njo. Otroke, nosečnice in stare osebe imajo pravico do zdravstvenega varstva iz javnih prihodkov, kot tudi pravica ne kateri koli drugi podlagi, in drugih oseb, pod pogoji, določenimi z zakonom. == Gospodarstvo == {{glavni|Gospodarstvo Srbije}} Gospodarstvo Srbije je doživelo kolaps v 1990-tih. Zaradi tega kolapsa je bila leta 1993 evidentirana druga največja inflacija v zgodovini gospodarstva Srbije in to kar 2,35 x 1023 procenta (64 % na dan). Povprečna mesečna plača je leta 1993 znašala 21 mark. === Promet === [[Slika:2023 map of motorways in Serbia (2).jpg|sličica|200px|Avtoceste v Srbiji (zeleno: zgrajene, rdeče: v gradnji, sivo: načrtovane)]] Srbija ima prometno strateško lego, saj hrbtenica države, dolina Morave, predstavlja najlažjo pot med celinsko Evropo ter [[Mala Azija|Malo Azijo]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjim vzhodom]].<ref>{{navedi splet|title=Serbia|website=International Trade Administration |date=2021-03-08|url=http://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|access-date=2021-06-20|archive-date=2022-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074340/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|url-status=live}}</ref> Večina prometa v državi poteka po cestah. Skupna dolžina cestnega omrežja je 45.419&nbsp;km, od katerih je 962&nbsp;km »državnih cest IA. reda« ([[Avtocesta|avtocest]]); 4517&nbsp;km je »državnih cest IB. reda« (magistralnih cest); 10.941&nbsp;km je»državnih cest II. reda« (regionalnih cest) in 23.780&nbsp;km je lokalnih cest.<ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|title=Zakon|publisher=putevi-srbije.rs|access-date=2013-10-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130419032548/http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|archive-date=2013-04-19}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|title=Putna mreža Republike Srbije|publisher=putevi-srbije.rs|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111217053433/http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|archive-date=2011-12-17}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|title=About Us|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171230072002/http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|archive-date=2017-12-30}}</ref> V zadnjem desetletju in pol je bilo zgrajenih več kot 300&nbsp;km novih avtocest.<ref>{{navedi novice|title=Potpisan komercijalni ugovor za auto-put Preljina–Požega|url=http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|access-date=2018-06-26|work=Radio Television of Serbia|date=2017-11-27|language=sr|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224215106/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|title=Serbia to invest 800 mln euro in Morava Corridor motorway project<!-- Bot generated title -->|website=SeeNews|date=2019-04-23|access-date=2019-08-23|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225075721/https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|url-status=live}}</ref> Zelo razvit je [[avtobus]]ni prevoz: avtobusi povezujejo večino krajev v državi, obstajajo pa tudi mednarodne linije. Največja medkrajevna avtobusna prevoznika sta [[Lasta Beograd|Lasta]] in [[Niš-Ekspres]]. Leta 2018 je bilo v državi registriranih 1.999.771 potniških avtomobilov oziroma eden na 3,5 prebivalca.<ref>{{navedi časopis|date=2019-03-08|title=Statistical Release: Registered Road Motor Vehicles and Trailers and Road Traffic Accidents, 2018|url=http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|url-status=live|journal=Labour Force Survey|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0353-9555|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705081821/http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|archive-date=2022-07-05|access-date=2022-05-09}}</ref> [[Slika:SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 02.jpg|levo|sličica|Vlak »Soko« podjetja Srbijavoz, ki vozi med Beogradom in Novim Sadom]] V Srbiji je 3819&nbsp;km železniških prog, od tega 1279&nbsp;km elektrificiranih in 283&nbsp;km dvotirnih.<ref name="pod2.stat.gov.rs">{{navedi splet |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |title=Statistički godišnjak Republike Srbije |year=2012 |publisher=Statistični urad Republike Srbije |access-date=2013-10-30 |archive-date=2013-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101201001/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |url-status=live}}</ref> Glavno železniško vozlišče je Beograd. Najpomembnejše železniške proge so: Beograd–Subotica(–Budimpešta), [[Železniška proga Beograd–Bar|Beograd–Bar]] (Črna gora), Beograd–Šid(–Zagreb)/Beograd–Niš–(Sofija) (del [[Panevropski koridor X|X. panevropskega koridorja]]) in Niš–(Skopje–Solun). Leta 2022 je bila odprta nova hitra proga med Beogradom in Novim Sadom, v izgradnji pa je še del do Subotice in madžarske meje, ki naj bi ga dokončali leta 2025.<ref>{{navedi splet|url=https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|title=Belgrade-Novi Sad high-speed railway open to traffic|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|title=Novi Sad – Subotica railway closes, works on high-speed railway begin|date=2022-04-07|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|url-status=live}}</ref> Istega leta naj bi se začela gradnja hitre proge proti jugu do Niša.<ref>{{Navedi novice|title=Plan za novu prugu: Brzina do 200 km/h, ukidanje stajališta i 17 vozova dnevno između Niša i Aleksinca|date=12. 3. 2024|url=https://www.juznevesti.com/drustvo/plan-za-novu-prugu-brzina-do-200-km-h-ukidanje-stajalista-i-17-vozova-dnevno-izmedju-nisa-i-aleksinca/|newspaper=Južne vesti}}</ref> Državni operater železniškega potniškega prometa je podjetje [[Srbijavoz]], tovornega pa [[Srbija Kargo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160518034614/http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|url-status=dead|archive-date=2016-05-18|title=General Information|publisher=Serbian Railways}}</ref> V državi so tri [[Letališče|letališča]] z rednimi potniškimi povezavami, med katerimi je najpomembnejše [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališče Nikole Tesle Beograd]], matično letališče letalske družbe [[Air Serbia]], ki ponuja lete na 80 destinacij v 32 državah. Leta 2022 je prek letališča potovalo 2,75 milijona potnikov.<ref>{{navedi splet|title=Destinations|url=https://www.airserbia.com/en/destinations|website=airserbia.com|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119004953/https://www.airserbia.com/en/destinations|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Jajcanin|first1=Djordje|title=Air Serbia passenger traffic more than doubles in December|url=https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|website=seenews.com|date=2023-01-04|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119225644/https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|url-status=live}}</ref> V Srbiji je razvita rečna plovba: država ima 1716&nbsp;km plovnih poti (1043&nbsp;km plovnih rek in 673&nbsp;km kanalov), od katerih so skoraj vse v severnem delu države.<ref name="pod2.stat.gov.rs" /> Najpomembnejša plovna pot je Donava. Med ostalimi plovnimi rekami so Sava, Tisa, [[Begej]] in [[Tamiš]]. Leta 2018 je bilo po vodi prepeljanih več kot 8 milijonov ton tovora. Največja rečna pristanišča so Novi Sad, Beograd, Pančevo, [[Smederevo]], Prahovo in Šabac.<ref>{{navedi časopis|date=2019|title=Statistical Yearbook|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|url-status=live|journal=Statistički Godišnjak Srbije = Statistical Yearbook of Serbia|location=Belgrade|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0354-4206|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074412/https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|archive-date=2022-05-10|access-date=2022-05-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|title=Investing in Serbia: Modern Infrastructure, Transport|publisher=SIEPA|access-date=2010-04-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20091106001304/http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|archive-date=2009-11-06}}</ref> == Znamenitosti == {{gallery |File:Golubaccas.jpg|[[Golubac]] |File:Midzor_(1).jpg|[[Stara planina]] |File:Đavolja_Varoš.jpg|[[Đavolja Varoš]] |File:Uvac_canyon_3.jpg|[[Uvac (reka)|Uvac]] |File:Danube_near_Iron_Gate_2006.JPG|[[Džerdap]] }} == Kultura == Ozemlje Srbije, ki je razprostiralo meje med Vzhodom in Zahodom, je bilo stoletja razdeljeno med vzhodno in zahodno polovico Rimskega cesarstva; nato med Bizanc in Kraljevino Ogrsko; v zgodnjem novem veku pa med Osmansko cesarstvo in Habsburško cesarstvo. Ti prekrivajoči se vplivi so povzročili kulturne raznolikosti po vsej Srbiji; njen sever se nagiba k profilu Srednje Evrope, medtem ko je jug značilen za širši Balkan in celo Sredozemlje. Na Srbijo je vplivala tudi Beneška republika, predvsem s trgovino, književnostjo in romansko arhitekturo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ML-aXrrBrv8C&q=Venetian+influences+on+Serbian+culture&pg=PA1616|title=World and Its Peoples|date=2010|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-7903-1|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Mihajlović |first=Radmila |date=2018|title=Following the traces of Serbs through Northern Italy |journal=Basis of Cultural Tourism Development|location=Rome|pages=37–39}}</ref> Srbija ima pet kulturnih spomenikov, vpisanih na seznam Unescove svetovne dediščine: zgodnjesrednjeveško prestolnico [[Stari Ras]] (vključno s tremi bližnjimi srednjeveškimi samostani: [[samostan Sopoćani]], [[Đurđevi stupovi]] in ​​[[cerkev sv. Petra in Pavla, Ras]]); [[samostan Studenica]] iz 12. stoletja; rimski [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana]]; srednjeveške nagrobnike [[steček|stečki]]; in končno ogroženi [[srednjeveški spomeniki na Kosovu]] (samostan [[Visoki Dečani]], [[Naša Gospa Ljeviška]], [[samostan Gračanica]] in [[Pećka patriarhija]]).{{sfn|Čanak-Medić|Todić|2017|p=}} V Unescovem [[Register Spomina sveta|registru Spomina sveta]] so štiri literarna dela: [[Miroslavov evangelij]] iz 12. stoletja, arhiv elektroinženirja in izumitelja [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], telegram Avstro-Ogrske o vojni napovedi Srbiji in arhiv 1. vrha gibanja neuvrščenih.<ref>{{navedi splet|title=Memory of the World International Register - Serbia|url=https://www.unesco.org/en/memory-world/list?f%5B0%5D=countries%3A30d9168e-1b8a-57e7-8d65-5555dd3a97ba |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}</ref> [[Slava (tradicija)|Slava]] (čaščenje svetnika zavetnika), [[kolo (ples)|kolo]] (tradicionalni ljudski ples), petje ob spremljavi [[gusle|gusel]], [[zlakuška keramika]], [[slivovka]] in naivna slikarska umetnost [[Kovačica|Kovačice]] so vpisane na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet|title=Serbia Intangible Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/serbia-RS |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}</ref> Ministrstvo za kulturo in informiranje je zadolženo za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine in nadzor nad njenim razvojem, nadaljnje dejavnosti pa izvajajo lokalne oblasti. === Umetnost in arhitektura === {{glavni|Srbska umetnost|Arhitektura Srbije}} Sledi rimske in zgodnje bizantinske arhitekturne dediščine najdemo v številnih kraljevih mestih in palačah v Srbiji, kot so [[Sirmij]], [[Viminacium]], [[Mediana]], [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana|Felix Romuliana]] in [[Justiniana Prima]], od leta 535 sedež nadškofije Justiniana Prima.{{sfn|Turlej|2016|p=193}}<ref>{{navedi splet |title=INSTITUTE FOR THE PROTECTION OF CULTURAL MONUMENTS OF SERBIA - BELGRADE |url=https://www.heritage.gov.rs/english/nepokretna_kulturna_dobra.php |access-date=22 December 2024 |website=www.heritage.gov.rs}}</ref> Srbski samostani so bili pod vplivom [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]], zlasti po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1204, ko je veliko bizantinskih umetnikov pobegnilo v Srbijo.<ref name="The Royal Family of Serbia">{{navedi splet | title=Serbian art | website=The Royal Family of Serbia | date=25 April 2020 | url=https://royalfamily.org/about-serbia/serbian-art/ | access-date=20 June 2021}}</ref> Med samostane spada Studenica (zgrajena okoli leta 1190), ki je bila vzor za poznejše samostane, kot so Mileševa, Sopoćani, Žiča, Gračanica in Visoki Dečani. Številni spomeniki in kulturne znamenitosti so bili uničeni v različnih fazah srbske zgodovine, vključno z uničenjem na Kosovu. V poznem 14. in 15. stoletju se je na območju okoli doline Morave razvil avtohtoni arhitekturni slog, znan kot moravski slog. Značilnost tega sloga je bila bogata dekoracija čelnih cerkvenih sten. Primeri tega so samostani Manasija, Ravanica in Kalenić. [[File:Pogled na Subotičku sinagogu iz dvorišta.jpg|thumb|right|Sinagoga na trgu Jakab in Komor v Subotici, secesijskem mestu v severni Srbiji]] Med freskami so ''Beli angel'' (samostan Mileševa), ''Križanje'' (samostan Studenica) in ''Marijino vnebovzetje'' (Sopoćani).<ref>{{navedi splet|url=http://afrodita.rcub.bg.ac.rs/~todorom/tutorials/rad43.html|title=Spirituality and Materiality on Serbian Frescoes |website=afrodita.rcub.bg.ac.rs|access-date=28 April 2019}}</ref> Država je posejana s številnimi dobro ohranjenimi srednjeveškimi utrdbami in gradovi, kot so [[Smederevska trdnjava]] (največja nižinska trdnjava v Evropi),<ref>{{navedi splet|url=https://www.turorama.com/day-tours/private-day-tours-from-belgrade/viminacium-smederevo-fortress|title=Viminacium & Smederevo fortress|website=www.turorama.com|language=en-gb|access-date=1 August 2019}}</ref> [[trdnjava Golubac]], [[Maglič]], Soko grad, [[Beograjska trdnjava]], Ostrvica in [[trdnjava Ram]]. Pod osmansko okupacijo srbska umetnost praktično ni obstajala zunaj ozemelj, ki jim je vladala habsburška monarhija. Tradicionalna je srbska umetnost konec 18. stoletja kazala baročne vplive, kar se kaže v delih Nikole Neškovića, Teodorja Kračuna, Zaharija Orfelina in Jakova Orfelina.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rastko.rs/isk/dmedakovic-art_xviii-xix.html |title=Art in the eighteenth and nineteenth centuries |publisher=rastko.rs |access-date=21 March 2013}}</ref> Srbsko slikarstvo je kazalo vpliv [[bidermajer]]ja in [[neoklasicizem|neoklasicizma]], kot ga vidimo v delih Konstantina Danila,<ref>{{navedi splet| url=http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html|title=Biedermeier Of The 19th Century|website=www.galerijamaticesrpske.rs|access-date=28 April 2019|archive-date=10 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190110123113/http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html}}</ref> Arsenija Teodorovića in Pavla Đurkovića. Številni slikarji so sledili umetniškim smerem [[romantika|romantike]] 19. stoletja, zlasti Đura Jakšić, Stevan Todorović, Katarina Ivanović in Novak Radonić. Srbski slikarji prve polovice 20. stoletja so Paja Jovanović in Uroš Predić realizma, kubist Sava Šumanović, Milena Pavlović-Barili in Nadežda Petrović impresionizma, ekspresionist Milan Konjović. Slikarji druge polovice 20. stoletja so Marko Čelebonović, Petar Lubarda, Milo Milunović, Ljubomir Popović in Vladimir Veličković. Anastas Jovanović je bil eden prvih fotografov na svetu. Marina Abramović je umetnica performansa. Pirotska preproga je tradicionalna obrt v Srbiji.<ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|title=The Rich History of Serbia's Pirot Rugs|last=Bills|first=John William|website=Culture Trip|date=25 June 2018|access-date=26 April 2019|archive-date=12 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412172326/https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2014/12/22/world/europe/pirot-carpets-serbia/index.html|title=Magic and mystery weaved through threads of Pirot carpets|author=Milena Veselinovic, for|website=CNN|date=22 December 2014|language=en-US|access-date=26 April 2019}}</ref> V Srbiji je približno 180 muzejev, med njimi [[Narodni muzej Srbije]], ustanovljen leta 1844, ki hrani eno največjih umetniških zbirk na Balkanu. Drugi umetniški muzeji so Muzej sodobne umetnosti v Beogradu, Muzej Vojvodine in Galerijo Matice srbske v Novem Sadu. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.srbija.sr.gov.yu Vlada Republike Srbije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080329034926/http://www.srbija.sr.gov.yu/ |date=2008-03-29 }} * [http://www.parlament.sr.gov.yu Narodna skupščina Republike Srbije] * [http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 Statistike o Srbiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070822224726/http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 |date=2007-08-22 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Serbia}} {{Wikislovar}} * [https://www.srbija.gov.rs/ Vlada Republike Srbije] * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/serbia/ Srbija – Svetovni podatkovnik CIA] * [https://www.serbia.travel/sr Turistična organizacija Srbije] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Slovanske države]] lieytobqguwcmh9znzr8ronqk2hj75x 6759547 6759539 2026-10-02T08:32:36Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-52889-30|~2026-52889-30]] ([[User talk:~2026-52889-30|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6757572 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Република Србија | conventional_long_name = Republika Srbija | common_name = Srbija | common_name2 = Srbije | image_flag = Flag_of_Serbia.svg | image_coat = Coat of arms of Serbia.svg | image_map = Europe-Serbia (2006–2008).svg | map_caption = Lega Srbije (temno zelena) in spornega ozemlja Kosova (svetlo zeleno)<br/>na [[Evropa|Evropski celini]] (siva) <!-- *NARODNO GESLO* SRBIJE **NI!** SAMO SLOGA SRBINA SPASAVA. HVALA ZA RAZUMEVANJE.-->| national_anthem = <span style="line-height:1.25em;">''[[Bože pravde]]''<small><br/>»Bog pravice«</small></span> | official_languages = [[srbščina]]{{smallsup|1}} | regional_languages = [[madžarščina]], [[hrvaščina]], [[slovaščina]], [[albanščina]], [[romunščina]], [[rusinščina]]{{smallsup|2}} | capital = [[Beograd]] | government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Srbije|predsednik]]: | leader_title2 = [[predsednik vlade Srbije|predsednica vlade]]: | leader_name1 = [[Ana Brnabić]] (v. d.) | leader_name2 = [[Đuro Macut]] | sovereignty_type = Ustanovitev | sovereignty_note = | established_event1 = [[Kneževina Srbija|kneževina]] | established_event2 = [[Kraljevina Srbija (1217–1345)|kraljevina]] | established_event3 = [[Srbsko cesarstvo|cesarstvo]] | established_event4 = [[berlinski kongres|priznana]] neodvisnost od [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | established_event5 = [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|kraljevina]] | established_event6 = [[Kraljevina SHS]] /[[Jugoslavija]] | established_event7 = [[Referendum o neodvisnosti Črne gore, 2006|razpad]] [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] | established_date1 = [[780]] | established_date2 = [[1217]] | established_date3 = [[1346]] | established_date4 = [[1878]] | established_date5 = [[1882]] | established_date6 = [[1918]] | established_date7 = [[5. junij]] [[2006]] | area_rank = | area_km2 = 77.474 | percent_water = 0,13 | population_census = 6.647.003 (brez Kosova) | population_census_year = 2022<ref name="popis22">{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/sr-Latn/ |title=Početna - O popisu stanovništva |website=popis2022.stat.gov.rs}}</ref> | population_density_km2 = 86 | population_density_rank = | demonym = [[Srbi|Srb, Srbkinja]] | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.RS">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=942,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Serbia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-11}}</ref> | GDP_nominal = 75,02 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 88. | GDP_PPP = 173,08 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 80. | GDP_nominal_per_capita = 11.301 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 80. | GDP_PPP_per_capita = 26.074 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 68. | Gini = 33,3 | Gini_year = 2019 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url = https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tessi190&plugin=1 |title = Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |publisher = [[Eurostat]] |website = ec.europa.eu |access-date =2020-12-16 }}</ref> | HDI_year = 2021 | HDI = 0,802 | HDI_change = | HDI_rank = 63. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> | currency = [[srbski dinar]] | currency_code = RSD | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | cctld = [[.rs]]{{smallsup|3}} | calling_code = 381 | iso3166code = RS | vehicle_code = SRB | footnotes = <sup>1</sup> V enotah lokalne samouprave, kjer tradicionalno živijo narodnostne manjšine, so njihovi jeziki v enakopravni uradni uporabi.<br/><sup>2</sup> Uradni jeziki [[Vojvodina, Srbija|Vojvodine]] oziroma [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija|Kosova]].<br/><sup>3</sup>Od septembra 2006; do marca 2010 je ostala v uporabi tudi domena [[.yu]]. }} '''Republika Srbija''' ({{jezik-sr|Република Србија/Republika Srbija}}) je [[celinska država]], ki leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi ([[Panonska nižina]]). Del Republike Srbije je [[avtonomna pokrajina]] [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]]. Do 17. februarja 2008 je imelo status avtonomne pokrajine kot dela Srbije tudi [[Kosovo]]. S strani Albancev je enostransko razglasilo neodvisnost, ki jo je priznalo preceljšnje število držav, Srbija pa je ne priznava. Po zadnjem popisu prebivalstva 2022 ima Srbija (brez Kosova) približno 6,65 milijona prebivalcev. Republika Srbija je opredeljena kot [[demokracija|demokratična]] država [[Srbi|srbskega naroda]] in vseh drugih državljanov, ki živijo v njej. Država temelji na demokratičnih temeljih, tržnem gospodarstvu, [[Človekove pravice|človekovih pravicah]] in vladavini prava. Srbija na severu meji na [[Madžarska|Madžarsko]], na vzhodu na [[Romunija|Romunijo]] in na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na jugu na [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in na [[Kosovo]], na zahodu pa na [[Črna gora|Črno goro]], [[Hrvaška|Hrvaško]] ter na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. Srbija je bila od konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sestavni del skupne države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]]. Najprej v [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki se je kasneje preimenovala v [[Kraljevina SHS|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je še kasneje preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], po 2. svetovni vojni pa kot del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (SFRJ). Po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] se je oblikovala [[Zvezna republika Jugoslavija]] (ZRJ). Leta 2003 so to državno skupnost preimenovali v [[Srbija in Črna gora]]. Od 5. junija 2006 je Srbija po 88 letih ponovno suverena in [[neodvisnost|neodvisna]] država. Je pravna naslednica ZRJ. Glavno mesto s skoraj poldrugim milijonom prebivalcev (samo mesto 1,2 milijona) je [[Beograd]], ki je tudi administrativno, kulturno in gospodarsko središče Srbije. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Srbije}} {{multiple image | align = left | direction = horizontal | total_width = 280 | image1 = Lepenski vir Praroditeljka (Foremother, cca 7000 BCE).jpg | caption1 = [[Lepenski Vir]] | image2 = Vinca clay figure 02.jpg | caption2 = [[Vinčanska kultura]] }} Prvi podatki o srbski državi so iz 7. stoletja]], ko je Srbiji vladala dinastija [[Vlastimirovići|Vlastimirović]]. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, imenovane [[Raška]], je bil [[veliki župan]] [[Štefan Nemanja]], srbski vladar iz 12. stoletja iz [[Nemanjići|dinastije Nemanjić]]. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Leta 1217, tekom vladavine [[Štefan Prvokronani|Štefana Prvokronanega]], postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta [[1346]] pod vladavino [[Stefan Dušan|Stefana Dušana]], ki se je proglasil za ''Cara Srba i Grka'' (Cesarja Srbov in Grkov). [[Turki]] so porazili srbsko plemstvo leta 1389 v [[Kosovska bitka|bitki na Kosovskem polju]], dokončno pa so jo zavzeli, ko je leta 1459 padlo [[Smederevo]]. Med letoma 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], čeprav le v krajših intervalih, najdaljši je bil od 1718 do 1739. [[Habsburška monarhija]] je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije. Leta 1804 so Srbi, pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali [[Đorđe Petrović |Đorđe Petrović Karađorđe]] (tudi Črni Đorđe), organizirali upor in tako so leta 1815 dobili avtonomno srbsko [[Srbska kneževina|kneževino]]. Od 1813 do 1882 so srbsko državo vodili knezi, od leta 1882 pa kralji [[Obrenovići|rodbine Obrenović]]. Prvo [[ustava|ustavo]] je Srbija dobila 15. februarja leta 1835 ([[Sretenjska ustava]]). Na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta [[1878]] je Srbija dobila mednarodno priznanje. Srbi na južnem [[Madžarska|Ogrskem]] so v sredini 19. stoletja dobili avtonomijo pod imenom [[Vojvodina|Vojvodina Srbska]]. Po Majskem preobratu 1903 in atentatu na [[Aleksander I. Obrenović|kralja Aleksandra Obrenovića]] in kraljico Drago, so na oblast zopet prišli [[Karađorđevići]]. Za novega kralja je bil imenovan [[Peter II. Karađorđević]]. Po zmagah v [[Balkanske vojne|balkanskih vojnah]] se je Srbija zelo razširila na jug. Kljub velikim človeškim in materialnim izgubam je Srbija pomagala silam [[antante]] do zmage v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. 1. decembra leta 1918 se je Kraljevina Srbija združila s Črno goro in [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS)]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in se leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Srbija pod okupacijo Sil Osi, torej pod okupacijo [[nacistična Nemčija|nacistične Nemčije]] in njenih zaveznikov; Italije, Bolgarije, Madžarske, Albanije in marionetne pro-fašistične državne tvorbe imenovane [[Neodvisna država Hrvaška]] (NDH). [[Slika:Romuliana,_from_air.jpg|thumb|left|Ostanki cesarske palače Felix Romuliana, [[Gamzigrad]]]] Po končani vojni leta 1945 Srbija postane del novo nastale [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratične federativne Jugoslavije]], pod vodstvom komunističnega režima na čelu z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom-Titom]]. To državo je sestavljalo 6 republik: poleg Srbije še [[Hrvaška]], [[Slovenija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]] in [[Makedonija]]. Še istega leta (1945) se je država preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]], Srbija pa v Ljusko republiko Srbijo (Narodna republika Srbija). 1963, s preimenovanjem države v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo]] se tudi Srbija preimenuje v Socialistično republiko Srbijo (Socijalistička republika Srbija). Z ustavo 1963 sta njena konstitutivna dela tudi dve avtonomni pokrajini (na novo Kosovo in Metohija - od 1968 samo Kosovo, je bilo dotlej le avtonomna oblast, Vojvodina pa je bila avtonomna pokrajina že od 1945). Njune ingerence postanejo vse večje, zlasti po letu 1968 oz. novo ustavo 1974, ko postaneta kot konstitutivna dela federacija dejansko skoraj neodvisni od Srbije, obenem pa lahko blokirata njene odločitve, ker se je pri nekaterih odločitvah zahtevalo soglasje pokrajinskih skupščin. Srbi so kot večinski narod znotraj Jugoslavije in tudi same Srbije postali tako dejansko hendikepirani in tudi frustriran, da se je konec 80. let prebudil močan nacionalistični val, ki mu je načeloval srbski voditelj [[Slobodan Milošević]], kar je privedlo do razpada skupne države ter postopne osamosvojitve njenih sestavnih delov. Od leta 1992, ko je razpadla [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]], pa vse do leta 2003, je Srbija s Črno goro tvorila [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno Republiko Jugoslavijo]]. Leta 2003 se je ta tvorba preimenovala v državno skupnost [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]. 21. maja 2006 je imela Črna Gora referendum, na katerem so se njeni prebivalci odločili za neodvisnost. Od takrat Republika Srbija deluje kot samostojni subjekt in država. 17.februarja 2008 se je od Srbije ''de facto'' osamosvojila nekdanja srbska avtonomna pokrajina [[Kosovo]], ki je postala država z glavnim mestom [[Priština]]. == Geografija == [[Slika:Serbien_topo.png|thumb|left|250px|Topografska karta Srbije]] Srbija, država brez izhoda na morje, ki leži na križišču med srednjo in jugovzhodno Evropo, se nahaja na Balkanskem polotoku in v Panonski nižini. Srbija leži med 41° in 47° severne zemljepisne širine ter 18° in 23° vzhodne zemljepisne dolžine. Država pokriva skupno 88.499 km<sup>2</sup> (vključno s Kosovim); brez Kosova je skupna površina 77.589 km<sup>2</sup>.[4][3] Dolžina meje s posamezno sosednjo državo je: [[Albanija]] 115&nbsp;km, [[Bosna in Hercegovina]] 302&nbsp;km, [[Bolgarija]] 318&nbsp;km, [[Hrvaška]] 241&nbsp;km, [[Madžarska]] 151&nbsp;km, [[Severna Makedonija]] 221&nbsp;km, [[Črna gora]] 203&nbsp;km in [[Romunija]] 476&nbsp;km. {{Multiple image | caption_align = center | align = right | direction = vertical | image1 = Veliki_Kazan.jpg | image2 = Tara_Vidikovac_Banjska_Stena_01.jpg | image3 = Babin Zub, Stara planina.jpg | caption1 = [[Narodni park Džerdap]] | caption2 = [[Narodni park Tara]] | caption3 = [[Stara planina]], vzhodna Srbija }} Panonska nižina pokriva severno tretjino države (Vojvodina in Mačva), medtem ko se vzhodni vrh Srbije razteza v Vlaško nižino. Teren osrednjega dela države sestavljajo predvsem hribi, ki jih prečkajo reke. V južni tretjini Srbije prevladujejo gore. [[Dinarsko gorovje]] se razteza na zahodu in jugozahodu, sledi toku rek [[Drina]] in [[Ibar]]. [[Karpati]] in [[Stara planina|Balkansko gorovje]] se raztezajo v smeri sever-jug v vzhodni Srbiji. Na tem delu države leži tudi 15 gorskih vrhov ki so višji od 2000 metrov, najvišji vrh pa je [[Džeravica]] (na Prokletijah) z višino 2656 metrov. Starodavne gore v jugovzhodnem delu države spadajo v gorski sistem [[Rila]]-[[Rodopi]]. Nadmorska višina sega od vrha [[Midžor]] v Balkanskem gorovju na 2169 metrih (najvišji vrh v Srbiji) do najnižje točke le 17 metrov v bližini reke Donave pri Prahovu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325112229/http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |url-status=usurped |archive-date=25 March 2012 |title=O Srbiji |publisher=Turistickimagazin.com }}</ref> Največje jezero je DŽerdapsko jezero (163 kvadratnih kilometrov), najdaljša reka, ki teče skozi Srbijo, pa je Donava (587,35 kilometra). Gorski relief Srbije ima veliko [[kanjon]]ov (Tribuća, Vučjanka, Dubrašnica) in pečin ([[Resavska pečina]], [[Ceremošnja]], [[Risovača]]), lepoto te narave pa še povečujejo zaščiteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko [[endemit]]skih živali, veliko je tudi voda, potokov, pašnikov itd. Srbija ima 5 [[Narodni park|narodnih parkov]]: [[Narodni park Džerdap|Džerdap]], [[Narodni park Kopaonik|Kopaonik]], [[Narodni park Tara|Tara]], [[Narodni park Šar planina]] in [[narodni park Fruška gora]]. Vsi narodni parki imajo zelo visoke klimatske in zdravstveno-rekreativne vrednosti. === Hidrologija === Večji del Srbije spada v [[porečje]] [[Donava|Donave]] (81.261&nbsp;km², 92 %), katere tok v dolžini 588 kilometrov teče od severa proti jugu do Beograda, nato pa proti vzhodu. Poleg Donave so plovni tudi nekateri njeni pritoki: [[Sava]] (206&nbsp;km), [[Tisa]] (168&nbsp;km) in delno tudi [[Velika Morava]] (celoten tok 185&nbsp;km). Del južnih srbskih voda se izliva v povodje rek [[Beli Drim]] in [[Radika]] na Kosovu (4.500&nbsp;km², 5 %), ki se izlivata v [[Jadransko morje]]. Povodja rek [[Pčinja]], [[Lepenec|Lepenac]] in [[Dragovštica]] na jugovzhodu, se izlivajo v [[Egejsko morje]] (2,650&nbsp;km², 3 %). Ostale velike reke so še [[Zahodna Morava]] (308&nbsp;km), [[Južna Morava]] (295&nbsp;km), [[Ibar]] (272&nbsp;km), [[Drina]], ki je mejna reka z BiH (220&nbsp;km), in [[Timok]] (202&nbsp;km). Največje jezero v Srbiji je [[akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] Džerdapsko jezero z 163&nbsp;km² (z romunskim delom 253&nbsp;km²). Največje naravno jezero je [[Belo jezero]] v Vojvodini s površino 25&nbsp;km². Ostala pomembnejša jezera so še [[Vlasinsko jezero]] in jezero [[Perućac]]. Največji rečni otok je otok na Donavi pri Kostolcu s površino 60&nbsp;km². Največji [[slap]] v Srbiji je [[Jelovarnik]] (71 metrov) na [[Kopaonik]]u. Največji in najdaljši kanjon v Srbiji in hkrati tudi v Evropi je Džerdap na Donavi. === Podnebje === Srbija leži na Balkanskem polotoku, ki je obkrožen s toplimi morji (Jadransko, Egejsko, Črno), na severu pa se naslanja na evropsko celino. Poleg tega na podnebje Srbije močno vpliva relief. Na severu prevladuje celinsko podnebje, ki prehaja v zmerno-celinsko na jugu, v višjih legah pa je gorsko podnebje. Zime v Srbiji so kratke, hladne in snežne, poletja pa topla. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa julij. Najnižja izmerjena temperatura v Srbiji je –39,5&nbsp;°C (13. januara 1985 v naselju [[Karajukića Bunari]] na [[Pešter]]u), najvišja pa 44,9&nbsp;°C (24. julija 2007 v [[Smeredevska Palanka|Smederevski Palanki]]).<ref name="temp">{{navedi splet |url=http://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/klimatologija_temp_rezim.php |title=Republićki hidrometeorološki zavod |accessdate=2009-08-21 }}</ref> Povprečna letna temperatura v Srbiji je 10.9&nbsp;°C (predeli pod 300 m nadmorske višine), 10&nbsp;°C (300–500 m), 6&nbsp;°C (1000–1500 m.), 3&nbsp;°C (nad 1500 m).<ref name="temp" /> Povprečna letna količina padavin je 896&nbsp;mm. Največ padavin pade junija in maja, najbolj suha meseca pa sta februar in oktober. [[Slika:SerbiaKoppenClimate.svg|thumb|right|280px|Podnebni zemljevid Srbije]] Najpomembnejši vetrovi v Srbiji so: * [[košava]] (hladen in suh veter na severu Srbije) * severac (hladen in suh severni veter) * moravac (hladen in suh veter značilen za dolino Morave) * južni veter (topel in suh, piha z juga doline Morave) * jugozahodnik (topel in vlažen, prihaja z Jadrana in doseže zahodno Srbijo) == Upravna razdelitev == {{glavni|Regije Srbije|Okrožja Srbije}} === Regije pred letom 2009 === Pred oblikovanjem statističnih regij leta 2009, sta bili v ustavi Republike Srbije določeni 2 [[avtonomna pokrajina|avtonomni pokrajini]]: * [[Vojvodina]] (administrativni center: [[Novi Sad]]) * [[Kosovo in Metohija]] (administrativni center: [[Priština]]) Preostala Srbija, ki ni bila vključena v pokrajini, se je neuradno imenovala tudi Ožja Srbija ([[Centralna Srbija]]), ni bila posebna administrativna enota, pač pa dejansko le statistična enota oz. področje, ki je bilo pod neposredno upravo državnih organov republike Srbije. === Regije po letu 2009 === [[Slika:SerbiaPoliticalDivision.png|thumb|250px|Zemljevid srbskih občin (138 občin)]] Julija 2009 je vlada Republike Srbije sprejela zakon, s katerim je Srbija razdeljena na sedem statističnih regij: * Vojvodina * Beograd * Zahodna regija * Vzhodna regija * Centralna regija * Južna regija * Kosovo Oblikovanje novih regij pomeni, da Centralna Srbija, ki je pred tem predstavljala neko obliko statistične regije, praktično ne obstaja več oziroma je razdeljena na 5 novih statističnih regij. === Upravna okrožja === Srbija je razdeljena na 29 [[Okrožja Srbije|okrožij]] in območje mesta [[Beograd]]. Na področju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okrožij, medtem ko je na področju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlje mesta Beograd. Vsako upravno okrožje je sestavljeno iz več občin, občine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti. === Mesta === Poleg Beograda so največja srbska mesta [[Novi Sad]], ki je glavno mesto avtonomne pokrajine Vojvodine, južnosrbski [[Niš]] ter osrednjesrbski [[Kragujevac]], ki imajo vsa okoli 200.000 ali več prebivalcev. Več kot sto tisoč prebivalcev imajo še Leskovac, Subotica, Pančevo, Kruševac, Kraljevo, Zrenjanin, Čačak in Šabac ter Novi Pazar (po popisu 2022){{glavni|Seznam mest v Srbiji}} [[Slika:Свјетлопис_Биограда_на_води(2022.).jpg|thumb|right|200px|Beograd]] [[Slika:Petrovaradinska_tvrđava,_12.jpg|thumb|right|200px|Novi Sad]] V celotni Srbiji je 6.167 naselij. V Srbiji je skupno 24 mest in glavno mesto Beograd, ki ima poseben status. Ta mesta so: * [[Beograd]] (1.281.801 prebivalcev, s širšo okolico 1.576.124; 2022: 1.685.563) *[[Novi Sad]] (255.071, z okolico 333.895; 2022: 367.121) *[[Niš]] (173.724, z okolico 250.518; 2022: 249.816) * [[Kragujevac]] (193.930, s širšo okolico 211.580) * [[Leskovac]] * [[Subotica]] * [[Pančevo]] * [[Kruševac]] * [[Kraljevo]] * [[Zrenjanin]] (Veliki Bečkerek) * [[Čačak]] * [[Šabac]] * [[Novi Pazar]] * [[Valjevo]] * [[Vranje, Srbija|Vranje]] * [[Zaječar]] * [[Jagodina]] (Svetozarevo) * [[Loznica]] * [[Požarevac]] * [[Smederevo]] * [[Sombor]] * [[Sremska Mitrovica]] * [[Užice]] Mesta Beograd, Novi Sad, Kragujevac in Niš so razdeljena na 2 ali več mestnih občin, druga mesta pa so organizirana kot celota. == Demografija == {{glavni|Demografija Srbije|Demografska zgodovina Srbije}} {{seealso|Demografija Kosova}} [[File:Kosovo Maiden, Uroš Predić, 1919.jpg|thumb|[[Kosovka]] (1919), [[Uroš Predić]], [[Bitka na Kosovskem polju]] je osrednji del srbske nacionalne identitete]] Po popisu leta 2002, ki ne vključuje Kosova, ima Srbija 7.498.001 prebivalcev, od tega jih kar 52 % živi v mestih. Odstotek pismenih prebivalcev je 96,4 % (moški 98,9 %, ženske 94,1 %). Stopnja rojstev je 1,78 otroka v povprečju na vsako žensko. Povprečna življenjska doba je 74 let (moški 71, ženske 76). === Etnične skupine === {{bar box | width=300px | title=Prebivalstvo Srbije <small>(brez Kosova)</small> leta 2022 | titlebar=#ddd | bars= {{bar percent|Srbi|blue|80.6}} {{bar percent|Madžari|orange|2.8}} {{bar percent|Bošnjaki|black|2.3}} {{bar percent|Romi|purple|2.0}} {{bar percent|Jugoslovani|blue|0.04}} {{bar percent|Drugi|red|4.2}} }} V večini so [[Srbi]] z 82,86 % prebivalcev , sledijo Madžari 3,91 %, [[Bošnjaki]] 1,82 %, [[Romi]] 1,44 %, [[Jugoslovani]] 1,08 %, [[Hrvati]] 0,94 %, [[Črnogorci]] 0,92 %, [[Albanci]] 0,82 %, zatem pa sledijo še [[Slovaki]], [[Vlahi]], [[Romuni]], [[Makedonci]], [[Bolgari]], [[Bunjevci (etnična skupina)|Bunjevci]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]], [[Slovenci]], [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]], [[Nemci]], [[Rusi]], [[Čehi]], [[Turki]] in drugi. <div align="center"><gallery> Slika:Ethnic_structure_of_Serbia_by_municipalities_and_cities_2022.png|Etnična sestava Srbije leta 2022 Slika:SrbijaEtnickiSastav.jpg|Etnična sestava Srbije leta 1981 Slika:Etno-Vojvodina.jpg|Etnična sestava Vojvodine leta 2002 </gallery></div> === Jezik === [[Slika:Мирослављево јеванђеље - књига изложена у Голубачкој тврђави.jpg|thumb|right|[[Miroslavov evangelij]]]] Uradni jezik je [[srbščina]]. V Vojvodini so poleg srbščine uradni tudi [[madžarščina]], [[slovaščina]], [[hrvaščina]], [[romunščina]] in [[rusinščina]]. [[Slika:St._Sava_Temple.jpg|thumb|right|[[Cerkev sv. Save]]]] === Veroizpoved === Največje število vernikov v Srbiji je [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavne]] vere. Sledijo [[muslimani]] (suniti), [[katoliki|rimokatoličani]] in [[protestanti]], druge vere pa so bolj malo zastopane. V Srbiji živi tudi veliko število [[ateist]]ov. Ustava in zakoni Srbije dovoljujejo versko svobodo in pravico, ki jih je treba spoštovati tudi v praksi. Vlada si na vseh ravneh prizadeva za zaščito te pravice v celoti in ne tolerira njene zlorabe, bodisi s strani državnih organov, organizacij in skupin, bodisi s strani posameznikov. Srbija nima državne religije, tako da se verski prazniki ne obravnavajo kot državni, ampak je za državljane dovoljeno praznovanje kakršnih koli verskih praznikov, tako so dovoljeni tudi dela prosti dnevi na pomembnejše verske praznike. == Državni simboli == {{glavni|Zastava Srbije|Grb Srbije}} [[Slika:RS049-15.jpg|thumb|right|[[Davorin Jenko]], slovenski skladatelj in dirigent ki je uglasbil srbsko državno himno ''Bože pravde'' (1872)]] [[Himna]] Republike Srbije je »Bože pravde«, ki je bila je tudi nekdanja himna [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]]. Ima samo nekoliko spremenjeno besedilo. [[Grb]] Republike Srbije je v uporabi še od časa Kraljevine Srbije, iz leta 1882, ko je vladala dinastija Obrenović. Sestavljen je iz dvoglavega orla s ščitom na sprednji strani na katerem je [[srbski križ]] s štirimi "s" nad glavo orla pa leži krona lože Nemanjić. Republika Srbija ima narodno [[zastava|zastavo]], ki je trobarvnica, ki je sestavljena iz treh horizontalnih barv, te pa so [[rdeča]], [[modra]], [[bela]]. Poleg narodne obstaja tudi Državna zastava, ki je v osnovi enaka kot narodna, razlika je samo v tem, da ima državna na tretjini dolžine iz leve proti desni na modrem polju mali [[grb Srbije|grb Republike Srbije]]. == Politika == {{glavni|Politika Srbije}} {{posodobi|razdelek}} [[Slika:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|thumb|left|390px||Dom državnega zbora]] Sedanji predsednik Srbije je Aleksandar Vučić, ki je zmagal na predsedniških volitvah leta 2017. Po parlamentarnih volitvah 11. maja 2017 je Srbija dobila koalicijsko vlado Srbska napredna stranka in Socialistična stranka Srbije - SPS. Večje parlamentarne stranke v parlamentu Srbije so: [[Srbska radikalna stranka]], [[Demokratska stranka Srbije]], [[Srpska Napredna stranka]]. Sedanji predsednik parlamenta je [[Maja Gojković]] iz SNSja === Zunanji odnosi Srbije === Republika Srbija je članica naslednjih mednarodnih organizacij: [[Organizacija združenih narodov]] (OZN), [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), [[Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo]], [[Svet Evrope]] (SE), Natov program [[Partnerstvo za mir]], [[Mednarodna organizacija za migracije]], [[Mednarodni komite Rdečega križa in Rdečega polmeseca]]. Država je poleg Albanije in Severne Makedonije ustanovna članica zveze [[Odprti Balkan]]. == Pravosodje == {| style="float:right; margin: 0em 0em 1em 1.5em; border:1px solid blue;" |- style="text-align:center; font-size: smaller;" |[[Slika:Europe 814.jpg|thumb|170px]] |- style="border-bottom:1px solid; background: #EEE; text-align:center;" | '''[[Zgodovina Srbije]]''' |- | * [[Zgodovina Srbije v Srednjem veku|Srednjeveška Srbija]] * [[Zgodovina Srbije pod Otomanskem cesarstvom|Srbija pod Otomani]] * [[Prva srbska vstaja]] * [[Druga srbska vstaja]] * [[Kneževina Srbija]] * [[Kraljevina Srbija]] * [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] * [[Zvezna republika Jugoslavija|SR Jugoslavija]] * [[Srbija in Črna gora#Zgodovina|Srbija in Črna gora]] * Republika Srbija |} [[Ustava]] Srbije narekuje, da sodišča ščitijo svobodo in pravico vseh prebivalcev, Ustava določa, da morajo sodišča varovati pravice in svoboščine državljanov, z zakonom uveljavljene pravice in interese pravnih oseb in varovanju ustavnosti in zakonitosti. Sodno oblast je neodvisna od zakonodajne in izvršne oblasti. Sodne odločbe se lahko pregleda samo pristojno sodišče v sodnem postopku. Vsak je dolžan spoštovati sodno odločitev in se po njej ravnati. Pravosodni organi v Republiki Srbiji pripadajo na sodiščem splošne pristojnosti in posebnim sodiščem. Glavna sodišča so: občinska sodišča, okrožna sodišča, pritožbena sodišča in [[vrhovno sodišče]]. Posebna sodišča so: gospodarsko sodišče, višje gospodarsko sodišče, sodišče za prekrške, višje sodišče za prekrške in upravno sodišče. Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v Republiki Srbiji, neposredno za njim je višje pritožbeno sodišče, Višje trgovinsko sodišče, mirovno sodišče in višje pritožbeno sodišče. Višje trgovinsko sodišče je neposredno višje sodišče za trgovinska sodišča, Višje sodišče za prekrške je neposredno višje sodišče za sodišča za prekrške, sodišče za pritožbe pa je neposredno višje sodišče za okrožna in občinska sodišča. Ustavno sodišče je poseben organ, in ne spada med sodne organe. === Pravice državljanov === Državljani v Srbiji so enaki v pravicah in dolžnostih ter imajo enake zaščite pred vladnimi in drugimi organi, ne glede na raso, spol, rojstvo, jezik, narodnost, vero, politično ali drugo prepričanje, izobraževanje, socialno poreklo, imovno stanje ali osebno lastnino. Nikomur ne more biti odvzeta prostost, razen v primerih, ki so v postopku, določenih z zakonom. Smrtna kazen je ukinjena, in jo nadomeščena z ustrezno zaporno kaznijo. Državljani imajo svoboda do gibanja.izbire poklica in pravico do dopusta v Republiki Srbiji in vrnitev v njo. Otroke, nosečnice in stare osebe imajo pravico do zdravstvenega varstva iz javnih prihodkov, kot tudi pravica ne kateri koli drugi podlagi, in drugih oseb, pod pogoji, določenimi z zakonom. == Gospodarstvo == {{glavni|Gospodarstvo Srbije}} Gospodarstvo Srbije je doživelo kolaps v 1990-tih. Zaradi tega kolapsa je bila leta 1993 evidentirana druga največja inflacija v zgodovini gospodarstva Srbije in to kar 2,35 x 1023 procenta (64 % na dan). Povprečna mesečna plača je leta 1993 znašala 21 mark. === Promet === [[Slika:2023 map of motorways in Serbia (2).jpg|sličica|200px|Avtoceste v Srbiji (zeleno: zgrajene, rdeče: v gradnji, sivo: načrtovane)]] Srbija ima prometno strateško lego, saj hrbtenica države, dolina Morave, predstavlja najlažjo pot med celinsko Evropo ter [[Mala Azija|Malo Azijo]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjim vzhodom]].<ref>{{navedi splet|title=Serbia|website=International Trade Administration |date=2021-03-08|url=http://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|access-date=2021-06-20|archive-date=2022-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074340/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|url-status=live}}</ref> Večina prometa v državi poteka po cestah. Skupna dolžina cestnega omrežja je 45.419&nbsp;km, od katerih je 962&nbsp;km »državnih cest IA. reda« ([[Avtocesta|avtocest]]); 4517&nbsp;km je »državnih cest IB. reda« (magistralnih cest); 10.941&nbsp;km je»državnih cest II. reda« (regionalnih cest) in 23.780&nbsp;km je lokalnih cest.<ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|title=Zakon|publisher=putevi-srbije.rs|access-date=2013-10-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130419032548/http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|archive-date=2013-04-19}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|title=Putna mreža Republike Srbije|publisher=putevi-srbije.rs|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111217053433/http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|archive-date=2011-12-17}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|title=About Us|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171230072002/http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|archive-date=2017-12-30}}</ref> V zadnjem desetletju in pol je bilo zgrajenih več kot 300&nbsp;km novih avtocest.<ref>{{navedi novice|title=Potpisan komercijalni ugovor za auto-put Preljina–Požega|url=http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|access-date=2018-06-26|work=Radio Television of Serbia|date=2017-11-27|language=sr|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224215106/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|title=Serbia to invest 800 mln euro in Morava Corridor motorway project<!-- Bot generated title -->|website=SeeNews|date=2019-04-23|access-date=2019-08-23|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225075721/https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|url-status=live}}</ref> Zelo razvit je [[avtobus]]ni prevoz: avtobusi povezujejo večino krajev v državi, obstajajo pa tudi mednarodne linije. Največja medkrajevna avtobusna prevoznika sta [[Lasta Beograd|Lasta]] in [[Niš-Ekspres]]. Leta 2018 je bilo v državi registriranih 1.999.771 potniških avtomobilov oziroma eden na 3,5 prebivalca.<ref>{{navedi časopis|date=2019-03-08|title=Statistical Release: Registered Road Motor Vehicles and Trailers and Road Traffic Accidents, 2018|url=http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|url-status=live|journal=Labour Force Survey|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0353-9555|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705081821/http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|archive-date=2022-07-05|access-date=2022-05-09}}</ref> [[Slika:SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 02.jpg|levo|sličica|Vlak »Soko« podjetja Srbijavoz, ki vozi med Beogradom in Novim Sadom]] V Srbiji je 3819&nbsp;km železniških prog, od tega 1279&nbsp;km elektrificiranih in 283&nbsp;km dvotirnih.<ref name="pod2.stat.gov.rs">{{navedi splet |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |title=Statistički godišnjak Republike Srbije |year=2012 |publisher=Statistični urad Republike Srbije |access-date=2013-10-30 |archive-date=2013-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101201001/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |url-status=live}}</ref> Glavno železniško vozlišče je Beograd. Najpomembnejše železniške proge so: Beograd–Subotica(–Budimpešta), [[Železniška proga Beograd–Bar|Beograd–Bar]] (Črna gora), Beograd–Šid(–Zagreb)/Beograd–Niš–(Sofija) (del [[Panevropski koridor X|X. panevropskega koridorja]]) in Niš–(Skopje–Solun). Leta 2022 je bila odprta nova hitra proga med Beogradom in Novim Sadom, v izgradnji pa je še del do Subotice in madžarske meje, ki naj bi ga dokončali leta 2025.<ref>{{navedi splet|url=https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|title=Belgrade-Novi Sad high-speed railway open to traffic|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|title=Novi Sad – Subotica railway closes, works on high-speed railway begin|date=2022-04-07|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|url-status=live}}</ref> Istega leta naj bi se začela gradnja hitre proge proti jugu do Niša.<ref>{{Navedi novice|title=Plan za novu prugu: Brzina do 200 km/h, ukidanje stajališta i 17 vozova dnevno između Niša i Aleksinca|date=12. 3. 2024|url=https://www.juznevesti.com/drustvo/plan-za-novu-prugu-brzina-do-200-km-h-ukidanje-stajalista-i-17-vozova-dnevno-izmedju-nisa-i-aleksinca/|newspaper=Južne vesti}}</ref> Državni operater železniškega potniškega prometa je podjetje [[Srbijavoz]], tovornega pa [[Srbija Kargo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160518034614/http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|url-status=dead|archive-date=2016-05-18|title=General Information|publisher=Serbian Railways}}</ref> V državi so tri [[Letališče|letališča]] z rednimi potniškimi povezavami, med katerimi je najpomembnejše [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališče Nikole Tesle Beograd]], matično letališče letalske družbe [[Air Serbia]], ki ponuja lete na 80 destinacij v 32 državah. Leta 2022 je prek letališča potovalo 2,75 milijona potnikov.<ref>{{navedi splet|title=Destinations|url=https://www.airserbia.com/en/destinations|website=airserbia.com|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119004953/https://www.airserbia.com/en/destinations|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Jajcanin|first1=Djordje|title=Air Serbia passenger traffic more than doubles in December|url=https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|website=seenews.com|date=2023-01-04|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119225644/https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|url-status=live}}</ref> V Srbiji je razvita rečna plovba: država ima 1716&nbsp;km plovnih poti (1043&nbsp;km plovnih rek in 673&nbsp;km kanalov), od katerih so skoraj vse v severnem delu države.<ref name="pod2.stat.gov.rs" /> Najpomembnejša plovna pot je Donava. Med ostalimi plovnimi rekami so Sava, Tisa, [[Begej]] in [[Tamiš]]. Leta 2018 je bilo po vodi prepeljanih več kot 8 milijonov ton tovora. Največja rečna pristanišča so Novi Sad, Beograd, Pančevo, [[Smederevo]], Prahovo in Šabac.<ref>{{navedi časopis|date=2019|title=Statistical Yearbook|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|url-status=live|journal=Statistički Godišnjak Srbije = Statistical Yearbook of Serbia|location=Belgrade|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0354-4206|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074412/https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|archive-date=2022-05-10|access-date=2022-05-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|title=Investing in Serbia: Modern Infrastructure, Transport|publisher=SIEPA|access-date=2010-04-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20091106001304/http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|archive-date=2009-11-06}}</ref> == Znamenitosti == {{gallery |File:Golubaccas.jpg|[[Golubac]] |File:Midzor_(1).jpg|[[Stara planina]] |File:Đavolja_Varoš.jpg|[[Đavolja Varoš]] |File:Uvac_canyon_3.jpg|[[Uvac (reka)|Uvac]] |File:Danube_near_Iron_Gate_2006.JPG|[[Džerdap]] }} == Kultura == Ozemlje Srbije, ki je razprostiralo meje med Vzhodom in Zahodom, je bilo stoletja razdeljeno med vzhodno in zahodno polovico Rimskega cesarstva; nato med Bizanc in Kraljevino Ogrsko; v zgodnjem novem veku pa med Osmansko cesarstvo in Habsburško cesarstvo. Ti prekrivajoči se vplivi so povzročili kulturne raznolikosti po vsej Srbiji; njen sever se nagiba k profilu Srednje Evrope, medtem ko je jug značilen za širši Balkan in celo Sredozemlje. Na Srbijo je vplivala tudi Beneška republika, predvsem s trgovino, književnostjo in romansko arhitekturo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ML-aXrrBrv8C&q=Venetian+influences+on+Serbian+culture&pg=PA1616|title=World and Its Peoples|date=2010|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-7903-1|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Mihajlović |first=Radmila |date=2018|title=Following the traces of Serbs through Northern Italy |journal=Basis of Cultural Tourism Development|location=Rome|pages=37–39}}</ref> Srbija ima pet kulturnih spomenikov, vpisanih na seznam Unescove svetovne dediščine: zgodnjesrednjeveško prestolnico [[Stari Ras]] (vključno s tremi bližnjimi srednjeveškimi samostani: [[samostan Sopoćani]], [[Đurđevi stupovi]] in ​​[[cerkev sv. Petra in Pavla, Ras]]); [[samostan Studenica]] iz 12. stoletja; rimski [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana]]; srednjeveške nagrobnike [[steček|stečki]]; in končno ogroženi [[srednjeveški spomeniki na Kosovu]] (samostan [[Visoki Dečani]], [[Naša Gospa Ljeviška]], [[samostan Gračanica]] in [[Pećka patriarhija]]).{{sfn|Čanak-Medić|Todić|2017|p=}} V Unescovem [[Register Spomina sveta|registru Spomina sveta]] so štiri literarna dela: [[Miroslavov evangelij]] iz 12. stoletja, arhiv elektroinženirja in izumitelja [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], telegram Avstro-Ogrske o vojni napovedi Srbiji in arhiv 1. vrha gibanja neuvrščenih.<ref>{{navedi splet|title=Memory of the World International Register - Serbia|url=https://www.unesco.org/en/memory-world/list?f%5B0%5D=countries%3A30d9168e-1b8a-57e7-8d65-5555dd3a97ba |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}</ref> [[Slava (tradicija)|Slava]] (čaščenje svetnika zavetnika), [[kolo (ples)|kolo]] (tradicionalni ljudski ples), petje ob spremljavi [[gusle|gusel]], [[zlakuška keramika]], [[slivovka]] in naivna slikarska umetnost [[Kovačica|Kovačice]] so vpisane na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet|title=Serbia Intangible Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/serbia-RS |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}</ref> Ministrstvo za kulturo in informiranje je zadolženo za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine in nadzor nad njenim razvojem, nadaljnje dejavnosti pa izvajajo lokalne oblasti. === Umetnost in arhitektura === {{glavni|Srbska umetnost|Arhitektura Srbije}} Sledi rimske in zgodnje bizantinske arhitekturne dediščine najdemo v številnih kraljevih mestih in palačah v Srbiji, kot so [[Sirmij]], [[Viminacium]], [[Mediana]], [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana|Felix Romuliana]] in [[Justiniana Prima]], od leta 535 sedež nadškofije Justiniana Prima.{{sfn|Turlej|2016|p=193}}<ref>{{navedi splet |title=INSTITUTE FOR THE PROTECTION OF CULTURAL MONUMENTS OF SERBIA - BELGRADE |url=https://www.heritage.gov.rs/english/nepokretna_kulturna_dobra.php |access-date=22 December 2024 |website=www.heritage.gov.rs}}</ref> Srbski samostani so bili pod vplivom [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]], zlasti po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1204, ko je veliko bizantinskih umetnikov pobegnilo v Srbijo.<ref name="The Royal Family of Serbia">{{navedi splet | title=Serbian art | website=The Royal Family of Serbia | date=25 April 2020 | url=https://royalfamily.org/about-serbia/serbian-art/ | access-date=20 June 2021}}</ref> Med samostane spada Studenica (zgrajena okoli leta 1190), ki je bila vzor za poznejše samostane, kot so Mileševa, Sopoćani, Žiča, Gračanica in Visoki Dečani. Številni spomeniki in kulturne znamenitosti so bili uničeni v različnih fazah srbske zgodovine, vključno z uničenjem na Kosovu. V poznem 14. in 15. stoletju se je na območju okoli doline Morave razvil avtohtoni arhitekturni slog, znan kot moravski slog. Značilnost tega sloga je bila bogata dekoracija čelnih cerkvenih sten. Primeri tega so samostani Manasija, Ravanica in Kalenić. [[File:Pogled na Subotičku sinagogu iz dvorišta.jpg|thumb|right|Sinagoga na trgu Jakab in Komor v Subotici, secesijskem mestu v severni Srbiji]] Med freskami so ''Beli angel'' (samostan Mileševa), ''Križanje'' (samostan Studenica) in ''Marijino vnebovzetje'' (Sopoćani).<ref>{{navedi splet|url=http://afrodita.rcub.bg.ac.rs/~todorom/tutorials/rad43.html|title=Spirituality and Materiality on Serbian Frescoes |website=afrodita.rcub.bg.ac.rs|access-date=28 April 2019}}</ref> Država je posejana s številnimi dobro ohranjenimi srednjeveškimi utrdbami in gradovi, kot so [[Smederevska trdnjava]] (največja nižinska trdnjava v Evropi),<ref>{{navedi splet|url=https://www.turorama.com/day-tours/private-day-tours-from-belgrade/viminacium-smederevo-fortress|title=Viminacium & Smederevo fortress|website=www.turorama.com|language=en-gb|access-date=1 August 2019}}</ref> [[trdnjava Golubac]], [[Maglič]], Soko grad, [[Beograjska trdnjava]], Ostrvica in [[trdnjava Ram]]. Pod osmansko okupacijo srbska umetnost praktično ni obstajala zunaj ozemelj, ki jim je vladala habsburška monarhija. Tradicionalna je srbska umetnost konec 18. stoletja kazala baročne vplive, kar se kaže v delih Nikole Neškovića, Teodorja Kračuna, Zaharija Orfelina in Jakova Orfelina.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rastko.rs/isk/dmedakovic-art_xviii-xix.html |title=Art in the eighteenth and nineteenth centuries |publisher=rastko.rs |access-date=21 March 2013}}</ref> Srbsko slikarstvo je kazalo vpliv [[bidermajer]]ja in [[neoklasicizem|neoklasicizma]], kot ga vidimo v delih Konstantina Danila,<ref>{{navedi splet| url=http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html|title=Biedermeier Of The 19th Century|website=www.galerijamaticesrpske.rs|access-date=28 April 2019|archive-date=10 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190110123113/http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html}}</ref> Arsenija Teodorovića in Pavla Đurkovića. Številni slikarji so sledili umetniškim smerem [[romantika|romantike]] 19. stoletja, zlasti Đura Jakšić, Stevan Todorović, Katarina Ivanović in Novak Radonić. Srbski slikarji prve polovice 20. stoletja so Paja Jovanović in Uroš Predić realizma, kubist Sava Šumanović, Milena Pavlović-Barili in Nadežda Petrović impresionizma, ekspresionist Milan Konjović. Slikarji druge polovice 20. stoletja so Marko Čelebonović, Petar Lubarda, Milo Milunović, Ljubomir Popović in Vladimir Veličković. Anastas Jovanović je bil eden prvih fotografov na svetu. Marina Abramović je umetnica performansa. Pirotska preproga je tradicionalna obrt v Srbiji.<ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|title=The Rich History of Serbia's Pirot Rugs|last=Bills|first=John William|website=Culture Trip|date=25 June 2018|access-date=26 April 2019|archive-date=12 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412172326/https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2014/12/22/world/europe/pirot-carpets-serbia/index.html|title=Magic and mystery weaved through threads of Pirot carpets|author=Milena Veselinovic, for|website=CNN|date=22 December 2014|language=en-US|access-date=26 April 2019}}</ref> V Srbiji je približno 180 muzejev, med njimi [[Narodni muzej Srbije]], ustanovljen leta 1844, ki hrani eno največjih umetniških zbirk na Balkanu. Drugi umetniški muzeji so Muzej sodobne umetnosti v Beogradu, Muzej Vojvodine in Galerijo Matice srbske v Novem Sadu. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.srbija.sr.gov.yu Vlada Republike Srbije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080329034926/http://www.srbija.sr.gov.yu/ |date=2008-03-29 }} * [http://www.parlament.sr.gov.yu Narodna skupščina Republike Srbije] * [http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 Statistike o Srbiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070822224726/http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 |date=2007-08-22 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Serbia}} {{Wikislovar}} * [https://www.srbija.gov.rs/ Vlada Republike Srbije] * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/serbia/ Srbija – Svetovni podatkovnik CIA] * [https://www.serbia.travel/sr Turistična organizacija Srbije] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Slovanske države]] hdc4am6yxxttvj4inv2d3w6byzmmjn6 Linhart (priimek) 0 15865 6759608 6730751 2026-10-02T10:56:47Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6759608 wikitext text/x-wiki '''Linhart''' je [[Češčina|češki]] [[priimek]], ki ga je imelo tudi več znanih [[Slovenci|Slovencev]] in tujcev: == Znani nosilci priimka == * [[Anna Linhartová]] (* 1994), češka igralka *[[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795), slovenski dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik * [[Božidar Linhart]] (1917–1995), slovenski bančnik *[[František Linhart]] (1882–1959), češki husitski teolog, filozof in prevajalec * [[Jožefina Linhart]] (1767–1798), slovenska igralka, žena Antona T. Linharta *[[Kamil Linhart]] (1920–2006), češki slikar in grafik * [[Karel Linhart]] (1882–1918), slovenski politik in publicist *[[Michael Linhart]] (* 1958), avstrijski diplomat, 2021 minster za zunanje in evropske zadeve Avstrije *[[Petra Linhartová]], direktorica za digitalno področje TBA21–Academy /Thyssen-Bornemisza Art, (Avstrija) *[[Věra Linhartová]] (1938–2026), češka pisateljica, pesnica, umetnostna zgodovinarka * [[Viljem Linhart]] (1846–1932), avstrijsko-slovenski šolnik * [[Zbyněk Linhart]] (* 1968), češki politik == Glej tudi == * priimek [[Leonard (priimek)|Leonard]]/[[Leonhard (priimek)|Leonhard]] * priimek [[Lenart (priimek)|Lenart]]/[[Lenard (priimek)|Lenard]] * priimek [[Lindtner]]/[[Lindner]] * [[Hiša Linhart]] * [[Fotosinteza Linhart]] (1979), roman Frančka Rudolfa == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Linhart}} {{priimek|Linhart}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] e1nzvsx1i5qrrz6rl806l4fltshmj71 Stari Egipt 0 16350 6759469 6756379 2026-10-01T21:53:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759469 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = <hiero>km-m-t:niwt</hiero> (Kemet) |conventional_long_name = Stari Egipt |common_name =Stari Egipt |continent = Afrika |region = |era = stari vek |status = imperij |government_type = monarhija |year_start = 264. stoletje pr. n. št. |year_end = 18 pr. n. št. |event_start = |date_start = |event_end = rimska ekspanzija |date_end = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = |p1 = |flag_p1 = |p2 = |flag_p2 = |s1 = rimski imperij |flag_s1 = Vexilloid of the Roman Empire.svg |image_flag = |image_coat = |symbol = |symbol_type = | |image_map =Egipt- Novo kraljestvo.PNG |image_map_caption = obseg starega Egipta | |capital =Memfis |national_motto = |national_anthem = |common_languages = egipčanščina |religion = [[Staroegipčanska mitologija|egipčanska vera]] |currency = |leader1 = Menes |year_leader1 = 5. stol. pr. n. št. |title_leader = faraon |leader2 = Ehnaton |year_leader2 = 14. stol. pr. n. št. |leader3 = Ramzes II. |year_leader3 = 13. stol. pr. n. št. |leader4 = Kleopatra V. |year_leader4 = 70/69 pr. n. št.–30 pr. n. št. |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = |deputy2 = |year_deputy2 = }} '''Stari Egipt''' je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike. Sledila je prazgodovinskemu Egiptu in se začela razvijati okoli 3150 pr. n. št.<ref> [http://www.ucl.ac.uk/museums-static/digitalegypt//chronology/index.html ''Chronology''], Digital Egypt for Universities, University College London. Arhivirano iz izvirnika 16. marca 2008. Pridobljeno 25. marca 2008.</ref> s politično združitvijo [[Gornji Egipt|Gornjega]] in [[Spodnji Egipt|Spodnjega Egipta]] pod kraljem [[Menes]]om, katerega se pogosto istoveti z [[Narmer]]jem.<ref>Dodson (2004), str. 46.</ref> Zgodovina starega Egipta se je dogajala v nizu stabilnih kraljestev ([[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] zgodnje [[Bronasta doba|bronaste dobe]], [[Srednje egipčansko kraljestvo|Srednje kraljestvo]] srednje bronaste dobe in [[Novo egipčansko kraljestvo|Novo kraljestvo]] pozne bronaste dobe) in nizu relativno nestabilnih vmesnih obdobij s skupaj 31 vladarskimi dinastijami. Višek je dosegla v ramzeškem obdobju Novega kraljestva, v katerem je tekmovala s [[Hetiti]], [[Asirci]] in [[Mitani|Mitanci]], potem pa je začela počasi propadati. Egipt so napadale in osvajale različne tuje sile, najprej [[Kanaan]]ci/[[Hiksi]], za njimi libijski [[Berberi]], [[Nubija|Nubijci]], [[Asirci]], [[Babilonija|Babilonci]], [[Ahemenidsko cesarstvo|ahemenidski]] [[Perzijci]] in v tretjem vmesnem obdobku in poznem obdobju [[Makedonci]]. Po smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in delitvi njegovega imperija je v Egiptu zavladal njegov general [[Ptolemaj I. Soter]]. Grško Ptolemajsko kraljestvo je v Egiptu vladalo do leta 30 pr. n. št., ko je pod [[Kleopatra VII.|Kleopatro VII.]] padlo pod rimsko oblast in postalo [[Egipt (rimska provinca)|rimska provinca]].<ref>Clayton (1994), str. 217.</ref> Uspešnost staroegipčanske civilizacije je bila delno posledica njegove prilagoditve na pogoje kmetovanja v dolini Nila. Predvidljive poplave in sistematično namakanje so pripomogli k proizvodnji presežkov kmetijskih pridelkov, ki so omogočili večjo gostoto prebivalstva ter družbeni in kulturni razvoj. S proizvodnimi presežki je država spodbujala izkoriščanje naravnih bogastev doline Nila in sosednjih puščavskih pokrajin, omogočila razvoj lastne [[Pisava|pisave]], organizirala kolektivne gradbene in kmetijske projekte, trgovanje s sosednjimi državami in vojsko, ki je branila državo pred vdori tujcev in vzdrževala egipčansko nadoblast. Spodbujanje in organiziranje teh dejavnosti je bilo prepuščeno birokraciji elitnih pismoukov, verskih voditeljev in administratorjev pod nadzorom [[faraon]]a, ki je svojo oblast vzdrževal z dodelanim sistemom verskih prepričanj.<ref>James (2005), str. 8.</ref><ref>Manuelian (1998), str. 6–7</ref> Med velike dosežke starih Egipčanov spadajo tehnike lomljenja in obdelave kamna ter geodetske in gradbene tehnike, ki so omogočile gradnjo monumentalnih piramid, templjev in obeliskov. Med dosežke spadajo tudi matematični sistem, učinkovito zdravstvo, namakalni sistemi in tehnike obdelave zemlje, prve znane ladje iz lesenih desk,<ref>Ward, Cheryl: ''World's Oldest Planked Boats'', Archaeology '''54''' (3), Archaeological Institute of America.</ref> tehnologije proizvodnje [[Fajansa|fajanse]] in [[Steklo|stekla]], nove literarne oblike in ne nazadnje prvi znani mirovni sporazum, sklenjen s Hetiti po [[bitka pri Kadešu|bitki pri Kadešu]].<ref>Clayton (1994), str. 153.</ref> Stari Egipt nam je zapustil trajno dediščino. Njegova umetnost in arhitektura sta se na široko posnemali, njegovi artefakti pa raznesli po vsem svetu. Njegove monumentalne ruševine so cela stoletja navdihovale domišljijo potnikov in piscev. Ponovno odkrito spoštovanje do starega in izkopavanja v zgodnjem modernem obdobju, ki so jih vodili predvsem Evropejci in Egipčani, so privedla do znanstvenega raziskovanja egipčanske civilizacije in večjega razumevanja njene kulturne dediščine.<ref>James (2005), str. 84.</ref> ==Geografija== Civilizacija starega Egipta se je razvila u dolini reke Nil v severovzhodni Afriki. Geomorfološko spada Egipt v sredozemski bazen in je naravno povezan z Bližnjim vzhodom. Njegova lega je povzročila razvoj v okviru starih civilizacij Bližnjega vzhoda, ločenih od podsaharske Afrike. Ozemlje staroegipčanske civilizacije se deli na rodovitne aluvialne ravnine v dolini Nila in okoliške puščavske predele. Dolina se od ustja Nila navzgor deli na naslednje regije: * delta Nila * spodnji Egipt * gornji Egipt * spodnja Nubija * gornja Nubija Okoliške puščave, v katerih je egipčanska civilizacija pustila svoje sledi, so: * [[Libijska puščava |Libijska puščava]] * [[Vzhodna puščava]] * [[Nubijska puščava]] * [[Sinaj|Sinajski polotok]] Dolina Nila je bogata z aluvijalnimi naplavinami in zato izjemno primerna za kmetijstvo. Dolina je hkrati zelo siromašna z rudnimi bogastvi, zato so Egipčani vse surovine, kot so kamen za gradnje, [[zlato]], [[srebro]], [[turkiz]] ter [[kositer]] in [[baker]] za [[bron]], pridobivali v okoliških pokrajinah. ===Podnebje=== Egipt ima subtropsko podnebje z zelo malo padavinami. Libijska puščava, na primer, je ena od najbolj suhih pokrajin na svetu. V prazgodovini je podnebje nihalo od zmerno vlažnega do izredno suhega, kakršno je zdaj. V puščavah je bilo nekaj naseljenih oaz. Kmetijstvo, od katerega je živelo prebivalstvo starega Egipta, je bilo odvisno od letnih poplav Nila, ki so se praviloma začele v juliju in trajale običajno okoli sto dni. V zelo ugodnem letnem obdobju so dajale vso potrebno količino vlage za rast poljščin in omogočale velike presežke pridelkov. Tega so se Egipčani zavedali že v zelo zgodnjem obdobju. Starogrški zgodovinar [[Herodot]] je Egipt imenoval ''»dar Nila«''. == Zgodovina == [[Slika:Ancient Egypt map-en.svg|thumb|280px|Karta Starega Egipta z glavnimi mesti v dinastičnem obdobju (okoli 3150 pr. n. št. do 30 n. št. )]] Reka Nil je bila večino človeške zgodovine življenjska žila za pokrajine ob njem.<ref>Shaw (2002): 17, 67–69.</ref> Rodovitne poplavne ravnice so dale ljudem možnost za stalno naselitev, razvoj kmetijstva in razvoj bolj dovršene centralizirane družbe, ki je postala temelj egipčanske civilizacije.<ref>Shaw (2002): 17.</ref> Nomadski lovci in nabiralci so se v dolini Nila za stalno naselili proti koncu srednje [[Ledena doba|ledene dobe]] pred približno 120.000 leti. V pozni [[Kamena doba|kameni dobi]] je sušno podnebje severne Afrike postajalo še bolj vroče in suho, kar je prisililo prebivalce tega območja, da so se selili k reki. === Preddinastično obdobje === [[Slika:Vase with gazelles-E 28023- Egypte louvre 316.jpg|thumb|left|upright|Vrč, okrašen z gazelami, značilen za obdobje Nakada II (preddinastično obdobje)]] V preddinastičnem in zgodnjem dinastičnem obdobju je bilo podnebje v Egiptu veliko manj sušno, kot je danes. Velik del države so pokrivale obsežne savane s čredami kopitarjev. Rastlinstvo in živalstvo sta bili v vseh okoljih veliko bolj bogati, ob Nilu pa so bile velike populacije vodnih ptic. Lov je bil za Egipčane pomembna dejavnost. V tem obdobju se je udomačilo tudi veliko domačih živali.<ref>{{navedi knjigo | first1 = Salima | last1 = Ikram | authorlink1 = | title = Choice Cuts: Meat Production in Ancient Egypt | publisher = University of Cambridge | year = 1992 | isbn = 978-90-6831-745-9 | oclc = 60255819 | page = 5 | url = https://books.google.com/?id=1Am88Yc8gRkC&printsec=frontcover#PPA5,M1 | accessdate =22. julija 2009|lccn=1997140867}}</ref> Okoli leta 5500 pr. n. št. so majhna plemena iz porečja Nila razvila več kultur, ki kažejo na obvladovanje kmetijstva in živinoreje ter prepoznavno lončenino in osebne predmete kot so glavniki, zapestnice in koralde. Največja od teh zgodnjih kultur v Gornjem (južnem) Egiptu je bila [[badarska kultura]], ki je nastala verjetno v zahodni puščavi. Znana je po visokokakovostni [[Keramika|keramiki]], kamnitem orodju in uporabi [[Baker|bakra]].<ref>Hayes (1964): 220.</ref> Badarski kulturi sta sledili [[amraška kultura]] (Nakada I) in [[gerzeška kultura]] (Nakada II)<ref>Childe, V. Gordon (1953): ''New Light on the Most Ancient Near East'', Praeger Publications.</ref> ki sta prinesli številne tehnološke izboljšave. Egipčani so že v preddinastičnem obdobju amraške kulture iz [[Etiopija|Etiopije]] uvažali [[Obsidian|obsidian]] za izdelavo ostrih rezil in drugih predmetov.<ref>Barbara G. Aston, James A. Harrell, Ian Shaw (2000). Paul T. Nicholson in Ian Shaw (urednika): ''Stone'', Ancient Egyptian Materials and Technology, Cambridge, 5–77, str. 46–47.</ref> V obdobju Nakada II so imeli Egipčani prve dokazane stike z [[Bližnji vzhod|Bližnjim vzhodom]], zlasti s [[Kanaan]]om in [[Biblos]]om na [[Sredozemlje|sredozemski]] obali.<ref>Patai, Raphael (1998): ''Children of Noah: Jewish Seafaring in Ancient Times''. Princeton Uni Press.</ref> Kultura Nakada II, ki se je začela v nekaj majhnih poljedelskih skupnostih, se je v tisoč letih razvila v močno civilizacijo, katere voditelji so popolnoma obvladovali prebivalstvo in vire v dolini Nila.<ref>[http://www.ucl.ac.uk/museums-static/digitalegypt//naqadan/chronology.html#naqadaI ''Chronology of the Naqada Period'']. Digital Egypt for Universities, University College London. Arhivirano iz izvirnika 28. marca 2008. Pridobljeno 9. marca 2008.</ref> Z vzpostavitvijo centra moči v [[Nehen|Hierakonpolisu]] in kasneje v [[Abidos, Egipt|Abidosu]] so voditelji v obdobju Nakada III razširili svojo oblast ob Nilu navzdol.<ref name=ref17>Shaw (2002): 61.</ref> Trgovali so tudi z [[Nubija|Nubijo]] na jugu, oazami v zahodni puščavi ter kulturami vzhodnega Sredozemlja in Bližnjega vzhoda.<ref name=ref17/> V nubijskih kraljevih grobovih v Qustulu so odkrili predmete z najstarejšimi znanimi egipčanskimi dinastičnimi simboli, kot sta [[Hedžet|bela krona]] Gornjega Egipta in [[Sokol (rod)|sokol]].<ref>Emberling, Geoff (2011): ''Nubia: Ancient Kingdoms of Africa.'' New York: Institute for the Study of the Ancient World. str. 8. ISBN 978-0-615-48102-9.</ref><ref>[https://oi.uchicago.edu/museum-exhibits/nubia/qustul-incense-burner ''The Qustul Incense Burner''], The Oriental Instutute.</ref> Nakadska kultura je prinesla številne in raznolike dobrine, kar kaže na vse večjo moč in bogastvo elite, kot tudi predmetov za osebno rabo, kot so glavniki, kipci, poslikana keramika, dekorativne kamnite vaze visoke kakovosti, kozmetične palete in nakit iz [[Zlato|zlata]], [[Lapis lazuli|lapisa lazuli]] in slonovine. Razvila je tudi keramično [[Lošč|glazuro]], znano kot [[fajansa]], ki se je uporabljala tudi v rimskem obdobju za krašenje skodelic, amuletov in figuric.<ref>[http://www.ucl.ac.uk/museums-static/digitalegypt//faience/periods.html ''Faience in different Periods'']. Digital Egypt for Universities, University College London. Arhivirano iz izvirnika 30. marca 2008. Pridobljeno 9. marca 2008.</ref> V zadnji preddinastični fazi nakadske kulture so se začeli uporabljati pisni simboli, ki so se sčasoma razvili v sistem [[hieroglif]]ov za pisanje [[Egipčanščina|staroegipčanskega jezika]].<ref>Allen (2000), str. 1.</ref> === Zgodnje dinastične obdobje (okoli 3050–2686 pr. n. št.) === {{glavni|Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)}} [[Slika:NarmerPalette ROM-gamma.jpg|thumb|250px|[[Narmerjeva paleta]]<ref>Robins (1997), str. 32.</ref>]] Zgodnje dinastično obdobje je bila približno sodobno z zgodnjo [[Sumerija|sumersko]]-[[Akadsko kraljestvo|akadsko]] civilizacijo v [[Mezopotamija| Mezopotamiji]] in antičnem [[Elam]]u. V 3. stoletju pr. n. št. je egipčanski svečenik in zgodovinar [[Maneto]] iz delte Nila faraone od [[Menes]]a do faraonov iz svojega časa razdelil na trideset dinastij. Njegov sistem se uporablja še danes.<ref>Clayton (1994), str. 6.</ref> Za prvega faraona v svoji uradni zgodovini je izbral Menija (grško Menes), ki je po izročilu okoli leta 3100 pr. n. št. združil Gornji in Spodnji Egipt v enotno držvo.<ref>Shaw (2002), str. 78–80.</ref> Združevanje v eno državo se je v resnici dogajalo bolj postopoma kot pišejo staroegipčanski pisci, Menesa pa ne omenja noben zapis iz njegovega obdobja. Nekateri sodobni znanstveniki so prepričani, da bi Menes lahko bil faraon [[Narmer]], ki je na ceremonialni [[Narmerjeva paleta|Narmerjevi paleti]], simboličnem aktu združitve, upodobljen s kraljevskima kronama obeh kraljestev.<ref>Clayton (1994), str. 12–13.</ref> V zgodnjem dinastičnem obdobju okoli leta 3150 pr. n. št. je prva dinastija kraljev utrdila oblast nad [[Spodnji Egipt|Spodnjim Egiptom]] in ustanovila prestolnico [[Memfis, Egipt|Memfis]], iz katere je bilo mogoče nadzirati delovno silo in kmetijstvo v rodovitni Nilovi delti in ključne in donosne trgovske poti proti [[Levant]]u. Rast moči in bogastva kraljev zgodnjih dinastij se je odražala v njihovih dodelanih [[mastaba]]h (grobnicah) in pogrebnih kultnih objektih v [[Abidos, Egipt|Abidosu]], ki so služili za čaščenje pobóženih kraljev po njihovi smrti.<ref>Shaw (2002), str. 70.</ref> Močna institucija vladarja, ki so jo razvili faraoni, je služila uzakonitvi državnega nadzora nad zemljišči, delom in sredstvi, ki so bili bistvenega pomena za preživetje in rast starodavne egipčanske civilizacije.<ref> [http://www.ucl.ac.uk/museums-static/digitalegypt//archaicegypt/info.html ''Early Dynastic Egypt'']. Digital Egypt for Universities, University College London. Arhivirano iz izvirnika 4. marca 2008. Pridobljeno 9. marca 2008.</ref> === Staro Kraljestvo (2686–2181 pr. n. št.) === {{glavni|Staro egipčansko kraljestvo}} [[Slika:All Gizah Pyramids.jpg|thumb|left|250px|Piramide v Gizi]] Dobro razvita centralna uprava v Starem kraljestvu je omogočila večjo produktivnost kmetijstva in posledično rast prebivalstva, kar je sprožilo velik napredek v [[Arhitektura|arhitekturi]], umetnosti in tehnologiji.<ref>James (2005), str. 40.</ref> Med največje dosežke tega obdobja spadajo piramide v [[Nekropola v Gizi|Gizi]] in [[Velika sfinga v Gizi |Velika sfinga]]. Država je bila razdeljena na 42 okrožij ali nom, ki so jim vladali nomarhi. Državni uradniki pod vodstvom vezirja so pobirali davke, usklajevali gradnje in vzdrževanje namakalnih sistemov, novačili kmete za delo na gradbenih projektih in vzdrževali pravosodni sistem za ohranjanje reda in miru.<ref>Shaw (2002), str. 102.</ref> [[Slika:Khafre statue.jpg|thumb|right|200px|Ustoličenje faraona Kafrena]] Vzporedno z rastjo moči centralne uprave je nastajal nov razred izobraženih pisarjev in uradnikov, katerim je faraon kot plačilo za njihove usluge dodeljeval zemljiške posesti. Faraoni so posesti poklanjali tudi svojim posmrtnim kultom in templjem, da bi jih častili tudi po smrti. Znanstveniki so prepričani, da je pesto let takšne prakse počasi razjedlo gospodarsko moč faraonov in gospodarstvo ni več zmoglo vzdrževati velike državne uprave.<ref>Shaw (2002), str. 116–117.</ref> Z zmanjševanjem moči faraonov je začela rasti moč regionalnih guvernerjev – nomarhov, ki so se začeli upirati faraonovi nadoblasti. Ta dogajanja so v letih 2200 do 2150 pr. n. št. spremljale velike suše,<ref>Fekri Hassan: ''The Fall of the Old Kingdom''. British Broadcasting Corporation. Pridobljeno 10. marca 2008.</ref> ki so domnevno povzročile propad Starega kraljestva. Začelo se je 140 let dolgo obdobje pomanjkanja in notranjih sporov, imenovano [[Prvo vmesno obdobje Egipta|Prvo vmesno obdobje]].<ref>Clayton (1994), str. 69.</ref> === Prvo vmesno obdobje (2181–1991 pr. n. št.) === {{glavni|Prvo vmesno obdobje Egipta}} Po propadu centralne vlade ob koncu Starega kraljestva državna uprava ni več mogla podpirati in stabilizirati državnega gospodarstva. Regionalni guvernerji v času krize niso mogli računati na faraonovo pomoč. Pomanjkanje hrane in politični spori so se stopnjevali v lakoto in majhne državljanske vojne. Nekateri lokalni voditelji so krizo prebrodili tako, da so faraonu prenehali plačevati davke in s temi sredstvi vzpostavili neodvisnost in cvetoče kulture v svojih provincah. Z vzpostavitvijo nadzora nad svojimi viri so province obogatele, kar se je odrazilo tudi v večjih in razkošnejših pokopih v vseh družbenih razredih.<ref>Shaw (2002), str. 120.</ref> V eksploziji ustvarjalnosti so lokalni obrtniki vpeljali nove in prilagodili stare kulturne motive, ki so bili pred tem v domeni vladarjev Starega kraljestva. Pismouki so razvili literarne sloge, ki so izražali optimizem in izvirnost tega obdobja. <ref name=ref34>Shaw (2002), str. 146.</ref> Lokalni vladarji, osvobojeni obveznosti do faraona, so začeli med seboj tekmovati za oblast nad ozemljem in politično moč. Do leta 2160 pr. n. št. so vladarji v [[Herakonpolis]]u prevzeli oblast v Spodnjem Egiptu na severu, medtem ko so njihovi rivali iz družine [[Intef I.|Intefa I.]] s sedežem v [[Tebe, Egipt|Tebah]] prevzeli oblast v Gornjemu Egiptu na jugu. Z Intefovim širjenjem oblasti proti severu je postal spopad s Herakonpolisom neizogiben. Okoli leta 2055 pr. n. št. so tebanske sile pod [[Mentuhotep II.|Nebhepetrejem Mentuhotepom II.]] dokončno porazile vladarje Herakonpolisa in ponovno združili oba Egipta. Začelo se je obdobje gospodarskega in kulturnega preporoda, znano kot [[Srednje egipčansko kraljestvo|Srednje kraljestvo]].<ref>Clayton (1994), str. 29.</ref> === Srednje Kraljestvo (2134–1690 pr. n. št.) === {{glavni|Srednje egipčansko kraljestvo}} [[Slika:Egypte louvre 231 visage.jpg|thumb|200px|[[Amenemhet III.]], zadnji veliki vladar Srednjega kraljestva ]] Faraoni Srednjega kraljestva so ponovno vzpostavili blaginjo in stabilnost v državi, spodbujali oživitev umetnosti, književnosti in gradnjo monumentalnih zgradb.<ref>Shaw (2002), str. 148.</ref> [[Mentuhotep II.]] in njegovi nasledniki iz [[Enajsta egipčanska dinastija|Enajste dinastije]] so vladali iz Teb, njihov vezir [[Amenemhet I.]] pa je po prevzemu oblasti na začetku [[Dvanajsta egipčanska dinastija|Dvanajste dinastije]] prestolnico okoli leta 1985 pr. n. št. preselil v mesto Itžtavi v oazi Fajum.<ref>Clayton (1994), str. 79.</ref> Faraoni Dvanajste dinastije so izvedli daljnosežne melioracije in zgradili namakalne sisteme za povečanje kmetijske proizvodnje v regiji. Razen tega so ponovno osvojili ozemlje v [[Nubija|Nubiji]], bogato s [[kamnolom]]i in rudniki [[Zlato|zlata]]. V vzhodni Nilovi delti so zgradili obrambni sistem, znan kot [[Vladarjevi zidovi]].<ref>Shaw (2002), str. 158.</ref> Ko so faraoni dosegli vojaško in politično stabilnost in izobilje kmetijskih pridelkov, sta se razcveteli umetnost in religija. V nasprotju z elitističnim odnosom do bogov v Starem kraljestvu, je v Srednjem kraljestvu prišla so izraza povečana osebna pobožnost, ki bi jo lahko imenovali demokratizacija posmrtnega življenja, v kateri so vsi ljudje imeli dušo in bili po smrti dobrodošli v družbi bogov.<ref>Shaw (2002), str. 179–182.</ref> Za književnost Srednjega kraljestva so značilne prefinjene téme in osebe, napisane v samozavestnem govorniškem slogu.<ref name=ref34/> Reliefi in portretne skulpture so dobili prefinjene podrobnosti in dosegli nov višek tehnične popolnosti.<ref>Robins (1997), str. 90.</ref> Faraon [[Sesostris III.]] je v 19. stoletju pr. n. št. razpustil nomarhe in centraliziral državo. Kraljestvo je razdelil na tri dele, Severni, Srednji in Južni Egipt, ki so bilo podrejeni [[vezir]]ju. Zadnji veliki vladar Srednjega kraljestva, [[Amenemhet III.]], je dovolil [[Semitski jeziki|semitsko]] govorečim [[Kanaan]]cem z Bližnjega vzhoda naseliti se v Nilovi delti, da bi zagotovil dovolj delovne sile predvsem za svoje obsežne rudarske in gradbene dejavnosti. Te dejavnosti in velike povodnji med njegovo vladavino so zavrle gospodarstvo in počasi pripeljale v Drugo vmesno obdobje s [[Trinajsta egipčanska dinastija|Trinajsto]] in [[Štirinajsta egipčanska dinastija|Štirinajsto dinastijo]]. Med tem upadanjem gospodarstva so naseljenci iz Kanaana začeli prevzemati nadzor v Nilovi delti in nazadnje prišli na oblast kot [[Hiksi]].<ref>Shaw (2002), str. 188.</ref> === Drugo vmesno obdobje (1674–1549 pr. n. št.)=== Okoli leta 1785 pr. n. št. je moč faraonov Srednjega kraljestva tako oslabela, da so [[Semitski jeziki|semitski]] kanaaski Hiksi iz Avarisa v vzhodni Nilovi delti prevzeli oblast v severnem Egiptu in prisilili centralno vlado na umik v Tebe. Faraona so obravnavali kot svojega vazala in pričakovali, da jim bo plačeval davek.<ref name=ref42>Ryholt (1997), str. 310.</ref> Hiksi (iz [[Grščina|grškega]] ''hyxos'', ''tuji vladarji'') so obdržali egipčanski model vladanja in naziv faraon in v svojo kulturo vgradili egipčanske elemente. Oni in drugi zavojevalci z vzhoda so v Egipt so prinesli nova orožja, med katerimi sta bila najpomembnejša kompozitni [[Lok (orožje)|lok]] in bojni voz s konjsko vprego.<ref>Shaw (2002), str. 189.</ref> Avtohtoni tebanski kralji so se po svojem umiku znašli ujeti med kanaanskimi Hiksi na severu in njihovimi nubijskimi zavezniki Kušiti na jugu. Po letih vazalstva so Tebe zbrale dovolj moči, da so začele vojno s Hiksi, ki je trajala več kot 30 let do leta 1555 pr. n. št.<ref name=ref42/> Faraonoma [[Sekenenre Tao II.|Sekenenreju Taoju II.]] in [[Kamose]]ju je nazadnje uspelo premagati Nubijce na jugu, ne pa tudi Hiksov. Ta nalogo je opravil Kamosejev naslednik [[Ahmose I.]], ki je v vrsti uspešnih akcij za vedno izkoreninil Hikse v Egiptu in ustanovil novo vladarsko dinastijo. V [[Novo egipčansko kraljestvo|Novem kraljestvu]], ki je sledilo, je osrednja prednostna naloga faraonov postala vojska, s katero so nameravali razširiti meje Egipta in poskušali pridobiti nadvlado nad Bližnjim vzhodom.<ref>Shaw (2002), str. 224.</ref> [[Slika:Egypt NK edit.svg|250px|thumb|Egipt v svojem največjem obsegu (15. stoletje pr. n. št.)]] === Novo Kraljestvo (1549–1069 pr. n. št.) === Faraoni Novega Kraljestva so z zavarovanjem meja in utrditvijo diplomatskih zvez s svojimi sosedi, vključno z Mitanskim kraljestvom, Asirijo in Kanaanom, vzpostavili obdobje izjemne blaginje. Vojni pohodi [[Tutmoz I.|Tutmoza I.]] in njegovega vnuka [[Tutmozis III.|Tutmoz III.]] so razširili vpliv faraonov do največjega obsega ozemlja v zgodovini Egipta. Faraonka [[Hačepsut]] je med svojo vladavino spodbujala mir in obnovila trgovske poti, izgubljene med okupacijo Hiksov, in jih razširila na nove regije. Ob smrti Tutmozisa III. leta 1425 pr. n. št. se je Egipt raztezal od Nije v severozahodni [[Sirija|Siriji]] do četrtega katarakta Nila v Nubiji. Faraon je razen tega utrdil zavezništva in odprl dostop do kritičnih uvoznih surovin kot sta bila [[bron]] in [[les]].<ref>James (2005), str. 48.</ref> [[Slika:Il tempio di Hatshepsut.JPG|thumb|left|250px| Tempelj kraljice Hačepsut (''Djeser-Djeseru'') je glavna zgradba grobnega tempeljskega kompleksa v Deir el-Bahari; zgradba je primer perfektne simetrije in je nastala tisoč let pred [[Partenon]]om]] Faraoni Novega Kraljestva so začeli graditi velike zgradbe v čast boga [[Amon]]a. Središče njegovega kulta je bilo v [[Karnak]]u. Gradili so tudi spomenike, ki so poveličevali njihove resnične in izmišljene dosežke. Tempelj v Karnaku je največji, ki so ga kdaj zgradili v Egiptu.<ref> Edward Bleiberg, urednik (2005): ''Ancient Egypt 2675-332 BCE'', Architecture and Design, Arts and Humanities Through the Eras. 1.</ref> Takšne pretirane in veličastne zgradbe je v svoji skoraj dvaindvajsetletni vladavini gradila tudi faraonka Hačepsut.<ref>''Hatshepsut''. Digital Egypt for Universities, University College London. Arhivirano iz izvirnika 18. novembra 2007. Pridobljeno 9. decembra 2007.</ref> Njena vladavina je bila zelo uspešna, zaznamovana z dolgim obdobjem miru in bogastva, gradnjami, trgovskimi odpravami v Punt, obnovo tujih trgovskih mrež ter velikimi gradbenimi projekti, vključno z elegantnim pogrebnim templjem, ki je bil konkurenčen grški arhitekturi tisoč let kasneje, nekaj ogromnimi obeliski in kapelo v Karnaku. [[Amenhotep II.]], naslednik Hčepsutiniga načaka in pastorka Tutmozisa III., je proti koncu očetovega vladanja poskušal izbrisati njeno zapuščino in si prilastil veliko njenih dosežkov.<ref>Clayton (1994), str. 108.</ref> Poskušal je tudi spremeniti mnoge uveljavljene dosežke, ki so se razvili skozi stoletja. Nekateri egiptologi v njegovem omejevanju vpliva žensk vidijo jalov poskus, da bi ženskam onemogočil priti na egipčanski prestol. Okoli leta 1350 pr. n. št. je stabilnost Novega kraljestva močno ogrozil [[Ehnaton|Amenhotep IV.]], ki je po prihodu na prestol uvedel vrsto korenitih in kaotičnih reform. Preimenoval se je v [[Ehnaton]]a in kot vrhovnega in edinega uvedel do takrat nejasnega sončnega boga [[Aton]]a. Zatrl je čaščenje večine drugih božanstev in napadel moč duhovščine, v kateri so dominirali po njegovem mnenju korumpirani častilci boga Amona v Tebah.<ref>Aldred (1988), str. 259.</ref> Prestolnico je preselil v na novo zgrajeno mesto Ahetaton (Atonovo mesto, sodobna [[Amarna]]) in se ni odzval na dogodke na Bližnjem vzhodu, kjer so oblast prevzeli združeni [[Hetiti]], [[Mitani|Mitanci]] in [[Asirci]]. Bil je povsem predan novi religiji in novemu umetniškemu slogu. Boga Atona so upodabljali kot sončni disk in v njegovo čast napisali ''Himno sončnemu božanstvu''. Himno je napisal verjetno sam Ehnaton. Po njegovi smrti se je Atonov kult hitro opustil. Amonovi svečeniki so kmalu ponovno dobili prejšnjo moč in prestolnico preselili nazaj v Tebe. Njegovi nasledniki [[Tutankamon]], [[Aj (faraon)|Aj]] in [[Horemheb]] so pod vplivom Amonovih svečenikov poskušali zbrisati vse sledove Ehmatonove herezije, znane kot amarnsko obdobje.<ref>Cline (2001), str. 273.</ref> [[Slika:SFEC EGYPT ABUSIMBEL 2006-003.JPG|thumb|200px|Štirje kolosalni kipi [[Ramzes II.|Ramzesa II.]] pred vhodom v tempelj v Abu Simbelu]] Okoli leta 1279 pr. n. št. je prišel na prestol faraon [[Ramzes II.]], znan tudi kot Ramzes Veliki, ustanovitelj [[Devetnajsta egipčanska dinastija|Devetnajste dinastije]]. Zgradil je več templjev, postavil največ kipov in imel več otrok kot kateri koli faraon v egipčanski zgodovini. Z dvema ženama in priležnicami iz svojega harema je imel več kot sto otrok.<ref>Clayton (1994), str. 146.</ref> Bil je drzen vojaški poveljnik, ki se je spopadel s Hetiti v slavni [[bitka pri Kadešu|bitki pri Kadešu]] v sodobni Siriji. Po neodločenem izidu bitke je okoli leta 1258 pr. n. št. s hetitskim kraljem [[Hatušili III.|Hatušilijem III.]] sklenil mirovni sporazum, prvi v človeški zgodovini.<ref>Tyldesley (2001), str. 76–77.</ref> Egipt in Hetitsko cesarstvo nista bila sposobna vzpostaviti nadoblasti eden nad drugim, oba pa sta se bala vedno močnejšega Srednjega asirskega cesarstva. Egipčani so se po bitki umaknili s skoraj celega Bližnjega vzhoda, Hetiti pa niso bili dovolj močni, da bi tekmovali z močnimi Asirci in novimi prišleki [[Frigijci]]. Bogastvo Egipta je bilo vabljiva tarča za napadalce, zlasti libijske [[Berberi|Berbere]] na zahodu, in »ljudstvo z morja«, verjetno konfederacija pomorščakov z [[Egejsko morje|Egejskega morja]].<ref>Killebrew (2013 ), str. 2.</ref><ref> Robert Drews: ''The End of the Bronze Age: Changes in Warfare and the Catastrophe Ca. 1200 B.C.'', str. 48–61.</ref> Egipt je sprva odbijal napade vsiljivcev, potem pa je sčasoma izgubil nadzor nad svojim preostalim ozemljem v južnem Kaananu. Veliko tega ozemlja so osvojili Asirci. Učinke zunanjih groženj so še poslabšali notranji problemi, kot so korupcija, ropanje grobov in nemiri. Visoki duhovniki v Amonovem templju v Tebah so po ponovni pridobitvi moči pridobili tudi ogromne zemljiške posesti in bogastvo in njihova moč je v [[Tretje vmesno obdobje Egipta |Tretjem vmesnem obdobju]] razbila egipčansko državo.<ref>James (2005), str. 54.</ref> === Tretje vmesno obdobje (1069–653 pr. n. št.) === Po smrti [[Ramzes XI.|Ramzesa XI.]] leta 1078 pr. n. št. je oblast v severnem delu Egiptu prevzel [[Smendes]] in vladal iz [[Tanis]]a. Južni del Egipta so trdno nadzirali visoki Amonovi svečeniki iz Teb, ki so Mendesa kot vladarja priznavali samo po imenu.<ref>Cerny (1975), str. 645.</ref> V tem času so se v zahodni Nilovi delti naselila [[Berberi|berberska]] plemena iz sedanje [[Libija|Libije]] in zaradi šibke države začeli krepiti svojo avtonomijo. Libijski knezi pod [[Šošenk I.|Šošenkom I.]] so leta 945 pr. n. št. prevzeli oblast v delti in ustanovili libijsko berbersko Bubastitsko dinastijo, ki je vladala približno 200 let. Šošenk I. je z imenovanjem svojih družinskih članov na pomembne duhovniške položaje dobil oblast tudi nad južnim Egiptom. Sredi 9. stoletja pr. n. št. je Egipt poskusil ponovno osvojiti Bližnji vzhod, vendar mu to ni uspelo. Faraon [[Osorkon II.]] se je s številnimi zavezniki, med njimi tudi [[Perzijci]], [[Izraelci]], [[Hamati]], [[Feničani|Feničani/Kanaanci]], [[Arabci]], [[Aramejci]] in [[Hetiti]], leta 853 pr. n. št. v bitki pri Karkarju spopadel z močnim asirskim kraljem [[Šalmaneser III.|Šalmaneserjem III.]] Egipčanska velika koalicija je razpadla in Novoasirsko cesarstvo je še naprej dominiralo v zahodni Aziji. Oblast libijskih Berberov v delti je začela spodkopavati domača dinastija iz Leontopolisa (sedanje arheološko najdišče in naselje Tell el-Muqdam). Na jugu so Egpit še vedno ogrožali nubijski Kušiti.<ref>Emberling, Geoff (2011): ''Nubia: Ancient Kingdoms of Africa''. New York, NY: Institute for the Study of the Ancient World, NYU. str. 9–10.ISBN 978-0-615-48102-9.</ref> Stanje v Egiptu je spodbudilo kušitskega kralja Pijeja, da je leta 727 pr. n. št. napadel Egipt. Pije je zlahka prevzel oblast v Tebah in jo postopoma razširil do Nilove delte.<ref> Shaw (2002), str. 345.</ref> Osvajanje je opisal na svoji steli zmage in postavil temelje za kasnejšo [[Petindvajseta egipčanska dinastija|Petindvajseto egipčansko dinastijo]].<ref>Herodotus (2003). ''The Histories''. Penguin Books. str. 151–158. ISBN 978-0-14-044908-2.</ref> Faraon [[Taharka]] iz te dinastije je ponovno združil Dve deželi, se pravi Spodnji in Gornji Egipt. Kraljestvo v dolini Nila je postalo tako veliko kot v Novem kraljestvu. [[Slika:Third Intermediate Period map.svg|thumb|250px|Libijci z zahoda so okoli leta 730 pr. n. št. zlomili politično enotnost države]] S Petindvajseto dinastijo je Egipt doživel nov preporod.<ref>Diop, Cheikh Anta (1974): ''The African Origin of Civilization''. Chicago, Illinois: Lawrence Hill Books. str. 219–221. ISBN 1-55652-072-7.</ref> Vera, umetnost in arhitektura so ponovno dosegle slavo iz časov Starega, Srednjega in Novega kraljestva. Faraoni, med njimi tudi Taharka, so na veliko gradili ali obnavljali svetišča in spomenike po vsej dolini Nila, vključno z Memfisom, Karnakom, Kavo, Jebel Barkalom in drugimi mesti.<ref>Bonnet, Charles (2006): ''The Nubian Pharaohs''. New York: The American University in Cairo Press. str. 142–154. ISBN 978-977-416-010-3.</ref> V tem času so se po Srednjem kraljestvu prvič ponovno začele na široko graditi piramide, mnoge tudi v sodobnem Sudanu.<ref name="ref64">Mokhtar, G. (1990): ''General History of Africa''. California, USA: University of California Press. str. 161–163. ISBN 0-520-06697-9.</ref><ref name=ref65>Emberling, Geoff (2011): ''Nubia: Ancient Kingdoms of Africa''. New York: Institute for the Study of the Ancient World. str. 9–11.</ref><ref name="ref66">Silverman, David (1997): ''Ancient Egypt''. New York: Oxford University Press. str. 36–37.ISBN 0-19-521270-3.</ref> Pije je večkrat neuspešno poskusil razširiti egipčanski vpliv na Bližnji vzhod, ki je bil pod asirsko oblastjo. Leta 720 pr. n. št. je z vojsko v podprl upor proti Asiriji v Filisteji in Gazi. V vojni s [[Sargon II.|Sargonom II.]] je bil poražen in upor je propadel. Leta 711 pr. n. št. je Pije ponovno podprl upor proti Asircem, ki so ga tokrat vodili Izraelci iz Ašdoda, in bil ponovno poražen in prisiljen na umik z Bližnjega vzhoda.<ref>A. Leo Oppenheim (1964): ''Ancient Mesopotamia''.</ref> Od 10. stoletja pr. n. št. dalje je Asirija poskušala prevzeti oblast tudi nad južnim [[Levant]]om. Mesta in kraljestva iz južnega Levanta so zato večkrat prosila Egipt za pomoč v bojih z močno asirsko vojsko. Bližnji vzhod je poskušal osvojiti tudi faraon [[Taharka]], ki je sprva imel nekaj uspehov. Med [[Sanherib]]ovim obleganjem [[Jeruzalem]]a je podprl judovskega kralja Ezekija in Asirci so se umaknili. Vzrok za njihov umik je še vedno predmet razprav. Eden od mogočih vzrokov je umik pred premočno egipčansko/kušitsko vojsko, drugi pa bolezen.<ref>Aubin, Henry T. (2002): ''The Rescue of Jerusalem''. New York, NY: Soho Press, Inc. str. 6–13. ISBN 1-56947-275-0.</ref> Henry Aubin trdi, da je kušitsko/egipčanska vojska ubranila Jeruzalem pred Asirci in preprečila njihovo vrnitev ves preostanek Sanheribovega življenja (20 let).<ref>Aubin, Henry T. (2002): ''The Rescue of Jerusalem''. New York, NY: Soho Press, Inc. str. 152–153. ISBN 1-56947-275-0.</ref> Senaheribovi letopisi kljub temu pišejo, da je Senaherib prisilil Jude k plačevanju davka.<ref name=ref70>Georges Roux (1964): ''Ancient Iraq''.</ref> Sanheriba so po njegovem uničenju uporniškega [[Babilon]]a, svetega mesta vseh [[Mezopotamija|Mezopotamcev]], tudi [[Asirci|Asircev]], ubili njegovi sinovi. Leta 674 pr. n. št. je njegov naslednik [[Esarhadon]] poskušal z majhno vojsko vdreti v Egipt, vendar je Taharka napad odbil.<ref>Aubin, Henry T. (2002): ''The Rescue of Jerusalem''. New York, NY: Soho Press, Inc. str. 160. ISBN 1-56947-275-0.</ref> Leta 671 pr. n. št. je poskus ponovil s celo vojsko. Del vojske je pustil zadaj, da je obračunal z uporniki v Feniciji in Izraelu, z glavnino pa je odšel na jug do Rapihuja, prečkal [[Sinaj]] in vdrl v Egipt, kjer je odločilno premagal Taharko in zasedel Memfis, Tebe in vsa druga večja mesta v Egiptu. Taharka se je moral umakniti domov v Nubijo. Esarhadon se je razglasil za ''»kralja Egipta, Patrosa in Kuša«'' in se z bogatim plenom umaknil iz Egipta. Ob odhodu je v severnem Egiptu postavil Stelo zmage, na kateri je napisal, da so ''»vsi Etiopci (Nubijci/Kušiti) pred njim zbežali iz Egipta, da ni ostal niti eden, da bi se mu priklonil«'',<ref>George Roux: Ancient Iraq.</ref> in v [[Ninive|Ninivah]] paradiral z ujetim princem, Taharkovim sinom Ušanhurujem. V Egiptu je pustil majhno vojsko in po celem Egiptu namestil domače egipčanske prince, ki so vladali v njegovem imenu.<ref>''Esharhaddon's Syrio-Palestinian Campaign''.</ref> Esarhadonova osvojitev Egipta je pomenil konec kratkoživega Kušistkega cesarstva. Avtohtoni egipčanski vladarji, ki jih je instaliral Esarhadon, niso bili sposobni za dolgo ohraniti oblasti nad celo državo. Dve leti kasneje se je Taharka vrnil iz Nubije in osvojil Egipt do Memfisa na severu. Esarhadon se je pripravljal na nov pohod v Egipt, vendar je zbolel in v Ninivah umrl še preden je zapustil Asirijo. Njegov naslednik [[Asurbanipal]] je poslal v Egipt svojega generala Šanabušuja z majhno, vendar dobro izurjeno vojsko, ki je v Memfisu dokončno premagala Taharko in ga ponovno prisilila na beg v Nubijo, kjer je dve leti kasneje umrl. [[Slika:NubianPharoahs.jpg|thumb|left|250px|Nubijska Petindvajseta dinastija]] Njegov naslednik Tanutamon je poskušal ponovno zasesti Egipt, vendar mu to ni uspelo. Premagal je samo domorodnega marionetnega vladarja Nehoja, Asurbanipalovega vazala v Tebah. Asirci so nato proti njemu poslali veliko vojsko, ki ga je uničila in prisilila na beg v Nubijo. Asirska vojska je zatem tako izropala Tebe, da se niso nikoli več povsem opomogle. Na egipčanski prestol je prišel Psametik I., ki je vladal kot Asurbanipalov vazal. Nubijci niso nikoli več ogrozili niti Asirije niti Egipta.<ref>Georges Roux (1964): ''Ancient Iraq'', str 330–332.</ref> === Pozno obdobje (672–332 pr. n. št.) === Asirci so opustili načrte za širjenje svojega imperija in oblast v Egiptu prepustili [[vazal]]om, kasneje znanim kot Saitska ali [[Šestindvajseta egipčanska dinastija|Šestindvajseta dinastija]]. Leta 653 pr. n. št. je faraon [[Psametik I.]] izkoristil asirsko vojno za osvojitev [[Elam]]a, zaradi katere je v Egiptu ostalo samo nekaj asirskih vojaših enot, in se s pomočjo [[Lidija|lidijskih]] in grških najemnikov razmeroma mirno osvobodil asirskega vazalstva. Psametik in njegovi nasledniki so kljub temu vzdrževali miroljubne odnose z Asirijo. Ko je mesto Naukratis postalo dom grških priseljencev v Nilovi delti, se je grški vpliv v Egiptu močno povečal. Leta 609 pr. n. št. je faraon [[Neho II.]] začel vojno z [[Babilonija|Babilonci]], [[Kaldejci]], [[Medijci]] in [[Skiti]], s katero je poskušal osvoboditi Asirijo, ki so jo po krvavi državljanski vojni opustošila omenjena ljudstva. Poskus mu ni uspel. Egipčani so z napadom predolgo odlašali, zato so Ninive že padle, kralj [[Sin-šar-iškun]] pa je bil mrtev. Neho je kljub temu napadel in zlahka obračunal z izraelsko vojsko kralja Josiaha, potem pa je pri Haranu skupaj z Asirci izgubil bitko proti Babiloncem, Medijcem in Skitom. Neho II. in [[Ašur-ubalit II.|Ašur Ubalit]] sta bila dokončno poražena pri Arameji v sedanji Siriji leta 605 pr. n. št. Egipčani so ostali na Bližnjem vzhodu še nekaj desetletij in se spopadali z Babilonci kraljev [[Nabopolasar|Nabopolasarja]] in [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezarja II.]] za oblast v delih nekdanjega Asirskega imperija v Levantu, potem pa so bili prisiljeni na umik v Egipt. Nebukadnezar II. je leta 567 pr.n. št. celo na kratko napadel Egipt.<ref name=ref70/> Saitski kralji so za svojo prestolnico izbrali Sais in doživeli kratek, vendar živahen preporod gospodarstva in kulture, dokler niso leta 525 pr. n. št. Egipta napadli Perzijci pod poveljstvom [[Kambiz II.|Kambiza II.]] Po zajetju faraona [[Psametik III.|Psametika III.]] v bitki pri Peluziju je Kambiz II. prevzel vlogo faraona Egipta, vendar je sklenil, da mu bo vladal iz [[Susa, Perzija|Suse]] v [[Perzija|Perziji]]. Egipt je pretvoril v perzijsko [[Satrapija|satrapijo]]. V 5. stoletju pr. n. št. so se Egipčani nekajkrat uprli Perzijcem, vendar se niso mogli dokončno otresti perzijske nadoblasti.<ref>Shaw (2002), str. 383.</ref> Po priključitvi k Perziji se je Egipt pridružil [[Ciper|Cipru]] in [[Fenicija|Feniciji]] (sodobni [[Libanon]]) v Šesti satrapiji [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]]. Prvo obdobje perzijske vladavine je znano tudi kot [[Sedemindvajseta egipčanska dinastija]], ki se je po več kot sto letih vladavine končala leta 402 pr. n. št. Od leta 380 do 343 pr. n. št. je vladala zadnja domorodna vladarska [[Trideseta egipčanska dinastija|Trideseta dinastija]], ki se je končala z [[Nektaneb II.|Nektanebom II.]] Kratkotrajna ponovna vzpostavitev perzijske oblasti, včasih imenovana [[Enaintrideseta egipčanska dinastija|Enaintrideseta dinastija]], se je začela leta 343 pr. n. št. in se končala leta 332 pr. n. št., ko je faraon [[Mazaces]] brez odpora predal Egipt makedonskemu vladarju [[Aleksander Veliki|Aleksandru Velikemu]]. <ref>Shaw (2002), str. 385.</ref> ===Ptolomejsko obdobje (332–30 pr. n. št.)=== {{glavni|Ptolemajska dinastija|Ptolemajsko kraljestvo}} [[Slika:Alexander the Great, 100 B.C.E. – 100 C.E., 54.162.jpg|thumb|200px|Aleksander Veliki, 100 pr. n. št. – 100 n. št., 54.162, Brooklyn Museum]] Po predaji zadnjega perzijskega faraona/satrapa leta 332 pr. n. št. so Egipčani sprejeli Aleksandra Velikega kot rešitelja. Aleksandrovi nasledniki, makedonska [[Ptolemajska dinastija]], so vzpostavili novo državno upravo, ki je temeljila na egipčanskem modelu, in ustanovili prestolnico v [[Aleksandrija|Aleksandriji]]. Mesto je kazalo moč in prestiž helenistične oblasti in postalo središče učenosti in kulture s središčem v slavni [[Aleksandrijska knjižnica|Aleksandrijski knjižnici]].<ref>Shaw (2002), str. 405.</ref> [[Aleksandrijski svetilnik]] je kazal pot številnim ladjam, ki so trgovale z mestom in preko njega, in ustvarjale velike dohodke in spodbujale razvoj podjetništva, zlasti proizvodnjo [[papirus]]a.<ref>Shaw (2002), str. 411.</ref> Helenistična kultura ni izpodrinila avtohtone egipčanske kulture, ker so Ptolomejci podpirali stara izročila, da bi si s tem zagotovili lojalnost ljudstva. Vladarji so gradili nove templje v egipčanskem slogu, podpirali tradicionalne kulte in sami sebe imeli za faraone. Pojavila se je tudi navada, da so grške in egipčanske bogovove združevali v nove bogove, kot na primer [[Serapis]]a. Tradicionalni egipčanski kiparski slog je prišel pod velik vpliv klasičnega grškega kiparstva. Ptolemajcem so se kljub temu, da so poskušali vladati v sožitju s prebivalstvom, dogajali lokalni upori, rivalstvo v družini in nasilna aleksandrijska mestna drhal, ki se je razbohotila po smrti [[Ptolemaj IV.|Ptolemaja IV.]]<ref>Shaw (2002), str. 418.</ref> Poleg tega je Rim, ki je bil zelo odvisen od uvoza žita iz Egipta, še kako zanimalo politično stanje v državi. Stalni upori, ambiciozni politiki in močna sirska opozicija z Bližnjega vzhoda so razmere še poslabšali in spodbudili [[Rimsko cesarstvo]], da je z vojsko zagotovilo mir in organiziralo Egipt kot svojo provinco.<ref>James (2005), str. 62.</ref> ===Rimsko obdobje (30 pr. n. št.–641)=== {{glavni|Egipt (rimska provinca)}} [[Slika:Fayum-22.jpg|thumb|left|200px|Portret fajumske mumije uteleša srečanje egipčanske in rimske kulture]] Po porazu [[Mark Antonij|Marka Antonija]] in ptolomejske kraljice [[Kleopatra VII.|Kleopatre VII.]] V [[Bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] z Oktavijanom, kasnejšim cesarjem [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]], je Egipt leta 30 pr. n. št. prišel pod rimsko oblast. Rimsko cesarstvo je zaradi svoje življenjske odvisnosti od uvoza žita iz Egipta z vojsko pod poveljstvom prefekta, ki ga je imenoval cesar, zatiralo upore, dosledno nasilno pobiralo visoke davke in preprečevalo napade razbojnikov, ki so v tem času postali zelo problematični.<ref>James (2005), str. 63.</ref> Zaradi velikih potreb Rima po eksotičnih predmetih z Orienta je Aleksandrija postala pomembno središče trgovanja z Bližnjim vzhodom.<ref>Shaw (2002), str. 426.</ref> Čeprav so imeli Rimljani do Egipčanov bolj sovražno stališče kot Grki, se je nekaj starih običajev, na primer [[Mumificiranje|mumificiranje]] pokojnikov in čaščenje starih bogov, kljub temu ohranilo.<ref name=ref83>Shaw (2002), str. 422.</ref> Cvetela je tudi umetnost portretiranja mumij. Nekateri cesarji so sebe prikazovali kot faraone, vendar ne v taki meri kot Ptolomejci. Večina rimskih cesarjev ni živela v Egiptu in ni opravljala protokolarnih funkcij vladarjev Egipčanskega kraljestva. Lokalna uprava je postala rimska in nedostopna za domorodne Egipčane.<ref name=ref83/> Sredi 1. stoletja n. št. je v Egiptu pognalo korenine [[krščanstvo]], na katerega so gledali kot na nesprejemljiv kult. Krščanstvo je bilo brezkompromisno verstvo, ki je poskušalo spreobrniti egipčanske in grškorimske vernike in s tem ogrozilo stara verska izročila. To je pripeljalo do preganjanja spreobrnjencev, ki je doseglo vrh z velikimi [[Dioklecijan]]ovimi čistkami okoli leta 303. Krščanstvo je nazadnje kljub temu zmagalo.<ref>Shaw (2003), str. 431.</ref> Leta 391 je krščanski cesar [[Teodozij I.]] z zakonom prepovedal poganske obrede in zaprl templje.<ref>Henry Chadwick: ''The Church in Ancient Society'', Oxford University Press US, 2001, str. 373, ISBN 0-19-924695-5.</ref> Aleksandrija je postala prizorišče velikih protipoganskih nemirov in uničevanja javnih in zasebnih verskih simbolov.<ref>Ramsay MacMullen: ''Christianizing the Roman Empire A.D 100–400'', Yale University Press, 1984, str. 63, ISBN 0-300-03216-1.</ref> Posledica teh dogajanj je bilo propadanje domače egipčanske kulture. Domače prebivalstvo je še govorilo [[Egipčanščina|egipčansko]], veščina pisanja in branja [[hieroglif]]ov pa je zaradi zmanjšane vloge in števila egipčanskih svečenikov postopoma izginila. Veliko templjev se je pretvorilo v krščanske cerkve ali propadlo v puščavi.<ref>Shaw (2003), str. 445.</ref> Po [[Tetrarhija|delitvi Rimskega cesarstva]] v 4. stoletju n. št. je Egipt postal del [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]], znanega kot Bizantinsko vesarstvo, s prestolnico v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. Egipt so v letih 618–628 osvojili perzijski [[Sasanidi]]. Pod bizantinskim cesarjem [[Heraklij]]em je leta 629 ponovno prišel pod bizantinsko oblast. Decembra 639 je Egipt napadla [[Arabci|arabska]] vojska s 4000 vojaki pod poveljstvom Amr Ibn Al-Aasa in hitro napredovala v delto Nila. Bizantinska vojska, izčrpana zaradi stalnih vojn s [[Sasanidsko cesarstvo|Perzijci]], se je umaknila v utrjena mesta in se se uspešno branila več kot eno leto. Arabci so dobili okrepitve in aprila 641 osvojili Aleksandrijo. Bizantinci so leta 646 z ladjevjem poskušali ponovno osvojiti Aleksandrijo, vendar jim to ni uspelo in Egipt je dokončno prišel pod arabsko oblast. Grška in rimska vladavina v Egiptu sta se po 975 letih končali. Arabci so neislamskim vernikom dovolili prakticirati svojo vero, vendar so morali zato plačevati poseben davek, znan kot [[džizja]]. V zameno jim ni bilo treba služiti v islamski vojski. Kristjani in [[Judje]], ki so tako kot muslimani verovali v [[Sveto pismo]], so dobili poseben položaj (''dhimmi''). Prebivalstvo se je v naslednjih nekaj stoletjih arabiziralo in islamiziralo. [[Koptski jezik]] kot naslednik egipčanskega, ki se je sprva ohranil kot jezik egipčanskih kristjanov, se zdaj uporablja samo še v omejenem obsegu v koptski pravoslavni liturgiji. <!-- === Arabsko muslimansko obdobje === Vojska 4000 Arabcev pod vodstvom Amr Ibn Al-Aasa je poslala kalifa Umarja, naslednika Mohameda, da je širil islamsko vladavino na zahodu. Arabci so prečkali v Egipt iz Palestine decembra 639 in hitro napredovali v delti Nila. Bizantinska vojska, izčrpana zaradi stalnih vojn s Perzijci, so se umaknili v obzidanih mest, kjer so se uspešno branili leto ali več. Arabci so poslali ojačitve in v aprilu 641 zajeli Aleksandrijo. Bizantinci so leta 645 sestavili floto z namenom, da ponovno zavzamejo Egipt in osvojijo nazaj Aleksandrijo, vendar so jih muslimani leta 646 pregnali in dokončno osvojili Egipt. Tako se je končala 975 let trajajoča grško-rimska vladavina nad Egiptom. Arabci so dovolili Egipčanom, ki so bili v tem času večinoma kristjani, da lahko ohranijo svojo vero in uvedli poseben davek za kristjane in Jude, znan kot [[džizja]], v zameno za to jim ni bilo treba služiti v muslimanski vojski. Kristjani in Judje so pridobili status ''dhimmī'' ljudi, ki jih druži prepričanje v Boga z muslimani, vendar niso sprejeli islama kot svoje vere. Avtohtono prebivalstvo Egipta je bilo v naslednjih stoletjih postopoma in v veliki meri arabizirano in islamizirano. Koptski jezik, neposredni potomec demotičnega egipčanskega, ki so ga govorili v rimski dobi, je ostal primaren govorni jezik med egiptovskimi kristjani do obdobja [[Fatimidski Kalifat|Fatimidskega Kalifata]], v katerem je bila arabščina postopoma sprejeta in koptščina večinoma omejena na liturgično rabo. --> ==Vlada in gospodarstvo== ===Uprava in trgovina=== [[Slika:Pharaoh.svg|thumb|200px| Faraone so običajno upodabljali s simboli kraljevega dostojanstva in moči]] Faraon je bil absolutni vladar v državi in imel, vsaj teoretično, popolno oblast nad državo in njenimi viri. Bil je vrhovni vojaški poveljnik in glava oblasti, ki jo je izvajala velika vojska državnih uradnikov. Za državno upravo je bil pooblaščen vezir, drugi mož v državi in faraonov namestnik, ki je koordiniral razdeljevanje zemlje, državno blagajno, gradbene projekte, pravni sistem in arhive.<ref name=ref88>Manuelian (1998), str. 358.</ref> Država je bila razdeljena na 42 upravnih enot – nomov, ki so jih upravljali vezirju sodno odgovorni nomarhi. Hrbtenico državnega gospodarstva so tvorili tamplji, ki niso bili zadolženi samo za verske zadeve, ampak tudi za zbiranje in skladiščenje dobrin. Templji so imeli dodelan sistem žitnic in zakladnic. Sistem so nadzirali nadzorniki, ki so hkrati skrbeli za razdeljevanje žita in drugih dobrin.<ref>Manuelian (1998), str. 363.</ref> Večina gospodarsva je bila centralizirana in strogo nadzirana. Četudi so Egipčani začeli uporabljati denar šele v Poznem obdobju, <ref>Egypt: Coins of the Ptolemies. University College London. 2002. Pridobljeno 8. aprila 2017.</ref> so imeli nekakšen denarno- menjalniški sistem.<ref>Meskell (2004), str. 23.</ref> Menjalni enoti sta bili ''standardna vreča žita'' in ''deben'', ki je ustrezal približno trem unčam (91 g) bakra ali srebra.<ref name=ref92>Manuelian (1998), str. 372.</ref> Delavci so bili plačani v žitu. Delavec je za nezahtevno delo dobil 7½ vreč (250 kg) žita na mesec. Cene so bile v celi državi enake in zaradi lažjega trgovanja napisane na cenikih. Platnena srajca, na primer, je stala 5 debenov bakra, krava pa 140 debenov bakra.<ref name=ref92/> Z žitom se je lahko prosto trgovalo po predpisanih cenikih.<ref name=ref92/> Kovan denar je v Egipt prišel iz tujine sredi 5. stoletja pr. n. št. Prvi kovanci niso bili pravi kovanci, ampak kosi plemenitih kovin s standardizirano maso. V naslednjih stoletjih se je začel kovati pravi denar.<ref>Walbank (1984), str. 125.</ref> == Družba in kultura == === Socialni položaj === Egipčanska družba je bila zelo razslojena z jasno izoblikovanimi družbenimi položaji. Moški in ženske iz vseh družbenih razredov, razen sužnjev, so bili pred zakonom enaki. Pravico do pritožbe vezirju in nadomestilo škode je imel tudi kmet iz najnižjega družbenega razreda.<ref name=ref98>Janet H. Johnson: ''Women's Legal Rights in Ancient Egypt''. University of Chicago, 2004. Pridobljeno 31. avgusta 2010.</ref> Moški in ženske so imeli pravico do prodaje svoje lastnine, sklepanja pogodb, sklepanja zakonske zveze in razveze, dedovanja in vodenja sodnih sporov. Premoženje zakonskih parov je bilo skupno. Zakonca sta svoje interese pred poroko zaščitila s poročno pogodbo, s katero sta določila vzajemne obveznosti in obveznosti do njunih otrok po morebitni razvezi zakona. V primerjavi s svojimi dvojnicami v Grčiji, Rimu in celo v sodobnem svetu, so imele ženske v Starem Egiptu na razpolago širšo paleto osebnih izbir in priložnosti za dosego osebnih ciljev. Ženske, na primer [[Hačepsut]] in [[Kleopatra VII.|Kleopatra VII]], so postale celo faraonke, druge pa so dosegle moč kot božanske [[Amon]]ove žene. Ženske kjub svojim pravicam niso imele pomembne vloge v državni upravi. Zasedale so samo drugorazredne položaje v svetiščih in zelo verjetno niso bile tako izobražene kot moški.<ref name=ref98/> ==== Plemstvo ==== Na vrhu družbene lestvice je bil faraon kot najpremožnejši človek v državi, ki je bila njegova osebna last. Svoje premoženje je večal s pobiranjem davkov in osvajalnimi vojaškimi pohodi. Plemiški položaj so razen njega imeli še vsi člani njegove družine, visoki in srednji uradniki, svečeniki in vojaški častniki. Stari Egipčani so verjeli da je faraon živ bog in so ga temu primerno po božje častili. [[Slika:Egyptian Doctor healing laborers on papyrus.jpg|thumb|250px|Zdravnika po obrezovanju pregledujeta mlade delavce; obrezovanje je bilo del obreda sprejemanja v egipčansko družbo]] Pod plemstvom so bili svečeniki, zdravniki in inženirji s posebnimi znanji na svojih področjih. Plemstvo je imelo velik ugled, moč in premoženje, ki ga je večalo z vojnim plenom, plačili v zlatu za vojaško in uradniško službo in pridobivanjem zemljiških posesti. ====Pisarji, uradniki, umetniki in obrtniki ==== Pisarji in uradniki so tvorili višji razred egipčanske družbe, imenovan ''razred belih kril'', ker so kot znak svojega položaja nosili bela platnena oblačila.<ref>Billard (1978), str. 109.</ref> Gornji družbeni razred je svoj družbeni položaj razkazoval v umetnosti in književnosti. Umetniki in obrtniki, predvsem zidarji, stavbeniki, brodarji, tkalci, steklarji, lončarji, mizarji in zlatarji, so imeli višji družbeni položaj kot kmetje, vendar so bili tudi oni pod državnim nadzorom. Delali so v delavnicah ob templjih in bili plačani neposredno iz državne blagajne, plačevali davke in služili v vojski. ====Kmetje==== Večino prebivalstva so tvorili kmetje. Delili so se na male lastnike zemljišč, ki so bili samostojni gospodarji, vendar so morali državi plačevati visoke davke, in odvisne kmete, ki so obdelovali kraljeva, vojaška in tempeljska posestva. Ves njihov pridelek je bil last lastnika zemlje.<ref>Manuelian (1998), str. 383.</ref> Za svoje delo so dobivali plačilo v pridelkih. Vezani so bili na zemljo, vendar niso bili sužnji, saj jih ni bilo mogoče prodati. Odsvojiti se jih dalo samo skupaj z zemljo. Oproščeni so bili vojaške službe, kadar dela na polju niso bila mogoča ali potrebna, pa so morali opravljati javna dela, med katera so spadala dela na namakalnih sistemih in gradbena dela.<ref>James (2005), str. 136.</ref> Njihove žene so opravljale lažja dela na polju in skrbele za družino. ==== Sužnji ==== [[File:Slavebeating.jpg|250px|thumb|Kaznovanje sužnjev]] V Starem Egiptu so imeli tudi [[Suženjstvo|suženjstvo]], katerega obseg in pomen nista povsem jasna.<ref>''Social classes in ancient Egypt''. Digital Egypt for Universities, University College London. Arhivirano iz izvirnika 13. decembra 2007. Pridobljeno 11. decembra 2007.</ref> Sužnji so imeli vsekakor najnižji položaj v egipčanski družbi. Med njimi so bili predvsem vojni ujetniki in s pogodbo vezani hišni služabniki, ki so lahko prodajali in odkupovali svojo sužnost in bili na delovnem mestu upravičeni do zdravniške pomoči.<ref>[http://www.reshafim.org.il ''Slavery in Ancient Egypt''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190405115906/http://reshafim.org.il/ad/egypt/geography/cities.htm |date=2019-04-05 }} {{Navedi splet |url=http://reshafim.org.il/ad/egypt/geography/cities.htm |title=arhivska kopija |access-date=2025-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190405115906/http://reshafim.org.il/ad/egypt/geography/cities.htm |archive-date=2019-04-05 |url-status=dead}}. Pridobljeno 28. avgusta 2012.</ref> Zaposleni so bili pri kmečkih ali obrtnih delih in opravljali težka dela v [[rudnik]]ih in [[kamnolom]]ih. Smeli so se poročati in imeti otroke. Nekateri sužnji so postali celo faraonovi spremljevalci in imeli visoke dvorne položaje. ===Pravni sistem=== [[Slika:Louvre-antiquites-egyptiennes-p1020372 Cropped and bg reduced.png|thumb|left|200px| Pisarji so bili dobro izobražena elita, ki je ocenjevala davke, vodila evidence in bila odgovorni za upravo]] Na čelu pravnega sistema je bil uradno faraon, ki je bil odgovoren za udejanjanje zakonov, deljenje pravice in vzdrževanje reda in miru, koncept, ki so ga Egipčani pripisovali boginji [[Maat|Ma'at]].<ref name=ref88/> Četudi se noben egipčanski zakonik ni ohranil, dvorni dokumenti pričajo, da je egipčansko sodstvo temeljilo predvsem na splošnem občutku za dobro in zlo. Prednost je dajalo sklepanju sporazumov in reševanje sporov na preprost način in ne doslednemu presojanju po zapletenem sistemu pisanih zakonov.<ref name=ref98/> Manjše zahtevke in spore so presojali lokalni sveti starešin, v Novem kraljestvu znani kot ''kenbet''.<ref name=ref88/> Za resnejše primere, vključno z umori, velikimi posli z zemljišči in ropanjem grobov, so bili zadolženi ''veliki kenbeti'', ki jim je predsedoval vezir ali celo faraon. Vsi udeleženci v procesu so morali priseči, da bodo pred sodišćem govorili resnico. V nekaterih primerih je tožilca in sodnika prevzela država in za dosego krivčevega priznanja zločina in imen morebitnih sostorilcev lahko uporabila tudi [[Mučenje|mučenje]]. Sodišča so zaradi morebitnih kasnejših ugovorov ne glede na težo prestopka dokumentirala obtožnico, izpovedi prič in razsodbo.<ref>Oakes (2003), str. 472.</ref> Kazni za manjše prestopke so bile globa, bičanje, pohabljenje obraza ali izgon. Za težka kazniva dejanja, na primer umor in ropanje grobov, je bila zagrožena smrtna kazen z obglavljenjem, utopitvijo ali sežigom na grmadi. Kazen se je lahko razširila tudi na kriminalčevo družino.<ref name=ref88/> Na začetku Novega kraljestva so imela veliko vlogo v pravnem sistemu preročišča, ki so delila pravico tako v civilnih kot kriminalnih zadevah. V postopku se je za razsodbo z da ali ne spraševalo boga. Odgovor je pomenil pozitiven ali negativen zaključek sodne zadeve. Bog, katerega je nosilo več svečenikov, je na vprašanje odgovoril tako, da je pokazal, pokimal ali premaknil košček papirusa ali črepinje, na katerem je bil napisan odgovor.<ref>McDowell (1999), str. 168.</ref> ===Kmetijstvo=== [[Slika:Rope stretching.jpg|thumb|250px|Relief iz Nahtove grobnice (TT52) prikazuje delavce, ki pod nadzorom sejejo, žanjejo in mlatijo žito]] K uspehom staroegipčanske kulture je pripomogla tudi geografska lega države. Najpomembnejši činitelj je bila rodovitna zemlja kot posledica vsakoletnih poplav Nila. Egipčani so na njej lahko pridelali obilo hrane, ki je omogočila, da so se posvečali tudi tehnologiji, kulturi in umetnosti. Za egipčansko gospodarstvo je bilo ključno upravljanje zemljišč, ker so vsi davki in takse temeljili na velikosti zasebnih zemljišč.<ref>Manuelian (1998), str. 361.</ref> Kmetovanje je bilo odvisno od letnega cikla Nila. Egipčani so poznali tri letne čase: ''akhet'' (poplave), ''peret'' (setev) in ''shemu'' (žetev). Poplave so trajale od junija do septembra in za seboj pustile vsedline, bogate z minerali, idealnimi za bujno rast pridelka. Sledila je sezona oranja in setve, ki je se je začela z umikom vode in je trajala od oktobra do februarja. Kmetje so po setvi polja namakali s sistemom jarkov in kanalov. Egipt je imel malo padavin, zato so se lahko zanašali samo na vodo iz Nila.<ref>Nicholson (2000), str. 514.</ref> Od marca do maja so kmetje s srpi poželi žito in ga omlatili. Viške pridelka so vskladiščili.<ref>Nicholson (2000), str. 506.</ref> [[Slika:Tomb of Nakht (2).jpg|thumb|200px|left|Merjenje in popisovanje pridelka; stenska slika v Menovi grobnici (TT69) v Tebah (Osemnajsta dinastija)]] Stri Egipčani so pridelovali dvoredno [[Pšenica|pšenico]], [[ječmen]] in več drugih [[Žitarica|žitaric]], iz katerih so predvsem pekli kruh in varili pivo.<ref>Nicholson (2000), str. 510.</ref> Za izdelavo oblačil so uporabljali [[lan]], katerega so populili pred cvetenjem. Stebla so razcepili po dožini, s čimer so dobili za predenje primerna vlakna. [[Papirus]], ki je rasel na bregovih Nila, so uporabljali za izdelavo [[papir]]ja. Na vrtovih v bližini hiš in višjih mestih, ki jih niso dosegle poplave, so goliji zelenjavo in sadje. Zelenjavo, vključno s [[por]]om, [[Česen|česnom]], melonami, bučami, [[Stročnice|stročnicami]], [[Solata|solato]] in drugim, so namakali ročno. [[Grozdje]] so predelovali v [[vino]].<ref>Nicholson (2000), str. 577 in 630.</ref> ====Živali==== Egipčani so verjeli, da je ravnotežje med ljudmi in živalmi bistven element vesoljnega reda. Ljudje, živali in rastline so bili zanje deli ene same celote.<ref name=ref107>Strouhal (1989), str. 117.</ref> Živali, udomačene in divje, so bile zanje kritičen vir duhovnosti, družabništva in preživetja. Najpomembnejše je bilo [[Govedo|govedo]]. Država je pobirala davke na živino na rednih štetjih živine. Velikost črede je odražala tudi prestiž in pomembnost posestva ali svetišča kot njenega lastnika. Razen govedi so gojili tudi [[Ovca|ovce]], [[Koza|koze]] in [[prašič]]e. Ptice, med njimi [[Race (razločitev)|race]], gosi in [[Golobi|golob]]e, so lovili v mreže in jih doma pitali do primerne teže.<ref name=ref108>Manuelian (1998), str. 38.</ref> Nil je bil bogat vir rib. Najmanj od Starega kraljestva so se ukvarjali tudi s [[Čebelarstvo|čebelami]], ki so dajale [[med]] in [[vosek]].<ref>Nicholson (2000), str. 409.</ref> [[Slika:Maler der Grabkammer des Sennudem 001.jpg|thumb|250px|Sennedžem orje s parom volov, ki so bili tudi tovorne živali in vir hrane]] Za oranje in tovorjenje so uporabljali [[Osel|osle]] in [[vol]]e. Klanje rejenih volov je bilo osrednji del obreda darovanja bogovom.<ref name=ref108/> [[Konj]]e so v Egipt pripeljali [[Hiksi]] v drugem vmesnem obdobju. Od Novega kraljestva so poznega obdobja so se za oranje in vleko uporabljale tudi [[Kamele|kamele]] in [[slon]]i. Slone so zaradi pomanjkanja pašnikov zelo kmalu opustili.<ref name=ref108/> Med hišne ljubljenčke so spadali predvsem [[Psi|psi]], [[Mačke|mačke]] in [[Opica|opice]]. Eksotične živali iz podsaharske Afrike, predvsem [[lev]]i, so bili rezervirani samo za vladarje.<ref>Heptner, V. G., Sludskij, A. A. (1992) [1972]: ''Lion''. Mlekopitajuščie Sovetskogo Soiuza. Moskva: Vysšaia Škola [Sesalci Sovjetske zveze]. Washington DC: Smithsonian Institution and the National Science Foundation. str. 83–95.</ref> [[Herodot]] je zapisal, da so Egipčani edino njemu znano ljudstvo, ki živi s svojimi živalmi v isti hiši.<ref name=ref107/> V preddinastičnem in poznem obdobju je bilo izjemno priljubljeno čaščenje bogov v živalski podobi. Mednje sta spadala boginja mačka [[Bastet]] in bog [[ibis]] [[Tot]]. Mačke in ibise, namenjene žtrvovanju bogovom, so v velikem številu gojili na farmah.<ref>Oakes (2003), str. 229.</ref> ===Naravni viri=== Egipt je bil bogat s kamnom za gradbeništvo in okrasje, bakrovo in svinčevo rudo, zlatom in poldragimi kamni. Ti naravni viri so prebivalcem omogočili gradnjo veličastnih zgradb, kipov, orodij in nakita.<ref>Lucas (1962), str. 413.</ref> Za [[mumificiranje]] pokojnikov so se uporabljale soli iz vadija Natrun, kjer so pridobivali tudi [[Sadra|sadro]] za proizvodnjo [[Mavec|mavca]].<ref>Nicholson (2000), str. 28.</ref> Rudišča so bila v oddaljenih in neprijaznih presušenih rečnih koritih v [[Vzhodna puščava|Vzhodni puščavi]] in na [[Sinaj]]u. Za njihovo odkritje so bile potrebne velike odprave pod pokroviteljstvom države. Veliki rudniki [[Zlato|zlata]] so bili v [[Nubija|Nubiji]]. Eden od prvih znanih [[zemljevid]]ov je bil prav zemljevid zlatih rudnikov v tej pokrajini. Vadi Hammamat je bil pomemben vir [[granit]]a, sivega [[peščenjak]]a in zlata. Prvi mineral, ki se je uporabljal za izdelavo orodij in sekir je bil [[kremen]]. Uporabljali so ga že najstarejši naseljenci doline Nila. Nodule kremena so skrbno razklali v rezila in konice puščic, ki so jih zaradi trdote in trajnosti uporabljali tudi po odkritju [[Baker|bakra]]. <ref>C.Michael Hogan (2011): ''Sulfur''. Encyclopedia of Earth, ur. A. Jorgensen and C.J. Cleveland, National Council for Science and the environment, Washington DC. Arhivirano 28. oktobra 2012 na Wayback Machine.</ref> Stari Egipčani so bili med prvimi, ki so v kozmetičnih preparatih uporabljali [[žveplo]].<ref>Scheel (1989), str. 14.</ref> Na Gebel Rosas so bila nahajališča svinčeve rude [[galenit]]a. [[Svinec]] se je uporabljal za izdelavo uteži za ribiške mreže in trnke in majhnih figuric. [[Baker]] je bil najpomembnejša surovina za orodja. Proizvajali so ga iz sinajskega [[malahit]]a v majhnih metalurških pečeh.<ref>Nicholson (2000), str. 166.</ref> Zlato se je pridobivalo s spiranjem naplavin ali z drobljenjen in izpiranjem zlatonosnega kvarcita. Nahajališča železove rude v Gornjem Egiptu so začeli izkoriščati šele v poznem obdobju.<ref> Nicholson (2000): str. 51.</ref> Zelo kakovosten kamen za gradbeništvo je bil na razpolago po celem Egiptu. [[Apnenec]] se je lomil po celi dolini Nila, [[granit]] v Asuanu, [[bazalt]] in [[peščenjak]] pa v vadijih Vzhodne puščave. Dekorativni kamen, na primer [[porfir]]it, sivi peščenjak, [[alabaster]] in [[karneol]], je bil iz Vzhodne puščave. V ptolomejskem in rimskem obdobju so rudarili tudi [[smaragd]] v Vadi Sikaitu in [[ametist]] v Vadi el-Hudiju.<ref name="#1">Shaw (2002), str. 72.</ref> ===Trgovina=== [[Slika:Relief of Hatshepsut's expedition to the Land of Punt by Σταύρος.jpg|thumb|250px|[[Hačepsut]]ina trgovska odprava v Punt]] Stari Egipčani so s trgovanjem, predvsem s svojimi sosedi, dobivali redke in eksotične dobrine, ki jih sami niso imeli. V preddinastičnem obdobju so vzpostavili trgovske stike z Nubijo, kjer so kupovali zlato in kadilo. Trgovali so tudi s [[Palestina (regija)|Palestino]], kar dokazujejo vrči za olje v palestinskem slogu iz grobnic faraonov Prve dinastije.<ref name="#1"/> Egipčanska kolonija v Kanaanu je bila ustanovljena malo pred Prvo dinastijo.<ref> Naomi Porat, Edwin van den Brink (urednik): ''An Egyptian Colony in Southern Palestine During the Late Predynastic to Early Dynastic'', in The Nile Delta in Transition: 4th to 3rd Millennium BC (1992), str. 433–440.</ref> Med [[Narmer]]jevo vladavino se je uvažala egipčanska lončenina, proizvedena v Kanaanu.<ref>Naomi Porat: ''Local Industry of Egyptian Pottery in Southern Palestine During the Early Bronze I Period'', Bulletin of the Egyptological, Seminar 8 (1986/1987), str. 109–129.</ref> Najkasneje v Drugi dinastiji je Egipt trgoval z [[Biblos]]om kot ključnim virom kakovostnega lesa, ki ga v Egiptu ni bilo. V Peti dinastiji je Egipt trgoval s [[Punt]]om, kjer je kupoval zlato, aromatične smole, slonovino, ebenovino in divje živali, na primer male [[Opica|opice]] in [[pavijan]]e.<ref>Shaw (2002), str. 322.</ref> Iz [[Anatolija|Anatolije]] sta prihajala [[kositer]] in [[baker]], ključni surovini za proizvodnjo [[bron]]a. Modri ''[[lapis lazuli]]'' je prihajal iz zelo oddaljenega [[Afganistan]]a. Med pomembnimi egipčanskimi sredozemskimi trgovskimi partnerji so bili [[Grki]] s [[Kreta|Krete]], ki so dobavljali predvsem olivno olje.<ref>Manuelian (1998), str. 145.</ref> V zameno za luksuzne predmete in surovine je Egipt ponujal žito, zlato, lan in papirus in izdelke iz stekla in kamna.<ref> Harris (1990), str. 13.</ref> ==Jezik== {{glavni|Egipčanščina}} ===Zgodovinski razvoj=== {{Hiero | ''r n kmt''<br /> 'Egipčanščina' | <hiero>r:Z1 n km m t:O49</hiero> | align=left | era=default}} Egipčanski jezik je spadal med severne [[Afroazijski jeziki|afroazijske jezike]] in bil zelo soroden berberskim in [[Semitski jeziki|semitskim jezikom]].<ref>Loprieno (1995b), str. 2137</ref> Za [[Sumerščina|sumerščino]] je imel drugo najdaljšo znano zgodovino, saj se je pisal od okoli 3200 pr. n. št. do [[Srednji vek|srednjega veka]], govoril pa še dlje. Jezik je imel naslednje razvojne faze: stara egipčanščina, srednja (klasična) egipčanščina, pozna egipčanščina, demotščina in [[Koptščina|koptščina]].<ref>Loprieno (2004), str. 161.</ref> V egipčanskih spisih do uvedbe koptščine ni nobenih opaznih narečnih razlik, čeprav sta se okoli [[Memfis, Egipt|Memfisa]] in kasneje okoli [[Tebe, Egipt|Teb]] zelo verjetno govorili različni narečji.<ref>Loprieno (2004), str. 162.</ref> Egipčanščina je bila sintetski jezik, ki je kasneje postal bolj analitski. Egipčansko hieroglifsko, hierasko in demotsko pisavo je nazadnje nadomestil bolj fonetski [[koptski alfabet]]. Koptščina se še vedno govori v bogoslužju Egipčanske (koptske) pravoslavne cerkve, njene sledove pa je moč zaznati tudi v sodobni egiptovski [[Arabščina|arabščini]].<ref>Vittman (1991), str. 197–227.</ref> ===Glasovi in slovnica=== Egipčanščina je imela 25 [[soglasnik]]ov, podobnih tistim v drugih afroazijskih jezikih, tri dolge in tri kratke [[samoglasnik]]e, ki so se kasneje razširili na približno devet.<ref>Loprieno (1995a), str. 46.</ref> Osnovna beseda je imela, podobno kot v semitskih in berberskih jezikih, trozložni ali dvozložni koren soglasnikov in polsoglasnikov. Besede so se tvorile z dodajanjem pripon. Spreganje [[glagol]]ov je bilo odvisno od osebe. Primer: soglasniško ogrodje treh soglasnikov ''S-Ḏ-M'' je semantično jedro besede ''slišati''. Njen osnovni sklon je ''sḏm'', ''(on) sliši''. Če je osebek znan, se glagolu pripone ne dodajajo.<ref>Loprieno (1995a), str. 74.</ref> Izraz ''ženska sliši'', na primer, se zapiše s sḏm ḥmt. [[Pridevnik]]i so bili izpeljani iz [[samostalnik]]ov v procesu, ki ga egiptologi zaradi podobnosti z arabščino imenujejo nisbacija.<ref>Loprieno (2004), str. 175.</ref> V verbalnih in pridevnih povedih je vrstni red besed povedek-predmet, v nominalnih in prislovnih povedih pa predmet-povedek.<ref>Allen (2000), str. 67, 70, 109.</ref> Če je poved dolga, se osebek lahko prestavi na začetek povedi. Osebku v tem primeru sledi [[zaimek]].<ref>Loprieno (2005), str. 2147.</ref> Glagoli in samostalniki se negirajo s členkom ''n'', povedi pa s členkom ''nn''. Poudarek je na zadnjem ali predzadnjem zlogu, ki je lahko odprt ali zaprt.<ref>Loprieno (2004), str. 173.</ref> ===Pisava=== [[Slika:Heiroglyphs.jpg|thumb|200px|Hieroglifi na pogrebni steli, Manchester Museum]] [[Hieroglif]]ska pisava je nastala okoli leta 3000 pr. n. št. Sestavljena je iz več sto znakov, ki lahko pomenijo besedo, zlog, glas ali pojem. Isti simbol ima v različnih kontekstih lahko različne pomene. Hieroglifi so bili uradna pisava, ki se je uporabljala predvsem na kamnitih spomenikih, v grobnicah, svetiščih in papirusih z versko vsebino in je pogosto imela umetniški videz. V vsakdanjem življenju so pisarji uporabljali kurzivno ali hireatsko pisavo , ki je bila za pisanje hitrejša in enostavnejša. Uradni hieroglifi so se lahko pisali v vrsticah ali stolpcih v vseh smereh, vendar so se običajno pisali z desne na levo. Hieratska pisava se je običajno pisala v vodoravnih vrsticah in vedno z desne na levo. Nazadnje je začela prevladovati nova demotska ali ljudska pisava, s katero so sprva pisali predvsem pravne dokumente. Z demotsko pisavo, hieroglifi in grškim alfabetom je napisano besedilo na [[Kamen iz Rosette|Kamnu iz Rosette]]. Obe izpeljanki sta zlogovni pisavi.<ref>Loprieno (1995a), str. 10–26.</ref> Okoli 1. stoletja n. št. se je od demotski pisavi začel uporabljati koptski alfabet, ki je bil [[Koptščina|koptščini]] prilagojen grški alfabet, kateremu so dodali nekaj demotskih znakov.<ref>Allen (2000), str. 7.</ref> Hieroglifi so se v ceremonialni vlogi uporabljali do 4. stoletja, vendar jih je takrat znalo brati in pisati samo še zelo malo svečenikov. Po uveljavitvi [[Krščanstvo|krščanstva]] so bila vsa stara verstva prepovedana in razpuščena, poznavanje hieroglifov pa povsem izgubljeno. Prvi poskusi njihovega dešifriranja segajo v bizantinsko<ref>Loprieno (2004), str. 166.</ref> in zgodnje islamsko obdobje Egipta.<ref>El-Daly (2005), str. 164.</ref> Po odkritju Kamna iz Rosete in večletnih raziskavah sta [[Thomas Young]] in [[Jean-François Champollion]] leta 1822 hieroglife skoraj v celoti razvozlala.<ref>Allen (2000), str. 8.</ref> === Književnost === {{glavni|Egipčanska književnost}} [[Slika:Rosetta Stone BW.jpeg|thumb|200px|left|Kamen iz Rosette, ki je jezikoslovcem omogočil dešifriranje hieroglifov.<ref>Allen (2000), str. 13.</ref>]] Egipčanska književnost, ki je postala dostopna z razvozlavo hieroglifov, je obsegala pesniške in pripovedne stvaritve. Dramatike niso poznali, poleg tega pa se ni razvil tudi [[ep]]. Znani sta dve pesmi, delovna ''Pesem nosačev žita'' in ljubezenska ''Začetek besed velike razveseljevalke srca''. Iz Egipta prihajajo tudi najstarejše zgodbe na svetu (''Zgodba o dveh bratih''), hkrati pa so postavili tudi temelje razvoja [[bajka|bajke]], [[pripovedka|pripovedke]], [[pravljica|pravljice]], novele in potepuških ter pustolovskih zgodb. Za najbolj znano egipčansko delo se šteje ''Knjiga mrtvih'', ki je zbirka himn, [[molitev]] in zakletev, za katere so menili, da bodo v pomoč mrtvim, tako da so jih zakopali skupaj z njimi. ==Kultura== ===Vsakdanje življenje=== [[Slika:Maler der Grabkammer der Nefertari 003.jpg|thumb|200px|Slika iz grobnice kraljice [[Nefertari]] na kateri se igra ''[[senet]]'']] [[Slika: Musicians and dancers on fresco at Tomb of Nebamun.jpg|thumb|200px| Stari Egipčani so ohranjali bogato kulturno dediščino, tudi praznike in festivale, ki sta jih spremlja glasba in ples]] [[Slika: Ostracon04-RamessidePeriod MetropolitanMuseum.png|thumb|200px|Črepinja s prikazom lova na leva s psom in kopjem]] Stari Egipčani so bili večinoma kmetje, vezani na zemljo. V njihovih hišah so živeli praviloma samo člani družine. Hiše so bile zgrajene iz zidakov iz sušenega blata in so bile zato podnevi hladne. Vsako hiša je imela kuhinjo z odprto streho, žrmljami za mletje žita in majhno pečjo za pečenje kruha.<ref>Manuelian (1998), str. 401.</ref> Stene so bile pobeljene in obložene z obarvanimi preprogami iz trstičja. Na tleh so bile preproge iz trstičja. K pohištvu so spadala samo ležišča, nizki leseni stoli in mizice.<ref>Manuelian (1998), str. 403.</ref> Egipčani so veliko pozornosti posvečali osebni higieni in videzu. Večina se je umivala v Nilu z mazavim [[milo]]m, pripravljenim iz živalske [[mast]]i in [[Kreda|krede]]. Moški so se zaradi higiene brili po celem telesu. Neprijetne vonjave so prikrivali s [[parfumi]] in aromatičnimi olji, ki so hkrati umirjala kožo.<ref>Manuelian (1998), str. 405.</ref> Nosili so enostavna bela lanena oblačila. Ženske in moški iz višjih razredov so nosili lasulje in nakit in se ličili. Otroci približno do dvanajstega leta so bili goli. Fante so takrat obrezali in jim obrili glave. Za otroke so skrbele ženske, moški pa so skrbeli za družinske dohodke.<ref>Manuelian (1998), str. 406–407.</ref> Za tiste, ki so si lahko privoščili, sta bila priljubljena zabava glasba in ples. Med prvimi glasbenimi instrumenti so bile [[Flavta|flavte]] in [[Harfa|harfe]]. Kasneje so postala priljubljena glasbila, podobna [[Trobenta|trobenti]], [[Oboa|oboi]] in [[Dude|dudam]]. V Novem kraljestvu so začeli igrati na [[Zvončki|zvončke]], [[cimbale |cimbale]], [[tamburin]]e, [[Boben|bobne]] ter [[Lutnja|lutnje]] in [[Lira (glasbilo)|lire]], ki so prišle iz [[Azija|Azije]].<ref>''Music in Ancient Egypt''. Digital Egypt for Universities, University College London. Arhivirano iz izvrnika 28. marca 2008. Pridobljeno 9. marca 2008.</ref> V verskih obredih je bil zelo pomemben ropotulji podoben instrument ''[[sistrum]]''. Egipčani so v prostem času uživali v različnih dejavnostih, vključno z igrami in glasbo. Že zelo zgodaj je bila priljubljena namizna iga ''[[senet]]'', v kateri so se figurice premikale naključno. Podobna igra je bila ''[[mehen]]'', ki se je igrala na spiralni igralni deski. Pri otrocih so bili priljubljeni žongliranje in igre z žogo. V grobnici pri Beni Hasanu je dokumentitana tudi [[rokoborba]].<ref>Manuelian (1998), str. 126.</ref> Egipčanska elita je uživala v lovu in čolnarjenju. Izkopavanja delavskega naselja [[Deir el-Madinah]] so dala enega od najbolj dokumentiranih vpogledov v vsakdanje življenje staroegipčanske skupnosti v obdobju skoraj štiristo let. Organizacije, socialnih odnosov ter delovnih in življenjskih pogojev v skupnosti ni bilo mogoče tako podrobno preučiti na nobenem drugem primerljivem najdišču.<ref> I.E.S Edwards, C.JGadd, N.G.L Hammond, E.Sollberger (uredniki): ''The Cambridge Ancient History: II Part I, The Middle East and the Aegean Region, c. 1800 – 13380 B.C'', Cambridge University Press, str. 380, 1973, ISBN 0-521-08230-7.</ref> ===Kuhinja=== Egipčanska kuhinja je bila ves čas skoraj nespremenjena. Nekaj njenih sledi se je ohranilo tudi v kuhinji sodobnih Egipčanov. Osnovna prehrana je bila sestavljena iz [[kruh]]a in [[Pivo|piva]], dopolnjena z zelenjavo, kot sta [[čebula]] in [[česen]], in sadjem, kot so [[Datelj|datlji]] in [[Figa|fige]]. Vino in meso so uživali samo ob praznikih, zgornji družbeni razredi pa bolj pogosto. Ribe, meso in perutnino so kuhali, pražili in pekli ali nasolili in posušili za kasnejšo rabo.<ref>Manuelian (1998), str. 399–400.</ref> === Arhitektura === {{glavni|Egipčanska arhitektura}} [[Slika:Hypostyle hall, Karnak temple.jpg|thumb|200px|left|[[Hipostil]] templja v [[Karnak]]u]] [[Arhitektura]] Starega Egipta je ustvarila nekaj najslavnejših zgradb na svetu: velike [[Piramide v Gizi|piramide v Gizi]] in templje v [[Tebe, Egipt|Tebah]]. Najbolj znana je [[Keopsova piramida]] pri [[Giza|Gizi]], visoka 137 m (prvotno 146 m). Velike gradnje je organizirala in financirala država za verske in spominske namene in krepitev moči faraonov. Stari Egipčani so bili spretni gradbeniki, čeprav so uporabljali enostavna, vendar učinkokovita orodja in merilne instrumente. Kamnite zgradbe so bile zgrajene z veliko natančnostjo, ki je opazna še danes.<ref>Clarke (1990), str. 94–97.</ref> Dela so opravljali svobodnjaki in kmetje. Stanovanja elit in navadnih Egipčanov so bila zgrajena iz bolj dostopnih in manj trajnih gradiv kot so nežgana opeka in les in se niso ohranila. Kmetje so živeli v preprostih domovih, palače elite in faraona pa so bile bolj kompleksne zgradbe. Nekaj ohranjenih palač iz Novega kraljestva, na primer v Malkati in Amarni, ima bogato poslikane stene in tla s podobami ljudi, ptičev, ribnikov, božanstev in geometrijskih vzorcev.<ref>Badawy (1968), str. 50.</ref> Pomembne zgradbe, kot so svetišča in templji, bi morali biti večni, zato so se gradili iz bolj trajnega kamna. Arhitekturni elementi v prvem velikem kamnitem objektu na svetu, Djoserjevem pokopališkem kompleksu, so vključevali stebre in preklade z motivi [[papirus]]a in [[lotos]]a. [[Slika:S F-E-CAMERON EGYPT 2006 FEB 00289.JPG|thumb|250px|Dobro ohranjen [[Hor]]ov tempelj v [[Edfu]]ju, tipičen primer egipčanske arhitekture]] Najstarejši ohranjeni staroegipčanski templji, na primer tempelj v Gizi, so bili enostavne enoproostorne zgradbe s streho na podpornih stebrih. V Novem kraljestvu so jim arhitekti dodali vhod, odprto dvorišče in zaprt [[hipostil]]. Slog je ostal standarden do grško-rimskega obdobja.<ref>''Types of temples in ancient Egypt''. Digital Egypt for Universities, University College London. Arhivirano iz izvirnika 19. marca 2008. Pridobljeno 9. marca 2008.</ref> Najbolj znano je Amon-Rajevo svetišče v [[Karnak]]u. Najstarejša in najbolj priljubljena grobna oblika v Starem kraljestvu je bila [[mastaba]], pravokotna zgradba iz opeke ali kamna z ravno streho nad podzemno pogrebno komoro. Stopničasta [[Džoserjeva piramida]] je niz mastab, zgrajenih ena nad drugo. Piramide so se gradile v Starem in Srednjem kraljestvu, večina kasnejših vladarjev pa se je dala pokopati v manj pozornost vzbujajočih v skalo vklesanih grobnicah.<ref>Dodson (1991), str. 23.</ref> Med slednjimi so najbolj znane grobnice v [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]]. Izjema je Petindvajseta dinastija, v kateri so se faraoni ponovno pokopavali v piramidah.<ref name=ref65/><ref name=ref66/> ===Umetnost=== {{Glavni|Umetnost Starega Egipta}} [[Slika:Nefertiti 30-01-2006.jpg|thumb|200px|left|Tutmozov doprsni kio kraljice Nefretete je ena od najslavnejših mojstrovin staroegipčanke umetnosti]] Stari Egipčani so ustvarili umetnost, ki je bila predvsem funkcionalna. Umetniki so več kot 3500 let spoštovali umetniške oblike in [[Ikonografija|ikonografijo]], ki so se razvile v Starem kraljestvu po strogem nizu načel in so se upirale tako tujim kot domačim vplivom.<ref>Robins (1997), str. 29.</ref> Ti umetniški standardi - preproste črte in oblike, ravne ploskve z značilnimi barvnimi kombinacijami, značilna ravna projekcija brez kakršne koli prostorske globine - so ustvarili občutek urejene in uravnotežene kompozicije. Slike in besedila so bili intimno prepleteni v grobovih, zidovih templjev, na krstah, stelah in celo kipih. Na [[Narmerjeva paleta|Narmerjevi paleti]], na primer, so tudi podobe, ki se lahko berejo kot hieroglifi.<ref>Robins (1997), str. 21.</ref> Zaradi togih pravil, ki so veljala za zelo stiliziran in simboličen videz, je staroegipčanska umetnost s svojo natančnostjo in čistostjo služila svojim političnim in verskim ciljem.<ref>Robins (2001), str. 12.</ref> [[Slika:Egyptian Vase.jpg|thumb|200px|Egipčanska vaza iz Manchesterskega muzeja]] Staroegipčanski umetniki so za kipe in fine reliefe uporabljali predvsem kamen in cenejši in dostopnejši les. Barvila za slike so pridobivali iz [[mineral]]ov, na primer železovih rud (rdeča in rumena okra), bakrovih rud (modra in zelena barvila), saj in oglja (črno barvilo) in krede (belo barvilo). Barvila so mešali z arabsko gumo in jih stisnili v kolače. Pred uporabo so jih razredčili z vodo.<ref>Nicholson (2000), str. 105.</ref> Faraoni so reliefe izkoriščali za prikazovanje svojih zmag v bitkah, odlokov in verskih prizorov. Navadni državljani so imeli na razpolago [[ušabti]]je in [[Knjiga mrtvih|knjige mrtvih]], za katere so verjeli, da jih bodo varovali v posmrtnem življenju.<ref name=ref164>James (2005), str. 122.</ref> V Srednjem kraljestvu so se kot grobni pridatki začeli uporabljati leseni in glinasti kipci s prizori iz vsakdanjega življenja, ki naj bi te dejavnosti prenesli v onostranstvo. Na kipcih so bili upodobljeni delavci pri svojih opravilih, hiše, ladje in celo vojaške formacije.<ref>Robins (1998), str. 74.</ref> V določenih časovnih obdobjih in krajih so egipčanski slogi kljub homogenosti odražali spreminjajoče se kulturne ali politične odnose. Po vdoru [[Hiksi|Hiksov]] v drugem vmesnem obdobju so v [[Avaris]]u odkrili [[Freska|freske]] v [[Minojska doba|minojskem]] slogu.<ref>Shaw (2002), str. 216.</ref> Najbolj presenetljiv primer politično vodene spremembe v umetniških oblikah je iz amarskega obdobja, v katerem naj bi se umetnost prilagodila novim verskim idejam.<ref>Robins (1998), str. 149.</ref> Slog, znan kot amarnska umetnost, so po [[Ehnaton]]ovi smrti hitro izbrisali in ga nadomestili s tradicionalnimi oblikami.<ref>Robins (1998), str. 158.</ref> === Verska prepričanja=== {{glavni|Egipčanska religija}} [[Slika:BD Hunefer.jpg|thumb|left|300px|[[Knjiga mrtvih]] je vodila umrle na poti v posmrtno življenje]] V starem Egiptu se je, razen v obdobju vladanja [[Ehnaton]]a, prakticiralo mnogoboštvo. Verovanje v božanstva in posmrtno življenje je bilo v staroegipčanski civilizaciji zakoreninjeno od samega začetka. Vladavina faraonov je temeljila na njihovi božanski pravici do oblasti. Egipčanski panteon je bil naseljen z bogovi, ki so imeli nadnaravne moči in bili pozivani k pomoči ali zaščiti. Ker bogovi niso bili vedno dobronamerni, so Egipčani verjeli, da njihovo dobronamernost lahko dosežejo z daritvami in molitvami. Sestava panteona se je stalno spreminjala. Pojavljala so se tudi nova božanstva, vendar se duhovščina ni trudila, da bi različne in včasih nasprotujoče si mite in zgodbe organizirala v skladen sistem.<ref>James (2005), str. 102.</ref> Nasprotja po njihovem mnenju niso bila protislovna, temveč odzaz večplastne realnosti.<ref>Donald B. Redford (urednik): ''The Oxford Guide: Essential Guide to Egyptian Mythology'', Berkley Books, 2003, str. 106, ISBN 0-425-19096-X.i</ref> [[Slika:Ka Statue of horawibra.jpg|200px|thumb|Kip Ka je bil mesto za prikazovanje Ka]] Bogove so častili v templjih, ki so jih v kraljevem imenu vodili svečeniki. V središču templja je stal kip kultnega božanstva. Templji niso bili kraji javnega čaščenja ali kongregacije, saj so bili kipi bogov dostopni samo tempeljskim oficialom. Za javno čaščenje so jih prinesli iz templja samo med določenimi prazniki in praznovanji. Običajni državljani so lahko v svojih stanovanjih častili zasebne kipe bogov in amulete, ki so jih ščitili pred silami kaosa.<ref>James (2005), str. 117.</ref> V Novem kraljestvu se je vloga faraona kot duhovnega posrednika med človekom in bogom zmanjšala in verski običaji se se obrnili k neposrednemu obračanju na bogove. Posledično so svečeniki razvili sistem preročišč, v katerih so bogovi svojo voljo sporočali neposredno ljudem.<ref>Shaw (2002), str. 313.</ref> Egipčani so verjeli, da so šloveška bitja sestavljena iz fizičnega in duhovnega dela ali aspekta. Vsak človek je razen telesa imel svojo senco (''šwt''), osebnost ali dušo (''ba''), življenjsko silo (''ka'') in ime.<ref>Allen (2000), str. 79, 94–95.</ref> Središče razmišljanja in čustev je bilo v srcu in ne v možganih. Po smrti se je duhovni aspekt zapustil pokojnikovo telo in odšel po svoji volji, vendar je za stalen dom potreboval človekove posmrtne ostanke (ali kip kot njihov nadomestek). Končni cilj pokojnika je bil, da se ponovno združi s svojim ''ka'' in ''ba'' in postane eden od blagoslovljenih pokojnikov in živi dalje kot ''ank'' ali ''»uspešen«''. Da bi se to zgodilo, je moral pokojnik prestati preskus, v katerem so njegovo srce stehtali s peresom resnice. Če je bilo njegovo srce čisto, je bilo lažje od peresa in pokojni je zemeljsko življenje nadaljeval v duhovni obliki.<ref>Wasserman in drugi (1994), str. 150–153.</ref> ===Pogrebni običaji=== [[Slika:Anubis attending the mummy of Sennedjem.jpg|thumb|left|250px|[[Anubis]] je bil staroegipčanski bog, povezan z mumificiranjem in pogrebnimi običaji]] Stari Egipčani so imeli dodelan niz pogrebnih običajev, ki so bili po njihovem prepričanju potrebni za zagotovitev nesmrtnosti. Mednje so spadali mumifikacija trupel, opravljanje pogrebnih slovesnosti in prilaganje dobrin, ki jih bo pokojni potreboval v posmrtnem življenju.<ref name=ref164/> V Starem kraljestvu so trupla pokopavali v puščavskem pesku, kjer so se ohranila zaradi naravne izsušitve. Revni prebivalci, ki si niso mogli privoščiti drage mumifikacije, so takšne pokope opravljali skozi celo zgodovino egipčanskega kraljestva. Bogati Egipčani so začeli pokopavati svoje mrtve v kamnitih grobnicah in uporabljati umetno mumifikacijo, ki je vključevala odstranjevanje notranjih organov, zavijanje telesa v platnene trakove in pokop v pravokotnem kamnitem sarkofagu ali leseni krsti. Od Četrte dinastije so nekatere organe hranili ločeno v [[kanopski vrči|kanopskih vrčih]].<ref> [http://www.ucl.ac.uk/museums-static/digitalegypt//mummy/ok.html ''Mummies and Mummification: Old Kingdom'']. Digital Egypt for Universities, University College London. Pridobljeno 9. marca 2008.</ref> [[Slika:Tutmask.jpg|thumb|200px|Grobnice faraonov so bile pogosto prave zakladnice; na sliki je zlata maska s [[Tutankamon]]ove mumije]] V Novem kraljestvu so Egipčani izpopolnili umetnost mumificiranja. Najboljši postopek je trajal sedemdeset dni in je vključeval odstranjevanje notranjih organov, odstranjevanje možganov skozi nos in sušenje trupla v zmesi soli, imenovani [[natron]]. Truplo se je zatem zavilo v platno, v katero so se zavili tudi zaščitni [[amulet]]i, in položilo v okrašeno, po človeškem telesu oblikovano krsto. V poznem obdobju so se mumije polagale tudi v skrinje, izdelane iz platna ali papirusa, povezanega z mavcem. Nanje se je pogosto naslikal tudi pokojnikov portret. V ptolomejskem in rimskem obdobju se je mumificiranje začelo opuščati, hkrati pa se je vedno bolj poudarjal zunanji videz mumij, ki so jih začeli krasiti.<ref> [http://www.ucl.ac.uk/museums-static/digitalegypt//mummy/late.html ''Mummies and Mummification: Late Period, Ptolemaic, Roman and Christian Period'']. Digital Egypt for Universities, University College London. Arhivirano iz izvirnika 30. marca 2008. Pridobljeno 9. marca 2008.</ref> Premožne Egipčane so pokopavali z veliko luksuznimi predmeti. Med grobne pridatke so, ne glede na socialni položaj pokojnika, spadale stvari, ki bi jih pokojni lahko potreboval v posmrtnem življenju. V Novem kraljestvu so v grob začeli prilagati tudi [[Knjiga mrtvih|knjigo mrtvih]] in [[ušabti]]je, za katere so verjeli, da bodo namesto pokojnega opravljali ročna dela.<ref> [http://www.ucl.ac.uk/museums-static/digitalegypt//burialcustoms/shabtis.html ''Shabtis'']. Digital Egypt for Universities, University College London. Arhivirano iz izvirnika 24. marca 2008. Pridobljeno 9. marca 2008.</ref> Pogreb so spremljali obredi magične reanimacije pokojnega. Po pogrebu so od pokojnikovih svojcev pričakovali, da bodo na grob občasno prinašali hrano in v njegovem imenu molili.<ref>James (2005), str. 124.</ref> ==Vojska== [[Slika: Egyptian-Chariot.png |thumb|left|250px|Egipčanski bojni voz]] [[Slika:Egypte louvre 132 arme.jpg|thumb|left|250px|Egipčanski bronasti hopeš z imenom Ramzesa II., Louvre, Pariz]] Vojska je bila zadolžena za obrambo Egipta pred tujimi napadalci in vzdrževanje dominacije Egipta na Bližnjem vzhodu. V Starem kraljestvu je ščitila rudarske odprave na Sinaj, v prvem in drugem vmesnem obdobju pa se je bojevala v državljanslih vojnah. Zadolžena je bila tudi za vzdrževanje utrdb ob pomembnih trgovskih poteh. Takšno nalogo je imela na primer posadka trdnjave [[Buhen]] na poti v Nubijo. Nekatere trdnjave so bile zasnovane kot vojaške baze. Takšna je bila na primer trdnjava Sile, ki je bila izhodišče za operacije in pohode v [[Levant]]. V Novem kraljestvu je več faraonov uporabilo redno vojsko za osvojitev Kuša in dele Levanta.<ref>Shaw (2002), str. 245.</ref> V vojski so služili vsi svobodni moški razen svečenikov. Vrhovni poveljnik vojske je bil faraon, njegov namestnik pa vezir. Njemu so sledili višji in nižji častniki. Najmanjša enota je štela 50 mož. V Novem kraljestvo, še bolj pa kasneje, je država začela vojake najemati, predvsem v Nubiji, Kušu in Libiji.<ref>Shaw (2002), str. 400.</ref> Med tipično vojaško opremo so spadali loki in puščice in okrogli ščiti iz živalskih kož, napetih preko lesenega okvirja. V Novem kraljestvu je vojska začela uporabljati bojne vozove, ki so jih uvedli [[Hiksi]]. Z uvedbo [[bron]]a se je orožje posodobilo: ščiti so se začeli izdelovati iz trdnega lesa in brona, kopja so dobila bronaste konice, od azijskih vojakov pa je vojska prevzela [[hopeš]] (ali hepeš), srpu podoben meč, ki se je razvil iz bojne sekire.<ref>Manuelian (1998), str. 366–367.</ref> Faraone so v književnosti in umetnosti običajno upodobljali na čelu njihove vojske. Dokazano je, da je bilo takšnih vsaj nekaj faraonov, med njimi [[Tao II.|Sekenenre Tao II.]] in njegovi sinovi.<ref>Clayton (1994), str. 96.</ref> Obstajajo tudi zapisi, ki pravijo, da ''»kralji v tem obdobju niso delovali kot vojaški poveljniki na fronti in se niso borili skupaj s svojimi vojaki«''.<ref>Shaw, Garry J. (2009): ''The Death of King Seqenenre Tao''. Journal of the American Research Center in Egypt, '''45'''.</ref> ==Tehnologija, medicina in matematika == Tehnologija, medicina in matematika starih Egipčanov so dosegli dokaj visoko raven. Ustvarili so tudi svojo pisavo in sistem ulumljenih števil. ===Fajansa in steklo=== [[Slika:Egyptian blue.jpg|thumb|200px|Egipčansko modro]] Stari Egipčani so že pred Starim kraljestvom razvili steklasto snov, znano kot [[fajansa]], katero so imeli za nekakšen umeten poldrag kamen. Fajansa je [[keramika]] brez gline, podobna [[Steklo|steklu]], narejena iz [[kremen]]a, nekaj [[Apno|apna]] in [[Soda|sode]] in barvil, običajno [[Baker|bakra]].<ref>Nicholson (2000), str. 177. </ref> Iz fajanse so izdelovali koralde, ploščice, kipce in majhno posodo. Za proizvodnjo fajanse so poznali več metod. Najpogosteje so uprašene surovine v obliki paste nanesli na jedro iz gline in jih nato žgali. Na podoben način so proizvajali pigment [[egipčansko modro]] ali modra frita, tako da so talili (ali sintrali) zmes kremena, bakra, apna in alkalij, na primer [[natron]]a. Proizvod so nato zmleli in ga uporabljali kot pigment.<ref>Nicholson (2000), str. 109. </ref> [[Slika:Egyptian glass jar.jpg|thumb|150px|left|Poizvodnja stekla je bila visoko razvita umetnost]] Egipčani so z veliko spretnostjo izdelovali tudi različne predmete iz stekla, ki ni bilo povsem prozorno.<ref>Nicholson (2000), str. 195. </ref> Za steklo še vedno ni jasno ali so ga proizvajali sami ali so ga kupovali v obliki ingotov, ki so jih nato stalili in oblikovali v končne proizvode. Ne glede na to so se dobro spoznali na barvanje stekla z dodajanjem sledov elementov. Proizvajali so široko paleto obarvanih stekel, vključno z rumenim, rdeči, zelenim, modrim, škrlatnim in belim steklom. Stekla so bila prozorna ali prosojna.<ref>Nicholson (2000), str. 215. </ref> ===Medicina=== [[Slika:Edwin Smith Papyrus v2.jpg|thumb|200px|Papirus Edwina Smitha (okoli 16. stoletja pr. n. št.) z opisom anatomije in zdravljenja bolezni, pisan v hieratski pisavi]] [[Slika:Ancient Egyptian medical instruments.jpg|200px|thumb|Staroegipčanski kirurški instrumenti, upodobljeni na napisu iz ptolomejskega obdobja v templju v Kom Ombu ]] Zdravstvene težave starih Egipčanov so bile neposredno povezane z življenjskim okoljem. Življenje in delo ob Nilu je bilo nevarno zaradi [[Malarija|malarije]] in [[Shistosomoza|shistosomoznih]] [[parazit]]ov, ki so povzročali okvare jeter in črevesja. Ljudi so ogrožale tudi vodne živali, predvsem [[krokodili]] in [[Nilski konj|nilski konji]]. Dolgoletno delo na poljih in gradbenih delih je povzročalo okvare sklepov in hrbtenice. Nevarne so bile tudi poškodbe pri delu in v vojnah. Prah in zrnca peska so povzročala prekomerno obrabo zob, da so bili dovzetni za [[Absces|abscese]], čeprav je bil karies redek.<ref>Filer (1995), str. 94.</ref> Prehrana premožnih je bila bogata s sladkorji, ki so pospeševali bolezni zob.<ref>Filer (1995), str. 78-80.</ref> Lepe poslikave na stenah grobnic dajejo lažno sliko o zdravstvenem stanju Egipčanov. Veliko število mumij Egipčanov iz višjih družbenih razredov dokazuje prekomerno težo in posledice prekomernega uživanja hrane.<ref name="#2">Filer (1995), str. 21.</ref> Pričakovana starost odraslih moških je bila približno 35 let, žensk pa približno 30 let. V ranem otroštvu je umrla približno tretjina otrok.<ref name="#2"/> Staroegipčanski zdravniki so zaradi svojih spretnosti sloveli po celem Bližnjem vzhodu. Nekateri, med njimi [[Imhotep]], ki je živel okoli 2880 pr. n. št., so ostali slavni še dolgo po smrti.<ref> Filer (1995), str. 39.</ref> [[Herodot]] je poudaril, da je med egipčanskimi zdravniki veliko specialistov. Nekateri so zdravili samo glavo ali želodec, drugi pa samo oči ali zobe.<ref>Strouhal (1989), str. 243.</ref> Šolanje zdravnikov je potekalo v ''Per Ankh'' – ''Hiši življenja''. V Novem kraljestvu je bila najbolj znana šola v [[Bubastis |Per-Bastertu]], v poznem obdobju pa v [[Abidos, Egipt|Abidos]]u in [[Sais]]u. Medicinski papirusi kažejo empirično poznavanje [[Anatomija človeka|anatomije]], poškodb in njihovega zdravljenja.<ref>Strouhal (1989), str. 244-246.</ref> Rane so zdravili z oblaganjem s surovim mesom, povijanjem s platnenimi povoji, šivanjem, mrežicami, blazinicami in tamponi, namočenimi v [[Med|med]], da bi preprečili okužbo.<ref>Stroual (1989), str. 250.</ref> Za lajšanje bolečin so uporabljali [[Opij|opij]] in [[Atropa belladonna|beladono]]. Najzgodnejši zapisi o zdravljenju opeklin opisujejo zdravljenje z mlekom mater sinov. Ob tem so molili k boginji [[Izida|Izidi]]. Za preprečevanje vnetij opeklin zaradi umazanije so uporabljali plesniv kruh, med in bakrove soli.<ref>Pećanac M; Janjić Z; Komarcević A; Pajić M; Dobanovacki D; Misković S.S. (maj-junij 2013). ''Burns treatment in ancient times''. Medicinski pregled. 66 (5–6): 263–7. doi: 10.1016/s0264-410x(02)00603-5. PMID 23888738.</ref> [[Česen]] in [[Čebula|čebula]], ki sta bila del vsakodnevne prehrane, naj bi krepila zdravje in lajšala simptome [[Astma|astme]]. Egičanski kirurgi so šivali rane, ravnali zlomljene kosti in amputirali bolne ude. Če je bilo zdravstveno stanje bolnika preveč resno, so poskrbeli za njegovo udobje do smrti.<ref>Filer (1995), str. 38.</ref> === Matematika === {{glavni|Egipčanski ulomek}} Najstarejši znani primeri matematičnih izračunov so iz preddinastičnega nakadskega obdobja in kažejo na popolnoma razvit [[številski sistem]].<ref>Imhausen in drugi (2007), str. 13.</ref> Pomembnost matematike za izobražene Egipčane dokazuje pismo, v katerem pošiljatelj predlaga drugemu pisarju znanstveno tekmovanje v vsakdanjem računanju zemlje, dela in žita.<ref>Imhausen in drugi (2007), str. 11.</ref> Besedila, kot sta [[Rhidov matematični papirus]] in [[Moskovski matematični papirus]], kažejo, da so Egipčani z uporabo [[Ulomek|ulomkov]] obvladovali štiri osnovne matematične operacije – [[seštevanje]], [[odštevanje]], [[množenje]] in [[deljenje]]. Znali so izračunati [[Ploščina|ploščino]] [[pravokotnik]]a, [[trikotnik]]a in [[krog]]a in [[Prostornina|prostornino]] [[Kvader|kvadra]] in [[Piramida|piramide]]. Razumeli so osnovne koncepte [[Algebra|algebre]] in [[Geometrija|geometrije]] in znali reševati enostavne sisteme enačb.<ref>Clarke (1990), str. 222.</ref> {{hiero | {{frac|2|3}} | <hiero>D22</hiero>| align=left| era=default}} Matematični zapisi so bili v decimalni obliki s hieroglifskih znakih za potence števila 10 do en milijon. Znaki so se zapisali toliko krat, kot je bilo potrebno za zapis določenega števila. Za zapis števila 80 ali 800 se je osem krat zapisal znak za število 10 oziroma osem krat za število 100.<ref>Clarke (1990), str. 217.</ref> Egipčani s svojimi računskimi metodami niso mogli operirati z večino ulomkov s števcem večjim od ena, zato so morali takšne ulomke zapisati z vsoto več ulomkov. Ulomek {{frac|2|5}}, na primer, so zapisali z vsoto {{frac|1|3}} + {{frac|1|15}}. Za lažje računanje so uporabljali standardne tabele.<ref>Clarke (1990), str. 218.</ref> Nekaj zelo pogostih ulomkov so zapisovali s posebnimi znaki, kakršen je na primer znak za ulomek {{frac|2|3}}.<ref>Gardiner (1957), str. 197.</ref> Staroegipčanski matematiki so doumeli načelo [[Pitagorov izrek|Pitagorovega izreka]]. Vedeli so, na primer, da je trikotnik pravokoten, če so njegove stranice v razmerju 2:3:4. Znali so tudi dovolj natančno izračunati ploščino kroga, tako da so od njegovaga premera odšteli {{frac|1|9}} in rezultat kvadrirali:<ref name=ref211>Strouhal (1989), str. 241.</ref> :p ≈ [({{frac|8|9}})''d'']<sup>2</sup> = ({{frac|256|81}})''r''<sup>&nbsp;2</sup> ≈ 3,16''r''<sup>&nbsp;2</sup>, kar je zelo dober približek formule πr<sup>2</sup>.<ref name=ref211/><ref>Imhausen in drugi (2007), str. 31.</ref> Zgleda, da se v številnih egipčanskih zgradbah, tudi piramidah, odraža [[zlati rez]], vendar bi njegova raba lahko bila posledica rabe zavozlanih vrvi in intuitivnega občutka za sorazmerje in harmonijo.<ref>Kemp (1989), str. 138.</ref> === Astonomija in astrologija === [[Slika:Senenmut-Grab.JPG|thumb|250px|Astronomska karta v [[Senenmutova grobnica|Senenmutovi grobnici]], Osemnajsta dinastija<ref name=ref204>[https://www.metmuseum.org/art/collection/search#!#fullscreen Met Museum]</ref>]] Poznali so prve [[koledar]]je, ki so temeljili na [[Sončevo leto|Sončevem letu]]. Kmalu so začeli opazovati [[nebo]], tako da se je razvila [[astrologija]] in posledično tudi prvi [[horoskop]]i. Pokazali so se tudi prvi zametki [[astronomija|astronomije]], saj so že znali izračunati [[Sončev mrk|Sončeve]] in [[Lunin mrk|Lunine mrke]], poznali pa so tudi 5 [[planet]]ov in 36 [[zvezda|zvezd]]. Opazovalnice so imeli v [[svetišče|svetiščih]]. ===Ladjedelništvo in pomorstvo=== [[Slika:Ancient Egyptian Seafaring Ship.jpg|thumb|left|250px|Hačepsutina ladja na odpravi v Punt]] Egipčani so že okoli leta 3000 pr. n. št. znali zgraditi ladijski trup iz lesenih desk in obvladovali napredne oblike ladjedelništva. Ameriški arheološki inštitut je objavil, da so najstarejše znane tovrstne ladje tako imenovane [[abidoške ladje]].<ref name=ref6> Ward, Cheryl: ''World's Oldest Planked Boats'', Archaeology '''54''' (3, maj/junij 2001). Archaeological Institute of America.</ref> Na ladjah, ki jih je v Abidosu odkril egiptolog David O'Connor iz Univerze v New Yorku,<ref name=ref198>Schuster, Angela M.H.: ''This Old Boat'', 11. december 2000. Archaeological Institute of America.</ref> so bile deske na rebra privezane s pletenimi usnjenimi trakovi, prostor med njimi pa je bil zatesnjen s trsjem ali travo.<ref name=ref6/> Ker so bile ladje pokopane skupaj ali blizu mrtvašnice faraona [[Kasekemvi]]ja, se domneva, da so bile njegove. Ena od štirinajstih ladij je bila iz obdobja okoli leta 3000 pr. n. št., keramika, pokopana skupaj z ladjami, pa je še starejša. Ladja iz leta 3000 pr. n. št. je bila dolga 23 m in je morda pripadala enemu od prvih faraonov, morda [[Aha|Ahu]].<ref name=ref198/> Za sestavljanje lesenih delov so uporabljali tudi trne dreves, za tesnenje stikov pa smolo. [[Kufujeva ladja]] je bila 43,6 m dolgo plovilo v realni velikosti, zazidano v jamo ob vznožju [[Velika piramida v Gizi|Velike piramide]] v kompleksu piramid v Gizi. Izdelana je bila v [[Četrta egipčanska dinastija|Četrti dinastiji]] okoli leta 2500 pr. n. št., verjetno kot simbolna sončna ladja. Leseni elementi so bili spojeni s čepi in utori.<ref name=ref6/> [[Slika:Nile Delta Surrounding.jpg|thumb|250px|Stara delta Nila in jezera med Sredozemskim in Rdečim morjem.]] Velike ladje za plovbo po morju so Egipčani na veliko uporabljali za trgovanje z mestnimi državami v vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]], predvsem z [[Bilos]]om v sedanjem [[Libanon]]u, in več odprav po [[Rdeče morje|Rdečem morju]] navzdol do [[Kraljestvo Punt|Punta]].<ref name=ref199>Shelley Wachsmann: ''Seagoing Ships and Seamanship in the Bronze Age Levant'', Texas A&M University Press, 2009, str. 19.</ref> Eden od najstarejših egipčanskih izrazov za ladje za plovbo po morju je bil ''bibloška ladja'', kar jasno pove njen namen. Proti koncu Starega kraljestva je izraz začel veljati za vse ladje ne glede na cilj njihove plovbe.<ref name=ref199/> Leta 2011 so arheologi iz Italije, ZDA in Egipta izkopali osušeno lagunsko območje, znano kot Mersa Gawasis, in odkrili sledi starodavnega pristanišča, iz katerega je odplula [[Hačepsut]]ina odprava v Punt. Odprava velja za prvo organizirano odpravo po odprtem morju<ref name=ref200>''Egypt's Ancient Fleet: Lost for Thousands of Years, Discovered in a Desolate Cav''. Discover Magazine.</ref> Med najdragocenejše dokaze o plovbi Egipčanov po morju spadajo tudi stotine metrov vrvi iz papirusa, zvite v velike svežnje.<ref name=ref200/> Leta 2013 je skupina egiptovskih in francoskih egiptologov pri Wadi el-Jarfu približno 110 km južno od [[Suez]]a na Rdečem morju odkrila domnevno najstarejše pristanišče na svetu, staro okoli 4500 let.<ref>''Most Ancient Port'', Hieroglyphic Papyri Found. DNews.</ref> Leta 1977 so odkrili umetni kanal iz Srednjega kraljestva, ki je povezoval jezera Ballah na severu z jezerom Timsah na jugu.<ref name=ref202>Shea, William H.: ''A Date for the Recently Discovered Eastern Canal of Egypt'', Bulletin of the American Schools of Oriental Research '''226''' (april 1977): 31–38.</ref> Datiranje je rezultat časovne ekstrapolacije datumov gradnje mest ob omenjenem kanalu.<ref name=ref202/> ==Prebivalstvo== Grški zgodovinar [[Herodot]] je zapisal, da so Egipčani podobni prebivalcem [[Kolhida|Kolhide]] (sodobna [[Gruzija]]). Njegovo trditev je sodobna znanost povsem ovrgla.<ref>Marincola, John (2001): ''Greek Historians''. Oxford University Press. str. 34. ISBN 978-0-19-922501-9.</ref><ref>Fehling, Detlev (1994): ''The art of Herodotus and the margins of the world''. V Z.R.W.M. von Martels: ''Travel Fact and Travel Fiction: Studies on Fiction, Literary Tradition, Scholarly Discovery, and Observation in Travel Writing''. Brill's studies in intellectual history. 55. Leiden: Brill. str. 13. ISBN 9789004101128.</ref><ref>Boedeker, Deborah (2000): ''Herodotus' genre(s)''. V Mary Depew, Dirk Obbink: ''Matrices of Genre: Authors, Canons, and Society''. Harvard University Press. str. 101–102. ISBN 9780674034204.</ref> : ''Dejstvo je, da sem se kmalu spoznal in kasneje slišal tudi od drugih, da so prebivalci Kolhide očitno Egipčani. Ko je to prišlo do mene, sem o tem vprašal tako Kolhidčane kot Egipčane in ugotovil, da se Kolhidčani bolj spominjajo Egipčanov kot obratno. Nekateri Egipčani so menili, da so Kolhidčani potomci Sesostrisove armade, sam pa menim, da so potomci Egipčanov, ne samo zato, ker imajo Kolhidčani temno polt in skodrane lase, saj so takšni tudi prebivalci drugih dežel, ampak predvsem zato, ker so ob Egipčanih in Etiopcih edino ljudstvo, ki prakticira obrezovanje.''<ref>Robin Waterfield, Carolyn Dewald (1998): ''The Histories''. Oxford: Oxford University Press. ISBN 0192824252.</ref> Skupina znanstvenikov pod vodstvom Johannesa Krauseja je leta 2017 uspela zanesljivo dekodirati [[genom]]e 90 mumificiranih posameznikov. Zaradi ogromnega časovnega okvira in omejenega števila posameznikov (mumij) raziskave niso dokončne, vendar kažejo, da so bili stari Egipčani zelo podobni starodavnim in sodobnim prebivalcem, zlasti [[Levant]]a. [[DNK]] iz podsaharske Afrike skorajda ni. Zanimivo je, da je genska slika mumij ostala značilno konsistentna tudi potem, ko so Egipt osvojili Nubijci, Grki in Rimljani. DNA podsaharskih prednikov ima približno 15-20 % sodobnih Egipčanov, medtem ko ima podsaharsko DNA samo 6-15 % mumij.<ref>[http://www.nature.com/articles/ncomms 15694].</ref> ==Zapuščina== Kultura in spomeniki starodavnega Egipta so pustili trajne sledove v celemu svetu. Vpliv Egipta se je začel širiti že v [[Stari vek|starem veku]]. Ko so v Rim pripeljali egipčanske obeliske in druge artefakte, je v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] postal priljubljen kult boginje [[Izida|Izide]].<ref>Siliotti (1998), str. 8.</ref> Rimljani so iz Egipta začeli uvažati tudi gradiva za postavljanje egipčanskim podobnih zgradb. Za Egipt so se začeli zanimati in o njem pisati Zgodovinarji [[Herodot]], [[Strabon]] in [[Diodor Sicilski]], tako da je za Rimljane postal nekakšna skrivnostna dežela.<ref>Siliotti (1998), str. 10.</ref> V [[Srednji vek|srednjem veku]] in [[Renesansa|renesansi]] je poganska egipčanska kultura začela umirati zaradi širjenja [[Krščanstvo|krščanstva]] in [[islam]]a, zanimanje zanjo pa se je nadaljevalo v spisih srednjeveških učenjakov, med katerimi sta bila tudi islamski mistik in asket nubijskega porekla [[Dhul-Nun al-Misri]] in egipčanski zgodovinar [[Al-Makrizi]].<ref>El-Daly (2005), str. 112.</ref> V 17. in 18. stoletju so evropski popotniki in turisti začeli iz Egipta prinašati antikvitete in pisati svoje [[potopis]]e, kar je v Evropi sprožilo val egiptomanije. V Egipt so začeli odhajati zbiralci, ki so ukradli, kupili ali dobili veliko dragocenih antikvitet.<ref>Siliotti (1998), str. 13.</ref> Čeprav je evropska kolonialna okupacija Egipta uničila velik del njegove zgodovinske dedišćine, je nekaj posameznikov le pustilo bolj pozitiven vtis. [[Napoleon]], na primer, je v Egipt pripeljal 150 znanstvenikov in umetnikov, ki so opravili prve znanstvene študije in v ''[[Description de l'Égypte]]'' (''Opis Egipta'') objavili njegovo zgodovino.<ref>Siliotti (1998), str. 100.</ref> V 20. stoletju sta egiptovska vlada in arheologi prepoznali pomen kulturnega spoštovanja in integritete pri izkopavanjih. Vrhovni svet za starine zdaj odobrava in nadzira vsa izkopavanja, katerih namen je najti podatke in ne zakladov. Svet nadzira tudi muzeje in programe obnov in rekonstrukcij, namenjene ohranjanju zgodovinske zapuščine Egipta. == Sklici == {{sklici|3}} ==Viri== {{Refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |author=Aldred, Cyril |title=Akhenaten, King of Egypt |url=https://archive.org/details/00book1496783233 |publisher=Thames and Hudson |location=London, England |year=1988 |pages= |isbn=0-500-05048-1 |doi=}} * {{navedi knjigo |author=Allen, James P. |title=Middle Egyptian: An Introduction to the Language and Culture of Hieroglyphs |url=https://archive.org/details/middleegyptianin0000alle |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, UK |year=2000 |isbn=0-521-77483-7}} * {{navedi knjigo | last=Badawy | first=Alexander | title=A History of Egyptian Architecture. Vol III | publisher=University of California Press | location=Berkeley, California | year=1968 | isbn=0-520-00057-9}} * {{navedi knjigo |last=Billard|first=Jules B.|title=Ancient Egypt: Discovering its Splendors|publisher=National Geographic Society|location=Washington D.C.|year=1978}} * {{navedi knjigo|first =J|last=Cerny|title=Egypt from the Death of Ramesses III to the End of the Twenty-First Dynasty' in The Middle East and the Aegean Region c.1380–1000&nbsp;BC|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, UK|year=1975|isbn=0-521-08691-4}} * {{navedi knjigo|title= Ancient Egyptian Construction and Architecture |url= https://archive.org/details/ancientegyptianc0000clar |last=Clarke |first=Somers |publisher=Dover Publications, Unabridged Dover reprint of ''Ancient Egyptian Masonry: The Building Craft'' originally published by Oxford University Press/Humphrey Milford, London, (1930)| location=New York, New York |year=1990 |isbn=0-486-26485-8 |author2=R. Engelbach}} * {{navedi knjigo|last=Clayton |first=Peter A. |title = Chronicle of the Pharaohs |url=https://archive.org/details/chronicleofphara00clay |publisher= Thames and Hudson |location=London, England| year= 1994 |isbn=0-500-05074-0 }} * {{navedi knjigo |author1=Cline, Eric H. |author2=O'Connor, David Kevin |title=Amenhotep III: Perspectives on His Reign |publisher=University of Michigan Press |location=Ann Arbor, Michigan |year=2001 |page= 273|isbn=0-472-08833-5}} * {{navedi knjigo |title=Egyptian Rock Cut Tombs |url=https://archive.org/details/egyptianrockcutt0000dods |last=Dodson |first=Aidan |publisher=Shire Publications Ltd |year=1991 |location=Buckinghamshire, UK |isbn=0-7478-0128-2}} * {{navedi knjigo|author=Dodson, Aidan|author2=Hilton, Dyan|title=The Complete Royal Families of Ancient Egypt|url=https://archive.org/details/completeroyalfam0000dods_a3h8|publisher=Thames & Hudson |location=London, England|year=2004|isbn=0-500-05128-3}} * {{navedi knjigo | last=El-Daly | first=Okasha | title=Egyptology: The Missing Millennium | location=London, England | publisher=UCL Press | year=2005 | isbn=1-84472-062-4}} * {{navedi knjigo |author=Filer, Joyce |title=Disease |url=https://archive.org/details/disease00file |publisher=University of Texas Press |location=Austin, Texas |year=1996 |isbn=0-292-72498-5}} * {{navedi knjigo | last=Gardiner | first=Sir Alan | title=Egyptian Grammar: Being an Introduction to the Study of Hieroglyphs | publisher=Griffith Institute | location=Oxford, England | year=1957 | isbn=0-900416-35-1}} * {{Cite journal | last=Hayes | first= W. C. | title=Most Ancient Egypt: Chapter III. The Neolithic and Chalcolithic Communities of Northern Egypt | url=https://archive.org/details/sim_journal-of-near-eastern-studies_1964-10_23_4/page/217 | journal=Journal of Near Eastern Studies | edition=No. 4 |date=October 1964 | pages=217–272 | volume= 23 | issue= 4 | doi=10.1086/371778|issn=0022-2968}} * {{navedi knjigo | author=Imhausen, Annette |author2=Eleanor Robson |author3=Joseph W. Dauben]] |author4=Kim Plofker |author5=Berggren, J. Lennart | editor-last=Katz | editor-first=V. J., Jr. | title=The Mathematics of Egypt, Mesopotamia, China, India, and Islam: A Sourcebook | url=https://archive.org/details/mathematicsofegy0000unse | publisher=Princeton University Press | location=Princeton | year=2007 | isbn=0-691-11485-4 }} * {{navedi knjigo|last=James|first=T.G.H.|title=The British Museum Concise Introduction to Ancient Egypt |url=https://archive.org/details/britishmuseumcon00jame|publisher=University of Michigan Press|location=Ann Arbor, Michigan|year=2005 |isbn=0-472-03137-6}} * {{navedi knjigo|author=Kemp, Barry|title=Ancient Egypt: Anatomy of a Civilization|publisher=Routledge|year=1991|location=London, England|isbn=0-415-06346-9}} * {{Citation|title=The Philistines and Other "Sea Peoples" in Text and Archaeology|work=Society of Biblical Literature Archaeology and biblical studies|volume=15|first=Ann E.|last=Killebrew|publisher=Society of Biblical Lit|date=2013|isbn=978-1-58983-721-8|url=https://books.google.com/books?id=gBCl2IQfNioC&pg=PA1#v=onepage&q&f=false}} * {{navedi knjigo |last= Lichtheim |first=Miriam|title=Ancient Egyptian Literature, vol 1|publisher=University of California Press|year=1975|location=London, England |isbn=0-520-02899-6}} * {{navedi knjigo |last= Lichtheim | first=Miriam | title=Ancient Egyptian Literature, A Book of Readings. Vol III: The Late Period | publisher=University of California Press | year=1980 | location=Berkeley, California| isbn=}} * {{navedi knjigo | last=Loprieno | first=Antonio | title= Ancient Egyptian: A linguistic introduction | url=https://archive.org/details/ancientegyptianl0000lopr | publisher=Cambridge University Press | location=Cambridge, UK | year=1995a |isbn=0-521-44849-2}} * {{navedi knjigo | last=Loprieno | first=Antonio | contribution=Ancient Egyptian and other Afroasiatic Languages | title=Civilizations of the Ancient Near East | editor-last=Sasson | editor-first=J. M. | volume=4 | publisher=Charles Scribner | place=New York, New York | year=1995b | pages=2137–2150 | isbn=1-56563-607-4}} * {{navedi knjigo | last=Loprieno | first=Antonio | contribution=Ancient Egyptian and Coptic | title=The Cambridge Encyclopedia of the World's Ancient Languages | url=https://archive.org/details/cambridgeencyclo0000unse_t8o9 | editor-last=Woodward | editor-first=Roger D. | publisher=Cambridge University Press | place=Cambridge, UK | year=2004 | pages=[https://archive.org/details/cambridgeencyclo0000unse_t8o9/page/160 160]–192 | isbn=0-521-56256-2}} * {{navedi knjigo |last=Lucas |first=Alfred |authorlink= |title=Ancient Egyptian Materials and Industries, 4th Ed |url=https://archive.org/details/ancientegyptianm0000luca |location=London, England |year=1962 |publisher=Edward Arnold Publishers|isbn=1-85417-046-5}} * {{Cite journal | last=Mallory-Greenough | first=Leanne M. | title=The Geographical, Spatial, and Temporal Distribution of Predynastic and First Dynasty Basalt Vessels | journal=The Journal of Egyptian Archaeology | location=London, England | publisher=Egypt Exploration Society | year=2002 | volume=88 | pages=67–93 | doi=10.2307/3822337 | jstor=3822337}} * {{navedi knjigo|year=1998|author=Manuelian, Peter Der|title=Egypt: The World of the Pharaohs|url=https://archive.org/details/egyptworldofphar00unse|location=Bonner Straße, Cologne Germany|publisher=Könemann Verlagsgesellschaft mbH|isbn=3-89508-913-3}} * {{navedi knjigo |author=McDowell, A. G. |title=Village life in ancient Egypt: laundry lists and love songs |publisher=Oxford University Press |location=Oxford, England |year=1999|isbn=0-19-814998-0 }} * {{navedi knjigo |author=Meskell, Lynn |title=Object Worlds in Ancient Egypt: Material Biographies Past and Present (Materializing Culture) |publisher=Berg Publishers |location=Oxford, England|year= 2004|isbn=1-85973-867-2}} * {{navedi knjigo | last=Midant-Reynes | first=Béatrix | title=The Prehistory of Egypt: From the First Egyptians to the First Pharaohs | url=https://archive.org/details/prehistoryofegyp0000mida | location=Oxford, England | publisher=Blackwell Publishers | year=2000 | isbn=0-631-21787-8}} * {{navedi knjigo |last=Nicholson |first=Paul T. |title=Ancient Egyptian Materials and Technology |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, UK |year=2000 |isbn=0-521-45257-0 }} * {{navedi knjigo |author=Oakes, Lorna |title=Ancient Egypt: An Illustrated Reference to the Myths, Religions, Pyramids and Temples of the Land of the Pharaohs |url=https://archive.org/details/ancientegyptillu00unse |publisher=Barnes & Noble |location=New York, New York |year=2003|isbn=0-7607-4943-4}} * {{navedi knjigo |last=Robins |first=Gay |title=The Art of Ancient Egypt |publisher=Harvard University Press |year=2000 |location=Cambridge, Massachusetts|isbn=0-674-00376-4 }} * {{navedi knjigo |author=Ryholt, Kim|title=The Political Situation in Egypt During the Second Intermediate Period |date=January 1997 |location=Copenhagen, Denmark|publisher=Museum Tusculanum |isbn=87-7289-421-0}} * {{navedi knjigo |last=Scheel |first=Bernd |title=Egyptian Metalworking and Tools |publisher= Shire Publications Ltd |location=Haverfordwest, Great Britain |year=1989|isbn=0-7478-0001-4}} * {{navedi knjigo|last=Shaw|first=Ian|title=The Oxford History of Ancient Egypt|url=https://archive.org/details/oxfordhistoryofa00shaw|publisher=Oxford University Press|year=2003|location=Oxford, England|isbn=0-19-280458-8}} * {{navedi knjigo |author=Siliotti, Alberto |title=The Discovery of Ancient Egypt |publisher=Book Sales, Inc |location=Edison, New Jersey |year=1998|isbn=0-7858-1360-8}} * {{navedi knjigo | last=Strouhal | first=Eugen | title=Life in Ancient Egypt | url=https://archive.org/details/lifeofancientegy0000stro | publisher=University of Oklahoma Press | location=Norman, Oklahoma | year=1989 | isbn=0-8061-2475-X}} * {{navedi knjigo|author=Tyldesley, Joyce A. |title=Ramesses: Egypt's greatest pharaoh |url=https://archive.org/details/ramessesegyptsgr0000tyld |publisher=Penguin|location=Harmondsworth, England|year=2001|pages= [https://archive.org/details/ramessesegyptsgr0000tyld/page/76 76]–77|isbn=0-14-028097-9}} * {{Cite journal | last=Vittman | first=G. | title=Zum koptischen Sprachgut im Ägyptisch-Arabisch | journal=Wiener Zeitschrift für die Kunde des Morgenlandes | location=Vienna, Austria | publisher=Institut für Orientalistik, Vienna University | year=1991 | volume=81 | pages=197–227}} * {{navedi knjigo |author=Walbank, Frank William |authorlink = |title=The Cambridge ancient history |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, UK |year=1984 |isbn=0-521-23445-X}} * {{navedi knjigo |author1=Wasserman, James |author2=Faulkner, Raymond Oliver |author3=Goelet, Ogden |author4=Von Dassow, Eva |title=The Egyptian Book of the dead, the Book of going forth by day: being the Papyrus of Ani |url=https://archive.org/details/egyptianbookofde0000unse |publisher=Chronicle Books |location=San Francisco, California |year=1994 |isbn=0-8118-0767-3}} * {{navedi knjigo|last=Wilkinson|first=R. H.|year=2000|title=The Complete Temples of Ancient Egypt|url=https://archive.org/details/completetempleso00wilk|location=London, England|publisher=Thames and Hudson|isbn=0-500-05100-3}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|voy=Egypt|b=Ancient History/Egypt|s=Wikisource:Ancient Egypt|commons=Category:Ancient Egypt}} * [http://www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/ BBC History: Egyptians]—provides a reliable general overview and further links * [http://www.ancient.eu.com/egypt/ Ancient History Encyclopedia] on Egypt * [https://books.google.com/books?vid=ISBN&id=9ToLAAAAIAAJ&dq=PtahHotep&as_brr=1 Ancient Egyptian Science: A Source Book Door Marshall Clagett, 1989] * [http://www.aldokkan.com/science/metallurgy.htm Ancient Egyptian Metallurgy] A site that shows the history of Egyptian metalworking * ''Napoleon on the Nile: Soldiers, Artists, and the Rediscovery of Egypt'', [http://arthistory.about.com/od/from_exhibitions/ig/Napoleon-on-the-Nile/Joseph--1874.htm Art History] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080602082144/http://arthistory.about.com/od/from_exhibitions/ig/Napoleon-on-the-Nile/Joseph--1874.htm |date=2008-06-02 }}. * [http://www.ancientegypt.co.uk/ Ancient Egypt]—maintained by the [[British Museum]], this site provides a useful introduction to Ancient Egypt for older children and young adolescents * [http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/ Digital Egypt for Universities.] Outstanding scholarly treatment with broad coverage and cross references (internal and external). Artifacts used extensively to illustrate topics. * [http://www.ancient-egypt-priests.com/ Priests of Ancient Egypt] In-depth-information about Ancient Egypt's priests, religious services and temples. Much picture material and bibliography. In English and German. * [http://www.history.com/topics/ancient-egypt Ancient Egypt] * [http://escholarship.org/uc/nelc_uee?rmode=showAll UCLA Encyclopedia of Egyptology] * [http://www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/women_01.shtml Ancient Egypt and the Role of Women] by Dr Joann Fletcher {{Stari Egipt}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Stari Bližnji vzhod]] [[Kategorija:Bližnji vzhod]] [[Kategorija:Antika]] [[Kategorija:Bivše države v Afriki]] [[Kategorija:Stari Egipt|*]] a834jv0zib9qpdpg3zkx55p191at684 William Shakespeare 0 26218 6759275 6623597 2026-10-01T14:18:27Z ~2026-52942-47 266640 Krščen je bil 23.4 6759275 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = William Shakespeare | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | signature = <!-- WD --> }} '''William Shakespeare''' [ˈwɪljəm ˈʃeɪkspɪə], [[Angleži|angleški]] [[dramatik]], [[krst|krščen]] 23. aprila 1564, [[Stratford-upon-Avon]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Warwickshire]], umrl v [[Anglija|Angliji]], 23. april 1616 ([[julijanski koledar]]), 3. maj 1616 ([[gregorijanski koledar]]), Stratford-upon-Avon. William Shakespeare je največji angleški dramatik, ki je bil še za časa svojega življenja priznan in cenjen [[književnik]] in [[gledališki igralec]]. Priznani angleški književniki v naslednjih stoletjih kot so [[John Milton]], [[John Dryden]] in [[Alexander Pope]] so mu izkazovali spoštovanje in ga častili kot univerzalnega [[genij]]a, ki je s svojim delom zasenčil svoje sodobnike, nekateri so mu celo pripisovali sijaj božanskega. Nobeden od kasnejših posvetnih in svobodomiselnih pisateljev ni vplival v tako velikem deležu na svetovno [[kultura|kulturo]] kot ravno William Shakespeare. Shakespearja so včasih klicali tudi Bard of Avon. Glede na zgodovinske nejasnosti in [[biografija|biografske]] pomanjkljivosti se že več kot stoletje pojavlja t. i. ''[[shakespearejansko vprašanje]]'', ki izraža dvom do avtorstva izjemnega književnega [[opus]]a, ki ga pripisujemo Shakespeareu. Številni analitiki, ki so raziskovali slog njegove govorice, so prišli do različnih zaključkov. Danes med literarnimi zgodovinarji velja skoraj konsenz, da Shakespeareovo avtorstvo ni sporno.<ref>James S. Shapiro, ''Contested Will: Who Wrote Shakespeare?''. Faber and Faber, 2010</ref> Njegova veličina je predvsem v obširni uporabi jezika s prostranim besediščem in bogatim poznavanjem zgodovine. Obširnost znanja nakazuje skorajda nečloveško zmožnost, kar vedno znova sproža dvome o enem avtorju. == Življenje == === Mladost === Shakespeare se je po nekaterih predvidevanjih rodil 23. aprila leta 1564, v srednji Angliji v Stratfordu na reki [[Avon (reka)|Avon]], Johnu in Mary Shakespeare<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=14–22}}.</ref><ref>O imenu Shakespeare glej [[Fausto_Cercignani]], ''Shakespeare's Works and Elizabethan Pronunciation'', Oxford, University Press (Clarendon Press), 1981. ISBN 978-0198119371, s. 1 og David Kathman, http://shakespeareauthorship.com/name1.html</ref>. Datum rojstva ni natančen, ker so včasih vodili le evidenco o krstih. William je bil krščen 26. aprila v cerkvi [[Sveta trojica|Svete trojice]] v Stratfordu.<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=24–6}}.</ref> Ena izmed teorij navaja, da so bili njegovi predniki [[kmet]]je in ovčerejci. Oče John naj bi bil priznan [[trgovec]] in [[obrtnik]], mestni svetnik, kasneje tudi [[župan]] in [[sodnik]]. Drugi viri navajajo, da je bil poljedelec, tretji, da je bil [[rokavičar]] in četrti celo, da je bil [[mesar]]. Nekaj časa naj bi bil skrbnik javnega reda in straže, zakladnik, svetovalec in leta 1568 celo vodja tržne uprave. Williamova mati Mary je izhajala iz bogate [[kmet|kmečke]] družine. William je bil tretji izmed devetih otrok in najstarejši sin<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=23–24}}.</ref>. Otroštvo je preživelo le šest otrok (trije so zgodaj umrli, tako da so Williamu ostali le štirje bratje in sestra Joan). Gledališču se je poleg Williama posvetil tudi njegov šestnajst let mlajši brat ''Edmund'', gledališki igralec, ki pa je umrl že pri sedemindvajsetih letih. Mali William naj bi bil že pri štirih letih očaran z nastopaškim bliščem okoli svojega očeta, mestnega svetnika, odetega v čudovita škrlatna oblačila in z dvema rjavo-rumeno odetima služabnikoma, ki sta nosila [[žezlo]] ter ga spremljala na [[sejem|sejmih]] in mestnih prireditvah. Nekaj let kasneje je začel obiskovati domačo šolo, kjer je dobil prva znanja, šolanje pa nadaljeval v novi [[klasična gimnazija|klasični gimnaziji]] ''King's New School''<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=62–63}}; {{Harvnb|Ackroyd|2006|loc=53}}; {{Harvnb|Wells|Taylor|Jowett|Montgomery|2005|loc=xv–xvi}}</ref><ref>{{Harvnb|Baldwin|1944|loc=464}}.</ref>. Nekateri njegovi biografi menijo, da je bil bolj slab učenec in imel težave s koncentracijo. Vendar kljub temu je pridobil temeljno znanje [[latinščina|latinščine]]<ref>{{Harvnb|Baldwin|1944|loc=179-80, 183}}; {{Harvnb|Cressy|1975|loc=28, 29}}.</ref>, [[francoščina|francoščine]], [[italijanščina|italijanščine]], [[grščina|grščine]] in morda tudi [[španščina|španščine]]. Shakespeare je zaradi pomanjkanja denarja zapustil šolo pri petnajstih in ni nadaljeval šolanja na [[univerza|univerzi]]. Kaj se je potem dogajalo z njim, ni znano. Nekateri ga že omenjajo kot igralca, ki se je pojavljal v nekaterih uličnih gledaliških prireditvah. Leta [[1582]] se je kot osemnajstleten mladenič poročil z osem let starejšo ''Anne Hathaway''. Biografi navajajo, da je bila poroka prisiljena, brez privoljenja nevestinih staršev in Williama ni posebej osrečila. Anne mu je rodila tri otroke, hčerko ''Susanno'' leta [[1583]] ter dvojčka ''Hamneta'' in ''Judith'' leta 1585. [[Slika:Shakespeare Globe Theater 1 db.jpg|thumb|200px|right|Ponovno postavljeno Gledališče Globe v Londonu ob reki Temzi]] === Kariera === Čeprav se je gledališka in pisateljska kariera Williama Shakespeara odvijala v [[London]]u, je njegova družina ostala in živela v [[Stratford-upon-Avon|Stratfordu]]. Ni znano, kolikokrat se je za časa bivanja v Londonu vračal v Stratford, toda čutil je veliko pripadnost Stratfordu in okolju, iz katerega je izhajal. Razlog za Shakespeareov odhod v London ni znan. Predvideva se, da je odšel kmalu po rojstvu dvojčkov, leta [[1586]], zaradi bojazni pred kaznijo zaradi [[krivolov]]a. V Londonu je najprej delal v [[gledališče|gledališču]] kot pomožni delavec, nato pa se je preživljal kot igralec, [[režiser]], [[dramaturg]] in dramski pisec. Prvi pisni dokument, ki govori o njegovem delu v Londonu, datira v leto 1592.<ref>{{Harvnb|Chambers|1930|loc=Vol. 1: 287, 292}}</ref> Gre za [[pamflet]], v katerem je takrat cenjeni romanopisec in dramatik [[Robert Greene]] napadel mladega književnega povzpetneža in »krpača dramskih del« - Williama Shakespeara. Od leta 1594 pa do konca svoje [[kariera|kariere]] je bil Shakespeare član gledališke skupine ''Lord Chamberlain's Men'', ki se je leta 1603, ko je postal njen pokrovitelj [[kralj]] [[Jakob I. Angleški|Jakob I.]], preimenovala v ''King's Men''.<ref>{{Harvnb|Chambers|1923|loc=208–209}}.</ref> V letih prvega velikega literarnega vzpona pa ga je v zasebnem življenju verjetno precej pretresla smrt (1596) enajstletnega sina ''Hamneta''. Nekateri povezujejo Hamnetovo ime celo z nastankom tragedije ''Hamlet''. Dva meseca po Hamnetovi smrti si je oče John gmotno spet opomogel, saj je družina dobila pravico do [[grb]]a. Da se je stanje Shakespearov popravilo in da so bili s podelitvijo grba povzdignjeni v [[plemič|plemiški]] stan, je nedvomno pripomogel tudi William z zvezami, ki si jih je medtem pridobil v Londonu. Verjetno pa si je z gledališkim poslom zelo opomogel,<ref>{{Harvnb|Chambers|1930|loc=Vol. 2: 67–71}}.</ref> ker si je lahko leta 1597 kupil hišo v Stradfordu na Novem trgu, kjer je pozneje skušal v miru preživeti zadnja leta svojega življenja. Leta 1599 je zavzel eno vodilnih mest v [[gledališče Globe|gledališču Globe]], medtem ko je bil že desetletje [[delničar]] gledališča ''Blackfriars''. Vsa naslednja leta je tudi vztrajno dokupoval zemljo in [[nepremičnina|nepremičnine]] v Stratfordu. Ko sta ''brata Burbadge'' prevzela gledališče »Globe«, ki je postalo najznamenitejše angleško gledališče v [[Elizabetinsko obdobje|elizabetinski dobi]], se jima je pridružil kot [[delnica|delniški]] solastnik. O tem, kaj je sprva počel v Londonu, obstajajo prav tako nasprotujoča si mnenja. Pravijo, da je v začetku varoval [[konj]]e gospôdi, ki je prihajala h gledališkim predstavam, kmalu je bil v gledališču pomočnik, igralec manjših vlog, nato prirejevalec iger, leta 1592 pa je postal nevaren tekmec tedanjim dramatikom. Tega leta so v Londonu uprizorili njegovega [[Henrik VI. (Shakespeare)|Henrika VI.]], leta 1593 pa je Shakespeare javno stopil v takratni londonski svet književnikov, ko je izdal [[ep]]sko pesnitev »Venera in Adonis«. Leta [[1594]] je izdal svojo drugo epsko pesnitev »Lukrecijo«. Shakespeare je kmalu dobil zaščitnike in prijatelje. Kot opazovalec se je lahko udeleževal zabav in učenih pogovorov in tako dobival vpogled v plemiško življenje. Njegova veljava v gledališču je postajala vse, tako se je 1598 njegovo ime začelo pojavljati na plakatih.<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=188}}; {{Harvnb|Kastan|1999|loc=37}}; {{Harvnb|Knutson|2001|loc=17}}</ref> Postal je delničar v svoji gledališki skupini in kot pisatelj tragedij in komedij doživljal uspehe pri navdušenem občinstvu. V tem času je napisal tragedijo »Romeo in Julija«, komedijo »Sen kresne noči«, nato je sledil »Beneški trgovec« in »Julij Cezar« ter veseloigre »Mnogo hrupa za nič«, »Kakor vam drago« in »Kar hočete«. === Teorija o zaroti === Obstaja teorija, da je bil leta 1601 skupaj s prijateljema grofom Essexom in grofom Southamptonom udeležen v neuspeli [[zarota|zaroti]] proti kraljici [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeti I.]] Zarota, v katero je bilo vpletenih več plemičev, je bila izdana in [[sodišče]] je vse ostro kaznovalo – številnim, med njimi tudi grofu Essexu, so odsekali glavo, Southamptona pa so zaprli. V nevarnosti je bil tudi Shakespeare, ker so zarotniki dan pred napadom naročili uprizoritev njegove kraljevske kronike ''[[Rihard II. (Shakespeare)|Rihard II.]]'' v gledališču Globe, da bi tako pri ljudeh povečali pripravljenost na upor (v [[Dramsko delo|drami]] je prikazan [[umor]] nesposobnega kralja). V vsakem primeru so ti dogodki gotovo vplivali na dela, ki jih je napisal v naslednjih letih in ki jih zaznamuje [[pesimizem]], to so tragedije ''Othello'', ''Kralj Lear'', ''Macbeth'', ''Timon Atenski'', ''Koriolan'' in druge. [[Slika:Shakspeare signature.jpg|thumb|right|400px|Shakespeareov podpis v oporoki]] Po naravni smrti kraljice Elizabete je prišel na oblast novi kralj Jakob I., sin [[Marija I. Škotska|Marije Stuart]], ki je zarotnike pomilostil. Kralj je dal dovoljenje, da se sme v gledališčih uprizarjati kakršnekoli gledališke igre od tragedij, pa do pastoralov. Shakespearov položaj se je pod novim kraljem dokončno utrdil in v letih od 1598 do 1609 je napisal veliko [[sonet]]ov. Le-ti sodijo med njegova pomembnejša dela. === Vrnitev v Stratford === Nihče ne ve, zakaj je skoraj petdesetletni Shakespeare okrog leta 1612-1613 zapustil London in se vrnil v rojstni kraj. Morda se je vsega naveličal, ter je hotel uživati v miru, kar si je zaslužil gmotno in moralno. Tudi slave je imel takrat že dovolj, saj ga je zgodovinar [[Camden]] že leta [[1605]] imenoval za genija takratnega časa. Morda se je dokončno preselil v Stratford šele po 29. juniju 1613. leta, ko je med predstavo «Henrika VIII.« [[požar|zgorelo]] gledališče »Globe«. 10. februarja 1616 je bil že na svatbi svoje hčere Judite, petnajst dni po tem pa je že naredil [[oporoka|oporoko]]. Za glavna [[dedič]]a je določil hčer Suzano in njenega moža zdravnika dr. Johna Halla. Judita je dobila 300 funtov, obdaril pa je tudi sestro in druge sorodnike ter prijatelje. Žena Anne pa je dobila le posteljo in še to ne najboljšo. Celo revežem je zapustil več kot njej. To je kazalo, da se nista razumela, k čemur so pripomogla tudi leta, saj je bila od njega starejša osem let. [[Slika:Shakespeare effigy.jpg|thumb|right|200px|Napis na nagrobniku]] Shakespeare po letu 1614 ni več odšel iz Stratforda. Začel je bolehati in na svoj domnevni rojstni dan, 23. aprila leta 1616, je umrl v starosti 52 let<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=25, 296}}.</ref>. Pokopan je v stratfordski cerkvi. V nagrobno ploščo, pod katero leži, so vklesani štirje stihi, ki bi jih naj sam napisal in ki se v proznem prevodu glasijo: »''Dobri prijatelj, Jezusu na ljubo ne grebi po prahu, ki je tu zaprt. Blagoslovljen mož, ki prizanaša tem kamnom, in preklet bodi vsak, ki bi vznemirjal moje kosti''«. V steno na levi pa je v [[marmor]] vklesan njegov kip s papirjem in peresom ter v skrbno izklesani gosposki obleki. == Shakespearovo družinsko drevo == {{familytree/start}} {{familytree | | | | | | RS | | | | | | | |RS=[[Richard Shakespeare|Richard<br />Shakespeare]]}} {{familytree | | | | | | |!| | | | | || | }} {{familytree | | | | | | JOHN |-|v|-| MA | | | |JOHN=[[John Shakespeare|John<br />Shakespeare]]|MA=[[Mary Shakespeare|Mary<br />Arden]]}} {{familytree | | | | | | | |,|-|^|-|-|-|-|-|.|}} {{familytree | | | | | | | WS |v| AH | |JOAN|-|WH|WS=William<br />Shakespeare|AH=[[Anne Hathaway (Shakespeare)|Anne<br />Hathaway]]|JOAN=[[Joan Shakespeare|Joan<br />Shakespeare]]|WH=[[William Hart|William<br />Hart]]}} {{familytree | | | | | |,|-|-|-|+|-|-|-|.| | |}} {{familytree |JH|v| SS | | HS | | JS |-|TQ| | | JH=[[John Hall (physician)|John<br />Hall]]|SS=[[Susanna Hall|Susanna<br />Shakespeare]]|HS=[[Hamnet Shakespeare|Hamnet<br />Shakespeare]]|JS=[[Judith Quiney|Judith<br />Shakespeare]]|TQ=[[Thomas Quiney|Thomas<br />Quiney]]}} {{familytree | | | |!| | | | | || | }} {{familytree | | |EB| | | | | || | EB=[[Elizabeth Hall Nash Barnard|Elizabeth Hall<br />Barnard]]}} {{familytree/end}} == Značilnosti Shakespearovih gledaliških iger == Shakespeare je gledališke igre pisal za uprizoritve in ne za [[knjiga|knjižne]] izdaje. Zaradi pomanjkljive dramatikove skrbi za svoje delo je bilo kasneje izredno težko določiti časovno zaporedje nastanka posameznih dram. Svoja dela je pisal v skladu z [[renesansa|renesančno]] tradicijo – v [[blankverz]]u (za katerega je značilen deset ali enajstzložni [[jamb]]ski [[ritem]]), ki ga prekinjajo zdaj [[rima]]ni [[verz]]i zdaj [[proza]], vmes pa so vključene tudi [[poezija|pesmi]]. Ustvarjanje Williama Shakespeara lahko razdelimo na tri glavna obdobja: # '''zgodnje obdobje''', ki je trajalo približno od leta 1590 do leta 1601. V tem obdobju je pisal v glavnem [[komedija|komedije]] in zgodovinske igre, napisal pa je tudi tri zgodnje drame (''Tit Andronik'', ''Romeo in Julia'', ''Julij Cezar''). # '''osrednje obdobje''', ki je trajalo nekako od leta 1601 do 1608, je čas nastanka velikih Shakespearovih tragedij: ''Hamlet'', ''Kralj Lear'', ''Macbeth'' in ''Othello''. Nastajale so tudi problemske igre, kot so npr. ''Kakor vam drago'', ''Troilus in Kresida''. # '''pozno obdobje''', v katerem je Shakespeare ustvarjal tragikomedije, tj. resne igre, ki se srečno končajo (''Zimska pravljica'', ''Vihar'' ...). == Književni [[opus]] == Skupni opus obsega 37 gledaliških iger in 154 sonetov. === Komedije: === William Shakespeare je napisal trinajst komedij, ki so kljub visoki umetniški kvaliteti ostale v senci njegovih tragedij. To so: # ''[[Komedija zmešnjav (Shakespeare)|Komedija zmešnjav]]'' (''The Comedy of Errors'') # ''[[Ukročena trmoglavka (Shakespeare)|Ukročena trmoglavka]]'' (''The Taming of the Shrew'') # ''[[Ljubezni trud zaman (Shakespeare)|Ljubezni trud zaman]]'' (''Love's Labour's Lost'') # ''[[Dva gospoda iz Verone (Shakespeare)|Dva gospoda iz Verone]]'' (''The Two Gentlemen of Veron'') # ''[[Sen kresne noči (Shakespeare)|Sen kresne noči]]'' (''A Midsummer Night's Dream'') # ''[[Beneški trgovec (Shakespeare)|Beneški trgovec]]'' (''The Merchant of Venice'') # ''[[Mnogo hrupa za nič (Shakespeare)|Mnogo hrupa za nič]]'' (''Much Ado About Nothing'') # ''[[Kakor vam drago (Shakespeare)|Kakor vam drago]]'' (''As You Like It'') # ''[[Dvanajsta noč (Shakespeare)|Dvanajsta noč ali Kar hočete]]'' (''Twelfth Night or What You Will'') # ''[[Vesele žene Windsorske (Shakespeare)|Vesele žene Windsorske]]'' (''The Merry Wives of Windsor'') # ''[[Troilus in Kresida (Shakespeare)|Troilus in Kresida]]'' (''Troilus and Cressida'') # ''[[Dober konec vse povrne (Shakespeare)|Dober konec vse povrne]]'' (''All's Well That Ends Well'') # ''[[Milo za drago (Shakespeare)|Milo za drago]]'' (''Measure for Measure'') === Zgodovinske gledališke igre: === (13) * ''[[Henrik VI. (Shakespeare)|Henrik VI.]]'', prvi, drugi in tretji del * ''Rihard III.'' * ''Kralj Ivan'' * ''Rihard II.'' * ''Kralj Henrik IV.'', prvi in drugi del * ''Henrik V.'' * ''[[Julij Cezar (Shakespeare)|Julij Cezar]]'' * ''Henrik VIII.'' * ''Antonij in Kleopatra'' * ''[[Koriolan]]'' === Tragedije: === # ''[[Tit Andronik]]'' # ''[[Romeo in Julija]]'' # ''[[Hamlet]]'' # ''[[Otello]]'' # ''[[Kralj Lear]]'' # ''[[Macbeth]]'' === Tragikomedije: === # ''Timon Atenski'' # ''Cimbolin'' # ''Zimska pravljica'' # ''[[Vihar (Shakespeare)|Vihar]]'' === Soneti: === William Shakespeare je napisal tudi okrog 154 [[sonet]]ov, ki so bili povečini posvečeni njegovemu prijatelju in [[pokrovitelj]]u ''Henryju Wriothsleyu'', [[grof]]u Southamptonu. V [[slovenščina|slovenski jezik]] jih je odlično prepesnil [[Janez Menart]]. === Časovna preglednica Shakespeareovih del: === # ''The Two Gentlemen of Verona'', ''Dva gospoda iz Verone'' # ''The Taming of the Shrew'', ''Ukročena trmoglavka'' # ''2 Henry VI.'', ''Henrik VI.'' (2) # ''3 Henry VI.'', ''Henrik VI.'' (3) # ''Titus Andronicus'' # ''The First Part of Henry VI.'' # ''Richard III.'', ''Rihard III.'' # ''Venus and Adonis'', ''Venera in Adonis'' # ''The Rape of Lucrece'' # ''The Comedy of Errors'', ''Komedija zmešnjav'' # ''Love’s Labour’s Lost'', ''Ljubezni trud zaman'' # ''Love’s Labour’s Won'' (neohranjeno delo) # ''A Midsummer Night’s Dream'', ''Sen kresne noči'' # ''Romeo and Juliet'', ''Romeo in Julija'' # ''Richard II.'', ''Rihard II.'' # ''The Life and Death of King John'' # ''The Merchant of Venice'', ''Beneški trgovec'' # ''1 Henry IV.'' # ''The Merry Wives of Windsor'', ''Vesele žene Windsorske'' # ''2 Henry IV.'' # ''Much Ado About Nothing'', ''Mnogo hrupa za nič'' # ''Henry V.'' # ''Julius Caesar'', ''Julij Cezar'' # ''As You Like It'', ''Kakor vam drago'' # ''Hamlet'', ''Hamlet'', princ danski # ''Twelfth Night or What You Will'', ''Dvanajsta noč ali Kar hočete'' # ''Troilus and Cressida'', ''Trolius in Kresida'' # ''Sonnets and ‘A Lover’s Complaint’'', Soneti # ''Various Poems'', različne pesnitve # ''Measure for Measure'', ''Milo za drago'' # ''Othello'', ''Otelo'' # ''All’s Well That Ends Well'', ''Dober konec vse povrne'' # ''Timon of Athens'', ''Timon Atenski'' # ''King Lear'', ''Kralj Lear'' # ''Macbeth'' # ''Antony and Cleopatra'', ''Antonij in Kleopatra'' # ''Pericles'', ''Periklej'' # ''Coriolanus'', ''Koriolan'' # ''The Winter’s Tale'', ''Zimska pravljica'' # ''Cymbeline, king of Britain'', ''Cimbelin'' # ''The Tempest'', ''Vihar'' # ''Cardenio'' (neohranjeno delo) # ''All is True (Henry VIII.)'', ''Kralj Henrik VIII.'' # ''The Two Noble Kinsmen'' == Glej tudi == * [[glasbene priredbe Shakespeareovih del]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{zbirka}} {{wikinavedek}} * [http://veza.sigledal.org/media/uploads/Dokumenti/gledali-ki-listi/shakespeare-gl-web.pdf Zbrana dela W. Shakespeara] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Shakespeare, William}} [[Kategorija:Angleški dramatiki]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:William Shakespeare|*]] [[Kategorija:Stratford-upon-Avon]] qfvejg868l5nme53sxz46u345v0w46y Seznam kraških jam v Sloveniji 0 31431 6759286 6577605 2026-10-01T14:30:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759286 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[kraška jama|kraških jam]] v [[Slovenija|Sloveniji]].''' Po podatkih [[Jamarska zveza Slovenije|Jamarske zveze Slovenije]] je v Sloveniji trenutno registriranih okoli 14.200 kraških jam,<ref>{{Navedi splet|title=Kataster jam|url=https://jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam|website=jamarska-zveza.si|accessdate=2023-05-14}}</ref> vsako leto je odkritih približno 500 novih. Predvideva se, da bi [[Jamarstvo|jamarji]] lahko skupno raziskali okoli 30.000 jam. Od tega je 21 jam vključenih v t. i. ''turistično transverzalo jam v Sloveniji''. V spodnjem seznamu so označene s krepko pisavo. == Seznam == {| class="wikitable sortable" |- ! Ime jame<ref name="ekataster">{{navedi splet |url= http://e-kataster.speleo.net/ |title= ekataster jam, prvi online kataster jam na svetu (razen kjer je naveden drug vir) |accessdate=2008-06-15}}</ref> ! Katastrska številka jame<ref name="ekataster"/> ! Naselje<ref name="geopedia">{{navedi splet |url= http://www.geopedia.si/ |title= Geopedia |accessdate= 2008-06-15 |archive-date= 2017-07-29 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/ |url-status= dead }}</ref> ! Dolžina [m]<ref name="ekataster"/> ! Globina [m]<ref name="ekataster"/> ! Nadmorska višina [m]<ref name="ekataster"/> |- |'''[[Postojnska jama]]''' |747 |[[Postojna]] | align=right |24120 | align=right |115 | align=right |529 |- |[[Čehi 2]] |6200 |[[Plužna]] | align=right |5536 | align=right |1505 | align=right |2034 |- |[[Sistem Mala Boka - BC4]] |3200 |[[Plužna]] | align=right |11875 | align=right |1319<ref>{{Navedi splet |title= Chronology of the system MALA BOKA- BC4 | url = https://www.pdtolmin.si/uradni-podatki-sistem-mb-bc4-42/2-podatki/177-chronology-of-the-system-mala-boka-bc4|access-date = 2023-05-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Jamar 2008 / MALA BOKA|page=12-17|url=https://issuu.com/revijajamar/docs/jamar_01_2008|date=2008|access-date=2023-05-14|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328012302/https://issuu.com/revijajamar/docs/jamar_01_2008|url-status=dead}}</ref> | align=right |1730 |- |[[Črnelsko brezno]] |6040 |[[Plužna]] | align=right |20066 | align=right |1393 | align=right |2080 |- |[[Vandima]] |6452 |[[Plužna]] | align=right |2500 | align=right |1182 | align=right |1822 |- |[[Prvi sistem Moličke planine]] | 6300 |[[Luče]] | align=right |3817 | align=right |1130<ref>{{Navedi splet |url = http://www.speleos-siga.org/raziskovanje%20jam/shema.htm |title = Sistem Molička Peč |access-date = 2023-03-09}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | align=right |1900 |- |[[Brezno spečega dinozavra]] |14643 |[[Plužna]] | align=right |2147 | align=right |1081<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/brezno-specega-dinozavra-ljubljanski-jamarji-presegli-globino-1000-metrov/|title=Brezno spečega dinozavra: ljubljanski jamarji presegli globino 1000 metrov|date=2021-09-13 |access-date=13 May 2023}}</ref> | align=right |2310 |- |[[Macola]] |10730 |[[Plužna]] | align=right |2593 | align=right |1016<ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/10730|title=Macola|date=2021-09-13 |access-date=13 May 2023}}</ref> | align=right |2100 |- |[[Sistem Migovec]] |6001 |[[Čadrg]] | align=right |43009 | align=right |972 | align=right |1843 |- |[[Skalarjevo brezno]] |6000 |[[Plužna]] | align=right |8176 | align=right |1200 | align=right |2335 |- |[[Brezno pod velbom]] |6049 |[[Plužna]] | align=right |2665 | align=right |910 | align=right |2055 |- |[[Pološka jama]] |3000 |[[Zatolmin]] | align=right |10800 | align=right |704 | align=right |730 |- |[[Kačna jama]] (in [[Nova Križna jama]]) |955 |[[Divača]] | align=right |20200<ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/955|title=Kačna jama|access-date=13 May 2023}}</ref> | align=right |280 | align=right |435 |- |'''[[Križna jama]]''' |65 |[[Bloška Polica]] | align=right |8273 | align=right |32 | align=right |629 |- |'''[[Predjamski sistem]]''' |734 |[[Predjama]] | align=right |17945 | align=right |168 | align=right |490 |- |'''[[Planinska jama]]''' |748 |[[Planina]] | align=right |6859 | align=right |65 | align=right |453 |- |'''[[Dimnice]]''' |736 |[[Slivje]] | align=right |6020 | align=right |134 | align=right |567 |- |'''[[Škocjanske jame]]''' |735 |[[Škocjan, Divača|Škocjan]] | align=right |6138 | align=right |254 | align=right |425 |- |[[Črna jama]] |471 |[[Veliki Otok]] | align=right |3294 | align=right |39 | align=right |540 |- |'''[[Pivka jama]]''' |472 |[[Veliki Otok]] | align=right |794 | align=right |77 | align=right |540 |- |[[Renetovo brezno]] P4 |7090 |[[Plužna]] | align=right |12296 | align=right |1322 <ref>{{Navedi splet |url=http://www.dzrjl.si/content/copacabana-potapljanje-v-globinah-renejevega-brezna |title=arhivska kopija |accessdate=2011-12-27 |archive-date=2011-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111220014114/http://www.dzrjl.si/content/copacabana-potapljanje-v-globinah-renejevega-brezna |url-status=dead }}</ref> | align=right |2257 |- |'''[[Pekel (Savinjska dolina)|Pekel pri Zalogu]]''' |553 |[[Zalog pri Šempetru]] | align=right |1500 | align=right |40 | align=right |314 |- |[[Velika ledena jama v Paradani]] |742 |[[Lokve]] | align=right |7311 | align=right |858<ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/742|title=Velika ledena jama v Paradani|date=2021-09-13 |access-date=13 May 2023}}</ref> | align=right |1135 |- |'''[[Snežna jama|Snežna jama na planini Arto]]''' |1254 |[[Raduha]] | align=right |1327 | align=right |75 | align=right |1556 |- |'''[[Vilenica]]''' |737 |[[Lokev]] | align=right |841 | align=right |190 | align=right |418 |- |'''[[Divaška jama]]''' |741 |[[Divača]] | align=right |672 | align=right |89 | align=right |430 |- |'''[[Županova jama]]''' |27 |[[Velike Lipljene]] | align=right |710 | align=right |70 | align=right |468 |- |'''[[Kostanjeviška jama]]''' |518 |[[Dolšce]] | align=right |1871 | align=right |47 | align=right |170 |- |[[Jama pod Babjim zobom]] |129 |[[Kupljenik]] | align=right |359 | align=right |50 | align=right |860 |- |'''[[Sveta jama]]''' |1157 |[[Socerb]] | align=right |231 | align=right |44 | align=right |420 |- |'''[[Železna jama]]''' |2678 |[[Gorjuša]] | align=right |86 | align=right |26 | align=right |344 |- |'''[[Rotovnikova jama]]''' |5589 |[[Skorno pri Šoštanju]] | align=right |41 | align=right |18 | align=right |360 |- |[[Francetova jama]] |2083 |[[Zapuže pri Ribnici]] | align=right |22 | align=right |8 | align=right |570 |- |[[Logaška jama]] |2490 |[[Logatec]] | align=right |450 | align=right |62 | align=right |517 |- |[[Melinca jama]] |392 |[[Gabrje]] | align=right |131 | align=right |39 | align=right |608 |- |[[Belojača]] |2204 |[[Jelovec pri Makolah]] | align=right |550 | align=right |23 | align=right |350 |- |[[Bilpa|Izvir Bilpa]] |6924 |[[Spodnja Bilpa]] | align=right |1180 | align=right |41 | align=right |200 |- |[[Jelenja jama]] |1796 |[[Zastava]] | align=right |214 | align=right |11 | align=right |150 |- |[[Kaščica]] |2852 |[[Zapudje]] | align=right |364 | align=right |110 | align=right |495 |- |[[Ledena jama pri Kunču]] |669 |[[Podstenice]] | align=right |81 | align=right |42 | align=right |785 |- |[[Nova Križna jama|Dihalnik v Grdem dolu]] |6286 |[[Bloška Polica]] | align=right |1415 | align=right |89 | align=right |657 |- |[[Osapska jama]] |1154 |[[Osp]] | align=right |1607 | align=right |54 | align=right |103 |- |[[Otoška jama]] |779 |[[Veliki Otok]] | align=right |632 | align=right |25 | align=right |532 |- |[[Potočka zijalka]] |634 |[[Podolševa]] | align=right |108 | align=right |21 | align=right |1630 |- |[[Tentera]] |533 |[[Žlebič]] | align=right |900 | align=right |21 | align=right |503 |- |[[Zjot|Zjot v Sebetihu]] |1272 |[[Draga pri Sinjem Vrhu]] | align=right |120 | align=right |92 | align=right |440 |- |[[Željnske jame|Željnske Jame]] |12 |[[Šalka vas]] | align=right |1600 | align=right |12 | align=right |475 |- |[[Jama Žiglovica|Žiglovica]] |1653 |[[Ribnica]] | align=right |82 | align=right |82 | align=right |675 |- |[[Glija jama]] |84 |[[Planinska vas, Šentjur]] | align=right |363 | align=right |10 | align=right |480 |- |[[Gruska jama]] |1374 |[[Kozje]] | align=right |310 | align=right |25 | align=right |2 |- |[[Kamnita hiša]] |500 |[[Velika Pirešica]] | align=right |721 | align=right |31 | align=right |297 |- |[[Tkalca jama]] (Zatočna jama) | |[[Rakov Škocjan (razločitev)|Rakov Škocjan]] | | | |- |[[Golokratna jama]] |udornica |[[Živi muzej Krasa]] | | | |- |[[Najdena jama]] (Lipertova jama) | | | | | |- |[[Gradišnica]] | | | | | |- |[[Levakova jama]] | | | | | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam Kataster jam JZS] * [https://kataster.jamarska-zveza.si Spletni kataster JZS] * http://www.divaska-jama.info/transve.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050208071138/http://www.divaska-jama.info/transve.htm |date=2005-02-08 }} * http://www.brlog.net/jds/vilenica.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060218122302/http://www.brlog.net/jds/vilenica.htm |date=2006-02-18 }} * http://www.jamarska-zveza.si/naj.html * http://www.krizna-jama.si/<br /> {{stublist}}{{Slovenija}} [[Kategorija:Geografski seznami|Kraške jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Jame v Sloveniji|*]] {{normativna kontrola}} 1t31okre6hf2mi59kpikjjbvl4mrcn4 Seznam švedskih pisateljev 0 32115 6759488 6512632 2026-10-01T23:06:40Z ~2026-44996-51 264415 /* Z */ 6759488 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Švedi|švedskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Švedov|Švedska|švedskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Emma Abrahamson]] *[[Eva Adolfsson]] *[[Gunnar Adolfsson]] *[[Alfhild Agrell]] *[[Wilhelm Agrell]] *[[Alf Ahlberg]] *[[Ernst Ahlgren]] (pr. i. ''Victoria Benedictsson'') *[[Stig Ahlgren]] *[[Lars Ahlin]] *[[Gunnel Ahlin]] *[[Hans Alfredson]] *[[Magnus Alkarp]] *[[Ove Allansson]] *[[Gertrud Almqvist]] *[[Karin Alvtegen]] *[[Claes Andersson]] (Finska) *[[Dan Andersson]] *[[Jan Arnald]] *[[Sivar Arnér]] *[[Klas Pontus Arnoldson]] *[[Stina Aronson]] *[[Tage Aurell]] == B == *[[Albert Ulrik Bååth]] *[[Fredrik Backman]] *[[Victoria Benedictsson]] (ps. ''Ernst Ahlgren'') *[[Frans G. Bengtsson]] *[[Magda Bergquist]] *[[Jonas Bonnier]] *[[Karin Boye]] *[[Fredrika Bremer]] *[[Sophia Elisabet Brenner]] == C == *[[Ingrid Carlqvist]] *[[Siv Cedering]] *[[Stig Claesson]] - Slas (1928–2008) == D == *[[Kata Dalström]] *[[Olof von Dalin]] *[[Peter Dalle]] *[[Tage Danielsson]] *[[Sven Delblanc]] == E == *[[Mattias Edvardsson]] *[[Åke Edwardson]] *[[Gunnar Ekelöf]] *[[R. R. Eklund]] *[[Kerstin Ekman]] *[[Per Olov Enquist]] *[[Kjell Espmark]] == F == *[[Christian Eric Fahlcrantz]] *[[Aris Fioretos]] *[[Per Anders Fogelström]] == G == *[[Jonas Gardell]] *[[Karl Ragnar Gierow]] *[[Malin Persson Giolito]] *[[Lars Gustafsson]] *[[Lars Gyllensten]] == H == *[[Ola Hansson]] *[[Helena Henschen]] == I == *[[Ulla Isaksson]] == J == *[[Eyvind Johnson]] *[[Jonas Jonasson]] *[[Erland Josephson]] == K == *[[Robert Karjel]] *[[Lars Kepler]] (= psevd. para) *[[Ellen Key]] *[[Josef Kjellgren]] *[[Johan Kling]] *[[Gösta Knutsson]] (otroški) *[[Mats Kolmisoppi]] *[[Agnes von Krusenstjerna]] == L == *[[Camilla Läckberg]] *[[David Lagercrantz]] *[[Rose Lagercrantz]] *[[Pår Lagerkvist]] *[[Selma Lagerlöf]] *[[Jens Lapidus]] *[[Stieg Larsson]] *[[Anne Charlotte Leffler]] (dramatičarka, prip.) *[[Sara Lidman]] *[[Astrid Lindgren]] *[[Erik Lindegren]] *[[Torgny Lindgren]] *[[Erik Lindorm]] *[[Sven Lindqvist]] *[[Arnold Ljungdal]] *[[Ivar Lo-Johansson]] *[[Lotta Lotass]] *[[Artur Lundkvist]] == M == *[[Henning Mankell]] *[[Harry Martinson]] *[[Moa Martinson]] *[[Vilhelm Moberg]] *[[Anders de la Motte]] *[[Axel Munthe]] *[[Jan Myrdal]] (1927-2020) == N == *[[Håkan Nesser]] *Lars Norén (dramatik) == O == *[[Kristina Ohlsson]] *[[Amanda Ooms]] *[[Vladimir Oravsky]] == P == *[[Vilhelm Fredrik Palmblad]] *[[Malin Persson Giolito]] == R == *[[Niklas Rådström]] *[[Björn Ranelid]] *[[Eva Virginia Runefelt]] *[[Viktor Rydberg]] == S == *[[Vilgot Sjöman]] *[[Maj Sjöwall]] (& [[Per Wahloő]]) *[[Hjalmar Söderberg]] *[[Viveca Sten]] *[[Sven Stolpe]] *[[August Strindberg]] *[[Per Olof Sundman]] *[[Amanda Svensson]] == T == *[[Esaias Tegnér]] *[[Katarina Taikon]] == V == *[[Carl-Johan Vallgren]] == W == * [[Elin Wägner]] == Z == *[[Joakim Zander]] *[[Mai Zetterling]] == Glej tudi == * [[seznam švedskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Švedov|Pisatelji]] [[Kategorija:Švedski pisatelji|*]] 9j8qix04ufhl0qdqa0p03fz9wbsrcxm Seznam slovenskih prevajalcev 0 40565 6759492 6745689 2026-10-01T23:12:17Z ~2026-44996-51 264415 /* N */ 6759492 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[prevajalec|prevajalcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jože Abram]] - [[Louis Adamič]] - [[Miroslav Adlešič]] - [[Draga Ahačič]] - [[Ciril Ahlin]] - [[Damián Ahlin]] - [[Tanja Ahlin]] - [[Bojan Albahari]] - [[Fran Albreht]] - [[Jakob Aleksič]] - [[Mohsen Alhady]] - [[Marko Aljančič]] - [[Ana Ambrož]] - [[Jana Ambrožič]] - [[Rudolf Andrejka]] - [[Ivo Antič]] - [[Stana Anželj]] - [[Anton Anžič]] - [[Andrej Arko]] - [[Selina Ambrož]] - [[Jean François Arnšek]] - [[Imre Augustič]] - [[Miha Avanzo]] - [[France Avčin]] - [[Lilijana Avčin]] - [[Branko Avsenak]] - [[Mirko Avsenak]] - [[Vinko Avsenak]] - == B == [[Gabriela Babnik]] Ouattara - [[Bea Baboš Logar]] - [[Marijan Bajc]] - [[Drago Bajt]] - [[Miro Bajt]] - [[Katarina Bajželj Žvokelj]] - [[Ana Bakan]] - [[Miháo Bakoš]] - [[Srečko Balent]] - [[Milko Bambič]] - [[Dušan Baran]] - [[Štefan Barbarič]] - [[Ana Barič Moder]] - [[Matic Batič]] - [[Jana Bauer]] - [[Jan Baukart]] - [[Sandra Baumgartner]] - [[Kasilda Bedenk]] - [[Ana Beguš]] - [[Andrej Bekeš]] - [[Anjuša Belehar]] - [[Sonja Benčina]] - [[František Benhart]] - [[Anton Berce]] - [[Sonja Berce]] - [[Marianna Leonidovna Berdašska]] - [[Aleš Berger]] - [[Oton Berkopec]] - [[Darja Betocchi]] - [[France Bevk]] - [[France Bezlaj]] - [[Michael E. Biggins]] - [[Tina Bilban]] - [[Breda Biščak]] - [[Jernej Biščak]] - [[Ani Bitenc]] - [[Vinko Bitenc]] - [[Mateja Bizjak Petit]] - [[Dana Blaganje]] - [[Andrej Blatnik]] - [[Andreja Blažič Klemenc]] - [[Katarina Bogataj Gradišnik]] - [[Franček Bohanec]] - [[Valter Bohinec]] - [[Ana Bohte]] - [[Tamara Bohte]]?- [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Alojzij Bolhar]] - [[Matej Bor]] - [[Rado Bordon]] - [[Božidar Borko]] - [[France Borko]] - [[Silvija Borovnik]] - [[Vera Boštjančič Turk]] - [[Anja Božič]] - [[Blaž Božič (filolog)]] - [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] - [[Kristina Božič]] - [[Nada Božič]] - [[Neža Božič]] - [[Fran Bradač]] - [[Marko Bratina]] - [[Vasja Bratina]] - [[Igor Bratož]] - [[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] - [[Veronika Brecelj]] - Marijan (Nikolaj) [[Bregant]] - [[Kristina Brenk]] - [[Marina Bressan]] - [[Marija Brezigar|Marija (Mariča) Brezigar]] - [[Franc Brežnik]] - [[Pavel Brežnik]] - [[Staša Briški Bailey]] - [[Vera Brnčić|Vera Brnčić-Šermazanova]] - [[Urška Brodar]] - [[Maja Brodschneider Kotnik]] - [[Alojzija Lojzka Brus]] - [[Ana Brvar]] - [[Andrej Budal]] - [[Zmago Bufon]] - [[Avgust Bukovec]] - [[Nuša Bulatović-Kansky]] - [[Franc Burgar]] - [[Peter Butkovič]] - [[Alfred Buttlar Moscon]] - == C == [[Oroslav Caf]] - [[Stanko Cajnkar]] - [[Borut Cajnko]] - [[Ivan Cankar]] - [[Izidor Cankar]] - [[Andrej Capuder]] - [[Majda Capuder]] - [[Nada Carevska]] (r. Dragan) - [[Jana Cedilnik]] - [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] - [[Nika Cejan]] -[[Tatjana Cestnik]] - [[Sonja Cekova Stojanoska]] - [[Fran Celestin]] - [[Vasja Cerar]] - [[Valentina Cesaretti Orsini Mazza]] - [[Uršula Cetinski]] - [[Stanislava Chrobáková-Repar]] - [[Jan Ciglenečki]] - [[Jelka Ciglenečki]] - [[Henrik Ciglič]] - [[Breda Cigoj Leben]] - [[Stojan Cigoj]] - [[Martina Clerici]] - [[Fanny Susan Copeland|Fanny S. Copeland]] - [[Makso Cotič]] - [[Marko Crnkovič]] - [[Ivana Crovatin]] - [[Miljana Cunta]] - [[Martina Ožbot Currie]] - == Č == [[Rudi Čačinovič]] - [[Janez Čandek]] - [[Dušan Čater]] - [[Andrej Čebašek (prevajalec)|Andrej Čebašek]] - [[Živa Čebulj]] - [[Jana Čede]] - [[Gregor Timothy Čeh]] - [[Vanda Čehovin]] - [[Anton Čepon]] - [[Lavo Čermelj]] - [[Urška P. Černe]] - [[Vera Čertalič]] - [[Katja Čičigoj]] - [[Tone Čokan]] - [[Brane Čop]] - [[Rosana Čop]] - [[Mihaela Čopič]] - [[Ivan Črnagoj]] - [[Ljubica Črnivec]] - [[Otmar Črnilogar]] - [[Darko Čuden]] - [[Marko Čuk]] - [[Silvester Čuk]] == D == [[Radoslav Dabo]] - [[Franc Dakskobler]] - [[Jurij Dalmatin]] - [[Aleš Debeljak]] - [[Anton Debeljak]] - [[Tine Debeljak]] - [[Božidar Debenjak]] - [[Doris Debenjak]] - [[Ciril Debevec]] - [[Janez Debevec]] - [[Jože Debevec]] - [[María Debevec Simčič]] - [[Lijana Dejak]] - [[Gorazd Dekleva]]?- [[Marica Dekleva Modic]] - [[Milan Dekleva]] - [[Ferdo Delak]] - [[Narcis Dembskij]] - [[Embrli Demiri]] - [[Miran Deržaj]] - [[Tatjana Detiček]]-Vujasinović - [[Mia Dintinjana|Mia (Judita M.) Dintinjana]] - [[Veronika Dintinjana]] - [[Darja Divjak Jurca]] - [[Karel Dobida]] - [[Ivan Dobnik]] - [[Nadja Dobnik]] - [[Mojca Dobnikar]] - [[Lorena Dobrila]] - [[Anton Dokler]] - [[Anton Dolar]] - [[Jaro Dolar]] - [[Mladen Dolar]] - [[Ivan Dolenc]] - [[Jože Dolenc]] - [[Darko Dolinar]] - [[Dušan Dolinar]] - [[Ksenija Dolinar]] - [[Jože Dolničar]] - [[Sonja Dolžan]] - [[Tomaž Domicelj]] - [[Darja Dominkuš]] - [[Akoš Dončec]] - [[Ivan Dornik]] - [[Miriam Drev]] - [[Jaša Drnovšek]] - [[Josip Drobnič]] - [[Marjeta Drobnič]] - [[Veronika Drolc]] - [[Nina Drstvenšek]] - [[Sonja Dular]] - [[Ana Duša]] - [[Irena Duša Draž]] - [[Zdravko Duša]] - [[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] - == E == [[Anton Ekar]] - [[Jakob Emeršič]] - [[Anton Erjavec]] - [[Fran Erjavec]] - [[Zdenka Erbežnik]] - [[Viktor Eržen (prevajalec)|Viktor Eržen]] - == F == [[Dragica Fabjan Andritsakos]] - [[Diomira Fabjan-Bajc]] - [[Pavel Fajdiga]] - ([[Gerhard Falkner]]) - Jožef Fanton de Brunn - [[Janez Fašalek]] - [[Bogomil Fatur]] - [[Damir Feigel]] - [[Edo Fičor]] - [[Ludvik Filipič]] - [[Marta Filli]] - [[Fran Saleški Finžgar]] - [[Srečko Fišer]] - [[Jože Fistrovič]] - [[Božidar Flegerič]] - [[Pavel Flere]] - [[Davorin Flis]] - [[Leonora Flis]] - [[Janoš Flisar]] - [[Nino Flisar]] - [[Djurdja Flere]] - [[Evald Flisar]] - [[Vladimir Foerster]] - [[Franjo Frančič]] - [[Doloroza Franko]] - [[Jasmin Franza]] - [[Matej Frelih]] - [[Ignacija Fridl Jarc]] - [[Ervin Fritz]] - [[Jože Ftičar]] - [[Marijan Fuchs]] - [[Ljudevit Furlani]] == G == [[Gabriella Gaál]] - [[Mateja Gaber]] - [[Vinko Gaberc]] - [[Uroš Gabrijelčič]] - [[Florence Gacoin Marks]] - [[Lidija Gačnik Gombač]] - [[Maja Gal Štromar]] ''-'' [[Engelbert Gangl]] - [[Kajetan Gantar]] - [[Ksenja Geister]] - [[Jaka Gerčar]] - [[Bogomil Gerlanc]] - [[Bogdan Gjud]] - [[Alenka Glavan]] - [[Polona Glavan]] - [[Tone Glavan]] - [[Alenka Glazer]] - [[Janko Glazer]] - [[Franc Glinšek]]? - [[Joža Glonar]] - [[Neva Godnič-Godini]] - [[Cvetko Golar]] - [[Ludvik Modest Golia]] - [[Pavel Golia]] - [[Janko Golias]] - [[Andrej Gollmayer]] - [[Anja Golob]] - [[Maila Golob]] - [[Mateja Gomboc]] - [[Boštjan Gorenc]] - [[Vojko Gorjan]] - [[Vida Gorjup Posinković]] - [[Dušan Gorše (prevajalec)|Dušan Gorše]] - [[Alenka Gortan]] - [[Marjeta Gostinčar Cerar]] - [[Nina Gostiša]] - [[Jurij Grabner]] - [[Bogdan Gradišnik]] - [[Branko Gradišnik]] - [[Janez Gradišnik]] - [[Alojz Gradnik]] - [[Niko Grafenauer]] - [[Drago Grah]] - [[Käthe Grah]] - [[Nina Grahek Križnar]] - [[Olga Grahor]] - [[Saša Grahovac Fabbri]] - Rawley Grau - [[Sara Grbović]] - [[Vera Gregorač-Ivanšek]] - [[Simon Gregorčič]] - [[Simon Gregorčič (mlajši)]] - [[Jolanta Groo-Kozak]] - [[Nada Grošelj]] - [[Marlena Gruda]] (PL) - [[Franc Grundtner]] - [[Alfonz Gspan]] - [[Herbert Grün]] - [[Jožica Grum]] -[[Ada Gruntar Jermol]]? - [[Mita Gustinčič Pahor]] == H == [[Josip Hacin]] - [[Fabjan Hafner]] - [[Gema Hafner]] - [[Stanislav Hafner]] - [[Zdenka Hafner Čelan]] - [[Maja Hajdinjak]] - [[Elida Hamzić Fürst]] - [[Igor Harb]] - [[Ludwig Hartinger]] - [[Bruno Hartman]] - [[Jožef Hasl]] - [[Peter Hicinger]] - [[Hipolit Novomeški]] - [[Jože Hočevar]] (1929) - [[Klara Hočevar]] - [[Matija Hočevar]] - [[Pavla Hočevar]] - [[Irene Hoffman]] - [[Pavel Holeček]] - [[Lena Holmqvist]] - [[Davorin Hostnik]] - [[Jože Hradil]] - [[Mirko Hribar]] - [[Tine Hribar]] - [[Matej Hriberšek]] - [[Jasna Hrovat]] - [[Oskar Hudales]] - [[Jurij Hudolin]] - [[Alojz Hussu]] == I == [[Iztok Ilc]] - [[Iztok Ilich]] - [[Andrej Inkret]] - [[Andreja Inkret]] - [[Jelena Isak Kres]] - [[Jera Ivanc]] - [[Stane Ivanc]] - [[Jure Ivanušič]] == J == [[Anita Jadrič]] - [[Vladislav Jagodic]] - [[Manfred Jähnichen]] - [[Milan Jaklič]] - [[Gitica Jakopin]] - [[Vlasta Jalušič]] - [[Tatjana Jamnik]] - [[Rado Jan]] - [[Stanko Janež]] - [[Gustav Januš]] - [[Jurij Japelj]] - [[Mateja Jarc]] - [[Stanko Jarc]] - [[Urban Jarnik]] - [[Marjan Javornik]] - [[Mirko Javornik]] - [[Placid Javornik]] - [[Jože Javoršek]] - [[Marija Javoršek]] - [[Majda Jeglič]] - [[Anton Jehart]] - [[Risto Jelačin]] - [[Klemen Jelinčič Boeta]] - [[Rada Jelinčič]] Zorko - [[Ana Jelnikar]] - [[Zdravko Jelinčič]] - [[Katja Jenčič]] - [[Lučka Jenčič]] [[Kandus]] - [[Alenka Jensterle Doležal]] - [[Marko Jenšterle]] - [[Luka Jeran]] - [[Rudolf Jeran]] - [[Sidonija Jeras]] - [[Frančišek Jere]] - [[Elza Jereb]] - [[Saša Jerele]] - [[Katarina Jerin]] - [[Zoran Jerin]] - [[Frane Jerman]] - [[Zdenka Jerman]] - [[Viktor Jesenik]] - [[Mojca Jesenovec]] - [[Milan Jesih]] - [[Magda Jevnikar]] - [[Martin Jevnikar]] - [[Iva Jevtić]] - [[Jerneja Jezernik]] - [[Janko Jež]] - [[Niko Jež]] - [[Erica Johnson Debeljak]] - [[Venceslava Jordanova]] - [[Klarisa Jovanović]] - [[Alenka Jovanovski]] - [[Boris Jukić]] - [[Josip Jurca]] - [[Jernej Juren]] - [[Ljubomir Jurković|Ljubo(mir) Jurković]] - [[Barbara Juršič]] - [[Friderik Juvančič]] == K == [[Anton Kacin]] - [[Marija Kacin]] - [[Janez Kajzer]] - [[Andrej Kalan]] - [[Ludovika Kalan]] - [[Mara Kalan]] - [[Mija Kalan]] - [[Valentin Kalan]] - [[Andreja Kalc]] - [[Uroš Kalčič]] - [[Branka Kalenić Ramšak]] - [[Štefan Kališnik]] - [[Ivana Kampuš]] - [[Marjana Karer]] - [[Janoš Kardoš]] - [[Ljubica Karim Šerbetar]] - [[Pavel Karlin]] - [[Matija Kastelec]] - [[Martin Peter Kastelic]] - [[Jakob J. Kenda]] - [[Domen Kavčič]] - [[Jožef Kek]] - [[Taras Kermauner]] - [[Boris Kern]] - [[Jelka Kernev Štrajn]] - [[Frank Kerže]] - [[Jasna Kešpret]] - [[Marianne Kiauta-Brink]] - [[Andrej Kikelj]] - [[Franc Kimovec]] - [[Božica Kitičić Prunč]] - [[Vital Klabus]] - [[Alenka Klabus Vesel]] - [[Ludvik Klakočer]] - [[Simon Klančnik]] - [[Myriam Klanjšček]] - [[Kari Klemelä]] - [[Iva Klemenčič]] - [[Sandra Klemenčič]] - [[Stanko Klinar]] - [[France Klopčič]] - [[Mile Klopčič]] - [[Marija Kmet]] - [[Fran Josip Knaflič]] - [[Rudolf Friderik Knapič]] - [[Zdenko Knez]] - [[Seta Knop]] - [[Anamarija Paljetak|Anamarija]] [[Anamarija Paljetak|Kobal (-Paljetak)]] - [[Fran Kobal|Fran(ce) Kobal]] - [[Vinko Kobal]] - [[Marjana Kobe]] - [[Zdravko Kobe]] - [[France Koblar]] - [[Diana Kobler Škoberne]] - [[Edvard Kocbek]] - [[Gorazd Kocijančič]] - [[Nike Kocijančič Pokorn]] - [[Jana Kocjan]] - [[Aleksandra Kocmut]] - [[Daniela Kocmut]] - [[Kristina Kočan]] - [[Agnes Kojc]] - [[Anton Kolar (prevajalec)|Anton Kolar]] - [[Jana Kolarič]] - [[Ferdinand Kolednik]] - [[Marija Kolenc]] - [[Karolina Kolmanič]] - [[Jaro Komac]] - [[Jadviga Komac Taljat]] - [[Aleš Komavec]] - [[Dean Komel]] - [[Mateja Komel Snoj]] - [[Mirt Komel]] - [[Miklavž Komelj]] - [[Suzana Koncut]] - [[Branka Končar]] - [[Nada Konjedic]] - [[Cene Kopčavar]] - [[Jernej Kopitar]] - [[Silvester Kopriva]] - [[Lavoslav Koprivšek]] - [[Griša Koritnik]] - [[Igor Koršič]] - [[Gaja Kos]] - [[Janina Kos]] - [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] - [[Jerca Kos]] - [[Sonja Kos-Kraigher]] - [[Ciril Kosmač]] - [[Jurij Kosmač]] - [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] - [[Erwin Köstler]] - [[Silvin Košak]] - [[Marko Košan]] - [[Aleš Košar]] - [[Jože Košar]] - [[Mirko Košir]] - [[Niko Košir]] - [[Miroslav Košuta]] - [[Ciril Kovač]] - [[Maja Kovač, prevajalka]] - [[Ingrid Kovač Brus]] - [[Marija Kovač Kozina]] - [[Tita Kovač]]-Artemis - [[Irena Kovačič]] - [[Lojze Kováčič (prevajalec)|Lojze Kováčič]] - [[Marija Vida Kovačič]] - [[Iva Kovič]] - [[Jasna Kovič-Baebler]] - [[Jože Kovič]] - [[Kajetan Kovič]] - [[Nina Kovič]] - [[Ferdo Kozak]] - [[Juš Kozak]] - [[Primož Kozak]] - [[Branimir Kozinc]] - [[Željko Kozinc]] - [[Jože Kozlevčar]] - [[Andrej Kragelj]] - [[Jožko Kragelj]] - [[Miha Kragelj]] - [[Alenka Kraigher-Gregorc]] - [[Katja Kraigher]] - [[Maja Kraigher]] - [[Nada Kraigher]] - [[Uroš Kraigher]] - [[Fanika Krajnc Vrečko]] - [[Jožef Krajnc]] - [[Matej Krajnc]] - [[Lojze Krakar]] - [[Drago Kralj]] - [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] - [[Gašper Kralj]] - [[Herta Kralj]] - [[Lado Kralj]] - [[Vladimir Kralj]] - [[Igor Kramberger]] - [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] - [[Mojca Kranjc]] - [[Borut Kraševec]] - [[Desanka Kraševec]] - [[Aleksandra Krašovec]] - [[Jože Krašovec]] - [[Aljoša Kravanja]] - [[Marko Kravos]] - [[Tadeja Krečič Scholten]] - [[Bratko Kreft]] - [[Janez Evangelist Krek]] - [[Rudolf Kresal]] - [[Ružena Kristan-Popelak|Ružena Kristan(-Popelak]]) - [[Zdenka Kristan]] - [[Jelena Križaj Stefanović]] - [[Jernej Križaj]] - [[Majda Križaj]] - [[Matejka Križan]] - [[Mirko Križman]] - [[Minka Kroflič]] - [[Marjan Krušič]] - [[Samo Krušič]] - Viktor Kudělka - [[Peter Kuhar]] - [[Mirko Kuhel]] - [[Blaž Kumerdej]] - [[Sonja Kuntner]] - [[Andreja Kurent]] - [[Tomaž Kurent|Tomaž (Viktor) Kurent]] - [[Niko Kuret]] - [[Ivan Kušar]] - [[Samo Kuščer]] - [[Ciril Kutin]] - [[Samo Kutoš]] - [[Mikloš Küzmič]] - [[Štefan Küzmič]] - == L == [[Aleksander Lah]] - [[Ivan Lah]] - [[Stane Lajevec]] ''-'' [[Frančišek Lampe]] - [[Miha Lampreht]] - [[Igor Lampret]] - [[Janez Langerholz]] - [[Jedrt Lapuh Maležič]] - [[Maja Lavrač]] - [[Jože Lavrič]] - [[Andrej Leben]] - [[Stanko Leben]] - [[Božena Legiša]] - [[Leopold Lenard]] - [[Meta Lenart Perger]] - [[Rado Lenček]] - [[Anton Lesar]] - [[Alfred Leskovec]] - [[Andrea Leskovec]] - [[Lovro Leskovec]] - [[Žiga Leskovšek]] - [[Tanja Lesničar Pučko]] - [[Bogdan Lešnik]] - [[Peter Levec]] - [[Fran Levstik]] - [[Vladimir Levstik]] - [[Fran Lipah]] - [[Alja Lipavic Oštir]] - [[Tajda Liplin Šerbetar]] - [[Tamara Lipovec]] - [[Breda Lipovšek]] - [[Florjan Lipuš]] - [[Matija Lipužič]] - [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] - [[Janko Liška]] - [[Anton Logar (politik)|Anton Logar]] - [[Cene Logar]] - [[Janez Logar]] - [[Nataša Logar]] - [[Peter Logar]] - [[Tone Logar]] - [[Metka Lokar]] - [[Lojzka Lombar Peterlin]] - [[Tomaž Longyka]] - [[Andrej Loos]] - [[Janko Lorenci]] - [[Sončika Lorenci]] - [[Zdenka Lovec]] - [[Joža Lovrenčič]] - [[Vinko Lovšin]] - [[Janko Lozar]] - [[Tom Ložar]] - [[Primož Lubej]] - [[Janja Lubej Vollmaier]] - [[Lučka Lučovnik]] - [[Dušan Ludvik]] - [[Rada Lukan]] - [[Franc Ksaver Lukman]] - [[Maja Lupša]] - [[Marija Lužnik]] == M == [[Amalija Maček Mergole|Amalija Maček (Mergole)]] - [[Helena Marko]] - [[Jože Maček]] - [[Branko Madžarevič]] - [[France Magajna]] - [[Tina Mahkota]] - [[Nives Mahne Čehovin]] - [[Katarina Mahnič]] - [[Mirko Mahnič]] - [[Ferdinand Majaron]] - [[Viktor Majdič]] - [[Boris Majer]] - [[Ana Makuc]] - [[Gašper Malej]] - [[Mimi Malenšek]] - [[Jedrt Maležič]] - [[Miroslav Malovrh]] - [[Valentin Mandelc]] - [[Dijana Matković]] - [[Anton Mažgon]] - [[Radojka Manfreda Modic]] - [[Miha Marek]] - [[Katarina Marinčič]] - [[Marko Marinčič]] - [[Helena Marko]] - [[Ivan Marković]] - [[Josip Marn]] - [[Saša Martelanc]] - [[Peter Martinc]] - [[Bilka Mate]] - [[Miha Mate]] - [[Dijana Matković]] - [[Aleš Maver]] ''-'' [[Rudi Meden]] - [[Mojca Medvešek]] - [[Stane Melihar]] - [[Janez Menart]] - [[Helena Menaše]] - [[Janez Mencinger]] - [[Mojca Merc]] - [[Alenka Mercina]] - [[Vojtěch Měrka]] (Mierka) - [[Polona Mertelj]] - [[Polona Mesec]] - [[Janko Messner]] - [[Franc Serafin Metelko]] - [[Tomaž Metelko]] - [[Petra Meterc]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Anton Mežnarc]] - [[Špela Mihelač]] - [[Marjanca Mihelič]] - [[Mira Mihelič]] - [[Mojca Mihelič]] - [[Ferdinand Miklavc]] - [[Tamara Mikolič Južnič]] - [[Mira Miladinović Zalaznik]] - [[Jolka Milič]] - [[Natalija Milovanović]] - [[Ivan Minatti]] - [[Irene Mislej]] - [[Tanja Mlaker]] - [[Lada Mlekuž]] - [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] - [[Kristijan Močilnik]] - [[Rastko Močnik]] - [[Gregor Moder (umetnostni zgodovinar)|Gregor Moder]] - [[Janko Moder]] - [[Alenka Moder Saje]] - [[Christian Moe]] - [[Milena Mohorič]] - [[Ela Mole]] - [[Rudolf Mole]] - [[Vojeslav Mole]] - [[Ivan Molek]] - [[Dušan Moravec]] - [[Brane Mozetič]] - [[Uroš Mozetič]] - [[Matija Mrače]] - [[Helga Mračnikar]] - [[Ludvik Mrzel]] - [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] ''-'' [[Ivan Mulaček]] - [[Blažka Müller]] - [[Erna Muser]] - [[Janez Mušič]] - [[Aleš Mustar]] - == N == [[Anja Naglič]] - [[Vladimir Naglič]] - [[Mirko Napast]] - [[Janez Negro]] - [[Niki Neubauer]] - [[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] - [[Boris A. Novak]] - [[Jaro Novak]] - [[Luka Novak]] - [[Maja Novak]] - [[Majda Novak Šijanec]] - [[Marjeta Novak Kajzer]] - [[Vilko Novak]] - [[Vilko Novak ml.]] - [[Antonija Novotny Rožanc]] - [[France Novšak]] - [[Lili Novy]] - == O == [[Ciril Oberstar]] - [[Seta Oblak]] - [[Ludvik Oblak]] ([[Cecilij Urban]]) - [[Drago Karl Ocvirk|Drago K. Ocvirk]] - [[Mart Ogen]] - [[Dušan Ogrizek]] - [[Jože Olaj]] - [[Klaus Detlef Olof]] - [[Ksenija Šoster Olmer]] - [[Franc Omerza]] - [[Borut Omerzel]] - [[Tomaž Onič]] - [[Silvana Orel Kos]] - [[Božena Orožen]] - [[Janko Orožen]] - [[Ana Jasmina Oseban]] - [[Iztok Osojnik]] - [[Meta Osredkar]] - [[Josip Osti]] - [[Jelka Ovaska Novak]] - [[Irma Ožbalt]] - [[Andrej Hiti Ožinger]] - [[Jana Osojnik Drolc]] - == P == [[Anton Pace]] - [[Vlasta Pacheiner Klander]] - [[Erna Pačnik]] Felek - [[Mihael Paglovec]] - [[Neda Pagon]] - [[Božidar Pahor]] - [[Anamarija Paljetak]] - [[Irena Pangeršič]] - [[Nada Pantić Starič]] - [[France Papež]] - [[Jožef Papp]] - [[Tone Pavček]] - [[Avgust Pavel]] - [[Jana Pavlič]] - [[Staša Pavlović]] - [[Primož Pečenko]] - [[Gregorij Pečjak]] - [[Janez Penca]] - [[Ana Pepelnik]] - [[Tone Perčič]] - [[Alenka Perger]] - [[Vladimir Perhavec]] - [[Andrej Peric]] (prej A. Pleterski) - [[Branko Perko]] - [[Gregor Perko]] - [[Žana Perkovskaja]] - [[Dušan Pertot]] - [[Rajko Perušek]] - [[Mojca Petaros]] - [[Polona Petek]] - [[Roža Petelin]] - [[Bernarda Petelinšek]] - [[Jože Peterlin]] - [[Vlado Peteršič]] - [[Anita Peti-Stančić]] [[Anita Peti-Stančić|-]] [[Lena Petrič]] (Holmqvist) - [[Tanja Petrič]] - [[Avgust Petrišič]] - [[Tadeja Petrovčič Jerina]] - [[Anton Pintar]] - [[Boris Pintar]] - [[Ivan Pintar (prevajalec)|Ivan Pintar]] - [[Dušan Milan Pirc]] - [[Jožica Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Nedeljka Pirjevec]] - [[Marta Pirnat Greenberg]] - [[Zlata Pirnat Cognard]] - [[Klemen Pisk]] - [[Miroslav Plesničar]] - [[Jože Plešej]] - [[Miro Poč]] - [[Frane Podobnik]] - [[Margit Podvornik Alhady]] - [[Ana Pogačar]] - [[Timothy Pogačar]] - [[Barbara Pogačnik]] - [[Vladimir Pogačnik]] - [[Marko Pohlin]] - [[Jože Pokorn]] - [[Sonja Polanc]] - [[Stane Potisk]] - [[Marjan Poljanec]] - [[Primož Ponikvar]] - [[Marcello Potocco]] - [[Tomaž Potočnik]] - [[Jure Potokar]] - [[Tone Potokar]] - [[Lili Potpara]] - [[Julija Potrč]]-Šavli - [[Matjaž Potrč]] - [[Andrej Poznič]] - [[Alja Predan]] - [[Barbara Pregelj|Barbara Pregelj Balog]] - [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] - [[Marjeta Prelesnik Drozg]] - [[Tatjana Premk]] - [[Božidar Premrl]] - [[Vladimir Premru]] - [[Nikolaj Preobraženski]] - [[Mirko Pretnar]] - [[France Prešeren]] - [[Pia Prezelj]] - [[Bert Pribac]] - [[Vesna Prinčič]] - [[Ljudmila Prunk]] - [[Katarina Puc]] - [[Janez Pucelj]] - [[Breda Pugelj Otrin|Breda Pugelj]] - [[Milan Pugelj]] - [[Alenka Puhar]] - [[Diana Pungeršič]] - [[Mara Puntar Goljevšček]] == R == [[Franc Jakob Rac]] - [[Nikola Radev]] - [[Breda Rajar]] - [[Pavle Rak]] - [[Milan Rakočević]] - [[Karel Rakovec]] - [[Vlado Rape]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Olga Ratej]] - [[Rado Rauber]] - [[Miroslav Ravbar]] - [[Patrizia Raveggi]] - [[Davorin Ravljen]] - [[Matevž Ravnikar Poženčan]] - [[Anton Razinger]] - [[Jani Rebec]] - [[Slavko Rebec]] - [[Uršula Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Alojz Rebula]] - [[Pija Regali]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Radivoj Rehar]] - [[Ivan Rejec]] - [[Aleksandra Rekar]] - [[Franc Josip Remec]] - [[France Remec]] - [[Stanka Rendla]] - [[Luka Repanšek]] - [[Primož Repar]] - [[Lidija Rezoničnik Kamnik]] - [[Rado Riha]] (!??)- [[Jožef Rihar]] - [[Boris Rihteršič]] - [[Mirko Federico Rijavec]] - (Jevgenija Ivanovna Rjabova) - [[Maks Robič]] - [[Adolf Robida]] - [[Matej Rode]] - [[Aleš Rojec]] - [[Jurij Rojs]] - Aleksander D. [[Romanenko]] - [[Alenka Ropret]] - [[Jana Rošker]] - [[Veronika Rot]] - [[Veronika Rot Gabrovec]] - [[Braco Rotar]] - [[Andrej Rozman]] - [[France Rozman]] - [[Nuša Rozman]] - [[Katjuša Ručigaj]] - [[Branko Rudolf]] - [[Vida Rudolf]] - [[Urška Rupar Vrbinc]] - [[Aldo Rupel]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mirko Rupel]] - [[Gašper Rupnik]] - [[Marija Rus]] == S == [[Mitja Saje]] - [[Ana Samardžija]] - [[Janko Samec]] - [[Smiljan Samec]] - [[Marija Samer]] - [[Irena Samide]] - [[Marjana Samide]] - [[Valter Samide]] - [[Boris Sancin]] - [[Dušan Savnik]] - [[Samo Savnik]] - [[Mojca Savski]] - [[Peter Scherber]] - [[Mojca Schlamberger Brezar]] - [[Lucia Gaja Scuteri]] - [[Štefan Sedonja]] - [[Mateja Seliškar Kenda]] - [[Peter Semolič]] - [[Brane Senegačnik]] - [[Vladimir Senica]] - [[Tea Sernelj]] - [[Dalja Sever Jurca]] - [[Jože Sever]] - [[Sonja Sever]] - [[Meta Sever]] (Koren) - [[Špela Sevšek Šramel]] - [[Eva Sicherl]] - [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] - [[Primož Simoniti]] - [[Tita Simoniti]] - [[Barbara Simoniti]] - [[Veronika Simoniti]] - [[Janez Sivec]] - [[Vesna Sivec Poljanšek]] - [[Aleksander Skaza]] - [[Jožef Skrbinšek]] - [[Jaroslav Skrušný]] - [[Barbara Skubic]] - [[Andrej E. Skubic]] - [[Ivan Skušek (1923)|Ivan Skušek]] - [[Zoja Skušek]] - [[Maša Slavec]] - [[Matija Slavič]] - [[France Slokan]] - [[Rajko Slokar]] - [[Emil Smasek]] - [[Jožef Smej]] - [[Franjo Smerdu]] - [[Avgusta Smolej]] - [[Bogo Smolej]] - [[Tone Smolej]] - [[Viktor Smolej]] - [[Vito Smolej]] - [[Marija Smolič]]? - [[Andrej Smrekar]] - [[Andrej Snoj]] - [[Vid Snoj]] - [[Darinka Soban]] - [[Tamara Soban]] - [[Josip Sodja]] - [[Anuška Sodnik]] - [[Guido Soklič]] - [[Anton Sovre]] - [[Darko Jan Spasov]] - [[Peter Srakar]] - [[Anita Srebnik]] - [[Dominik Srienc]] - [[Janez Sršen]] - [[Jože Stabej]] - [[Veronika Stabej]] - [[Ciril Stani]] - [[Alenka Stanič]] - [[Janez Stanič]] - [[Tatjana Stanič]] - [[Valentin Stanič]] - [[Majda Stanovnik]] - [[Sonja Stergaršek]] - [[Bogo Stopar]] - [[Franc Stopar]] - [[Majda Strašek Januš]] - [[Danni Stražar]] - [[Josip Stritar]] - [[Gregor Strniša]] - [[Marjan Strojan]] - [[Irena Struna]]? - [[Lucija Stupica]] - [[Primož Sturman]] - [[Namita Subiotto]] - [[Josip Suchy]] - [[Nives Sulič Dular]] - [[Maja Sunčič]] - [[Anton Sušnik (književnik)|Anton Sušnik]] - [[Lovro Sušnik]] - [[Ivo Svetina]] - [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] - [[Janez Svetina]] - [[Stanko Svetina]] - [[Nina Svetlič]] (arabščina) == Š == [[Franček Šafar]] - [[Maks Šah]] - [[Katarina Šalamun-Biedrzycka]] - [[Tomaž Šalamun]] - [[Severin Šali]] - [[Katja Šaponjić]] - [[Mitja Šarabon]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Dragotin Šauperl]] - [[Mojca Šauperl]] - [[Ivan Šavli]] - [[Jernej Šček]] - [[Barbara Šega-Čeh]] - [[Lidija Šega]] - [[Franc Serafin Šegula]] - [[Slavo Šerc]] - [[Osip Šest]] - [[Madita Šetinc Salzmann]] - [[Alojz Šercelj]] - [[Olga Šiftar-Rapoša]] ''-'' [[Damijan Šinigoj]] - [[Črtomir Šinkovec]] - [[Ivan Šinkovec]] - [[Matjaž Šinkovec]] - [[Jože Šircelj]] - [[Albert Širok]] - [[Igor Škamperle]] - [[Ada Škerl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Amat Škerlj]] - [[Ružena Škerlj]] - [[Stanko Škerlj]] - [[Zdenka Škerlj|Zdenka Škerlj Jerman]] - [[Kajetan Škraban]] - [[Simona Škrabec]] - [[Jasna Škrinjar Taufer]] - [[Jožef Škrinar]] - [[Sergij Šlenc]] - [[Matej Šmalc]] - [[Jože Šmit]] - [[Franc Šmon]] - [[Jakob Šolar]] - [[Branko Šömen]] - [[Mojca Šorli]] - [[Veronika Šoster]] - [[Sara Špelec]] - [[Miran Špelič]] - [[Katja Špur]] - [[Modest Šraj]] - [[Špela Šramel]] - [[Franc Šrimpf]] - ([[Urban Šrimpf]]) - [[Bina Štampe Žmavc]] ''-'' [[Ivo Štandeker]] - [[Milan Štante]] - [[Rozka Štefan]] - [[Tea Štoka]] - [[Tina Štrancar]] - [[Marija Sotnikova Štraus]] - [[France Jaroslav Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Jaka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Vida Šturm]] - [[Rapa Šuklje]] - [[Jožef Šubic (prevajalec)]] - [[Maja Šučur]] - [[Jelica Riha|Jelica Šumić Riha]] - [[France Šušteršič]] - [[Aleksa Šušulić]] - [[Andrea Švab]] - [[Marija Švajncer (1922-2020)]] == T == [[Anton Tanc]] - [[Urban Tarman]] - [[Veno Taufer]] - [[Marijan Tavčar]] - [[Zora Tavčar]] - [[Janko Tavzes]] - [[Fran Tekavčič]] - [[Bogo Teplý]] - [[Darja Teran]] - [[Franc Terseglav]] - [[Barbara J. Terseglav]] - [[Karmen Teržan-Kopecky]] - [[Danni Tomažin]] - [[Špela Tomec]] - [[Ivan Tominec]] - [[Dušan Tomše]] - [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] - [[Tadeja Tomšič]] - [[Andrina Tonkli Komel]] - [[Tomaž Toporišič]] - [[Silvo Torkar]] - [[Suzana Tratnik]] - [[Ivica Tratnik Prinčič]] - [[Anton Traven]] - [[Tadej Trebec]] - [[Borut Trekman]] - [[Irena Trenc Frelih]] - [[Ivan Trinko]] - [[Primož Trobevšek]] - [[Rudolf Trofenik]] - [[Filip Trpin]] - [[Primož Trubar]] - [[Juš Turk]] - [[Davorin Trstenjak]] - [[Tadej Turnšek]] - [[Mihael Tušek]] == U == [[Aleš Učakar]] - [[Jože Udovič]] - [[Ana Ugrinović]] - [[Evelina Umek]] - [[Jana Unuk]] - [[Ivan Urbanec]] - [[Boris Urbančič]] - [[Ivan Urbančič]] - [[Cecilij Urban]] - [[Umberto Urbani]] - [[Alenka Urh]] - [[Anja Uršič]] - [[Lojze Uršič]] - [[Aleš Ušeničnik]] == V == [[Helena Valentinčič]] - [[Nika Valjavec]] - [[Nataša Varušak]] - [[Marjeta Vasič]] - [[Nataša Velikonja]] - [[Vesna Velkovrh Bukilica]] - [[Matej Venier]] - [[Boris M. Verbič]] - [[Boris Verbič]] ml. - [[Franc Verbinc]] - [[Ivan Vesel Vesnin]] - [[Jovan Vesel Koseski]] - [[Matjaž Vesel]] - [[Maks Veselko star.]] - [[Maks Veselko]] ml. - [[Štefan Vevar]] - [[Fran Vidic]] - [[Josip Vidmar]] - [[Ada Vidovič Muha]] - [[Nives Vidrih]] - [[Albin Vilhar]] - [[Cene Vipotnik]] - [[Fran Virant|Fran(c) Virant]] - [[Špela Virant]] - [[Sara Virk]] - [[Tomo Virk]] - [[Maja Visenjak Limon]] - [[Primož Vitez]] - [[Jean Vodaine]] - [[Angela Vode]] - [[Rafko Vodeb]] - [[Dora Vodnik]] - [[France Vodnik]] - [[Valentin Vodnik]] - [[Špela Vodopivec]] - [[Vlado Vodopivec]] - [[Božo Vodušek]] - [[Mara Vodušek-Kodrič]] - [[Nada Vodušek]]? - [[Herman Vogel]] - [[Franc Vogelnik]] - [[Dušan Voglar]] - [[Nada Voglar]] - [[Urša Vogrinc Javoršek]] - [[Marija Volčič-Cvetko]] - [[Janja Vollmaier Lubej]] - [[Jurij Volz]] - [[Ksaverij Vorenz]] - [[Uroš Vošnjak]] - [[Erika Vouk]] - [[Ivan Vouk]] - [[Joža Vovk]] - [[Jože Vovk]] (1909) - [[Urban Vovk]] - [[Pavle Vozlič]] - [[Radojka Vrančič]] - [[Vanda Vremšak Richter]] - [[France Vrbinc]] - [[Marjeta Vrbinc]] - [[Miha Vrbinc]] - [[Vesna Kovjanić Janković]] - [[Branko Vrčon]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Zarja Vršič]] - [[France Vurnik]] == W == [[Metka Wakounig]] - [[Sonja Weiss]] - [[Matevž Wolf]] - [[Vida Wolf]] - [[Constantin Wurzbach|Konstantin Wurzbach]] == Z == [[Igor Zabel]] - [[Dušanka Zabukovec]] - [[Urša Zabukovec]] - ([[Victoria Zabukovec]]) - [[Mihael Zagajšek]] - [[Franci Zagoričnik]] - [[Cvetko Zagorski]] - [[Katja Zakajšek]] - [[Viktor Zalar]] - [[Andrej Zamejic]] - [[Rade Zaplotnik]] - [[Matija Zemljič]] - [[Anton Zevnik]] - [[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] - [[Josip Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Anton Zima]] - [[Marija Zlatnar Moe]] - [[Barbara Zlobec]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Veronika Zlobec]] - [[Yaroslava Zlupko]] - [[Janez Zor]] - [[Stane Zore]] - [[Ivan Zorec]] - [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] - [[Jaša Zorn]] - [[Ivan Zrimšek]] - [[Božo Zuanella]] - [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] - [[Jakob Zupan]] - [[Vinko Zupan]] - [[Vitomil Zupan]] - [[Boštjan Zupančič]] - [[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] - [[Metka Zupančič]] - [[Janez Zupet]] - [[Savina Zwitter]] == Ž == [[Ana Žabkar Šalić]] - [[Janez Žagar]] - [[Stanko Žakelj]] - [[Špela Žakelj]] - [[Mojka Žbona]] - [[Dušan Željeznov]] - [[Tatjana Žener]] - [[Eva Žerjav]] - [[Branimir Žgajner]] - [[Adela Žgur]] - [[Ladislav Žimbrek]] - [[Davorin Žitnik]] - [[Kostja Žižek]] - [[Slavoj Žižek]] - [[Anton Žun]] - [[Živan Žun]] - [[Oton Župančič]] - [[Jernej Županič]] - [[Branko Žužek]] - == Glej tudi== * [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]] *[[seznam tujih slovenistov]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] *[[seznam slovenskih filologov]] *[[seznam slovenskih leksikografov]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih novinarjev]] * [[Sovretova nagrada]] {{seznami narodov po poklicu|prevajalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci|*]] 2rtw4v9zptmorjcbz9wa0dyj9skab03 Ljubljanski grad 0 40949 6759624 6501023 2026-10-02T11:37:40Z ~2026-45085-22 264465 6759624 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Ljubljanski grad | locmapin = Ljubljana-center | map_alt = Zemljevid centra Ljubljane | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane |coordinates = <!-- WD --> | location = Grajska planota 1 (severozahodni rob slemena Grajskega griča nad jedrom mesta Ljubljane) | area = | built = | restored = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Ljubljana - Grad | designation1_date = 22. februarja 1986 | designation1_number = 340<ref>{{RKD|340}}</ref> | občina = Ljubljana }} [[Slika:Ljubljana Castle at night.jpg|thumb|300px|right|Ljubljanski grad je ponoči osvetljen z različnimi barvami luči.]] '''Ljubljanski grad''' je [[Ljubljana|ljubljanska]] [[srednji vek|srednjeveška]] [[arhitektura|arhitekturna]] znamenitost, ki stoji na severozahodnem delu [[Grajski grič|Grajskega griča]] na nadmorski višini 376 m. == Zgodovina == Glede na [[arheologija|arheološke]] raziskave je na območju grajskega kompleksa človekova prisotnost neprekinjena od leta 1200 pr. n. št., ko so bile postavljene prve naselbine in kasneje [[fortifikacija|utrdbe]]. Grad je prvič pisno omenjen v času med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz [[Tarcento|Tarcenta/Čente]] podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Leta 1144 se grad omenja kot sedež koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]]. Svojo prvotno obliko je grad spremenil v 15. stoletju, ko je doživel povečavo (sklenjeno obzidje z ogelnimi [[stolp]]i in dvema vhodnima stolpoma, preko katerih so vodila dvižna vrata ter [[Grajska kapela (Ljubljana)|grajska kapela]]). V 16. in 17. stoletju so postopno nastali ostali objekti, ki mejijo na grajsko dvorišče in tvorijo sedanjo celoto grajskega poslopja. Zaradi upadanja upravnega pomena (na njem niso bivali vladarji oz. deželni upravniki z mnogimi pooblastili), pa tudi zaradi izgube [[vojaška strategija|strateškega]] pomena gradu z [[obzidje]]m, je vzdrževanje gradu postalo finančno breme, zato je počasi začel propadati. V začetku 19. stoletja so oblasti v gradu uredile [[kaznilnica|kaznilnico]] in delno [[vojska|vojaško]] utrdbo in s tem zmanjšale priljubljenost zgradbe med prebivalci mesta. [[Mestna občina Ljubljana]] je leta 1905 odkupila grad in na njem naselila prebivalce, ki so ostali na gradu vse do srede šestdesetih let 20. stoletja, ko so se pričele priprave na obnovo. Ob koncu 60. let se je začelo več kot 55-letno obdobje obnavljanja gradu. Leta 1982 je bil [[Seznam razglednih stolpov v Sloveniji|razglednih stolp]] na Gradu obnovljen in zaradi vrnitve grajskega ostrešja na originalno, baročno višino povišan za 1,2 metra, tako da je njegovo očišče na zgornji ploščadi natančno 400 m nad morjem; 2009 so Razgledni stolp znova obnavljali, mdr. je bilo povišano obrambno obzidje na razglednem stolpu, ki je ena najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji. V 80. letih 20. stoletja je grad zaživel predvsem v sklopu [[poroka|poročnih]] svečanosti, ki so jih mestne oblasti začele prirejati v prvi obnovljeni grajski stavbi (poleg stolpa in kasneje kapele), po letu 2000 pa je Ljubljanski grad postal prizorišče mnogih [[kultura|kulturnih]] prireditev in razstav. Na Grajskem griču (373 m) je v neposredni bližini gradu od sredine 70. let tudi spomenik [[puntar]]jem, upornim tlačanom, novozgrajena cesta na Grad (po njegovem severovzhodnem pobočju) pa je dobila ime [[Cesta slovenskih kmečkih uporov]], oboje skladno s takrat prevladajočim uradnim pogledom oz. ideologijo zgodovinske kontinuitete razrednih bojev. Upravljanje Ljubljanskega gradu je 1. 4. 2011 prevzel novoustanovljeni [[Javni zavod Ljubljanski grad]]. == Galerija == <gallery> Slika:Ljubljana-skyline.jpg|Ljubljanski grad nad mestnim središčem Slika:Ljubljanski grad-obzidje.JPG|Obzidje Slika:Ljubljanski grad-galerija.JPG|Galerija "S" Slika:Ljubljanski grad 1.jpg|Grajsko dvorišče ponoči Slika:Ljubljanski grad petkotni stolp.jpg|Peterokotni stolp Slika:Ljubljanski grad vhod.jpg|Vhod v Ljubljanski grad Slika:TriglavFromLjubljanaCastle.JPG|Pogled na Triglav s stolpa Ljubljanskega gradu Slika:Kapelca - Ljubljanski grad 01.jpg|Strop v Grajski kapeli Slika:Gente a Lubiana (13885860296).jpg|Ena od sprehajalnih poti na grad Slika:Ljubljanski grad iz šišenskega zvonika.jpg|Pogled na ljubljanski grad iz šišenskega zvonika </gallery> == Šance == Ostanke utrdb - "Šance" v sredini Grajskega griča, ki so obenem tudi njegov najvišji naravni del (385 mnv), je arhitekt [[Jože Plečnik]] konec 30. let 20. stoletja preuredil v zanimivo sprehajališče. Sredi peščenega platoja na Šancah je postavljen tudi [[telekomunikacijski stolp]] ([[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] antena). Šance so z Gradom povezane s kostanjevim drevoredom ([[Grajski drevored]]) po slemenu (hrbtu) Grajskega griča. Na drugem, jugovzhodnem koncu griča je t. i. [[Pasja jasa]], uradno [[Orlov vrh]] (356 m; na njem so med 2. svetovno vojno - konec leta 1943 uredili [[Domobransko pokopališče Orlov Vrh|vojaško pokopališče]] za [[Slovensko domobranstvo|Slovenske domobrance]]). V prisojni legi pod njim je bil po zgledu [[Praški grad|Praškega gradu]] 2013 odprt [[Mestni vinograd]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Seznam gradov v Sloveniji]] * [[Ljubljanska vzpenjača]] * [[Domobransko pokopališče Orlov Vrh]] == Sklici == {{Sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Castle}} * http://360cities.net/image/sg-slovenija-ljubljana-castle-internal-square * http://ljubljana.info/ljubljana-castle/ {{Ljubljana}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{castle-stub}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Ljubljanski grad| ]] [[Kategorija:Gradovi v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]] [[Kategorija:Urbanizem Ljubljane]] l2jepa6wq6k79c5m9jttfso8v07oxid 6759626 6759624 2026-10-02T11:43:23Z ~2026-45085-22 264465 6759626 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Ljubljanski grad | locmapin = Ljubljana-center | map_alt = Zemljevid centra Ljubljane | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane |coordinates = <!-- WD --> | location = Grajska planota 1 (severozahodni rob slemena Grajskega griča nad jedrom mesta Ljubljane) | area = | built = | restored = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Ljubljana - Grad | designation1_date = 22. februarja 1986 | designation1_number = 340<ref>{{RKD|340}}</ref> | občina = Ljubljana }} [[Slika:Ljubljana Castle at night.jpg|thumb|300px|right|Ljubljanski grad je ponoči osvetljen z različnimi barvami luči.]] '''Ljubljanski grad''' je [[Ljubljana|ljubljanska]] [[srednji vek|srednjeveška]] [[arhitektura|arhitekturna]] znamenitost, ki stoji na severozahodnem delu [[Grajski grič|Grajskega griča]] na nadmorski višini 376 m. == Zgodovina == Glede na [[arheologija|arheološke]] raziskave je na območju grajskega kompleksa človekova prisotnost neprekinjena od leta 1200 pr. n. št., ko so bile postavljene prve naselbine in kasneje [[fortifikacija|utrdbe]]. Grad je prvič pisno omenjen v času med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz [[Tarcento|Tarcenta/Čente]] podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Leta 1144 se grad omenja kot sedež koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]]. Svojo prvotno obliko je grad spremenil v 15. stoletju, ko je doživel povečavo (sklenjeno obzidje z ogelnimi [[stolp]]i in dvema vhodnima stolpoma, preko katerih so vodila dvižna vrata ter [[Grajska kapela (Ljubljana)|grajska kapela]]). V 16. in 17. stoletju so postopno nastali ostali objekti, ki mejijo na grajsko dvorišče in tvorijo sedanjo celoto grajskega poslopja. Zaradi upadanja upravnega pomena (na njem niso bivali vladarji oz. deželni upravniki z mnogimi pooblastili), pa tudi zaradi izgube [[vojaška strategija|strateškega]] pomena gradu z [[obzidje]]m, je vzdrževanje gradu postalo finančno breme, zato je počasi začel propadati. V začetku 19. stoletja so oblasti v gradu uredile [[kaznilnica|kaznilnico]] in delno [[vojska|vojaško]] utrdbo in s tem zmanjšale priljubljenost zgradbe med prebivalci mesta. [[Mestna občina Ljubljana]] je leta 1905 odkupila grad in na njem naselila prebivalce, ki so ostali na gradu vse do srede šestdesetih let 20. stoletja, ko so se pričele priprave na obnovo. Ob koncu 60. let se je začelo več kot 55-letno obdobje obnavljanja gradu. Leta 1982 je bil [[Seznam razglednih stolpov v Sloveniji|razglednih stolp]] na Gradu obnovljen in zaradi vrnitve grajskega ostrešja na originalno, baročno višino povišan za 1,2 metra, tako da je njegovo očišče na zgornji ploščadi natančno 400 m nad morjem; 2009 so Razgledni stolp znova obnavljali, mdr. je bilo povišano obrambno obzidje na razglednem stolpu, ki je ena najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji. V 80. letih 20. stoletja je grad zaživel predvsem v sklopu [[poroka|poročnih]] svečanosti, ki so jih mestne oblasti začele prirejati v prvi obnovljeni grajski stavbi (poleg stolpa in kasneje kapele), po letu 2000 pa je Ljubljanski grad postal prizorišče mnogih [[kultura|kulturnih]] prireditev in razstav. Na Grajskem griču (373 mnv) je v neposredni bližini gradu od sredine 70. let tudi spomenik [[puntar]]jem, upornim tlačanom, novozgrajena cesta na Grad (po njegovem severovzhodnem pobočju) pa je dobila ime [[Cesta slovenskih kmečkih uporov]], oboje skladno s takrat prevladajočim uradnim pogledom oz. ideologijo zgodovinske kontinuitete razrednih bojev. Upravljanje Ljubljanskega gradu je 1. 4. 2011 prevzel novoustanovljeni [[Javni zavod Ljubljanski grad]]. == Galerija == <gallery> Slika:Ljubljana-skyline.jpg|Ljubljanski grad nad mestnim središčem Slika:Ljubljanski grad-obzidje.JPG|Obzidje Slika:Ljubljanski grad-galerija.JPG|Galerija "S" Slika:Ljubljanski grad 1.jpg|Grajsko dvorišče ponoči Slika:Ljubljanski grad petkotni stolp.jpg|Peterokotni stolp Slika:Ljubljanski grad vhod.jpg|Vhod v Ljubljanski grad Slika:TriglavFromLjubljanaCastle.JPG|Pogled na Triglav s stolpa Ljubljanskega gradu Slika:Kapelca - Ljubljanski grad 01.jpg|Strop v Grajski kapeli Slika:Gente a Lubiana (13885860296).jpg|Ena od sprehajalnih poti na grad Slika:Ljubljanski grad iz šišenskega zvonika.jpg|Pogled na ljubljanski grad iz šišenskega zvonika </gallery> == Šance == Ostanke utrdb - "Šance" v sredini Grajskega griča, ki so obenem tudi njegov najvišji naravni del (385 mnv), je arhitekt [[Jože Plečnik]] konec 30. let 20. stoletja preuredil v zanimivo sprehajališče. Leta 2018 so bile celovito prenovljene. Sredi peščenega platoja na Šancah je postavljen tudi [[telekomunikacijski stolp]] ([[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] antena). Šance so z Gradom povezane s kostanjevim drevoredom ([[Grajski drevored]]) po slemenu (hrbtu) Grajskega griča. Na drugem, jugovzhodnem koncu griča je t. i. [[Pasja jasa]], uradno [[Orlov vrh]] (356 m; na njem so med 2. svetovno vojno - konec leta 1943 uredili [[Domobransko pokopališče Orlov Vrh|vojaško pokopališče]] za [[Slovensko domobranstvo|Slovenske domobrance]]). V prisojni legi pod njim je bil po zgledu [[Praški grad|Praškega gradu]] 2013 odprt [[Mestni vinograd]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Seznam gradov v Sloveniji]] * [[Ljubljanska vzpenjača]] * [[Domobransko pokopališče Orlov Vrh]] == Sklici == {{Sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Castle}} * http://360cities.net/image/sg-slovenija-ljubljana-castle-internal-square * http://ljubljana.info/ljubljana-castle/ {{Ljubljana}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{castle-stub}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Ljubljanski grad| ]] [[Kategorija:Gradovi v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]] [[Kategorija:Urbanizem Ljubljane]] cnk8h867mn2pzeu1uvmf4giu83c2na1 6759630 6759626 2026-10-02T11:53:32Z ~2026-45085-22 264465 /* Galerija */ 6759630 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Ljubljanski grad | locmapin = Ljubljana-center | map_alt = Zemljevid centra Ljubljane | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane |coordinates = <!-- WD --> | location = Grajska planota 1 (severozahodni rob slemena Grajskega griča nad jedrom mesta Ljubljane) | area = | built = | restored = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Ljubljana - Grad | designation1_date = 22. februarja 1986 | designation1_number = 340<ref>{{RKD|340}}</ref> | občina = Ljubljana }} [[Slika:Ljubljana Castle at night.jpg|thumb|300px|right|Ljubljanski grad je ponoči osvetljen z različnimi barvami luči.]] '''Ljubljanski grad''' je [[Ljubljana|ljubljanska]] [[srednji vek|srednjeveška]] [[arhitektura|arhitekturna]] znamenitost, ki stoji na severozahodnem delu [[Grajski grič|Grajskega griča]] na nadmorski višini 376 m. == Zgodovina == Glede na [[arheologija|arheološke]] raziskave je na območju grajskega kompleksa človekova prisotnost neprekinjena od leta 1200 pr. n. št., ko so bile postavljene prve naselbine in kasneje [[fortifikacija|utrdbe]]. Grad je prvič pisno omenjen v času med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz [[Tarcento|Tarcenta/Čente]] podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Leta 1144 se grad omenja kot sedež koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]]. Svojo prvotno obliko je grad spremenil v 15. stoletju, ko je doživel povečavo (sklenjeno obzidje z ogelnimi [[stolp]]i in dvema vhodnima stolpoma, preko katerih so vodila dvižna vrata ter [[Grajska kapela (Ljubljana)|grajska kapela]]). V 16. in 17. stoletju so postopno nastali ostali objekti, ki mejijo na grajsko dvorišče in tvorijo sedanjo celoto grajskega poslopja. Zaradi upadanja upravnega pomena (na njem niso bivali vladarji oz. deželni upravniki z mnogimi pooblastili), pa tudi zaradi izgube [[vojaška strategija|strateškega]] pomena gradu z [[obzidje]]m, je vzdrževanje gradu postalo finančno breme, zato je počasi začel propadati. V začetku 19. stoletja so oblasti v gradu uredile [[kaznilnica|kaznilnico]] in delno [[vojska|vojaško]] utrdbo in s tem zmanjšale priljubljenost zgradbe med prebivalci mesta. [[Mestna občina Ljubljana]] je leta 1905 odkupila grad in na njem naselila prebivalce, ki so ostali na gradu vse do srede šestdesetih let 20. stoletja, ko so se pričele priprave na obnovo. Ob koncu 60. let se je začelo več kot 55-letno obdobje obnavljanja gradu. Leta 1982 je bil [[Seznam razglednih stolpov v Sloveniji|razglednih stolp]] na Gradu obnovljen in zaradi vrnitve grajskega ostrešja na originalno, baročno višino povišan za 1,2 metra, tako da je njegovo očišče na zgornji ploščadi natančno 400 m nad morjem; 2009 so Razgledni stolp znova obnavljali, mdr. je bilo povišano obrambno obzidje na razglednem stolpu, ki je ena najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji. V 80. letih 20. stoletja je grad zaživel predvsem v sklopu [[poroka|poročnih]] svečanosti, ki so jih mestne oblasti začele prirejati v prvi obnovljeni grajski stavbi (poleg stolpa in kasneje kapele), po letu 2000 pa je Ljubljanski grad postal prizorišče mnogih [[kultura|kulturnih]] prireditev in razstav. Na Grajskem griču (373 mnv) je v neposredni bližini gradu od sredine 70. let tudi spomenik [[puntar]]jem, upornim tlačanom, novozgrajena cesta na Grad (po njegovem severovzhodnem pobočju) pa je dobila ime [[Cesta slovenskih kmečkih uporov]], oboje skladno s takrat prevladajočim uradnim pogledom oz. ideologijo zgodovinske kontinuitete razrednih bojev. Upravljanje Ljubljanskega gradu je 1. 4. 2011 prevzel novoustanovljeni [[Javni zavod Ljubljanski grad]]. == Galerija == <gallery> Slika:Ljubljana-skyline.jpg|Ljubljanski grad nad mestnim središčem Slika:Ljubljanski grad-obzidje.JPG|Obzidje Slika:Ljubljanski grad-galerija.JPG|Galerija "S" Slika:Ljubljanski grad 1.jpg|Grajsko dvorišče ponoči Slika:Ljubljanski grad petkotni stolp.jpg|Peterokotni stolp Slika:Ljubljanski grad vhod.jpg|Vhod v Ljubljanski grad Slika:TriglavFromLjubljanaCastle.JPG|Pogled na Triglav s stolpa Ljubljanskega gradu Slika:Kapelca - Ljubljanski grad 01.jpg|Strop v Grajski kapeli Slika:Gente a Lubiana (13885860296).jpg|Ena od sprehajalnih poti na grad Slika:Ljubljanski grad iz šišenskega zvonika.jpg|Pogled na ljubljanski grad iz šišenskega zvonika </gallery> == Šance == Ostanke utrdb - "Šance" v sredini Grajskega griča, ki so obenem tudi njegov najvišji naravni del (385 mnv), je arhitekt [[Jože Plečnik]] konec 30. let 20. stoletja preuredil v zanimivo sprehajališče. Leta 2018 so bile celovito prenovljene. Sredi peščenega platoja na Šancah je postavljen tudi [[telekomunikacijski stolp]] ([[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] antena). Šance so z Gradom povezane s kostanjevim drevoredom ([[Grajski drevored]]) po slemenu (hrbtu) Grajskega griča. Na drugem, jugovzhodnem koncu griča je t. i. [[Pasja jasa]], uradno [[Orlov vrh]] (356 m; na njem so med 2. svetovno vojno - konec leta 1943 uredili [[Domobransko pokopališče Orlov Vrh|vojaško pokopališče]] za [[Slovensko domobranstvo|Slovenske domobrance]]). V prisojni legi na jugovzhodu pod njim je bil po zgledu Vinograda svetega Venčeslava na [[Praški grad|Praškem gradu]] leta 2013 odprt [[Mestni vinograd]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Seznam gradov v Sloveniji]] * [[Ljubljanska vzpenjača]] * [[Domobransko pokopališče Orlov Vrh]] == Sklici == {{Sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Castle}} * http://360cities.net/image/sg-slovenija-ljubljana-castle-internal-square * http://ljubljana.info/ljubljana-castle/ {{Ljubljana}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{castle-stub}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Ljubljanski grad| ]] [[Kategorija:Gradovi v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]] [[Kategorija:Urbanizem Ljubljane]] 6g481c3lqcp3ktlxjq75vz4o3ytm21p Cistercijanski samostan Stična 0 47908 6759532 6556816 2026-10-02T07:45:52Z PetarM 129205 boljša slika v Infoboxu, prejšnja je v Galeriji 6759532 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Cistercijanski samostan Stična | image = Cistercijanski samostan Stična (Stična Abbey, Slovenia).jpg | caption = Stiška cisterca | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Stična]] | area = | built = | architect = [[Francesco Ferrata]] (1694), [[Candido Zulliani]] (sredina 18. stol.) | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Stična - Samostan Stična | designation1_date = 6. oktober 1999 | designation1_number = 699<ref>{{RKD|699}}</ref> | občina = Ivančna Gorica }} '''Cistercijanski samostan Stična''', tudi '''Cistercijanska''' '''opatija Stična''' ali '''Stiška cisterca''' je najstarejši [[samostan]] na današnjem [[Slovenija|slovenskem]] ozemlju in edini delujoči [[Cistercijani|cistercijanski]] samostan v [[Slovenija|Sloveniji]] (drugi je bil [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|samostan v Kostanjevici na Krki]]). Stoji v vaškem jedru [[Stična|Stične]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. V sklopu samostana se nahaja [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Bazilika Žalostne Matere Božje]], ki služi tudi kot [[župnijska cerkev]]. To je edini kraj, kjer je v [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškofiji]] sveta maša po misalu [[Papež Janez XXIII.|sv. Janeza XXIII]]. Vsako leto se v Stični odvija festival mladih iz vse Slovenije – [[Festival Stična mladih|Stična mladih]].<ref>{{Navedi splet|title=Stična mladih 2025 - Poglej gor|url=https://sticna.net/|website=sticna.net|accessdate=2025-12-15|language=sl}}</ref> Začetki samostana segajo v leto 1132. Samostan je kmalu po ustanovitvi postal pomembno versko, kulturno in gospodarsko središče [[Kranjska|Kranjske]]. Bogata samostanska knjižnica je do [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|jožefinskih reform]] varovala dragocene iluminirane rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja, ki so nastali v stiškem skriptoriju. V samostanu je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben [[Stiški rokopis]], eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini. Skozi stoletja je samostan spreminjal svojo arhitekturno podobo, tako da danes najdemo sledove [[Romanika|romanike]], [[Gotika|gotike]] in [[barok]]a. Vse do danes pa se je ohranilo najstarejše jedro samostana, ki ga tvorita znameniti [[križni hodnik]] in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Ponovno so ga obudili cistercijani šele leta 1898. Od takrat dalje samostan ponovno nemoteno deluje. Samostan ter cerkev sta danes zavarovana kot [[nepremični spomenik državnega pomena|nepremična spomenika državnega pomena]], sam samostan pa predstavlja pomembno versko in kulturno središče. == Zgodovina == === Ustanovitev samostana === [[File:Valvasor - Samostan Stična.jpg|left|thumb|303x303px|Valvasorjeva upodobitev Stične iz leta 1679]] Ustanovitev samostana je neposredno povezana z oglejskim patriarhom [[Pelegrin I.|Pelegrinom I.]], ki je v želji po ustanovitvi prvega samostana na ozemlju [[Kranjska|Kranjske]] od [[Višnjegorski|gospodov Višnjegorskih]] (to so bili bratje Henrik, Ditrih in Majnham) pridobil zemljo za ustanovitev samostana v kraju imenovanem Sitik, ki je ustrezal cistercijanskim pravilom za lego samostana. Priprave za ustanovitev samostana je pričel že v letu 1132, ko je zasedel svojo stolico v Ogleju. Pred tem namreč na ozemlju Kranjske, ki je spadala v območje [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], ni  bilo še nobenega samostana, medtem ko jih je bilo na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] in [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] že precej. Glede ustanovitve samostana se je Pelegrin I. povezal  s svojim znancem in prijateljem [[Bernard iz Clairvauxa|Bernardom iz Clairvauxa,]] ustanoviteljem novega [[Cistercijani|cistercijanskega reda]]. Prvih dvanajst menihov cistercijanov je na [[Dolenjska|Dolenjsko]] najverjetneje prišlo iz samostanov Ebrach v Frankoniji, Morimond v Franciji ter iz samostana Rein na Štajerskem ter se naselilo v pražupniji v [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvidu pri Stični]] od koder so vodili gradnjo samostana. Po redovni tradiciji so se menihi v samostan vselili 8. julija 1135. Ustanovno listino, ki je predstavljala končni pravni akt ustanovitve samostana je Pelegrin I. izdal 24. septembra 1136. Z ustanovno listino je samostan prejel tudi veliko posesti v Stični ob reki [[Temenica (reka)|Temenici]] ter na vinorodnem območju [[Trška gora|Novega mesta]]. Posest samostana, ki je predstavljala gospodarski temelj njegovega obstoja, se je z darovi Pelegrina I., grofov Višnjegorskih in drugih plemiških družin v prvih letih delovanja še razširila in sicer na določena območja [[Suha krajina|Suhe Krajine]], [[Notranjska|Notranjske]] ter [[Štajerska (vojvodina)|Zgornje Štajerske]], tako obdarovanje pa se je vidneje ustavilo šele v 12. stoletju. V letu 1136 redovna skupnost dobi tudi prvega opata po imenu Vincencij, ki pride iz Francije. Osrednja [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|cerkev Matere Božje]] je bila dokončana in posvečena 8. julija 1156 na god sv. Kilijana, posvetil pa jo je Pelegrin I. sam. Glede ustanovitve samostana se je ohranila tudi legenda, ki pravi, da so menihi samostana sprava začeli graditi na drugem kraju, vendar se jim je zidovje vsako noč podrlo, tako da so morali vsak dan začeti na novo. Potem pa so nekega dne v bližini uzrli zelenega ptiča, ki je vztrajno prepeval: Sit hic! Sit hic! (latinsko: Tu naj bo!). Menihi so ga ubogali in na tistem mestu začeli zidati, zidovje pa se ni več porušilo. Kraj je dobil svoje sedanje ime Stična, vztrajni ptič pa mesto v stiškem grbu. Kot stavbnega mojstra se v listinah omenja nek Mihael, pri čemer ni jasno ali je bil glavni zidar ali zgolj eden izmed kamnosekov, ki so sodelovali pri gradnji. Marca leta 1215 je papež [[Papež Inocenc III.|Inocenc III]]. izdal na prošnjo stiških menihov privilegijsko listino za samostan v kateri je potrdil njihove pravice in posesti ter jim predpisal več določb glede duhovnega in gospodarskega življenja. === Zgodovina samostana od ustanovitve do razpustitve v letu 1784 === [[File:Valvasor - Samostan Stična (2).jpg|left|thumb|307x307px|Valvasorjeva upodobitev Stične iz leta 1689]] [[File:Stična na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1763-1787.jpg|thumb|Stična na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1763-1787|311x311px]] Menihi cistercijani so se poleg molitve posvečali tudi delu (po reku ''Ora et labora''), poleg tega pa tudi kulturi (skriptoriji, biblioteka, samostanska šola, glasbena šola), dobrodelnosti (skrb za uboge, zdravilstvo), in gospodarskim dejavnostim (gospodarjenje s podložnimi kmetijami in posestvi). Od 13. stoletja dalje so se posvečali tudi dušnem pastirstvu in pridobivali razne župnije. Prvo župnijo je samostan pridobil v letu 1256 zadnjo pa leta 1668. Samostan je svoje posesti širil predvsem na račun darovnic pomembnih plemiških družin. Velika večina darovnic je bila povezana z željo, da bi samostan za darovalca po njegovi smrti aniverzarije (obletnice smrti). Tako je v samostanu svoj zadnji počitek našlo veliko članov plemiških družin [[Višnjegorski]]h, [[Auerspergi|Auerspergov]], Schnitzenpaumerjev, [[Grad Šumberk|Šumberških]], [[Grad Kozjak|Kozjaških]], [[Grad Svibno|Sivbenski]], [[Grad Čretež|Čreteški]], [[Grad Mehovo|Mehovski]], [[Grad Hmeljnik|Hmeljniški]], [[Grad Žebnik|Žebniški]], [[Gallenbergi|Gallenberški]], [[Grad Mokronog|Mokronoški]], [[družina raubar|Rauberjev]], gospodov s [[Grad Kravjek|Kravjeka]]. Svoj grob je v samostanu dobila tudi [[Virida|Virida Milanska]], žena avstrijskega vojvode [[Leopold III. Habsburški|Leopolda III.]], ki je dolga leta živela v bližnji [[Pristava nad Stično|Pristavi]]. O samem redovnem življenju v srednjem veku je v samostanu malo znanega, saj se razen poročil o prekrških niso ohranile druge listine. Med redovnik je samostan sprejemal predvsem člane domačih plemiških družin . V 13. stoletju so menihi na področju Trške gore sredi vinorodnega območja pozidali dvor [[Bajnof|Bajof.]] V 14. stoletju se pojavi stagnacija in upad v redovnem in gospodarskem življenju ter razsipno življenje nekaterih opatov (npr. Albert Lindeški). V drugi polovici 15. stoletja je samostan doživel vrsto turških napadov, ki so Stično opustošili v letih 1471 in 1475. V tem času številni opatje samostan močno utrdijo z obzidjem, obrambnimi stolpi. Mogočni žitnici dodajo celo stavbo, ki spominja na utrdbo. Tudi v 16. stoletju je samostan še vedno doživljal krizo, ponoven razcvet pa je doživel v 17. stoletju predvsem zaradi boljšega nadzora v obliki vizitacij. Med letoma 1628 in 1630, je opatija na [[Stari trg, Ljubljana|Starem trgu]] v Ljubljani zgradila mestni dvorec, ki je danes znan pod imenom [[Stiški dvorec]]. Razcvet samostana je trajal vse do njegovega nenadnega razpusta dne 4.oktobra 1784. Avstrijski cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] je s svojimi reformami namreč razpustil večino družbeno nekoristnih samostanov kontemplativnih redov, kamor so spadali tudi cistercijani. Njihovo premoženje je bilo prenešeno na verski sklad (Religionsfond)<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=456}}</ref>. === Zgodovina samostana od razpustitve do oživitve v letu 1898 === [[File:Stična na francisejskem katastru za Kranjsko iz leta 1825.jpg|thumb|220x220px|Stična na francisejskem katastru za Kranjsko iz leta 1825]] Prostori samostana so služili raznim uradom, tako da so v njem naselili davkarijo in sodnijo, svoja stanovanja so dobili uradniki, mnoge samostanske celice so spremenili v ječe, v trgovino ter tudi v šolo. V letu 1784 se je ustanovila tudi [[Župnija Stična]], ki je po razpustitvi samostana prevzela duhovno oskrbo v teh krajih ter skrb za samostansko cerkev. === Zgodovina samostana od ponovne oživitve dalje === [[File:Poškodovani samostan v Stični (2).jpg|thumb|Poškodbe samostana v bombandiranju]] Samostan je bil ponovno odkupljen s strani cistercijanske opatije Wettingen-Mehrerau ob [[Bodensko jezero|Bodenskem jezeru]] v letu 1898, ko je cistercijanski red praznoval 800 let svojega obstoja. Opatija Wettingen-Mehrerau je to častitljivo obletnico želela počastiti z oživitvijo enega izmed opustelih samostanov. Opat Lovrenc Wocher je izbiral med [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjevico]] in Stično in se na koncu odločil za obuditev Stične, ki je imela pomembnejšo zgodovinsko vlogo. Opatija je morala velik del posesti odkupiti od cesarsko-kraljeve vlade na [[Dunaj]]u, precej pa tudi od posesti plemičev Födrangspergov. Ker so precej zemlje po razpustitvi odkupili tudi posamezniki, popolna restitucija prvotne posesti ni bila mogoča. Stična si je po dolgi in naporni obnovi zares opomogla šele v obdobju med obema vojnama, ko je število menihov zelo naraslo. Tudi gospodarsko se je zelo okrepila, saj so tedaj postavili tudi nov mlin z električno turbino, žago, samostanske hleve ter mlekarno in sirarno. Med drugo svetovno vojno je bilo samostansko poslopje bombardirano.Po vojni pa je večina menihov odšla v Avstrijo. V letu 1950 je bil velik del samostanske zemlje [[nacionalizacija|nacionaliziran]]. Prav tako je bil nascionaliziran tudi del zgradb v katerih je svoj prostor dobila osemletka, gimnazija, internat in stanovanja nekaterih profesorjev. Z nastopom [[Anton Nadrah|dr. Antona Nadraha]] za opata leta 1979 se je začel ponoven razcvet samostana. Po denacionalizaciji je z vrnitvijo samostanskih prostorov znotraj obzidja (osemletka in gimnazija se je selila v novo zgrajeno šolo), samostan ponovno prevzel prvotno funkcijo, ki traja še danes. === Seznam opatov === [[File:V. Dienersperg, stiški opat.jpg|thumb|V. Dienersperg, stiški opat]] [[Slika:Fortunat Bergant - Portret stiškega opata Frančiška Ksaverja Tauferrerja.jpg|thumb|Portret stiškega opata Frančiška Ksaverja Tauferrerja]] {| class="wikitable" |- ! colspan="2" | Seznam opatov<ref>{{navedi knjigo|title = Stiška opatija 1136–1784|last = Mlinarič|first = Jože|publisher = Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba|year = 1995|isbn = 961-6000-32-2|location = Novo mesto|pages = 881–882}}</ref> |- ! Ime ! Obdobje |- |Vincencij |1135/36–1150 in 1163–1167/68 |- |Aldeprand |med 1150–1163 |- |Folknand |1167/68–1180 |- |Bernold |1181–21. februar 1226 |- |Konrad |okoli 1230–okoli 1250 |- |Janez Gall |okoli 1250–okoli 1260 |- |Ditrik |okoli 1260–1266/67 |- |Konrad |1266/67–okoli 1280 |- |Henrik |okoli 1280–1302 |- |Rudolf |1303–okoli 1314/15 |- |Friderik Limpach |okoli 1315–okoli 1321 |- |Nikolaj Hmeljniški |okoli 1321–okoli 1326 |- |Eberhard Planinski |okoli 1326–1332 |- |Štefan |1332–1333 |- |Oton |1333–1335/36 |- |Janez |1336–1341 |- |Nikolaj |1341–1348 |- |Peter |1348/49–1360 in 1365–1366 |- |Arnold |1360–1365 in 1366–1370 |- |Jakob |1370/71–1382 |- |Andrej Čreteški |1382–1387/88 |- |Albert Lindeški |1388–13. julij 1405 |- |Peter Limschak |13. julij 1405–1427/28 |- |Lavrencij Forrer |1427/28–1431/32 |- |Emerik Perenny |1432–okoli 1441 |- |Matej Zaletel |7. februar 1441–10. september 1449 |- |Gerhard |1449/50–1450 |- |Ulrik |okoli 1450–1481 |- |Ožbalt |1481/82–1487/88 |- |Tomaž |1487/88–13. december 1494 |- |Martin |13. december 1494–1499/1500 |- |Janez |1499/1500–okoli 1511 |- |Tomaž |1511/12–pred 13. marcem 1516 |- |Urban Gall |pred 13. marcem 1516–22. avgust 1523 |- |Janez Glavič |22. avgust 1523–4. september 1530 |- |Klemen Gutsold |pred 14. novembrom 1530–1533/34 |- |Janez Cerar |1533/34–1549 |- |Wolfgang Neff |pred 6. marcem 1549–18. marec 1566 |- |Janez Zeisel |24. april 1566–21. september 1576 |- |Jakob Klafferle |31. januar 1577–7. marec 1580 |- |Lavrencij Zupan |21. april 1580–26. december 1600 |- |Jakob Reinprecht |14. april 1603–13. januar 1626 |- |Matej Majerle |21. marec 1626–4. junij 1628 |- |Janez Anžlovar |po 25. juliju in pred 30. avgustom 1628–13. marec 1638 |- |Janez Weinzirl |26. april 1644–2. december 1660 |- |Maksimilijan Mottoch |2. januar 1661–18. januar 1680 |- |Ludovik baron Raumbschüssel |26. maj 1680–5. december 1687 |- |Anton baron Gallenfels |14. februar 1688–12. april 1719 |- |Aleksander baron Engelshaus |28. junij 1719–9. marec 1734 |- |Viljem Kovačič |25. julij 1734–12. maj 1764 |- |Frančišek Ksaverij baron Taufferer |27. september 1764–25. oktober 1784 |} == Skriptorij == [[File:Collectarium.jpg|thumb|Collectarium, rokopis iz leta 1180]] V okviru samostana je med letoma 1175 in 1181 delovala rokopisna delavnica. Do [[Johannes Gutenberg|Gutenbergovega]] izuma tiska (okoli 1450) je bilo še daleč, ročno prepisovanje zapisov (rokopisov in [[pergament]]ov) pa je dolgo potekalo skoraj izključno v samostanih. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v tem času v Stični nastalo okoli 70 rokopisov. Večina od 32 danes ohranjenih del je v hrambi [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice]] v Ljubljani. Preostanek je bil leta 1784, ob razpustitvi samostana, v glavnem prenesen v [[Dunajska dvorma knjižnica|Dunajsko dvorno knjižnico]]. == Stiški rokopisi == Poseben pomen v stiškem samostanu nastalih prepisov je v njihovi odličnosti. V samostanu so nastajali [[kodeks]]i, ki so se lahko merili s sočasnimi rokopisi velikih redovnih postojank po tedanji Evropi. Poleg prepisovalcev so namreč pomembno delo opravili tudi mojstri [[Iluminacija|iluminatorji]]. Ti so izrisali včasih izjemne umetelne [[Inicijalka|inicijalke]] na začetkih posameznih delov besedila, pa tudi domišljene [[Miniatura|miniature]] in razkošne risbe, ki so se po navadi nanašale na vsebino knjige. Ali je po letu 1181, ko je prenehal delovati samostanski skriptorij, delo prepisovanja še vedno potekalo, danes ni mogoče zanesljivo trditi, saj se pričevanja iz tega obdobja niso ohranila. Vendar pa je kasneje prepisovanje spet zaživelo. V prvi polovici 15. stoletja je tu nastal tako imenovani [[Stiški rokopis]]. Gre za krajša verska besedila v slovenskem jeziku, ki sta jih v latinsko rokopisno knjigo dopisala neznana meniha. V njej je tudi krajši slovensko-latinski slovarček. Rokopis, ki ga danes prav tako hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, sodi med najpomembnejša [[Srednji vek|srednjeveška]] besedila v slovenščini. [[Slika:Cistercijanska opatija Stična - tloris.jpg|480px|sličica|desno|Tloris Opatije Stična]] == Ustanove in prireditve povezane s samostanom == V samostanskih stavbah imajo danes svoje sedež tudi [[Župnija Stična]] (v starem mlinu), [[Muzej krščanstva na Slovenskem|Muzej krščanstva]] (v stari prelaturi). Nekoč je v njem imela sedež tudi Stiška gimnazija, vsako leto pa se v samostanu odvija tudi prireditev Stična mladih. === Muzej krščanstva na Slovenskem === V samostanu se nahaja tudi [[Muzej krščanstva na Slovenskem]], ki je državni muzej in osrednja slovenska muzejska ustanova na področju zbiranja, preučevanja in razstavljanja premične sakralne kulturne dediščine. Muzej deluje v prostorih stare prelature v in sledi prek 1700 let staremu verskemu izročilu na območju Slovenije. === Sitik d.o.o. === Cistercijanska opatija Stična je leta 1992 za potrebe opravljanja svojih gospodarskih dejavnosti ustanovila družbo Sitik d.o.o. in jo prepustila v upravljanje laikom. Družba Sitik d.o.o. tako v okviru svojih dejavnosti vodi čajnico z zeliščno lekarno [[Simon Ašič|p. Simona Ašiča]]. Čajnica in zeliščna lekarna sta zasnovani v cistercijanskem slogu in se nahajata na dveh lokacijah. Ena se nahaja v samostanskem kompleksu, v objektih nekdanje mlekarne, druga pa v Ljubljani. Lekarna nadaljuje tradicijo izdelkov p. Simona Ašiča. Poleg tega se družba Sitik d.o.o. ukvarja tudi s samostansko vrtnarijo, kjer na 4000 m2 vzgoji letno 250.000 sobnih rastlin in nadaljuje tradicijo samostanskega vrtnarstva. === [[Festival Stična mladih]] === Festival [[Stična mladih]] je dobil ime po kraju, kjer se odvija. Na njem se vsako leto zbere več kot 7.000 mladih udeležencev. Festival v Stični ni festival mladih samo v smislu, da je program namenjen mladim in so zato med udeleženci predvsem mladi. Stična mladih je festival mladih tudi zato, ker ga mladi sami pripravljajo in vodijo: sami sestavijo program, pripravijo prostor, likovno in glasbeno opremo, vodijo delavnice in drugo. Stična mladih je tesno povezana tudi s [[Svetovni dan mladih|svetovnim dnevom mladih]]. Geslo Festivala Stična mladih je enako geslu svetovnega dneva mladih, pripravljalna ekipa pa črpa tudi iz poslanice, ki jo mladim za to praznovanje napiše [[papež]]. Eden od glavnih namenov Stične je povezovanje mladosti in vere. Festival želi mladim predstaviti pozitivne vrednote, pokazati da se je možno zabavati tudi brez alkohola in drog ter da je krščanska vera nekaj zelo aktualnega. Čeprav ga oblikujejo mladi, ki so kristjani, pa je namenjen vsem mladim Slovenkam in Slovencem, ne glede na versko prepričanje. === Stiška gimnazija === Srednja šola [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]] je bila ustanovljena leta 1945 kot ''Mešana nižja nepopolna [[gimnazija]]''. Pouk se je pričel na različnih lokacijah, leta 1946 pa je gimnazija začela s poukom v stiškem samostanu. 19. junija 1950 se je šola preobrazila v višjo gimnazijo. Po šolski reformi 1958 je [[Gimnazija Stična]] obdržala le 4 višje razrede, nižji razredi pa so postali del osnovne šole. Leta 1960 je Izvršni svet LRS sprejel sklep o postopnem ukinjanju Gimnazije Stična, zato v šolskem letu 1960/61 ni bilo vpisa v prvi letnik, ustanovljena je bila Srednja kmetijska šola z 29 dijaki. S 1. junijem 1961 je ustanoviteljske pravice in dolžnosti do gimnazije prevzela [[Občina Grosuplje]]. Septembra 1963 je bila gimnazija pogojno verificirana, 23. novembra 1966 pa v celoti. Istega leta je Republiški sekretariat za kulturo SRS ponovno izdal odločbo, da mora gimnazija ukiniti paralelke. Leta 1970 je gimnazija dobila ime po pisatelju Josipu Jurčiču. Ob občinskem prazniku leta 1979 je Gimnazija Josipa Jurčiča dobila najvišje občinsko priznanje - [[Adamičeva nagrada|Adamičevo nagrado]]. Šolski prostori v stavbi samostana so postajali pretesni in neprimerni za sodoben pouk, zato se je občina Grosuplje leta 1980 odločila za gradnjo sodobnega šolskega centra med [[Ivančna Gorica|Ivančno Gorico]] in Stično. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1981/82 se je pouk začel v novem šolskem centru Josipa Jurčiča. Šola je namesto gimnazije pridobila družboslovni program, poleg tega pa najprej še program [[strojništvo]] in nato program ekonomski tehnik. Junija 1984 je šolanje zaključila zadnja generacija gimnazijskih maturantov. == Znane osebnosti == V samostanu sta živela in se izobraževala tudi [[Jakob Petelin Gallus]] in [[Anton Tomaž Linhart]]. Službo arhdiakona je v Stični opravljal tudi avtor znani kartograf [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld|Janez Dizma Florjančič de Grienfeld]], ki je bil avtor prvega zemljevida Kranjske. Eden najbolj znanih patrov v Sloveniji je bil tukajšnji cistercijan, poznavalec zdravilnih rastlin, pater [[Simon Ašič]]. == Galerija == <gallery> Slika:Sticna1.JPG Slika:Sticna2.JPG Slika:Sticna3.JPG Slika:Sticna4.JPG Slika:Sticna5.JPG Slika:Sticna6.JPG Slika:Sticna7.JPG Slika:Sticna8.JPG Slika:Sticna9.JPG Slika:Sticna10.JPG Slika:Sticna11.JPG Slika:Sticna12.JPG Slika:Sticna Abbey Church 30.JPG Slika:Sticna Abbey.JPG Stična Abbey VP05.jpg|pogled s severa Stična Abbey VP01.jpg|dvorišče Stična Abbey VP04.jpg|dvorišče Stična Abbey VP02.jpg|refektorij Stična Abbey VP03.jpg|križni hodnik </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Jože Mlinarič, Stiška opatija 1136-1784, Novo mesto 1995, Dolenjska založba * Ivan Stopar, Hrami tišine, Ljubljana 2009, Viharnik * Vanja Požegar, Cistercijani in nastanek cisterc na Slovenskem, Maribor 2009, diplomska naloga * Bahor, Stanislav: "Skriti knjižni zakladi" Ljubljana, NUK, 2009 {{COBISS|ID=246170368}} * Trnovšek, Tadej: "Zaklad pisarja Bernarda" Stična, Muzej krščanstva na Slovenskem, 2011 {{COBISS|ID=259190784}} * Golob, Nataša: "Srednjeveški kodeksi iz Stične: XII. stoletje", Ljubljana, Slovenska knjiga, 1994{{COBISS|ID=34920193}} == Glej tudi == * [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična]] * [[Stiški rokopis]] * [[Seznam samostanov v Sloveniji]] * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Stična Abbey}} * [http://www.sticna.eu/ Opatija Stična] pridobljeno 04.01.2019 * [http://www.sticna.com Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu] pridobljeno 04.01.2019 * [https://www.sticna.net/#vsebina/ Festival Stična mladih] pridobljeno 04.01.2019 * [http://sitik.si/ Zeliščna lekarna patra Simona Ašiča] pridobljeno 04.01.2019 {{Cisterce v Sloveniji}} {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cistercijanski samostani v Sloveniji|Stična]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Stična]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Sloveniji]] 7ep9o717kc9j7h7w6drp22b8gavq7ud Seznam francoskih arhitektov 0 49606 6759476 6454910 2026-10-01T22:14:01Z ~2026-44996-51 264415 6759476 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[arhitekt]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Paul Abadie]] *[[Paul Andreu]] *[[Jacques II. Androuet du Cerceau]] *[[Léon Azéma]] (1888-1978) == B == *[[Albert Baert]] *[[Antoine-Nicolas Bailly]] *[[Victor Baltard]] *[[Anatole de Baudot]] *[[François-Joseph Bélanger]] *[[Jean Blanchard]] *[[André Bloc]] *[[Jacques-François Blondel]] *[[Jean de Bodt]] *[[Yves Boiret]] *[[Philippe Bonnin]] *[[Jean-Baptiste Bouchardon]] (1667–1742) *[[Juste-Nathan François Boucher]] *[[Étienne-Louis Boullée]] (1728–1799) *[[Alexandre-Théodore Brongniart]] *[[Salomon de Brosse]] *[[Libéral Bruant]] (~1635-1697) *[[Jean Bullant]] == C == *[[Henri-Jean Calsat]] *[[Georges Candilis]] (1913-95) (grš. rodu, r. v Azerbajdžanu) *[[Jacques Carlu]] *[[Jean-Louis Cohen]] *[[Pierre Contant d'Ivry]] *[[Le Corbusier]] (pravo ime [[Charles Edouard Jeanneret]] - rojen v Švici) *[[Jules-Robert de Cotte]] *[[Robert de Cotte]] *[[François de Cuvilliés]] == D == *[[Charles Dalmas]] *[[Marcel Dalmas]] *[[Alphonse Defrasse]] *[[Martine Delaleuf]] *[[Philibert Delorme]] *[[Alexandre-Dominique Denuelle]] *[[Louis Jean Desprez]] *[[Gabriel-Hippolyte Destailleur]] == E == *[[Max Edrei]] *[[Gustave Eiffel]] *[[Antoine Étex]] == F == *[[Pierre Francois Leonard Fontaine]] *[[Jean-Camille Formigé]] *[[Jules Formigé]] *[[Yona Friedmann]] (madžarsko-francoski Jud) == G == *[[Ange-Jacques Gabriel]] *[[Charles Garnier]] *[[Tony Garnier]] *[[Charles Girault]] *[[Eileen Gray]] (1878-1976) (irsko-fr. oblikovalka) *[[Hector Guimard]] *[[Antoine Grumbach]] == H == *[[Jules Hardouin-Mansart]] *[[Georges-Eugène Haussmann]] *[[Villard de Honnecourt]] == J == *[[Jean d´Orbais]] (1. pol. 13. stol.) *[[Pierre Jeanneret]] (rojen v [[Švica|Švici]]) == L == *[[Georges Labro]] *[[Henri Labrouste]] *[[Philippe de La Hire]] *[[Victor Laloux]] *[[Jean-Baptiste Lassus]] *[[Jesse F. Lauck]] *[[Alphonse Laurencic]]? *[[Louis-Hippolyte Lebas]] *[[Jean-Baptiste Alexandre Le Blond]] *[[Charles Le Brun]] *[[Claude Nicolas Ledoux]] *[[Jean-Laurent Le Geay]] *[[Jacques Lemercier]] *[[Louis Le Vau]] *[[Sébastien Le Prestre de Vauban]] *[[Jean-Jacques Lequeu]] *[[Julien-David Le Roy]] *[[Pierre Lescot]] *[[André Le Nôtre]] *[[André Lurçat]] == M == *[[Robert Mallet-Stevens]] *[[François Mansart]] *[[Daniel Marot]] *[[Jean Marot]] *[[Louis Métezeau]] *[[Richard Mique]] *[[Armand Claude Mollet]] *[[Charles Mollet]] == N == *[[Henri Paul Nénot]] *[[Jean Nouvel]] == O == *[[Philibert de l'Orme]] == P == *[[Charles Percier]] *[[Charles Perrault]] *[[Claude Perrault]] *[[Dominique Perrault]] *[[Auguste Perret]] *[[Charlotte Perriand]] *[[Jean-Rodolphe Perronet]] *[[Alain Charles Perrot]] *[[Christian de Portzamparc]] *[[Bernard Poyet]] *[[Léon Henri Prost]] *[[Jean Prouvé]] *[[Pierre Puget]] == R == * [[François Racine de Monville]] *[[Jacques Rougerie]] == S == *[[Pierre Sardou]] *[[Alain Satié]] *[[Jules Saulnier]] *[[Hans Scharoun]] *[[Paul Séjourné]] *[[Jacques Germain Soufflot]] *[[Philippe Starck]] (oblikovalec) == T == *[[Roger Taillibert]] *[[Jean-François Thomas de Thomon]] *[[Albert Tournaire]] == V == *[[Louis Le Vau]] *[[Eugène Viollet-le-Duc]] == W == * [[Jean-Michel Wilmotte]] == X == *[[Iannis Xenakis]] == Z == *[[Bernard Zehrfuss]] *[[Aymeric Zublena]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|arhitektov}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Arhitekti]] [[Kategorija:Francoski arhitekti|*]] 2m4zplp7bkt60fhelvh6x2ilxqjg8sj Seznam hrvaških arhitektov 0 49794 6759609 6758223 2026-10-02T11:04:23Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6759609 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[arhitekt]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Zdravka Ajduković]] *[[Vladoje Aksmanović]] ([[Viktor Axmann]]) *[[Ivan Albertal]] *[[Alfred Albini]] * [[Andrija Aleši]] (Alessi) *Emilio Ambrosini *[[Vicko Andrić]] *[[Mladen Anđel]] *[[Ivan Antolić]] * [[Vlado Antolić]] *[[Niko Armanda]] *[[Bela Auer]] *[[Hildegard Auf – Franić|Hildegard Auf-Franić]] == B == *[[Dubravko Bačić]] *[[Franjo Bahovec]] *[[Aleksandar Bakal]] *[[Ana Martina Bakić]] *[[Helen Baldasar]] *[[Bojan Baletić]]? *[[Antun Barač]] *[[Aladár Baranyai|Aladár (Vladimir) Baranyai]] (& [[Slavko Benedik]]) *[[Ivo Bartolić]] *[[Filiberto Basarig]] (slov. rodu) *[[Eduard Bassanese]] *[[Vjekoslav Bastl]] *[[Aleksandar Bašić]] * [[Nikola Bašić]] *[[Bruno Bauer (arhitekt)]] *[[Hinko Bauer]] *[[Miroslav Begović]] *[[Saša Begović]] *[[Bernardo Bernardi]] *[[Theodore C. Bernardi]] (hrv.-ameriški) *[[Miljenko Bernfest]] *[[Juraj Bertol]] *[[Hrvoje Bilandžić]] *[[Ante Nikša Bilić]] *[[Harold Bilinić]] *[[Mateo Biluš]] *[[Hinko Bolanca]] *[[Hermann Bollé]] *[[Dragan Boltar]] *[[Vuko Bombardelli]] *[[Branko Bon]] *Đura Borošić (hrv.-srbski) *[[Zoran Boševski]] *[[Drago Bradić]] *[[Duška Bradić]] *[[Alan Braun]] *Aleksandar Brdarić *[[Zdravko Bregovac]] (-ec?) *[[Josip Budak]] *[[Boško Budisavljević]] *[[David Bunetta]] *[[Branko Bunić]] *[[Frane Buškariol]] *[[Davor Bušnja]] *[[Marijana Butković Golub]] * [[Andrija Buvina]] == C == *[[Milan Carević]] *[[Miroslav Catinelli]] *[[Venceslav Celligoi]] (Celigoj) *[[Emil Ciciliani]] *[[Neda Cilinger]] *[[Josip Costaperaria]] *[[Frane Cota]] *[[Ivan Crnković]] *[[Alma Cvitan Matticchio]] *[[Teodor Cvitanović]] *[[Sanja Cvjetko Jerković]] *[[Danilo Cvjetković]] ? == Č == *[[Miho Čakelja]] (dubrovniško-makedonski) *[[Milan Čanković]] *[[Melita Čavlović]] *[[Andrija Čičin-Šain]] *[[Ivan Čižmek]] *[[Petra Črne]] *[[Prosper Čulić]] == Ć == *[[Gianmarco Ćurčić Baldini]] *[[Tomislav Ćurković]] == D == *[[Marko Dabrović]] *[[Slavko Dakić]] *[[Krešimir Damjanović]] *[[Radovan Delalle]] *[[Slavko Delfin]] *[[Vojtjeh Delfin]] *[[Alenka Delić]] *[[Julije De Luca]] *[[Goran Denk]] *[[Juraj Denzler]] *[[Anton Deseppi]] *Julio/[[Julije Deutsch]] *[[Pavao Deutsch]] *[[Vojislav Dević]] *[[Berislav Deželić]] *[[Nikola Dobrović]] *[[Borislav Doklestić]] *[[Aleksandar Dragomanović]] *[[Leora Dražul]] *[[Duško Dropulić]] *[[Milorad Družeić]] *[[Zoja Dumenagić]] *Selimir Dumengjić? *[[Boris Duplančić]] *[[Vedran Duplančić]] == E == * [[Adolf Ehrlich]] * [[Hugo Ehrlich]] * [[Igor Emili]] *[[Ivana Ergić]] == F == *[[Nenad Fabijanić]] *[[Ivan Fabris]] ? *[[Stanko Fabris.|Stanko Fabris]] *[[Bartol Felbinger]] (1785-1871) *[[Sanja Filep]] *[[Ivan Filipčić]] *[[Ines Filipović]] (r. Medanić) *[[Krsto Filipović]] *[[Nikola Filipović]] *[[Boris Fiolić]] (&[[Filip Fiolić]]) *[[Ignjat Fischer]] ''Ignjat Nathan Fischer'' *[[Ferdinand Florschütz]] *[[Igor Franić]] *[[Tin Sven Franić]] *[[Aleksandar Freudenreich]] *[[Mladen Fučić]] *[[Zlatko Furjanić]] == G == * [[Franjo Gabrić]] * [[Tomislav Gabrić]] * [[Ljudevit Gaj (arhitekt)]] * [[Drago Galić]] *[[Ivan Galić]] *[[Damir Gamulin]] *[[Kuzma Gamulin]] *[[Sanja Gašparović]] *[[Vjekoslav Gašparović]] *[[Miroslav Geng]] *[[Ivo Geršić]] *[[Juraj Glasnović]] *[[Mate Glavan]] *[[Ivan Glogolja]] *([[Jerko Gluščević]]) *[[Siniša Glušica]] *[[Oton Goldscheider]] *[[Grujo Golijanin]] *[[Julije Golik (arhitekt)]] *[[Željko Golubić]] * [[Stjepan Gomboš]] *[[Frano Gotovac]] (tudi risar stripov) *[[Janko Josip Grahor]] *[[Milan Grakalić]] *[[Ksenija Grisogono]] *[[Ivica Grbac]]? *[[Frane Grgurević]] *[[Oleg Grgurević]] *[[Vladimir Grospić]] *[[Tanja Grozdanić Begović]] *[[Vladimir Grubešić]] == H == *[[Marijan Haberle]] *[[Radovan Halper]] (hrvaško-švedski) *[[Mirko Hamel]] *[[Alois Hauser]] *[[Viktor Duško Hećimović]] *[[Vjekoslav Heinzel]] *[[Hermann Helmer|Hermann Gottlieb Helmer]] *[[Josip Hitil]] *[[Janko Holjac]] *[[Aleksandar Homadovski]] *Lavoslav (Leo) Hönigsberg *[[Jesenko Horvat]] *[[Lavoslav Horvat]] *[[Miljenko Horvat]] *[[Radovan Horvat]] *[[Zorislav Horvat]] *[[Jurana Hraste]] *(Nikola Hribar) *[[Stjepan Hribar]] *[[Branko Hrs]] *[[Marijan Hržić]] == I == * [[Drago Ibler]] *[[Vanja Ilić]] *[[Berislav Iskra]] *[[Emil Ivančić]] ''?'' *[[Ratko Ivančić]] *[[Krešimir Ivaniš]] *[[Krunoslav Ivanišin]] *[[Tomislav Ivanišin]] *[[Vladimir Ivanović]] * [[Ćiril Metod Iveković]] == J == *[[Igor Jakac]] *[[Snježana Jakopčić]] *[[Nataša Jakšić]] (zgodovina arhit.) *[[Dražen Janković]] *[[Slavko Jelinek]] *[[Josip Jelovac]] *[[Mladen Jošić]] *[[Roland Jovanović-Barolda]] *[[Rajka Đurđica Jovanović-Rajski]] *[[Slobodan Jovičić]] *[[Tihomir Jukić]] *[[Juraj Dalmatinac]] *[[Ivan Juras]] *[[Minka Jurković]] *[[Sonja Jurković]] *[[Siniša Justić]] == K == *[[Lulzim Kabashi]] *[[Lavoslav Kalda|Lav(oslav) Kalda]] (češ./šlezij./jud. rodu) *[[Fabjan Kaliterna]] *Berislav Kalogjera (urbanist) *[[Sergije Kamber]] *Alfred Kappner *[[Zlatko Karač]] *[[Krešimir Kasanić]] *[[Vladimir Kasun]] *[[Boris Katunarić]] *[[Blaž Katušić Misita]] *[[Davor Katušić]] *[[Mladen Kauzlarić]] *[[Veljko Kauzlarić]] *[[Đuka (Juraj) Kavurić]] *[[Zvonimir Kavurić]] *[[Alfred Keller (arhitekt)|Alfred Keller]] *[[Rudolf Kern]] *[[Neno Kezić]] *[[Branko Kincl]] *[[Dragutin Kiš]] (krajinski) *[[Đorđe Kiverov]] *[[Smiljan Klaić]] (krajinski) *[[Stanko Kliska]] *[[Grozdan Knežević]] *[[Josip Kodl]] *[[Zdenko Kolacio]] (urbanist) *[[Miroslav Kollenz]] *Perikle Koludrović *(Ivan-Ivo Kordiš) *[[Jovan Korka]] *[[Ante Kostelac|Ante Josip Kostelac]] *[[Alan Kostrenčić]] *[[Tito Kosty]] *[[Milovan Kovačević]] *[[Neven Kovačević]] *[[Dinko Kovačić]] *[[Viktor Kovačić]] (-č) (slov. rodu) *[[Željko Kovačić]] *[[Tomislav Kožarić]] *[[Mihajlo Kranjc]] *[[Aleksandra Krebel]] *[[Đorđe Krekić]] *[[Fedor Kritovac]] *Attilio Krizmanić (konservator) *[[Fran Krsto]] *[[Boris Krstulović]] *[[Zvonimir Krznarić]] *[[Ninoslav Kučan]] *[[Dominik Kunkera]] *[[Bogoljub Kurpjel]] (hrv.-bos.) *[[Ivo Kurtović]] (hrv.-srb.) *[[Milan Kušan]] (bos.-hrv.) *[[Petar Kušan]] *[[Eduard Kušen]] *[[Ante Kuzmanić]] == L == *[[Luciano Laurana]] (1420-1479) (it. arh. iz hrv. Dalmacije) *[[Eligio Legović]] *(Milan Lenuci : urbanist) *Matija Leonhart *[[Iva Letilović]] *[[Svetislav Ličina]] *[[Zdravko Likić]] (bos.) *[[Nenad Lipovac]] *[[Rene Lisac]] *[[Damir Ljutić]] *[[Robert J. Loher]] *[[Vjenceslav Lončarić]] *[[Vladimir Lonzarić]] *[[Ante Lorencin]] *[[Slavko Löwy]] (1904-1996) *[[Ante Lozica]] *[[Rudolf Lubinsky]] (Loewy) *[[Zlatibor Lukšić]] *[[Ljerka Lulić]] *Luigi Luppis *[[Franjo Lušičić]] *[[Miomir Lužajić]] ? == M == * [[Boris Magaš]] *[[Olga Magaš]] *[[Eva Majnarić]] *[[Davor Mance]] *[[Danijel Marasović]] (=?Jerko Marasović) *[[Jerko Marasović]] (konservator) *[[Miro Marasović]] *[[Rikard Marasović]] *[[Tomislav Marasović]] *[[Ivo Marčelja]] *[[Dušan Marčeta]] *[[Iva Marčetić]] *[[Mirko Maretić]] (urbanist) *[[Mirko Marić]] *[[Antun Marinović]] (urbanist) *[[Ante Marinović-Uzelac]] (urbanist) *[[Josip Marković]] (1874-1969) *[[Zvonimir Marohnić]] *[[Davor Mateković]] *[[Vesna Matijević]] *[[Tihomil Matković]] *[[Davor Matticchio]] *[[Juraj Matijević]] & V. Matijević *[[Marina Matulović Dropulić]] *[[Branimir Medić]] *(Rupert Melkus - nadinžinir Zagreba) *[[Arpad Franjo Mesaroš]] *[[Ivan Meštrović]] *[[Rade Mikačić]] *[[Marin Mikelić]] *[[Vesna Mikić]] *[[Dinko Milas]] *[[Bruno Milić]] *[[Vlado Milunić]] (hrv.-češki) *[[Vesna Milutin]] *[[Đuro Mirković]] *[[Radovan Miščević]] (urbanist) *[[Petar Mišković]] *[[Ivan Mlinar]] *[[Milan Mitevski]] *[[Leo Modrčin]] *[[Andre Mohorovičić]] *[[Boris Morsan]] *[[Sergej Ivan Morsan]] *[[Maroje Mrduljaš]] *[[Aneta Mudronja Pletenac]] *[[Iva Muraj]] *[[Andrija Mutnjaković]] == N == *[[Juraj Neidhardt]] *[[Velimir Neidhardt]] *[[Zlatko Neumann]] *[[Radovan Nikšić]] *[[Hrvoje Njirić]] &[[Helena Paver Njirić]] *[[Jasna Nosso]] *[[Ivo Novak]] *[[Silvije Novak]] == O == *[[Mladen Obad Šćitaroci]] *[[Veljko Oluić]] *[[Kazimir Ostrogović]] *[[Dina Ožić-Bašić]] == P == *[[Antoaneta Pasinović]] *[[Lucija Pataran]] *[[Nenad Paulić]] *[[Vedran Pedišić]] *[[Srečko Pegan]] *[[Lea Pelivan]] *[[Vinko Penezić]] *[[Ivo Penić]] (Belgija) *I. Perić? *[[Vedrana Perić]] *[[Dragica Perak]] *[[Carlo Pergoli]] (Reka) *[[Damir Perinić]] (hrv.-franc.) *[[Lovro Perković]] *[[Mario Perossa]] (hrv.-slov. it.rodu) *Enea Perugini (Italijan) *[[Budimir Pervan]] *[[Milivoj Peterčić]] *[[Josip Petrak]] *Branko Petričić (srbski - po rodu hrv. Srb) *[[Tomislav Petrinjak]] *[[Bogdan Petrović]] *[[Branko Petrović]] *[[Lea Petrović Krajnik]] *[[Vladimir Petrović]] * [[Josip Pičman]] *[[Martin Pilar]] (češ. rodu) *[[Stanko Piplović]] *[[Ivan Piteša]] * [[Stjepan Planić]] (1900-1980) *[[Toma Pleić]] *[[Robert Plejić]] *[[Lenko Pleština]] *[[Stjepan Podhorsky]](-i) *[[Nikola Popić]] *[[Dražen Posavec]] *[[Igor Potkonjak]] *[[Vladimir Potočnjak]] *[[Zvonimir Požgaj]] *[[Tomislav Premerl]] *Valentino Presani (it.-hrv.) *[[Zorana Protić]] *[[Lovorka Prpić]] *[[Ivan Prtenjak]] (Belgija) *[[Pero Puljiz]] == R == *[[Ivo Radić]] *[[Jure Radić]] *[[Zvonimir Radić]] *[[Bojan Radonić]] *[[Branimir Rajčić]] *[[Duško Rakić]] *[[Goran Rako]] *[[Saša Randić]] *[[Branko Raos]] *[[Božidar Rašica]] *[[Damir Ratko]] *[[Valerija Raukar]] (Rajka Vali) *[[Nenad Ravnić]] *[[Oto Reisinger]] *[[Vjenceslav Richter]] *[[Vanja Rister]] *[[Nino Rocco]] *[[Krešimir Rogina]] *[[Đorđe Romić]] *[[Milica Rosenberg]] * [[Riko Rosman]] *[[Jerko Rošin]] *[[Slaven Rožić]] *[[Mia Roth-Čerina]] *[[Ante Rožić]] *[[Antonio Rubbi]] *J. Rukavina *[[Igor Rukavina]] *[[Tomislav Rukavina]] *[[Andrija Rusan]] == S == *[[Josip Sabolić]] *[[Matija Salaj]] *[[Edo Schön]] *[[Josip Seissel]] *[[Silvana Seissel]] *[[Sena Sekulić-Gvozdanović]] *[[Anamarija Semenčić]] *[[Petar Senjanović]] *[[Emil Seršić]] *[[Antun Sevšek]] *[[Zdenko Sila]] (urbanist) *[[Branko Silađin]] *[[Bernarda & Davor Silov]] *[[Igor Skopin]] (*1914, Harbin) *[[Zorana Sokol Gojnik]] *[[Robert Somek]] *[[Egon Steinman]] *[[Zdenko Strižić]] *[[Dionis Sunko]] *Karlo Susan == Š == * [[Hrvoje Šarinić]] *[[Antun Šatara]] *[[Berislav Šerbetić]] *[[Karin Šerman]] *[[Neven Šegvić]] *[[Edo Šen]] *[[Berislav Šerbetić]] *[[Robert Šimetin]] *[[Nikola Škarić]] *[[Edo Šmidihen]] *[[Krunoslav Šmit]] *[[Milan Šosterić]] *[[David-Rene Šparemblek]] *[[Feliks Šperc]] *[[Emil Špirić]] *(''Vlatko Štampar'') *[[Vladimir Šterk]] *[[Božidar Štern]] *[[Zoran Šuša]] == T == *[[Mira Tadej]] Crnković *[[Sonja Tadej]] Vončina *[[Radovan Tajder]] *[[Ivo Tatić]] *[[Maja Tedeschi]] *[[Bogdan Teodorović]] *[[Branko Tučkorić]] *[[Darko Turato]] *[[Idis Turato]] *[[Vladimir Turina (arhitekt)]] *[[Božidar Tušek]] *[[Darovan Tušek]] == U == *[[Andrej Uchytil]] *[[Ante Uglešić]] (1946)? *[[Josip Uhlik]] (1921-2021) *[[Antun Tunč Ulrich|Antun (Tunč) Ulrich]] == V == * [[Josip Vancaš]] * [[Erick Velasco Farrera]] *[[Janko Velnić]] *[[Zoran Veršić]] *[[Hrvoje Vidović]] *[[Berislav Vinković]] *[[Nino Virag]] *[[Ivo Vitić]] ([[Ivan Vitić]]) & [[Nada Vitić]] *[[Marko Vitković]] *[[Dragomir Maji Vlahović]] *[[Morana Vlahović]] *[[Mladen Vodička]] * [[Luciano Laurana|Lucijan Vranjanin]] *[[Vid Vrbanić]] * [[Viktor Vrečko]] *[[Tomislav Vreš]] *[[Zvonimir Vrkljan]] *[[Đurđa Vujnović]] *[[Hrvoje Vukić]] *[[Ante Vulin]] *[[Dina Vulin Ileković]] == W == *[[Renata Waldgoni]] *[[Ernest Weissmann]] *J. Weissmann? *Fedor Wenzler (urbanist) == Z == *[[Jurij Zaninović|Juraj Zaninović]] *[[Vladimir Zarahović]] *[[Tanja Zdvořak]] *[[Ivan Zemljak]] *[[Zoran Zidarić]] *Ratimir Zimmermann (urbanist) *([[Janko Zlodre]]) *[[Ivan Zloušić]] *[[Boris Zuliani]] == Ž == *[[Aljoša Žanko]]? *[[Tonči Žarnić]] *[[Branimir Žnidarec]] *[[Ivo Žuljević]] {{seznami narodov po poklicu|arhitektov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Arhitektov]] [[Kategorija:Hrvaški arhitekti|*]] sezj49je2y2bri82grp6w48k6tbjglr Seznam hrvaških kiparjev 0 49825 6759570 6732905 2026-10-02T09:47:06Z ~2026-45085-22 264465 /* F */ 6759570 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[kipar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Andrija Aleši]] (Alessi) *[[Mato Andrić (kipar)]] *[[Kosta Angeli Radovani]] *[[Grga Antunac]] * [[Antun Augustinčić]] *[[Borka Avramova]] == B == *[[Antun Babić]] *[[Robert Baća]] *[[Belizar Bahorić]] *[[Vojin Bakić]] *[[Petar Barišić]] *[[Viktor Bernfest]] *[[Bruno Bersa]] *[[Lujo Bezeredi]] (Bezeredy) *[[Neven Bilić]] *[[Peruško Bogdanić]] *[[Jasna Bogdanović]] *[[Emil Bohutinsky]] *[[Kruno Bošnjak]] *[[Vojta Braniš]] (češko-hrvaški) *[[Slavko Brill]] *[[Stjepan Brlošić]] *[[Jagoda Buić]] *[[Ivan Bulimbašić]] *[[Branko Bunić]] *[[Andrija Buvina]] == C == *[[Zvonko Car]] *Šinun (Simenone) Carrara *[[Bogdan Cerovac]] (hrv./istrsko-češki) *[[Milan Cindrić]] *[[Antonio Corradini]] (italijansko-hrv.) *[[Frane Cota]] *[[Brane Crlenjak]] == Č == * [[Alojz Čargonja]] *[[Julije Čikoš-Sesija]] *[[Zlatko Čular]] *[[Mate Čvrljak]] == Ć == *[[Ferdo Ćus]] == D == * [[Ante Dabro]] *[[Vera Dajht Kralj|Vera Dajht-Kralj]] *[[Juraj Dalmatinac]] *([[Vlasta Delimar]]) *[[Josip Demirović]] - Devj *[[Iva Despić-Davidović]] *[[Branislav Dešković]] *[[Josip Diminić]] *Dominik (15. stol.) *[[Vatroslav (Ognjen) Donegani]] *[[Vatroslav Drenski]] *[[Slavomir Drinković]] *[[Šime Dujmović|Šime (Šimun) Dujmović]] * [[Ivan Duknović]] (Ioannes Dalmata/Giovanni da Tra`u) * [[Dušan Džamonja]] == F == *[[Vinko Fabris]] *[[Krešimir Farkaš]] *[[Augustin Filipović]] (hrv.-kanadski) *[[Dragutin Filipović]] *[[Lovro Findrik]] *Vinko Fišter *[[Rudolf Frais]] *[[Robert Frangeš-Mihanović]] *[[Andrija Frank]] (sin kamnoseka Antona Franka, po rodu iz Slovenije) *[[Ignjat Franz]] (moravsko-hrv.) == G == *[[Mladen Galić]] (1934-) *[[Lily Garafulić]] (1914-2012) *[[Aleksandar Garbin]] *[[Raul Goldoni]] (1919-1983) *[[Pavao Gospodnetić]] *[[Stjepan Gračan]] (1941-2022) *[[Neda Grdinić]] *[[Mile Grgas]] (1934-2018) *[[Josip Grgevčić]] *[[Zdenko Grgić]] (bos.-hrv.) *[[Bruno Stane Grill]] (hrv.-nem.) *[[Ale Guberina|Ale (Aleksandar) Guberina]] (1946-2022) *[[Ante Guberina]] (sin zgornjega) *[[Hinko Gudac]] == H == *[[Kiril Halačev|Kiril (Ćiril) Halačev]] (bolgarsko-hrvaški) *[[Martin Hegedušić]] *[[Vladimir Herljević]] *[[René Hollós]] *[[Davorin Martin Hotko]] *[[Petar Hranuelli]] *[[Kažimir Hraste]] == I == * [[Trpimir Ivančević]] (hrv.-češki) * Ivan Rabljanin *[[Ratko Ivančić]] *[[Ante Ivanišević]] *[[Ruda Ivanković|Ruda (Rudolf) Ivanković]] *[[Ferdo Ivanščak]] *[[Sanja Iveković]] == J == *[[Ante (Soni) Jakić]] (1930-1996) *[[Stanko Jančić]] (1932-2018) *[[Želimir Janeš]] (1916-1996) *[[Ivo Jašić]] *[[Robert Jean-Ivanović]] *[[Višnja Jelačić]] (1928-2007) (keramičarka) *[[Hinko Juhn]] *[[Svjetlan Junaković]] *[[Juraj Dalmatinac]] *[[Ilija Jurić]] (Argentina) *[[Slavko Jurić]] *[[Jurina]] (15. stol.) *[[Ivan Jurišić]] - Zane == K == * [[Ksenija Kantoci]] (1909-1995) *[[Tomislav Kauzlarić]] *[[Nikola Kečanin]] *[[Ivo Kerdić|Ivo (Ivan) Kerdić]] *[[Stjepan Kičin]] *[[Šimo Klaić]] *Julije Knifer *[[Marijan Kocković]] *[[Gabrijela Kolar|Gabri(j)ela Kolar]] * [[Petar Kolarić]] * [[Slavko Kopač]] *[[Petar Kos]] (1917-2007) *[[Kosta Kostov|Kosta (Konstantin) Kostov]] *[[Ante Kostović]] *[[Ana (Anica) Kovač]] *[[Dora Kovačević]] (1951-) *[[Kuzma Kovačić]] (1952-) *[[Ivan Kožarić]] (1921-2020) *[[Ivo Krajnović]] *[[Miroslav Kraljević]] *[[Antonija Krasnik]] *[[Đorđe Kreča]] *[[Vlado Kristl]]? *[[Ivan Križanac]] *[[Alfred Krupa]] (1915-1989) *[[Andrija Krstulović|Andrija (Andro) Krstulović]] (1912-1997) *[[Mihajlo Krstulović]] *[[Frano Kršinić (kipar)|Frano Kršinić]] *[[Milan Kruhek]] * [[Paul Kufrin]] * [[Drago Kuharec]] *Mila (Milena) Kumbatović (-Gliha) *[[Mijo Kuzman]] == L == *[[Milena Lah]] (r. [[Stibilj]]) (slov.-hrv.) *[[Francesco Laurana]] (hrv.-it.) *[[Stipo Ledić]] *[[Josip Leović]]? *[[Ivan Lesiak]] *[[Jean Likić]] *[[Vasilije Lipovac|Vasilije (Vasko) Lipovac]] (1931-2006) *[[Zvonko Lončarić|Zvonko (Zvonimir) Lončarić]] - Riba *[[Ivo (Ivan) Lozica]] *[[Lujo (Alojzije) Lozica]] *[[Stevan Luketić]] (črnogor.-hrv.) *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') == M == *[[Velibor Mačukatin]] (1919-2010) *Josip Makjanić *[[Ante Marinović]] (hrv.-srb.) *[[Josip Marinović]] *[[Josip Markoz]]? *[[Marijan Matijević]] *[[Vinko Matković]] *[[Damir Matušić]] *[[Rudolf Matutinović]] *[[Ivan Meštrović]] *[[Antonio Michelazzi]] (Rijeka) *[[Valerije Michieli]] (1922-1981) *[[Slavko Miletić]] *[[Ivan Mirković]] *[[Marijan Mirt]] *[[Ivan Mitrović]] *[[Gualtiero Mocenni]] (Istra/Pula-Italija) *[[Antun Motika]]? *[[Luka Musulin]] == N == *[[Sandra Nejašmić-Pirnat]] *[[Oscar Nemon]] (hrv.-angl.) * [[Ljerka Njerš]] == O == * [[Izvor Oreb]] * [[Mirko Ostoja]] * [[Tomislav Ostoja]] == P == *[[Petar Palavičini]] (Pallavicini) *[[Julij Papič]] /[[Julije Papić]] (slov.-hrv.) *[[Nikola Pečko]] *[[Dujam Penić]] *[[Pavao Perić]] *[[Svitoslav Peruzzi]] (slov.-hrvaški) *[[Ratko Petrić]] *[[Leonard Petrović]] (15. stoletje) *[[Alfred Pilc]] (slov.?-hrv.) *[[Matija Pitinac]] *[[Josip Poljan]] (1925-2015) *Dimitrije Popović (črnogorskega rodu) *[[Vesna Popržan]] 1952- == R == * [[Ivan Rabljanin]] * [[Vanja Radauš]] *[[Željko Radmilović]] *Radovan ([[Trogir]]) * [[Kosta Angeli Radovani]] *[[Ante Rašić]] *Antun Reiner (18. stol.) * [[Ivan Rendić]] * [[Alija Rešić]] (bosansko-hrvaški: 30 let v Istri) *[[Vjenceslav Richter]] * [[Toma Rosandić|Toma (Tomo) Rosandić]] *[[Aleksandar Rukavina]] *[[Vjekoslav Rukljač]] *[[Heda Rušec]] * [[Branko Ružić]] == S == *[[Ivan Sabolić]] *[[Stipe Sikirica]] (1933-) *[[Petar Smajić]] *[[Aleksandar Srnec]] *[[Petar Stefanutti]] *[[Slavko Stolnik]] *[[Ljubomir Stahov]] (1944-) *[[Marin Studin]] (1895-1960) == Š == *[[Ljerka Šibenik]] (1935-) *[[Antun Šimek]] *Šimun Dubrovčanin *[[Boris Šimunović]] *[[Mladen Šimunović]] *[[Juraj Škarpa]] *[[Vlatka Škoro]] *Franjo Šnajdar *[[Miroslav Šutej]] *[[Rudolf Švagl-Lešić]] *[[Antun Boris Švaljek]] == T == * [[Lavoslav Torti]] *[[Josip Turkaly]] (Jozo/[[Joza Turkalj]]) == U == * [[Marija Ujević-Galetović]] (1933-2023) * [[Juraj Utješinović|Juraj (Đuka) Utješinović]] (15. stol.) == V == *[[Rudolf Valdec]] *[[Branko Vlahović]] (1924-1979) *[[Francesco Laurana|Frane Vranjanin]] / Francesco Laurana (15.stol.) *[[Jozo Vrdoljak]] *[[Nikola Vrljić]] (1980-) *[[Miro Vuco]] (1941-2025) *[[Nikola Vudrag]] *[[Šime Vulas]] (1932-2018) == Z == * [[Đurđa Zanoški]] {{seznami narodov po poklicu|kiparjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Kiparji]] [[Kategorija:Hrvaški kiparji|*]] itwhxnn7gn3oia4o520hbr1hrn3qfz9 6759572 6759570 2026-10-02T09:48:10Z ~2026-45085-22 264465 /* F */ 6759572 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[kipar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Andrija Aleši]] (Alessi) *[[Mato Andrić (kipar)]] *[[Kosta Angeli Radovani]] *[[Grga Antunac]] * [[Antun Augustinčić]] *[[Borka Avramova]] == B == *[[Antun Babić]] *[[Robert Baća]] *[[Belizar Bahorić]] *[[Vojin Bakić]] *[[Petar Barišić]] *[[Viktor Bernfest]] *[[Bruno Bersa]] *[[Lujo Bezeredi]] (Bezeredy) *[[Neven Bilić]] *[[Peruško Bogdanić]] *[[Jasna Bogdanović]] *[[Emil Bohutinsky]] *[[Kruno Bošnjak]] *[[Vojta Braniš]] (češko-hrvaški) *[[Slavko Brill]] *[[Stjepan Brlošić]] *[[Jagoda Buić]] *[[Ivan Bulimbašić]] *[[Branko Bunić]] *[[Andrija Buvina]] == C == *[[Zvonko Car]] *Šinun (Simenone) Carrara *[[Bogdan Cerovac]] (hrv./istrsko-češki) *[[Milan Cindrić]] *[[Antonio Corradini]] (italijansko-hrv.) *[[Frane Cota]] *[[Brane Crlenjak]] == Č == * [[Alojz Čargonja]] *[[Julije Čikoš-Sesija]] *[[Zlatko Čular]] *[[Mate Čvrljak]] == Ć == *[[Ferdo Ćus]] == D == * [[Ante Dabro]] *[[Vera Dajht Kralj|Vera Dajht-Kralj]] *[[Juraj Dalmatinac]] *([[Vlasta Delimar]]) *[[Josip Demirović]] - Devj *[[Iva Despić-Davidović]] *[[Branislav Dešković]] *[[Josip Diminić]] *Dominik (15. stol.) *[[Vatroslav (Ognjen) Donegani]] *[[Vatroslav Drenski]] *[[Slavomir Drinković]] *[[Šime Dujmović|Šime (Šimun) Dujmović]] * [[Ivan Duknović]] (Ioannes Dalmata/Giovanni da Tra`u) * [[Dušan Džamonja]] == F == *[[Vinko Fabris]] *[[Krešimir Farkaš]] *[[Augustin Filipović]] (hrv.-kanadski) *[[Dragutin Filipović]] *[[Lovro Findrik]] *[[Vera Fišer]] *Vinko Fišter *[[Rudolf Frais]] *[[Robert Frangeš-Mihanović]] *[[Andrija Frank]] (sin kamnoseka Antona Franka, po rodu iz Slovenije) *[[Ignjat Franz]] (moravsko-hrv.) == G == *[[Mladen Galić]] (1934-) *[[Lily Garafulić]] (1914-2012) *[[Aleksandar Garbin]] *[[Raul Goldoni]] (1919-1983) *[[Pavao Gospodnetić]] *[[Stjepan Gračan]] (1941-2022) *[[Neda Grdinić]] *[[Mile Grgas]] (1934-2018) *[[Josip Grgevčić]] *[[Zdenko Grgić]] (bos.-hrv.) *[[Bruno Stane Grill]] (hrv.-nem.) *[[Ale Guberina|Ale (Aleksandar) Guberina]] (1946-2022) *[[Ante Guberina]] (sin zgornjega) *[[Hinko Gudac]] == H == *[[Kiril Halačev|Kiril (Ćiril) Halačev]] (bolgarsko-hrvaški) *[[Martin Hegedušić]] *[[Vladimir Herljević]] *[[René Hollós]] *[[Davorin Martin Hotko]] *[[Petar Hranuelli]] *[[Kažimir Hraste]] == I == * [[Trpimir Ivančević]] (hrv.-češki) * Ivan Rabljanin *[[Ratko Ivančić]] *[[Ante Ivanišević]] *[[Ruda Ivanković|Ruda (Rudolf) Ivanković]] *[[Ferdo Ivanščak]] *[[Sanja Iveković]] == J == *[[Ante (Soni) Jakić]] (1930-1996) *[[Stanko Jančić]] (1932-2018) *[[Želimir Janeš]] (1916-1996) *[[Ivo Jašić]] *[[Robert Jean-Ivanović]] *[[Višnja Jelačić]] (1928-2007) (keramičarka) *[[Hinko Juhn]] *[[Svjetlan Junaković]] *[[Juraj Dalmatinac]] *[[Ilija Jurić]] (Argentina) *[[Slavko Jurić]] *[[Jurina]] (15. stol.) *[[Ivan Jurišić]] - Zane == K == * [[Ksenija Kantoci]] (1909-1995) *[[Tomislav Kauzlarić]] *[[Nikola Kečanin]] *[[Ivo Kerdić|Ivo (Ivan) Kerdić]] *[[Stjepan Kičin]] *[[Šimo Klaić]] *Julije Knifer *[[Marijan Kocković]] *[[Gabrijela Kolar|Gabri(j)ela Kolar]] * [[Petar Kolarić]] * [[Slavko Kopač]] *[[Petar Kos]] (1917-2007) *[[Kosta Kostov|Kosta (Konstantin) Kostov]] *[[Ante Kostović]] *[[Ana (Anica) Kovač]] *[[Dora Kovačević]] (1951-) *[[Kuzma Kovačić]] (1952-) *[[Ivan Kožarić]] (1921-2020) *[[Ivo Krajnović]] *[[Miroslav Kraljević]] *[[Antonija Krasnik]] *[[Đorđe Kreča]] *[[Vlado Kristl]]? *[[Ivan Križanac]] *[[Alfred Krupa]] (1915-1989) *[[Andrija Krstulović|Andrija (Andro) Krstulović]] (1912-1997) *[[Mihajlo Krstulović]] *[[Frano Kršinić (kipar)|Frano Kršinić]] *[[Milan Kruhek]] * [[Paul Kufrin]] * [[Drago Kuharec]] *Mila (Milena) Kumbatović (-Gliha) *[[Mijo Kuzman]] == L == *[[Milena Lah]] (r. [[Stibilj]]) (slov.-hrv.) *[[Francesco Laurana]] (hrv.-it.) *[[Stipo Ledić]] *[[Josip Leović]]? *[[Ivan Lesiak]] *[[Jean Likić]] *[[Vasilije Lipovac|Vasilije (Vasko) Lipovac]] (1931-2006) *[[Zvonko Lončarić|Zvonko (Zvonimir) Lončarić]] - Riba *[[Ivo (Ivan) Lozica]] *[[Lujo (Alojzije) Lozica]] *[[Stevan Luketić]] (črnogor.-hrv.) *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') == M == *[[Velibor Mačukatin]] (1919-2010) *Josip Makjanić *[[Ante Marinović]] (hrv.-srb.) *[[Josip Marinović]] *[[Josip Markoz]]? *[[Marijan Matijević]] *[[Vinko Matković]] *[[Damir Matušić]] *[[Rudolf Matutinović]] *[[Ivan Meštrović]] *[[Antonio Michelazzi]] (Rijeka) *[[Valerije Michieli]] (1922-1981) *[[Slavko Miletić]] *[[Ivan Mirković]] *[[Marijan Mirt]] *[[Ivan Mitrović]] *[[Gualtiero Mocenni]] (Istra/Pula-Italija) *[[Antun Motika]]? *[[Luka Musulin]] == N == *[[Sandra Nejašmić-Pirnat]] *[[Oscar Nemon]] (hrv.-angl.) * [[Ljerka Njerš]] == O == * [[Izvor Oreb]] * [[Mirko Ostoja]] * [[Tomislav Ostoja]] == P == *[[Petar Palavičini]] (Pallavicini) *[[Julij Papič]] /[[Julije Papić]] (slov.-hrv.) *[[Nikola Pečko]] *[[Dujam Penić]] *[[Pavao Perić]] *[[Svitoslav Peruzzi]] (slov.-hrvaški) *[[Ratko Petrić]] *[[Leonard Petrović]] (15. stoletje) *[[Alfred Pilc]] (slov.?-hrv.) *[[Matija Pitinac]] *[[Josip Poljan]] (1925-2015) *Dimitrije Popović (črnogorskega rodu) *[[Vesna Popržan]] 1952- == R == * [[Ivan Rabljanin]] * [[Vanja Radauš]] *[[Željko Radmilović]] *Radovan ([[Trogir]]) * [[Kosta Angeli Radovani]] *[[Ante Rašić]] *Antun Reiner (18. stol.) * [[Ivan Rendić]] * [[Alija Rešić]] (bosansko-hrvaški: 30 let v Istri) *[[Vjenceslav Richter]] * [[Toma Rosandić|Toma (Tomo) Rosandić]] *[[Aleksandar Rukavina]] *[[Vjekoslav Rukljač]] *[[Heda Rušec]] * [[Branko Ružić]] == S == *[[Ivan Sabolić]] *[[Stipe Sikirica]] (1933-) *[[Petar Smajić]] *[[Aleksandar Srnec]] *[[Petar Stefanutti]] *[[Slavko Stolnik]] *[[Ljubomir Stahov]] (1944-) *[[Marin Studin]] (1895-1960) == Š == *[[Ljerka Šibenik]] (1935-) *[[Antun Šimek]] *Šimun Dubrovčanin *[[Boris Šimunović]] *[[Mladen Šimunović]] *[[Juraj Škarpa]] *[[Vlatka Škoro]] *Franjo Šnajdar *[[Miroslav Šutej]] *[[Rudolf Švagl-Lešić]] *[[Antun Boris Švaljek]] == T == * [[Lavoslav Torti]] *[[Josip Turkaly]] (Jozo/[[Joza Turkalj]]) == U == * [[Marija Ujević-Galetović]] (1933-2023) * [[Juraj Utješinović|Juraj (Đuka) Utješinović]] (15. stol.) == V == *[[Rudolf Valdec]] *[[Branko Vlahović]] (1924-1979) *[[Francesco Laurana|Frane Vranjanin]] / Francesco Laurana (15.stol.) *[[Jozo Vrdoljak]] *[[Nikola Vrljić]] (1980-) *[[Miro Vuco]] (1941-2025) *[[Nikola Vudrag]] *[[Šime Vulas]] (1932-2018) == Z == * [[Đurđa Zanoški]] {{seznami narodov po poklicu|kiparjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Kiparji]] [[Kategorija:Hrvaški kiparji|*]] 00qgc1200qenzfd5dd60nrhqtacb5w8 6759581 6759572 2026-10-02T09:54:51Z ~2026-45085-22 264465 /* F */ 6759581 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[kipar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Andrija Aleši]] (Alessi) *[[Mato Andrić (kipar)]] *[[Kosta Angeli Radovani]] *[[Grga Antunac]] * [[Antun Augustinčić]] *[[Borka Avramova]] == B == *[[Antun Babić]] *[[Robert Baća]] *[[Belizar Bahorić]] *[[Vojin Bakić]] *[[Petar Barišić]] *[[Viktor Bernfest]] *[[Bruno Bersa]] *[[Lujo Bezeredi]] (Bezeredy) *[[Neven Bilić]] *[[Peruško Bogdanić]] *[[Jasna Bogdanović]] *[[Emil Bohutinsky]] *[[Kruno Bošnjak]] *[[Vojta Braniš]] (češko-hrvaški) *[[Slavko Brill]] *[[Stjepan Brlošić]] *[[Jagoda Buić]] *[[Ivan Bulimbašić]] *[[Branko Bunić]] *[[Andrija Buvina]] == C == *[[Zvonko Car]] *Šinun (Simenone) Carrara *[[Bogdan Cerovac]] (hrv./istrsko-češki) *[[Milan Cindrić]] *[[Antonio Corradini]] (italijansko-hrv.) *[[Frane Cota]] *[[Brane Crlenjak]] == Č == * [[Alojz Čargonja]] *[[Julije Čikoš-Sesija]] *[[Zlatko Čular]] *[[Mate Čvrljak]] == Ć == *[[Ferdo Ćus]] == D == * [[Ante Dabro]] *[[Vera Dajht Kralj|Vera Dajht-Kralj]] *[[Juraj Dalmatinac]] *([[Vlasta Delimar]]) *[[Josip Demirović]] - Devj *[[Iva Despić-Davidović]] *[[Branislav Dešković]] *[[Josip Diminić]] *Dominik (15. stol.) *[[Vatroslav (Ognjen) Donegani]] *[[Vatroslav Drenski]] *[[Slavomir Drinković]] *[[Šime Dujmović|Šime (Šimun) Dujmović]] * [[Ivan Duknović]] (Ioannes Dalmata/Giovanni da Tra`u) * [[Dušan Džamonja]] == F == *[[Vinko Fabris]] - Vinkić (1933-2009) *[[Krešimir Farkaš]] *[[Augustin Filipović]] (hrv.-kanadski) *[[Dragutin Filipović]] *[[Lovro Findrik]] *[[Vera Fišer]] *Vinko Fišter *[[Rudolf Frais]] *[[Robert Frangeš-Mihanović]] *[[Andrija Frank]] (sin kamnoseka Antona Franka, po rodu iz Slovenije) *[[Ignjat Franz]] (moravsko-hrv.) == G == *[[Mladen Galić]] (1934-) *[[Lily Garafulić]] (1914-2012) *[[Aleksandar Garbin]] *[[Raul Goldoni]] (1919-1983) *[[Pavao Gospodnetić]] *[[Stjepan Gračan]] (1941-2022) *[[Neda Grdinić]] *[[Mile Grgas]] (1934-2018) *[[Josip Grgevčić]] *[[Zdenko Grgić]] (bos.-hrv.) *[[Bruno Stane Grill]] (hrv.-nem.) *[[Ale Guberina|Ale (Aleksandar) Guberina]] (1946-2022) *[[Ante Guberina]] (sin zgornjega) *[[Hinko Gudac]] == H == *[[Kiril Halačev|Kiril (Ćiril) Halačev]] (bolgarsko-hrvaški) *[[Martin Hegedušić]] *[[Vladimir Herljević]] *[[René Hollós]] *[[Davorin Martin Hotko]] *[[Petar Hranuelli]] *[[Kažimir Hraste]] == I == * [[Trpimir Ivančević]] (hrv.-češki) * Ivan Rabljanin *[[Ratko Ivančić]] *[[Ante Ivanišević]] *[[Ruda Ivanković|Ruda (Rudolf) Ivanković]] *[[Ferdo Ivanščak]] *[[Sanja Iveković]] == J == *[[Ante (Soni) Jakić]] (1930-1996) *[[Stanko Jančić]] (1932-2018) *[[Želimir Janeš]] (1916-1996) *[[Ivo Jašić]] *[[Robert Jean-Ivanović]] *[[Višnja Jelačić]] (1928-2007) (keramičarka) *[[Hinko Juhn]] *[[Svjetlan Junaković]] *[[Juraj Dalmatinac]] *[[Ilija Jurić]] (Argentina) *[[Slavko Jurić]] *[[Jurina]] (15. stol.) *[[Ivan Jurišić]] - Zane == K == * [[Ksenija Kantoci]] (1909-1995) *[[Tomislav Kauzlarić]] *[[Nikola Kečanin]] *[[Ivo Kerdić|Ivo (Ivan) Kerdić]] *[[Stjepan Kičin]] *[[Šimo Klaić]] *Julije Knifer *[[Marijan Kocković]] *[[Gabrijela Kolar|Gabri(j)ela Kolar]] * [[Petar Kolarić]] * [[Slavko Kopač]] *[[Petar Kos]] (1917-2007) *[[Kosta Kostov|Kosta (Konstantin) Kostov]] *[[Ante Kostović]] *[[Ana (Anica) Kovač]] *[[Dora Kovačević]] (1951-) *[[Kuzma Kovačić]] (1952-) *[[Ivan Kožarić]] (1921-2020) *[[Ivo Krajnović]] *[[Miroslav Kraljević]] *[[Antonija Krasnik]] *[[Đorđe Kreča]] *[[Vlado Kristl]]? *[[Ivan Križanac]] *[[Alfred Krupa]] (1915-1989) *[[Andrija Krstulović|Andrija (Andro) Krstulović]] (1912-1997) *[[Mihajlo Krstulović]] *[[Frano Kršinić (kipar)|Frano Kršinić]] *[[Milan Kruhek]] * [[Paul Kufrin]] * [[Drago Kuharec]] *Mila (Milena) Kumbatović (-Gliha) *[[Mijo Kuzman]] == L == *[[Milena Lah]] (r. [[Stibilj]]) (slov.-hrv.) *[[Francesco Laurana]] (hrv.-it.) *[[Stipo Ledić]] *[[Josip Leović]]? *[[Ivan Lesiak]] *[[Jean Likić]] *[[Vasilije Lipovac|Vasilije (Vasko) Lipovac]] (1931-2006) *[[Zvonko Lončarić|Zvonko (Zvonimir) Lončarić]] - Riba *[[Ivo (Ivan) Lozica]] *[[Lujo (Alojzije) Lozica]] *[[Stevan Luketić]] (črnogor.-hrv.) *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') == M == *[[Velibor Mačukatin]] (1919-2010) *Josip Makjanić *[[Ante Marinović]] (hrv.-srb.) *[[Josip Marinović]] *[[Josip Markoz]]? *[[Marijan Matijević]] *[[Vinko Matković]] *[[Damir Matušić]] *[[Rudolf Matutinović]] *[[Ivan Meštrović]] *[[Antonio Michelazzi]] (Rijeka) *[[Valerije Michieli]] (1922-1981) *[[Slavko Miletić]] *[[Ivan Mirković]] *[[Marijan Mirt]] *[[Ivan Mitrović]] *[[Gualtiero Mocenni]] (Istra/Pula-Italija) *[[Antun Motika]]? *[[Luka Musulin]] == N == *[[Sandra Nejašmić-Pirnat]] *[[Oscar Nemon]] (hrv.-angl.) * [[Ljerka Njerš]] == O == * [[Izvor Oreb]] * [[Mirko Ostoja]] * [[Tomislav Ostoja]] == P == *[[Petar Palavičini]] (Pallavicini) *[[Julij Papič]] /[[Julije Papić]] (slov.-hrv.) *[[Nikola Pečko]] *[[Dujam Penić]] *[[Pavao Perić]] *[[Svitoslav Peruzzi]] (slov.-hrvaški) *[[Ratko Petrić]] *[[Leonard Petrović]] (15. stoletje) *[[Alfred Pilc]] (slov.?-hrv.) *[[Matija Pitinac]] *[[Josip Poljan]] (1925-2015) *Dimitrije Popović (črnogorskega rodu) *[[Vesna Popržan]] 1952- == R == * [[Ivan Rabljanin]] * [[Vanja Radauš]] *[[Željko Radmilović]] *Radovan ([[Trogir]]) * [[Kosta Angeli Radovani]] *[[Ante Rašić]] *Antun Reiner (18. stol.) * [[Ivan Rendić]] * [[Alija Rešić]] (bosansko-hrvaški: 30 let v Istri) *[[Vjenceslav Richter]] * [[Toma Rosandić|Toma (Tomo) Rosandić]] *[[Aleksandar Rukavina]] *[[Vjekoslav Rukljač]] *[[Heda Rušec]] * [[Branko Ružić]] == S == *[[Ivan Sabolić]] *[[Stipe Sikirica]] (1933-) *[[Petar Smajić]] *[[Aleksandar Srnec]] *[[Petar Stefanutti]] *[[Slavko Stolnik]] *[[Ljubomir Stahov]] (1944-) *[[Marin Studin]] (1895-1960) == Š == *[[Ljerka Šibenik]] (1935-) *[[Antun Šimek]] *Šimun Dubrovčanin *[[Boris Šimunović]] *[[Mladen Šimunović]] *[[Juraj Škarpa]] *[[Vlatka Škoro]] *Franjo Šnajdar *[[Miroslav Šutej]] *[[Rudolf Švagl-Lešić]] *[[Antun Boris Švaljek]] == T == * [[Lavoslav Torti]] *[[Josip Turkaly]] (Jozo/[[Joza Turkalj]]) == U == * [[Marija Ujević-Galetović]] (1933-2023) * [[Juraj Utješinović|Juraj (Đuka) Utješinović]] (15. stol.) == V == *[[Rudolf Valdec]] *[[Branko Vlahović]] (1924-1979) *[[Francesco Laurana|Frane Vranjanin]] / Francesco Laurana (15.stol.) *[[Jozo Vrdoljak]] *[[Nikola Vrljić]] (1980-) *[[Miro Vuco]] (1941-2025) *[[Nikola Vudrag]] *[[Šime Vulas]] (1932-2018) == Z == * [[Đurđa Zanoški]] {{seznami narodov po poklicu|kiparjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Kiparji]] [[Kategorija:Hrvaški kiparji|*]] fvwgtnzo4n8evnd4hferqdbmde3oje4 6759605 6759581 2026-10-02T10:45:21Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6759605 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[kipar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Andrija Aleši]] (Alessi) *[[Mato Andrić (kipar)]] *[[Kosta Angeli Radovani]] *[[Grga Antunac]] * [[Antun Augustinčić]] *[[Borka Avramova]] == B == *[[Antun Babić]] *[[Robert Baća]] *[[Belizar Bahorić]] *[[Vojin Bakić]] *[[Petar Barišić]] *[[Viktor Bernfest]] *[[Bruno Bersa]] *[[Lujo Bezeredi]] (Bezeredy) *[[Neven Bilić]] *[[Peruško Bogdanić]] *[[Jasna Bogdanović]] *[[Emil Bohutinsky]]/Emil Bohutinski *[[Kruno Bošnjak]] *[[Vojta Braniš]] (češko-hrvaški) *[[Slavko Brill]] *[[Stjepan Brlošić]] *[[Jagoda Buić]] *[[Ivan Bulimbašić]] *[[Branko Bunić]] *[[Andrija Buvina]] == C == *[[Zvonko Car]] *Šinun (Simenone) Carrara *[[Bogdan Cerovac]] (hrv./istrsko-češki) *[[Milan Cindrić]] *[[Antonio Corradini]] (italijansko-hrv.) *[[Frane Cota]] *[[Brane Crlenjak]] == Č == * [[Alojz Čargonja]] *[[Julije Čikoš-Sesija]] *[[Zlatko Čular]] *[[Mate Čvrljak]] == Ć == *[[Ferdo Ćus]] == D == * [[Ante Dabro]] *[[Vera Dajht Kralj|Vera Dajht-Kralj]] *[[Juraj Dalmatinac]] *([[Vlasta Delimar]]) *[[Josip Demirović]] - Devj *[[Iva Despić-Davidović]] *[[Branislav Dešković]] *[[Josip Diminić]] *Dominik (15. stol.) *[[Vatroslav (Ognjen) Donegani]] *[[Vatroslav Drenski]] *[[Slavomir Drinković]] *[[Šime Dujmović|Šime (Šimun) Dujmović]] * [[Ivan Duknović]] (Ioannes Dalmata/Giovanni da Tra`u) * [[Dušan Džamonja]] == F == *[[Vinko Fabris]] - Vinkić (1933-2009) *[[Krešimir Farkaš]] *[[Augustin Filipović]] (hrv.-kanadski) *[[Dragutin Filipović]] *[[Lovro Findrik]] *[[Vera Fišer]] *Vinko Fišter *[[Rudolf Frais]] *[[Robert Frangeš-Mihanović]] *[[Andrija Frank]] (sin kamnoseka Antona Franka, po rodu iz Slovenije) *[[Ignjat Franz]] (moravsko-hrv.) == G == *[[Mladen Galić]] (1934-) *[[Lily Garafulić]] (1914-2012) *[[Aleksandar Garbin]] *[[Raul Goldoni]] (1919-1983) *[[Pavao Gospodnetić]] *[[Stjepan Gračan]] (1941-2022) *[[Neda Grdinić]] *[[Mile Grgas]] (1934-2018) *[[Josip Grgevčić]] *[[Zdenko Grgić]] (bos.-hrv.) *[[Bruno Stane Grill]] (hrv.-nem.) *[[Ale Guberina|Ale (Aleksandar) Guberina]] (1946-2022) *[[Ante Guberina]] (sin zgornjega) *[[Hinko Gudac]] == H == *[[Kiril Halačev|Kiril (Ćiril) Halačev]] (bolgarsko-hrvaški) *[[Martin Hegedušić]] *[[Vladimir Herljević]] *[[René Hollós]] *[[Davorin Martin Hotko]] *[[Petar Hranuelli]] *[[Kažimir Hraste]] == I == * [[Trpimir Ivančević]] (hrv.-češki) * Ivan Rabljanin *[[Ratko Ivančić]] *[[Ante Ivanišević]] *[[Ruda Ivanković|Ruda (Rudolf) Ivanković]] *[[Ferdo Ivanščak]] *[[Sanja Iveković]] == J == *[[Ante (Soni) Jakić]] (1930-1996) *[[Stanko Jančić]] (1932-2018) *[[Želimir Janeš]] (1916-1996) *[[Ivo Jašić]] *[[Robert Jean-Ivanović]] *[[Višnja Jelačić]] (1928-2007) (keramičarka) *[[Hinko Juhn]] *[[Svjetlan Junaković]] *[[Juraj Dalmatinac]] *[[Ilija Jurić]] (Argentina) *[[Slavko Jurić]] *[[Jurina]] (15. stol.) *[[Ivan Jurišić]] - Zane == K == * [[Ksenija Kantoci]] (1909-1995) *[[Tomislav Kauzlarić]] *[[Nikola Kečanin]] *[[Ivo Kerdić|Ivo (Ivan) Kerdić]] *[[Stjepan Kičin]] *[[Šimo Klaić]] *Julije Knifer *[[Marijan Kocković]] *[[Gabrijela Kolar|Gabri(j)ela Kolar]] * [[Petar Kolarić]] * [[Slavko Kopač]] *[[Petar Kos]] (1917-2007) *[[Kosta Kostov|Kosta (Konstantin) Kostov]] *[[Ante Kostović]] *[[Ana (Anica) Kovač]] *[[Dora Kovačević]] (1951-) *[[Kuzma Kovačić]] (1952-) *[[Ivan Kožarić]] (1921-2020) *[[Ivo Krajnović]] *[[Miroslav Kraljević]] *[[Antonija Krasnik]] *[[Đorđe Kreča]] *[[Vlado Kristl]]? *[[Ivan Križanac]] *[[Alfred Krupa]] (1915-1989) *[[Andrija Krstulović|Andrija (Andro) Krstulović]] (1912-1997) *[[Mihajlo Krstulović]] *[[Frano Kršinić (kipar)|Frano Kršinić]] *[[Milan Kruhek]] * [[Paul Kufrin]] * [[Drago Kuharec]] *Mila (Milena) Kumbatović (-Gliha) *[[Mijo Kuzman]] == L == *[[Milena Lah]] (r. [[Stibilj]]) (slov.-hrv.) *[[Francesco Laurana]] (hrv.-it.) *[[Stipo Ledić]] *[[Josip Leović]]? *[[Ivan Lesiak]] *[[Jean Likić]] *[[Vasilije Lipovac|Vasilije (Vasko) Lipovac]] (1931-2006) *[[Zvonko Lončarić|Zvonko (Zvonimir) Lončarić]] - Riba *[[Ivo (Ivan) Lozica]] *[[Lujo (Alojzije) Lozica]] *[[Stevan Luketić]] (črnogor.-hrv.) *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') == M == *[[Velibor Mačukatin]] (1919-2010) *Josip Makjanić *[[Ante Marinović]] (hrv.-srb.) *[[Josip Marinović]] *[[Josip Markoz]]? *[[Marijan Matijević]] *[[Vinko Matković]] *[[Damir Matušić]] *[[Rudolf Matutinović]] *[[Ivan Meštrović]] *[[Antonio Michelazzi]] (Rijeka) *[[Valerije Michieli]] (1922-1981) *[[Slavko Miletić]] *[[Ivan Mirković]] *[[Marijan Mirt]] *[[Ivan Mitrović]] *[[Gualtiero Mocenni]] (Istra/Pula-Italija) *[[Antun Motika]]? *[[Luka Musulin]] == N == *[[Sandra Nejašmić-Pirnat]] *[[Oscar Nemon]] (hrv.-angl.) * [[Ljerka Njerš]] == O == * [[Izvor Oreb]] * [[Mirko Ostoja]] * [[Tomislav Ostoja]] == P == *[[Petar Palavičini]] (Pallavicini) *[[Julij Papič]] /[[Julije Papić]] (slov.-hrv.) *[[Nikola Pečko]] *[[Dujam Penić]] *[[Pavao Perić]] *[[Svitoslav Peruzzi]] (slov.-hrvaški) *[[Ratko Petrić]] *[[Leonard Petrović]] (15. stoletje) *[[Alfred Pilc]] (slov.?-hrv.) *[[Matija Pitinac]] *[[Josip Poljan]] (1925-2015) *Dimitrije Popović (črnogorskega rodu) *[[Vesna Popržan]] 1952- == R == * [[Ivan Rabljanin]] * [[Vanja Radauš]] *[[Željko Radmilović]] *Radovan ([[Trogir]]) * [[Kosta Angeli Radovani]] *[[Ante Rašić]] *Antun Reiner (18. stol.) * [[Ivan Rendić]] * [[Alija Rešić]] (bosansko-hrvaški: 30 let v Istri) *[[Vjenceslav Richter]] * [[Toma Rosandić|Toma (Tomo) Rosandić]] *[[Aleksandar Rukavina]] *[[Vjekoslav Rukljač]] *[[Heda Rušec]] * [[Branko Ružić]] == S == *[[Ivan Sabolić]] *[[Stipe Sikirica]] (1933-) *[[Petar Smajić]] *[[Aleksandar Srnec]] *[[Petar Stefanutti]] *[[Slavko Stolnik]] *[[Ljubomir Stahov]] (1944-) *[[Marin Studin]] (1895-1960) == Š == *[[Ljerka Šibenik]] (1935-) *[[Antun Šimek]] *Šimun Dubrovčanin *[[Boris Šimunović]] *[[Mladen Šimunović]] *[[Juraj Škarpa]] *[[Vlatka Škoro]] *Franjo Šnajdar *[[Miroslav Šutej]] *[[Rudolf Švagl-Lešić]] *[[Antun Boris Švaljek]] == T == * [[Lavoslav Torti]] *[[Josip Turkaly]] (Jozo/[[Joza Turkalj]]) == U == * [[Marija Ujević-Galetović]] (1933-2023) * [[Juraj Utješinović|Juraj (Đuka) Utješinović]] (15. stol.) == V == *[[Rudolf Valdec]] *[[Branko Vlahović]] (1924-1979) *[[Francesco Laurana|Frane Vranjanin]] / Francesco Laurana (15.stol.) *[[Jozo Vrdoljak]] *[[Nikola Vrljić]] (1980-) *[[Miro Vuco]] (1941-2025) *[[Nikola Vudrag]] *[[Šime Vulas]] (1932-2018) == Z == * [[Đurđa Zanoški]] {{seznami narodov po poklicu|kiparjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Kiparji]] [[Kategorija:Hrvaški kiparji|*]] ncrsl2fl6q6q1s37iwd2freuq092eod Seznam hrvaških slikarjev 0 49826 6759574 6654402 2026-10-02T09:49:39Z ~2026-45085-22 264465 6759574 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[slikar]]jev in grafikov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Ante Abramović]] *([[Alfred Albini]]) *[[Oskar Alexander]] *[[Albert Andjelović]] *[[Maja Andrić-Todić]] (hrv.-slov.) *[[Ivan Antolčić]] *Anton s Padove (Kašćerga) *[[Marko Antonini]] *[[Kristofor Nikolin Antunović]] *[[Stojan Aralica]] *[[Nevenka Arbanas]] *[[Anton Archer]] *[[Niko Armanda]] *[[Anton (Toni) Aron|Anton(-un) (Toni/Antal) Aron]] (hrv.-nem.) *Mihajlo Arsovski ? *[[Lovro Artuković]] *[[Ivo Auer]] *[[Robert Auer]] *[[Leopoldina Auer-Schmidt]] == B == *[[Dubravka Babić]] *[[Antun Babić]] *[[Ljubo Babić (slikar)|Ljubo Babić]] *[[Marcel Bačić]] * [[Robert Baća]] * [[Frano Baće]] *[[Antun Bahunek]] *[[Branko Bahunek]] * [[Sreto Balaš]] *[[Zvonimir Balog]] *[[Jelena Bando]] *[[Zianida Bandur]] *[[Antun Barač]] *[[Biserka Baretić]] *[[Quintino Bassani]] *[[Ljubomir Bašić]] *[[Vinko Bavčević]] *[[Branko Becić]] * [[Vladimir Becić]] *[[Milka Bedeković]] *[[Koraljka Beker]] * [[Federiko Benković]] *[[Ivan Benković]] *[[Mato Benković]] *[[Dragan Beraković]] *[[Bernard Porečanin]] *[[Anka Bestal]] *[[Josip Bifel]] *[[Milivoj Bijelić]] Charles (Carlo) Billich (hrv.-avstralski) *[[Tomislav Marijan Bilosnić]] *[[Stevo Binički]] *[[Ferdo Bis]] *[[Martin Bizjak (1929-2017)|Martin Bizjak]] (slov.-hrv.) *[[Blaž Jurjev Trogiranin]] *[[Emil Bobanovič-Čolić]] *[[Ana Bogdanović]] *[[Vjera Bojničić]] (-Zamola) *[[Gašpar Bolković-Pik]] *[[Vesna Borčić]] *[[Željko Borčić]] *[[Zoe Borelli-Vranska-Alačević]] *[[Milenko Bosanac|Mil(j)enko-Minja Bosanac]] *[[Melita Bošnjak]] *[[Josip Botteri]] - Dini *[[Josip-Dini Botteri]] * ([[Zlatko Bourek]]) *[[Drago Brajak - Kralj]] *[[Marčelo Brajnović]] *[[Zvjezdana Brajnović]] (r. [[Hegedušić]]) *[[Sonja Braović]] *[[Franjo Bratanić]] *[[Jakov Bratanić]] *[[Truda Braun-Šaban]] *[[Vjekoslav Brešić]] (bosensko-hrvaški) *[[Lavoslav Breyer]] *[[Dušan Brkić]] *[[Matej Brodnik]] (Matija Brodnik) (slovensko-hrvaški) *[[Marija Brusić-Kovačica]] *[[Boris Bućan]] *[[Jakov Budeša]] * [[Jagoda Buić]] (1930-2022) *[[Josip Bukal]] * [[Vlaho Bukovac]] * [[Ivanka Bukovac-Javorski]] * [[Jelica Bukovac-Radosavljević]] *[[Eugen Buktenica]] - Đenko *[[Vicko Buktenica]] *[[Bruno Bulić]] *[[Aleksandar Buneta]] *[[Rudolf Bunk]] (nem.-hrv.) *[[Tomislav Buntak]] *[[Narcis Burić]] *[[Ema Bursać]] *[[Daniel Butala]] *([[Milan Butozan]]) *[[Joso Bužan]] == C == *[[Bogumil Car]] *[[Dora Car]] *[[Ante Cetin]] *[[Nataša Cetinić]] *[[Ljudevit Cetinović]] *[[Renata Chalupa]] *[[Tomislav Ciko]] *[[Milan Cmelić]] *Josip (Beppe) Colonna (hrv.-it.) *[[Amalija Conrad von Hötzendorf]] *[[Franjo Conrad von Hötzendorf]] *[[Hugo Conrad von Hötzendorf]] *[[Brane Crlenjak]] *[[Menci Clement Crnčić]] *[[Lina Crnčić-Virant]] *[[Josip Crnobori]] *[[Stjepan Crnota]] *[[Zvane Cusmina]] *[[Roksa Cuvaj-Zurunić]] *[[Dragica Cvek-Jordan]] == Č == * ([[Jaroslav Čermák]]) *[[Vilim Čerić]] *[[Bela Čikoš-Sesija]] *[[Julije Čikoš-Sesija]] == Ć == *[[Ivan Ćaće]] ? *[[Zdravko Ćosić]] * [[Blaž Ćuk]] *[[Zvonimir Ćuk]] == D == *[[Ivan Nepomuk Debeljaković]] *[[Bogdan Debenjak]] *[[Josip Demirović]] - Devj *[[Boris Demur]] *[[Anton Depope]] *[[Mihovil Depope]] *[[Marijan Detoni]] *[[Josip Diminić]] *[[Lovro Dobričević Marinov]] *[[Juraj Dobrović]] * [[Petar Dobrović]] *[[Vladimir Dodig]] - Trokut * [[Boris Dogan]] *[[Nenad Dogan]]? *[[Maja Dolenčić-Malešević]] *[[Franjo Dolenec|Franjo (Francina) Dolenec]] * [[Ivan Domac]] *[[Luka Domac]] *[[Svetozar Domić]] *[[Rudolf Donassy]] *[[Vinko Draganja]] *[[Nikola Dragarić]] *[[Julija Drašković]] (Erdődy) *[[Zorislav Drempetić-Hrčić]] * [[Zdravko Ducković]] *[[Cata Dujšin-Ribar]] (1897-1994) *[[Ivo Dulčić]] *[[Zoran Durbić]] * [[Dušan Džamonja]]? == Đ == * [[Nevenka Đorđević-Tomašević]] *[[Milenko Đurić]] == E == * [[Marta Ehrlich Tompa]] *[[Višnja Ercegović]] *[[Joško Eterović]] == F == *[[Jerko Fabković]] *[[Jadranka Fatur]] *[[Emerik Feješ]] *[[Eugen Feller]] *[[Ljerka Filakovac]] *[[Vladimir Filakovac]] *[[Konrad Filip]] *[[Augustin Filipović]] *[[Dražen Filipović - Pegla]] *[[Franjo Filipović]] *[[Vicko Fiskovič]] *[[Vera Fišer]] *[[Vinko Fišter]] *[[Enrico Fonda]] *[[Aleksander Forenbacher]] *[[Vinko Foretić (slikar)]] *[[Rudolf Frais]] *[[Branka Frangeš Hegedušić]] *[[Robert Frangeš Mihanović]] *[[Ante Franičević]] *[[Petar Franjić]] *[[Claudio Frank]] *[[Toni Franović]] *[[Đuro Friedrich]] *[[Ivo Friščić]] == G == *[[Mladen Galić]] *[[Ivo Gattin]] *[[Pavao Gavranić]] *[[Dragan Gaži]] * [[Vilko Gecan]] * [[Ivan Generalić]] *[[Josip Generalić]] *[[Mato Gereci]] *[[Dubravko Gjivan]] *[[Milenko Gjurić]] * [[Oton Gliha]] *[[Vilko Gliha Selan]] * [[Olaf Globočnik]] *[[Antun Gojak]] *[[Stipe Golac]] *[[Raul Goldoni]] *[[Milan Goldschmiedt]] *[[Predrag Goll]] *[[Viktor Goričan]] *[[Zdenko Gradiš]] *[[Josip Granić]] (bos.-hrv.) *[[Milan Glavurtić]] *[[Ivo Grbić]] *[[Slavko Grčko]] *[[Vinko Grdan]] (hrv.-srb.) *[[Petar Grgec]] *[[Dubravka Grgić]] (r. Čeprnić) *[[Bruno Stane Grill]] *[[Hinko Gudac]] *[[Ivan Gundrum]] *[[Tomislav Gusić]] *[[Marijan Guvo]] *[[Slava Gvozdić]] == H == *[[Fadil Hadžić]] (bos.-hrv.)? * [[Antun Haller]] *[[Fridrik Hamerlić]] (Hamerlitz) *[[Mihajlo Hamzić]] *[[Aleksej Vasiljevič Hanzen]] (rusko-hrvaški) *[[Živko Haramija]] *[[Josip Hartl]] * [[Krsto Hegedušić]] *([[Vlasta Hegedušić]]) *[[Željko Hegedušić]] *[[Branka Hegedušić-Frangeš]] *[[Ivan Heil]] *[[Josip (Pepe) Henneberg]] *[[Vladimir Herceg]] *[[Ivan Herman]] * [[Oskar Herman]] *Božidar Hlavaček (Doron Hen) (hrv.-izraelski) *[[Italo (Kamilo) Hochetlinger]] *[[Josip Hohnjec (slikar)]] *[[René Hollós]] *[[Marko Horvacki]] *[[Gabrijel Horvat]] *[[Miljenko Horvat]] *[[Franjo Hoti]] *[[Ervin Hotko]] *[[Hugo Hötzendorf]] *[[Tomislav Hruškovec]] == I == *[[Nikola Ignjatović]] *[[Basilio Ivanković]] *([[Joza Ivanišević]]) *[[Ljubo Ivančić]] *[[Nina Ivančić]] *[[Drago Ivanišević]] *[[Tomislav Ivanišin]] *[[Basilio Ivanković]] *Stjepan Ivanović * [[Oton Iveković]] *[[Sanja Iveković]] *[[Janez iz Kastva|Ivan (Janez) iz Kastva]] == J == * [[Slavko Jagačić]] *([[Viktor Jagš]]) *[[Petar Jakelić]] *[[Vlado Jakelić]] *[[Albina Jakić]] (slov.-hrv.) *[[Ivan (Antun) Jakić]] *(Ivan Jakobčić) *(Josip Jakopčić) *[[Drago Jančić]] *[[Jozo (Josip) Janda]] *[[Ratko Janjić|Ratko "Jobo" Janjić]] *[[Miljenko (Mile) Janković]] *([[Franz Jaschke]]) *[[Marinko Jelača]] *[[Dalibor Jelavić]] *[[Božidar (Božo) Jelenić]] *[[Vladimir Jelić]] *[[Guido Jeny]] *[[Marijan Jevšovar]] * [[Ignjat Job]] *[[Cvijeta Job Jeličić]] *[[Martin Jonaš]] * [[Vasilije Jordan]] *[[Stanoje Jovanović|Stanoje (Alojzije) Jovanović]] *[[Svjetlan Junaković]] *[[Leo Junek]] (1899-1993) (hrv.-franc.) *[[Drago Jurak]] *[[Duje Jurić]] == K == *[[Ivo Kalina]] *[[Jagoda Kaloper]] (1947-2016) * ([[Bosko Karanović|Boško Karanović]])? *[[Vjekoslav Karas]] *[[Lidija Kašpar-Stranić]] *[[Ante Kaštelančić]] *[[Krešimir Katić]] *[[Špiro Katić]] *[[Ante Katunarić]] *[[Petar Katušić]] *[[Anđelko Kaurić]] *[[Zlatko Kauzlarić - Atač]] *[[Vanja Kavurić]] * [[Nives Kavurić-Kurtović]] (1938-2016) * [[Zvonimir Keček]] *[[Antun Keller]] (Anton Koler) *[[Krunoslav Kern]] *[[Zlatko Keser]] *[[Jurica Kezić]] *[[Ferdo Kikerec]] (Quiquerez) * [[Albert Kinert]] *[[Ivan Kinkela]] *[[Željko Kipke]] *[[Josip Kirin]] * [[Vladimir Kirin|Vladimir (Vlado) Kirin]] *[[Antun (Anton) Kirinčić]] *[[Jozo Kljaković|Jozo (Joza) Kljaković]] *[[Živko Kljaković]] *[[Mira Klobučar]] (r. [[Ehrlich]]) *Ivan Klobučarić *[[Franjo Klopotan]] * [[Juraj Julije Klović]] * [[Joko (Ivan) Knežević]] * [[Julije Knifer|Julije Knif(f)er]] * Božidar Kocmut (grafični oblikovalec) * [[Tripo Kokolja]] *[[Eugen Kokot]] *[[Dušan Kokotović]] *[[Ana Kolega]] *[[Marijan Kolesar]] *[[Tomislav Kolombar]] *[[Ljubomir Ljupko Kolovrat]] *[[Igor Konjušak]] (hrv.-bos.?) *[[France Kopač|Franc (Franjo) Kopač]] (slov.-hrv.) *[[Slavko Kopač]] *[[Božidar (Božo) Kopić]] *[[Franjo Koren]] *[[Petar Kos]] *[[Vera Kos-Paliska]] *[[Marija Branka Košković]] *[[Nikola Koydl]] *[[Branko Kovačević]] * [[Edo Kovačević]] *[[Ferdo Kovačević]] *[[Jelena Kovačević]] * [[Mato Kovačević]] *[[Bosiljka Kovačević-Mijatović]] *[[Josip Kovačić]] *[[Mijo Kovačić]] *[[Sonja Kovačić-Tajčević]] *[[Radivoj Krainer]] *[[Ladislav Kralj-Međimurec]] *[[Miroslav Kraljević]] *[[Mira Kraljević-Donassy]] *[[Antonija Krasnik]] *[[Živa Kraus]] *[[Kristijan Kreković]] *[[Mirna Krešić]] *[[Milan Kren]] *[[Vlado Kristl]] *[[Tomislav Krizman]] *[[Anka Krizmanić]] *[[Eugen Krstulović]] *[[Ivan Krstulović]] *[[Maksim Krstulović]] *[[Izidor Kršnjavi|Izidor (Iso) Kršnjavi]] * [[Alfred Krupa]] (polj.-hrv.) * [[Alfred Freddy Krupa]] *[[Mihovil Krušlin]] (bos.-hrv.) *[[Rudolf Krušnjak]] *[[Bruno Kučan]] *[[Lucie Kučera-Buhmeister]] *[[Sergej Kučinski]] * [[Ante Kuduz]] *[[Ivan Kuduz]] *[[Vladimir Kuharić]] *[[Hajrudin Kujundžić]] (bos.-hrv.) *[[Stjepan Kukec]] *[[Priska Kulčar]] *[[Vatroslav Kuliš]] * [[Ferdinand Kulmer]] *[[Ante Kuman]] *Mila (Milena) Kumbatović (-Gliha) *[[Aleksandar Kumrić]] (hrv.-srb.) *[[Vera Kuntner|Vera]] [[August Kunz|(Drechler-)]] [[Kuntner]] *[[August Kunz]] (Kunc) *[[Ante Kuzman]] == L == *[[Jure (Juraj) Labaš]] *[[Rudi (Rudolf) Labaš]] *[[Ivan Lacković-Croata]] (&Jadranka Relota Croata) *[[Stjepan Lahovsky]] *[[Josip Lalić]] *[[Željko Lapuh]] *[[Zlatko Latković]] *[[Josip Leović]] *[[Ivan Lesiak]] ? *[[Vilim Leskošek]] *[[Fedor Ličina]] - Pip * [[Gustav Likan]] (prv. August Haueise) * [[Franjo Likar]] *[[Boro Likić]] (hrv.-srb.?) *[[Jean Likić]] * [[Vasko Lipovac]] *[[Zvonimir Lončarić]] *([[Željko Lordanič|Željko Lordanić]]) *[[Branko Lovak]] *[[Ivan Lovrenčić]] *[[Valentin Lukas]] (Lucaz) *[[Zvonimir Lukinović]] *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') ? *[[Veljko Lužaić]] *[[Stjepan Lypoldt]] (1806-1901) == M == * [[Dora Maar]]? (''Henriette Theodora Markovitch''/hrv.-fr.) *[[Mladen Macolić]] *[[Nevenka Macolić]] *[[Jakša Magaš]] *[[Miron Makanec]] *Marta (Dunja) Makanec-Filipčić *[[Fedor Malančec]] *[[Dušan Malešević]] *Rudolf Ernst Marčić ([[Rudolf Marčič]]) *[[Antun Maračić]] *[[Boris Mardešić]] *[[Vladimir Marenić]] *[[Jasna Maretić]] (-Diminić) *[[Slavko Marić]] *[[Miho Antun Marinković]] (hrv.-srb.) *[[Grga Marjanović]] *[[Vlado Marjanović]] (hrv.-bosanski) *[[Rafo Martini]] *[[Anka Martinić]] *([[Dalibor Martinis]]) *([[Bruno Mascarelli]]) *[[Antun Masle]] *[[Nikola Mašić]] *[[Krešo Mateljan]] *[[Antun Mateš]] *[[Zora Matić]] *[[Ines Matijević Cakić]] *[[Ivka Matina-Marinković]] *[[Roko Matjašić]] *[[Andrija Maurović]] (tudi risar stripov) *[[Marijan Mavrić]] *[[Celestin Medović|Celestin (Mato) Medović]] * [[Andrija Medulić]] *[[Martin Mehkek]] *[[Julije Meissner]] *[[Dragan Melkus]] *[[Ivana Meller Tomljenović]] *[[Mario Mendica]] *[[Virgil Meneghello Dinčić]] *[[Mate Meneghello Rodić]] *[[Goran Merkaš]] *Adolfo Methudy (avstr.-hrv.) *[[Maksimilijan Methudy]] *[[Antun Mezdjić]] *[[Jakov Miani]] (beneško-dalamtinski) *[[Valerije Michieli]] *[[Branko Micić]] (''Branko Ve Poljanski'') *[[Milan Mičin]] (hrv.-it.) *[[Karolina Mihanović]] *[[Zvonimir Mihanović]] *[[Kasja Mijatović Uhlik]] *[[Karlo Mijić]] *[[Matko Mijić]] *[[Rade Mikačić]] *[[Mario Mikulić]] *[[Spiridion Milanese]] *[[Bruno Milić]] *[[Zdravko Milić]] *[[Ivan Mirković]] *[[Marijan Mirt]] * [[Bogdan Miščević]] * [[Jerolim Miše]] *[[Marojica Mitrović]] *[[Ivan Moretti]] *Josip (Giuseppe) Moretti Zajc *[[Tina Morpurgo]] *[[Albert Mosé]] * [[Antun Motika]] *[[Franjo Mraz]] *[[Josip Franjo Mücke]] *[[Vilim Muha]] *[[Omer Mujadžić]] (bos.-hrvaški) *[[Marijana Muljević]] *[[Antun Müntzberger]] *[[Marko Murat]] * [[Edo Murtić]] == N == *[[Josip Nađ]] *[[Virgilije Nevjestić]] *[[Vera Nikolić Podrinska]] *[[Ljerka Njerš]] *[[Stipe Nobilo]] *[[Zoltan Novak]] *[[Ivo Novaković]] == O == *[[Ivan Obrovac]] *[[Nenad Opačić]] *[[Izvor Oreb]] * [[Tomislav Ostoja]] == P == *[[Željko Pahek]] *[[Alfred Pal]] *[[Julij Papič]]/[[Julije Papić]] (slov.-hrv.) *[[Petar Papp]] *[[Ana Papp-Jerković]] *[[Dalibor Parać]] *[[Vjekoslav Parać]] *[[Frane Paro]] *[[Franjo Pavačić]] *[[Jakov Pavić]] *[[Valerija Pavić-Franke]] *[[Toni Pavičić-Donkić]] *[[Juraj Pavlović]] *[[Vlaho Pečenec]] *[[Matko Peić]] (um. zgod.) *[[Mladen Pejaković]] *[[Lukša Peko]] *[[Renato Percan]] *[[Ivica Percl]] *[[Jefto Perić]]? *[[Pavao Perić]]? *[[Šime Perić]] *[[Anton Perko]] (slov.-avstr.-hrv.) *[[Dafne Perković]] * [[Ordan Petlevski]] (mak.-hrv.) *[[Goran Petercol]] *[[Tomislav Petranović-Rvat]] *[[Ante Petrić]] *[[Bartol Petrić]] *[[Tonka Petrić]] *[[Alfred Petričić]] *[[Branimir Petrović]] (hrv.-švicarski) *[[Đorđe Petrović (slikar)]] * [[Roman Petrović]] * [[Ivan Picelj]] *[[Josip-Puco Pintarić]] *[[Zvonko Pižir]] *[[Juraj Plančić]] *[[Srećko Planinić]] *[[Nada Pleše]] *[[Zoran Pleše]] *[[Silvio Pletikos]] *[[Mirko Počuča]] (hrv.-srb.) *[[Aleksandar Podvinec]] *[[Vicko Poiret]] (it.-dalmatinski franc. porekla iz Trsta) *[[Matija Pokrivka]] *[[Dimitrije Popović]] (črnogorskega rodu) *[[August Posilović]] *[[Oton Postružnik]] (slov. rodu) *[[Gustav Poša]] *Vlado Potočnjak ? *[[Zdenka Pozaić]] *[[Klementina Požgaj-Schwarz]] (karikaturistka) *[[Željko Premerl]] (hrv.-nizozem.) *[[Zlatko Prica]] *[[Ivica Propadalo]] (bos.-hrv.) *[[Šarlota Puhovski]] *[[Đuro Pulitika]] *[[Vlado Puljić]] *[[Predrag Purić]] == Q == * [[Ferdo Quiquerez-Beaujeau]] (tudi Kikerec) == R == * [[Ivan Rabuzin]] * [[Josip Račić]] * [[Mirko Rački]] (1879-1982) *[[Frane Radak]] *[[Vanja Radauš]] * [[Michael Radenchich]] *[[Vojo Radoičić]] *[[Ivko Radovanović]] *Stjepan Radovanović (16.stol.) *[[Tatjana Radovanović]] (hrv.-fr.) *Miranda Raicich (reško-it.) *[[Gabro Rajčević]] *[[Zdravko Rajković]] * [[Ivan Ranger|Ivan K. Ranger]] *[[Božidar Rašica]] *[[Marko Rašica]] *[[Ante Rašić]] * [[Slava Raškaj]] *[[Elza Rechnitz]] *[[Ivo Rein]] * [[Nikola Reiser]] *[[Josip Restek]] *[[Ivo Režek]] *([[Jurica Ribar]]) *[[Marijan Richter]] *[[Josip Roca]] * [[Nasta Rojc]] *[[Igor Rončević]] * [[Vladimir Roncević]] *[[Stjepko Rupčić]] *[[Heda Rušec]] *[[Kamilo Ružička]] == S == *[[Rudolf Sablić]] *[[Francesco Salghetti-Drioli]] (Zadar) *[[Edita Schubert]] *[[Đuro Seder]] * [[Ivo Sermet]] * [[Zarko Simat]] *[[Ivan Simonetti]] *[[Matija-Mato Skurjeni]] *[[Ivan Skvarčina]] (''Giovanni Squarcina'') *[[Zlatko Slevec]] *[[Petar Smajić]] *[[Damir Sokić]] *[[Aleksandar Srnec]] * [[Miljenko Stančić]] *[[Milovan Stanić]] *[[Dragutin Stark]] *[[Milan Steiner]] *[[Slavko Stolnik]] *[[Dalibor Stošić]] *[[Kosta Strajnić]] *[[Ljubomir Stahov]] * [[Vilim Svečnjak]] *[[Ivana Svjetličič]] == Š == *[[Ivo Šebalj]] *[[Vilko Šeferov]] (bos./herc.-hrv.) *[[Branko Šenoa]] *[[Hrvoje Šercar]] *[[Ivan Šeremet]] *[[Ljudevit Šestić]] *[[Ljerka Šibenik]] *[[Petar Šimaga]] - Šumski *[[Marijan Šimunić]] *[[Frane Šimunović]]/([[Frano Šimunović]]) *[[Izabela Šimunović]] *[[Zlatko Šimunović]] *[[Helena Šipek]] *[[Viktor Šipek]] *[[Ivica Šiško]] *[[Ljubo Škrnjug]] * [[Slavko Šohaj]] *[[Tea Štefančić-Kaplan]] * [[Zlatko Šulentić]] *[[Sava Šumanović]] (hrv.-srb.) *[[Miroslav Šutej]] *[[Boris Švaljek]] *[[Bojana Švertasek]] *[[Ivan Švertasek]] == T == *[[Stipan Tadić]] *[[Emil Robert Tanay]] *[[Marino Tartaglia]] *([[Ivo Tijardović]]) *[[Đuro Tiljak]] * [[Ivan Tišov]] *[[Ernest Tomašević]] *[[Slavko Tomerlin]] *[[Julije Tomić]] *[[Vladimir Tomić]] *[[Radovan Tommaseo]] *[[Kamilo Tompa]] *[[Lavoslav Torti]] *[[Matko Trebotić]] * [[Marijan Trepše]] == U == *[[Anđeo Uvodić]] *[[Milivoj Uzelac]] *[[Mirko Uzorinac]] == V == * Fedor Vaić (risar) *[[Josip Vaništa]] * [[Maksimilijan Vanka]] *[[Vladimir Varlaj]] * [[Ivan Večenaj]] *[[Fadil Vejzović]] *[[Mladen Veža]] * [[Emanuel Vidović]] *[[Vincenc iz Kastva|Vincent (Vincenc) iz Kastva]] * [[Mirko Virius]] *[[Anica Vranković]] * [[Josip Vresk]] *[[Zlatan Vrkljan]] *[[Milan Vulpe]] (grafični oblikovalec) == W == * [[Adolf Waldinger]] == Z == *[[Ivan Zasche]] *[[Mirko Zrinšćak]] *Antonio Zuccaro *[[Antun Zupa]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Slikarji]] [[Kategorija:Hrvaški slikarji|*]] 4zdvbg2peuu4o1obxcgc12ruom6xt2z 6759584 6759574 2026-10-02T09:56:43Z ~2026-45085-22 264465 6759584 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[slikar]]jev in grafikov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Ante Abramović]] *([[Alfred Albini]]) *[[Oskar Alexander]] *[[Albert Andjelović]] *[[Maja Andrić-Todić]] (hrv.-slov.) *[[Ivan Antolčić]] *Anton s Padove (Kašćerga) *[[Marko Antonini]] *[[Kristofor Nikolin Antunović]] *[[Stojan Aralica]] *[[Nevenka Arbanas]] *[[Anton Archer]] *[[Niko Armanda]] *[[Anton (Toni) Aron|Anton(-un) (Toni/Antal) Aron]] (hrv.-nem.) *Mihajlo Arsovski ? *[[Lovro Artuković]] *[[Ivo Auer]] *[[Robert Auer]] *[[Leopoldina Auer-Schmidt]] == B == *[[Dubravka Babić]] *[[Antun Babić]] *[[Ljubo Babić (slikar)|Ljubo Babić]] *[[Marcel Bačić]] * [[Robert Baća]] * [[Frano Baće]] *[[Antun Bahunek]] *[[Branko Bahunek]] * [[Sreto Balaš]] *[[Zvonimir Balog]] *[[Jelena Bando]] *[[Zianida Bandur]] *[[Antun Barač]] *[[Biserka Baretić]] *[[Quintino Bassani]] *[[Ljubomir Bašić]] *[[Vinko Bavčević]] *[[Branko Becić]] * [[Vladimir Becić]] *[[Milka Bedeković]] *[[Koraljka Beker]] * [[Federiko Benković]] *[[Ivan Benković]] *[[Mato Benković]] *[[Dragan Beraković]] *[[Bernard Porečanin]] *[[Anka Bestal]] *[[Josip Bifel]] *[[Milivoj Bijelić]] Charles (Carlo) Billich (hrv.-avstralski) *[[Tomislav Marijan Bilosnić]] *[[Stevo Binički]] *[[Ferdo Bis]] *[[Martin Bizjak (1929-2017)|Martin Bizjak]] (slov.-hrv.) *[[Blaž Jurjev Trogiranin]] *[[Emil Bobanovič-Čolić]] *[[Ana Bogdanović]] *[[Vjera Bojničić]] (-Zamola) *[[Gašpar Bolković-Pik]] *[[Vesna Borčić]] *[[Željko Borčić]] *[[Zoe Borelli-Vranska-Alačević]] *[[Milenko Bosanac|Mil(j)enko-Minja Bosanac]] *[[Melita Bošnjak]] *[[Josip Botteri]] - Dini *[[Josip-Dini Botteri]] * ([[Zlatko Bourek]]) *[[Drago Brajak - Kralj]] *[[Marčelo Brajnović]] *[[Zvjezdana Brajnović]] (r. [[Hegedušić]]) *[[Sonja Braović]] *[[Franjo Bratanić]] *[[Jakov Bratanić]] *[[Truda Braun-Šaban]] *[[Vjekoslav Brešić]] (bosensko-hrvaški) *[[Lavoslav Breyer]] *[[Dušan Brkić]] *[[Matej Brodnik]] (Matija Brodnik) (slovensko-hrvaški) *[[Marija Brusić-Kovačica]] *[[Boris Bućan]] *[[Jakov Budeša]] * [[Jagoda Buić]] (1930-2022) *[[Josip Bukal]] * [[Vlaho Bukovac]] * [[Ivanka Bukovac-Javorski]] * [[Jelica Bukovac-Radosavljević]] *[[Eugen Buktenica]] - Đenko *[[Vicko Buktenica]] *[[Bruno Bulić]] *[[Aleksandar Buneta]] *[[Rudolf Bunk]] (nem.-hrv.) *[[Tomislav Buntak]] *[[Narcis Burić]] *[[Ema Bursać]] *[[Daniel Butala]] *([[Milan Butozan]]) *[[Joso Bužan]] == C == *[[Bogumil Car]] *[[Dora Car]] *[[Ante Cetin]] *[[Nataša Cetinić]] *[[Ljudevit Cetinović]] *[[Renata Chalupa]] *[[Tomislav Ciko]] *[[Milan Cmelić]] *Josip (Beppe) Colonna (hrv.-it.) *[[Amalija Conrad von Hötzendorf]] *[[Franjo Conrad von Hötzendorf]] *[[Hugo Conrad von Hötzendorf]] *[[Brane Crlenjak]] *[[Menci Clement Crnčić]] *[[Lina Crnčić-Virant]] *[[Josip Crnobori]] *[[Stjepan Crnota]] *[[Zvane Cusmina]] *[[Roksa Cuvaj-Zurunić]] *[[Dragica Cvek-Jordan]] == Č == * ([[Jaroslav Čermák]]) *[[Vilim Čerić]] *[[Bela Čikoš-Sesija]] *[[Julije Čikoš-Sesija]] == Ć == *[[Ivan Ćaće]] ? *[[Zdravko Ćosić]] * [[Blaž Ćuk]] *[[Zvonimir Ćuk]] == D == *[[Ivan Nepomuk Debeljaković]] *[[Bogdan Debenjak]] *[[Josip Demirović]] - Devj *[[Boris Demur]] *[[Anton Depope]] *[[Mihovil Depope]] *[[Marijan Detoni]] *[[Josip Diminić]] *[[Lovro Dobričević Marinov]] *[[Juraj Dobrović]] * [[Petar Dobrović]] *[[Vladimir Dodig]] - Trokut * [[Boris Dogan]] *[[Nenad Dogan]]? *[[Maja Dolenčić-Malešević]] *[[Franjo Dolenec|Franjo (Francina) Dolenec]] * [[Ivan Domac]] *[[Luka Domac]] *[[Svetozar Domić]] *[[Rudolf Donassy]] *[[Vinko Draganja]] *[[Nikola Dragarić]] *[[Julija Drašković]] (Erdődy) *[[Zorislav Drempetić-Hrčić]] * [[Zdravko Ducković]] *[[Cata Dujšin-Ribar]] (1897-1994) *[[Ivo Dulčić]] *[[Zoran Durbić]] * [[Dušan Džamonja]]? == Đ == * [[Nevenka Đorđević-Tomašević]] *[[Milenko Đurić]] == E == * [[Marta Ehrlich Tompa]] *[[Višnja Ercegović]] *[[Joško Eterović]] == F == *[[Jerko Fabković]] *[[Jadranka Fatur]] *[[Ana Fejner Žalac]] *[[Emerik Feješ]] *[[Eugen Feller]] *[[Ljerka Filakovac]] *[[Vladimir Filakovac]] *[[Konrad Filip]] *[[Augustin Filipović]] *[[Dražen Filipović - Pegla]] *[[Franjo Filipović]] *[[Vicko Fiskovič]] *[[Vera Fišer]] *[[Vinko Fišter]] *[[Enrico Fonda]] *[[Aleksander Forenbacher]] *[[Vinko Foretić (slikar)]] *[[Rudolf Frais]] *[[Branka Frangeš Hegedušić]] *[[Robert Frangeš Mihanović]] *[[Ante Franičević]] *[[Petar Franjić]] *[[Claudio Frank]] *[[Toni Franović]] *[[Đuro Friedrich]] *[[Ivo Friščić]] == G == *[[Mladen Galić]] *[[Ivo Gattin]] *[[Pavao Gavranić]] *[[Dragan Gaži]] * [[Vilko Gecan]] * [[Ivan Generalić]] *[[Josip Generalić]] *[[Mato Gereci]] *[[Dubravko Gjivan]] *[[Milenko Gjurić]] * [[Oton Gliha]] *[[Vilko Gliha Selan]] * [[Olaf Globočnik]] *[[Antun Gojak]] *[[Stipe Golac]] *[[Raul Goldoni]] *[[Milan Goldschmiedt]] *[[Predrag Goll]] *[[Viktor Goričan]] *[[Zdenko Gradiš]] *[[Josip Granić]] (bos.-hrv.) *[[Milan Glavurtić]] *[[Ivo Grbić]] *[[Slavko Grčko]] *[[Vinko Grdan]] (hrv.-srb.) *[[Petar Grgec]] *[[Dubravka Grgić]] (r. Čeprnić) *[[Bruno Stane Grill]] *[[Hinko Gudac]] *[[Ivan Gundrum]] *[[Tomislav Gusić]] *[[Marijan Guvo]] *[[Slava Gvozdić]] == H == *[[Fadil Hadžić]] (bos.-hrv.)? * [[Antun Haller]] *[[Fridrik Hamerlić]] (Hamerlitz) *[[Mihajlo Hamzić]] *[[Aleksej Vasiljevič Hanzen]] (rusko-hrvaški) *[[Živko Haramija]] *[[Josip Hartl]] * [[Krsto Hegedušić]] *([[Vlasta Hegedušić]]) *[[Željko Hegedušić]] *[[Branka Hegedušić-Frangeš]] *[[Ivan Heil]] *[[Josip (Pepe) Henneberg]] *[[Vladimir Herceg]] *[[Ivan Herman]] * [[Oskar Herman]] *Božidar Hlavaček (Doron Hen) (hrv.-izraelski) *[[Italo (Kamilo) Hochetlinger]] *[[Josip Hohnjec (slikar)]] *[[René Hollós]] *[[Marko Horvacki]] *[[Gabrijel Horvat]] *[[Miljenko Horvat]] *[[Franjo Hoti]] *[[Ervin Hotko]] *[[Hugo Hötzendorf]] *[[Tomislav Hruškovec]] == I == *[[Nikola Ignjatović]] *[[Basilio Ivanković]] *([[Joza Ivanišević]]) *[[Ljubo Ivančić]] *[[Nina Ivančić]] *[[Drago Ivanišević]] *[[Tomislav Ivanišin]] *[[Basilio Ivanković]] *Stjepan Ivanović * [[Oton Iveković]] *[[Sanja Iveković]] *[[Janez iz Kastva|Ivan (Janez) iz Kastva]] == J == * [[Slavko Jagačić]] *([[Viktor Jagš]]) *[[Petar Jakelić]] *[[Vlado Jakelić]] *[[Albina Jakić]] (slov.-hrv.) *[[Ivan (Antun) Jakić]] *(Ivan Jakobčić) *(Josip Jakopčić) *[[Drago Jančić]] *[[Jozo (Josip) Janda]] *[[Ratko Janjić|Ratko "Jobo" Janjić]] *[[Miljenko (Mile) Janković]] *([[Franz Jaschke]]) *[[Marinko Jelača]] *[[Dalibor Jelavić]] *[[Božidar (Božo) Jelenić]] *[[Vladimir Jelić]] *[[Guido Jeny]] *[[Marijan Jevšovar]] * [[Ignjat Job]] *[[Cvijeta Job Jeličić]] *[[Martin Jonaš]] * [[Vasilije Jordan]] *[[Stanoje Jovanović|Stanoje (Alojzije) Jovanović]] *[[Svjetlan Junaković]] *[[Leo Junek]] (1899-1993) (hrv.-franc.) *[[Drago Jurak]] *[[Duje Jurić]] == K == *[[Ivo Kalina]] *[[Jagoda Kaloper]] (1947-2016) * ([[Bosko Karanović|Boško Karanović]])? *[[Vjekoslav Karas]] *[[Lidija Kašpar-Stranić]] *[[Ante Kaštelančić]] *[[Krešimir Katić]] *[[Špiro Katić]] *[[Ante Katunarić]] *[[Petar Katušić]] *[[Anđelko Kaurić]] *[[Zlatko Kauzlarić - Atač]] *[[Vanja Kavurić]] * [[Nives Kavurić-Kurtović]] (1938-2016) * [[Zvonimir Keček]] *[[Antun Keller]] (Anton Koler) *[[Krunoslav Kern]] *[[Zlatko Keser]] *[[Jurica Kezić]] *[[Ferdo Kikerec]] (Quiquerez) * [[Albert Kinert]] *[[Ivan Kinkela]] *[[Željko Kipke]] *[[Josip Kirin]] * [[Vladimir Kirin|Vladimir (Vlado) Kirin]] *[[Antun (Anton) Kirinčić]] *[[Jozo Kljaković|Jozo (Joza) Kljaković]] *[[Živko Kljaković]] *[[Mira Klobučar]] (r. [[Ehrlich]]) *Ivan Klobučarić *[[Franjo Klopotan]] * [[Juraj Julije Klović]] * [[Joko (Ivan) Knežević]] * [[Julije Knifer|Julije Knif(f)er]] * Božidar Kocmut (grafični oblikovalec) * [[Tripo Kokolja]] *[[Eugen Kokot]] *[[Dušan Kokotović]] *[[Ana Kolega]] *[[Marijan Kolesar]] *[[Tomislav Kolombar]] *[[Ljubomir Ljupko Kolovrat]] *[[Igor Konjušak]] (hrv.-bos.?) *[[France Kopač|Franc (Franjo) Kopač]] (slov.-hrv.) *[[Slavko Kopač]] *[[Božidar (Božo) Kopić]] *[[Franjo Koren]] *[[Petar Kos]] *[[Vera Kos-Paliska]] *[[Marija Branka Košković]] *[[Nikola Koydl]] *[[Branko Kovačević]] * [[Edo Kovačević]] *[[Ferdo Kovačević]] *[[Jelena Kovačević]] * [[Mato Kovačević]] *[[Bosiljka Kovačević-Mijatović]] *[[Josip Kovačić]] *[[Mijo Kovačić]] *[[Sonja Kovačić-Tajčević]] *[[Radivoj Krainer]] *[[Ladislav Kralj-Međimurec]] *[[Miroslav Kraljević]] *[[Mira Kraljević-Donassy]] *[[Antonija Krasnik]] *[[Živa Kraus]] *[[Kristijan Kreković]] *[[Mirna Krešić]] *[[Milan Kren]] *[[Vlado Kristl]] *[[Tomislav Krizman]] *[[Anka Krizmanić]] *[[Eugen Krstulović]] *[[Ivan Krstulović]] *[[Maksim Krstulović]] *[[Izidor Kršnjavi|Izidor (Iso) Kršnjavi]] * [[Alfred Krupa]] (polj.-hrv.) * [[Alfred Freddy Krupa]] *[[Mihovil Krušlin]] (bos.-hrv.) *[[Rudolf Krušnjak]] *[[Bruno Kučan]] *[[Lucie Kučera-Buhmeister]] *[[Sergej Kučinski]] * [[Ante Kuduz]] *[[Ivan Kuduz]] *[[Vladimir Kuharić]] *[[Hajrudin Kujundžić]] (bos.-hrv.) *[[Stjepan Kukec]] *[[Priska Kulčar]] *[[Vatroslav Kuliš]] * [[Ferdinand Kulmer]] *[[Ante Kuman]] *Mila (Milena) Kumbatović (-Gliha) *[[Aleksandar Kumrić]] (hrv.-srb.) *[[Vera Kuntner|Vera]] [[August Kunz|(Drechler-)]] [[Kuntner]] *[[August Kunz]] (Kunc) *[[Ante Kuzman]] == L == *[[Jure (Juraj) Labaš]] *[[Rudi (Rudolf) Labaš]] *[[Ivan Lacković-Croata]] (&Jadranka Relota Croata) *[[Stjepan Lahovsky]] *[[Josip Lalić]] *[[Željko Lapuh]] *[[Zlatko Latković]] *[[Josip Leović]] *[[Ivan Lesiak]] ? *[[Vilim Leskošek]] *[[Fedor Ličina]] - Pip * [[Gustav Likan]] (prv. August Haueise) * [[Franjo Likar]] *[[Boro Likić]] (hrv.-srb.?) *[[Jean Likić]] * [[Vasko Lipovac]] *[[Zvonimir Lončarić]] *([[Željko Lordanič|Željko Lordanić]]) *[[Branko Lovak]] *[[Ivan Lovrenčić]] *[[Valentin Lukas]] (Lucaz) *[[Zvonimir Lukinović]] *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') ? *[[Veljko Lužaić]] *[[Stjepan Lypoldt]] (1806-1901) == M == * [[Dora Maar]]? (''Henriette Theodora Markovitch''/hrv.-fr.) *[[Mladen Macolić]] *[[Nevenka Macolić]] *[[Jakša Magaš]] *[[Miron Makanec]] *Marta (Dunja) Makanec-Filipčić *[[Fedor Malančec]] *[[Dušan Malešević]] *Rudolf Ernst Marčić ([[Rudolf Marčič]]) *[[Antun Maračić]] *[[Boris Mardešić]] *[[Vladimir Marenić]] *[[Jasna Maretić]] (-Diminić) *[[Slavko Marić]] *[[Miho Antun Marinković]] (hrv.-srb.) *[[Grga Marjanović]] *[[Vlado Marjanović]] (hrv.-bosanski) *[[Rafo Martini]] *[[Anka Martinić]] *([[Dalibor Martinis]]) *([[Bruno Mascarelli]]) *[[Antun Masle]] *[[Nikola Mašić]] *[[Krešo Mateljan]] *[[Antun Mateš]] *[[Zora Matić]] *[[Ines Matijević Cakić]] *[[Ivka Matina-Marinković]] *[[Roko Matjašić]] *[[Andrija Maurović]] (tudi risar stripov) *[[Marijan Mavrić]] *[[Celestin Medović|Celestin (Mato) Medović]] * [[Andrija Medulić]] *[[Martin Mehkek]] *[[Julije Meissner]] *[[Dragan Melkus]] *[[Ivana Meller Tomljenović]] *[[Mario Mendica]] *[[Virgil Meneghello Dinčić]] *[[Mate Meneghello Rodić]] *[[Goran Merkaš]] *Adolfo Methudy (avstr.-hrv.) *[[Maksimilijan Methudy]] *[[Antun Mezdjić]] *[[Jakov Miani]] (beneško-dalamtinski) *[[Valerije Michieli]] *[[Branko Micić]] (''Branko Ve Poljanski'') *[[Milan Mičin]] (hrv.-it.) *[[Karolina Mihanović]] *[[Zvonimir Mihanović]] *[[Kasja Mijatović Uhlik]] *[[Karlo Mijić]] *[[Matko Mijić]] *[[Rade Mikačić]] *[[Mario Mikulić]] *[[Spiridion Milanese]] *[[Bruno Milić]] *[[Zdravko Milić]] *[[Ivan Mirković]] *[[Marijan Mirt]] * [[Bogdan Miščević]] * [[Jerolim Miše]] *[[Marojica Mitrović]] *[[Ivan Moretti]] *Josip (Giuseppe) Moretti Zajc *[[Tina Morpurgo]] *[[Albert Mosé]] * [[Antun Motika]] *[[Franjo Mraz]] *[[Josip Franjo Mücke]] *[[Vilim Muha]] *[[Omer Mujadžić]] (bos.-hrvaški) *[[Marijana Muljević]] *[[Antun Müntzberger]] *[[Marko Murat]] * [[Edo Murtić]] == N == *[[Josip Nađ]] *[[Virgilije Nevjestić]] *[[Vera Nikolić Podrinska]] *[[Ljerka Njerš]] *[[Stipe Nobilo]] *[[Zoltan Novak]] *[[Ivo Novaković]] == O == *[[Ivan Obrovac]] *[[Nenad Opačić]] *[[Izvor Oreb]] * [[Tomislav Ostoja]] == P == *[[Željko Pahek]] *[[Alfred Pal]] *[[Julij Papič]]/[[Julije Papić]] (slov.-hrv.) *[[Petar Papp]] *[[Ana Papp-Jerković]] *[[Dalibor Parać]] *[[Vjekoslav Parać]] *[[Frane Paro]] *[[Franjo Pavačić]] *[[Jakov Pavić]] *[[Valerija Pavić-Franke]] *[[Toni Pavičić-Donkić]] *[[Juraj Pavlović]] *[[Vlaho Pečenec]] *[[Matko Peić]] (um. zgod.) *[[Mladen Pejaković]] *[[Lukša Peko]] *[[Renato Percan]] *[[Ivica Percl]] *[[Jefto Perić]]? *[[Pavao Perić]]? *[[Šime Perić]] *[[Anton Perko]] (slov.-avstr.-hrv.) *[[Dafne Perković]] * [[Ordan Petlevski]] (mak.-hrv.) *[[Goran Petercol]] *[[Tomislav Petranović-Rvat]] *[[Ante Petrić]] *[[Bartol Petrić]] *[[Tonka Petrić]] *[[Alfred Petričić]] *[[Branimir Petrović]] (hrv.-švicarski) *[[Đorđe Petrović (slikar)]] * [[Roman Petrović]] * [[Ivan Picelj]] *[[Josip-Puco Pintarić]] *[[Zvonko Pižir]] *[[Juraj Plančić]] *[[Srećko Planinić]] *[[Nada Pleše]] *[[Zoran Pleše]] *[[Silvio Pletikos]] *[[Mirko Počuča]] (hrv.-srb.) *[[Aleksandar Podvinec]] *[[Vicko Poiret]] (it.-dalmatinski franc. porekla iz Trsta) *[[Matija Pokrivka]] *[[Dimitrije Popović]] (črnogorskega rodu) *[[August Posilović]] *[[Oton Postružnik]] (slov. rodu) *[[Gustav Poša]] *Vlado Potočnjak ? *[[Zdenka Pozaić]] *[[Klementina Požgaj-Schwarz]] (karikaturistka) *[[Željko Premerl]] (hrv.-nizozem.) *[[Zlatko Prica]] *[[Ivica Propadalo]] (bos.-hrv.) *[[Šarlota Puhovski]] *[[Đuro Pulitika]] *[[Vlado Puljić]] *[[Predrag Purić]] == Q == * [[Ferdo Quiquerez-Beaujeau]] (tudi Kikerec) == R == * [[Ivan Rabuzin]] * [[Josip Račić]] * [[Mirko Rački]] (1879-1982) *[[Frane Radak]] *[[Vanja Radauš]] * [[Michael Radenchich]] *[[Vojo Radoičić]] *[[Ivko Radovanović]] *Stjepan Radovanović (16.stol.) *[[Tatjana Radovanović]] (hrv.-fr.) *Miranda Raicich (reško-it.) *[[Gabro Rajčević]] *[[Zdravko Rajković]] * [[Ivan Ranger|Ivan K. Ranger]] *[[Božidar Rašica]] *[[Marko Rašica]] *[[Ante Rašić]] * [[Slava Raškaj]] *[[Elza Rechnitz]] *[[Ivo Rein]] * [[Nikola Reiser]] *[[Josip Restek]] *[[Ivo Režek]] *([[Jurica Ribar]]) *[[Marijan Richter]] *[[Josip Roca]] * [[Nasta Rojc]] *[[Igor Rončević]] * [[Vladimir Roncević]] *[[Stjepko Rupčić]] *[[Heda Rušec]] *[[Kamilo Ružička]] == S == *[[Rudolf Sablić]] *[[Francesco Salghetti-Drioli]] (Zadar) *[[Edita Schubert]] *[[Đuro Seder]] * [[Ivo Sermet]] * [[Zarko Simat]] *[[Ivan Simonetti]] *[[Matija-Mato Skurjeni]] *[[Ivan Skvarčina]] (''Giovanni Squarcina'') *[[Zlatko Slevec]] *[[Petar Smajić]] *[[Damir Sokić]] *[[Aleksandar Srnec]] * [[Miljenko Stančić]] *[[Milovan Stanić]] *[[Dragutin Stark]] *[[Milan Steiner]] *[[Slavko Stolnik]] *[[Dalibor Stošić]] *[[Kosta Strajnić]] *[[Ljubomir Stahov]] * [[Vilim Svečnjak]] *[[Ivana Svjetličič]] == Š == *[[Ivo Šebalj]] *[[Vilko Šeferov]] (bos./herc.-hrv.) *[[Branko Šenoa]] *[[Hrvoje Šercar]] *[[Ivan Šeremet]] *[[Ljudevit Šestić]] *[[Ljerka Šibenik]] *[[Petar Šimaga]] - Šumski *[[Marijan Šimunić]] *[[Frane Šimunović]]/([[Frano Šimunović]]) *[[Izabela Šimunović]] *[[Zlatko Šimunović]] *[[Helena Šipek]] *[[Viktor Šipek]] *[[Ivica Šiško]] *[[Ljubo Škrnjug]] * [[Slavko Šohaj]] *[[Tea Štefančić-Kaplan]] * [[Zlatko Šulentić]] *[[Sava Šumanović]] (hrv.-srb.) *[[Miroslav Šutej]] *[[Boris Švaljek]] *[[Bojana Švertasek]] *[[Ivan Švertasek]] == T == *[[Stipan Tadić]] *[[Emil Robert Tanay]] *[[Marino Tartaglia]] *([[Ivo Tijardović]]) *[[Đuro Tiljak]] * [[Ivan Tišov]] *[[Ernest Tomašević]] *[[Slavko Tomerlin]] *[[Julije Tomić]] *[[Vladimir Tomić]] *[[Radovan Tommaseo]] *[[Kamilo Tompa]] *[[Lavoslav Torti]] *[[Matko Trebotić]] * [[Marijan Trepše]] == U == *[[Anđeo Uvodić]] *[[Milivoj Uzelac]] *[[Mirko Uzorinac]] == V == * Fedor Vaić (risar) *[[Josip Vaništa]] * [[Maksimilijan Vanka]] *[[Vladimir Varlaj]] * [[Ivan Večenaj]] *[[Fadil Vejzović]] *[[Mladen Veža]] * [[Emanuel Vidović]] *[[Vincenc iz Kastva|Vincent (Vincenc) iz Kastva]] * [[Mirko Virius]] *[[Anica Vranković]] * [[Josip Vresk]] *[[Zlatan Vrkljan]] *[[Milan Vulpe]] (grafični oblikovalec) == W == * [[Adolf Waldinger]] == Z == *[[Ivan Zasche]] *[[Mirko Zrinšćak]] *Antonio Zuccaro *[[Antun Zupa]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Slikarji]] [[Kategorija:Hrvaški slikarji|*]] dckthj0o67fyk219rj004egijl25kbe 6759588 6759584 2026-10-02T10:00:03Z ~2026-45085-22 264465 6759588 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[slikar]]jev in grafikov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Ante Abramović]] *([[Alfred Albini]]) *[[Oskar Alexander]] *[[Albert Andjelović]] *[[Maja Andrić-Todić]] (hrv.-slov.) *[[Ivan Antolčić]] *Anton s Padove (Kašćerga) *[[Marko Antonini]] *[[Kristofor Nikolin Antunović]] *[[Stojan Aralica]] *[[Nevenka Arbanas]] *[[Anton Archer]] *[[Niko Armanda]] *[[Anton (Toni) Aron|Anton(-un) (Toni/Antal) Aron]] (hrv.-nem.) *Mihajlo Arsovski ? *[[Lovro Artuković]] *[[Ivo Auer]] *[[Robert Auer]] *[[Leopoldina Auer-Schmidt]] == B == *[[Dubravka Babić]] *[[Antun Babić]] *[[Ljubo Babić (slikar)|Ljubo Babić]] *[[Marcel Bačić]] * [[Robert Baća]] * [[Frano Baće]] *[[Antun Bahunek]] *[[Branko Bahunek]] * [[Sreto Balaš]] *[[Zvonimir Balog]] *[[Jelena Bando]] *[[Zianida Bandur]] *[[Antun Barač]] *[[Biserka Baretić]] *[[Quintino Bassani]] *[[Ljubomir Bašić]] *[[Vinko Bavčević]] *[[Branko Becić]] * [[Vladimir Becić]] *[[Milka Bedeković]] *[[Koraljka Beker]] * [[Federiko Benković]] *[[Ivan Benković]] *[[Mato Benković]] *[[Dragan Beraković]] *[[Bernard Porečanin]] *[[Anka Bestal]] *[[Josip Bifel]] *[[Milivoj Bijelić]] Charles (Carlo) Billich (hrv.-avstralski) *[[Tomislav Marijan Bilosnić]] *[[Stevo Binički]] *[[Ferdo Bis]] *[[Martin Bizjak (1929-2017)|Martin Bizjak]] (slov.-hrv.) *[[Blaž Jurjev Trogiranin]] *[[Emil Bobanovič-Čolić]] *[[Ana Bogdanović]] *[[Vjera Bojničić]] (-Zamola) *[[Gašpar Bolković-Pik]] *[[Vesna Borčić]] *[[Željko Borčić]] *[[Zoe Borelli-Vranska-Alačević]] *[[Milenko Bosanac|Mil(j)enko-Minja Bosanac]] *[[Melita Bošnjak]] *[[Josip Botteri]] - Dini *[[Josip-Dini Botteri]] * ([[Zlatko Bourek]]) *[[Drago Brajak - Kralj]] *[[Marčelo Brajnović]] *[[Zvjezdana Brajnović]] (r. [[Hegedušić]]) *[[Sonja Braović]] *[[Franjo Bratanić]] *[[Jakov Bratanić]] *[[Truda Braun-Šaban]] *[[Vjekoslav Brešić]] (bosensko-hrvaški) *[[Lavoslav Breyer]] *[[Dušan Brkić]] *[[Matej Brodnik]] (Matija Brodnik) (slovensko-hrvaški) *[[Marija Brusić-Kovačica]] *[[Boris Bućan]] *[[Jakov Budeša]] * [[Jagoda Buić]] (1930-2022) *[[Josip Bukal]] * [[Vlaho Bukovac]] * [[Ivanka Bukovac-Javorski]] * [[Jelica Bukovac-Radosavljević]] *[[Eugen Buktenica]] - Đenko *[[Vicko Buktenica]] *[[Bruno Bulić]] *[[Aleksandar Buneta]] *[[Rudolf Bunk]] (nem.-hrv.) *[[Tomislav Buntak]] *[[Narcis Burić]] *[[Ema Bursać]] *[[Daniel Butala]] *([[Milan Butozan]]) *[[Joso Bužan]] == C == *[[Bogumil Car]] *[[Dora Car]] *[[Ante Cetin]] *[[Nataša Cetinić]] *[[Ljudevit Cetinović]] *[[Renata Chalupa]] *[[Tomislav Ciko]] *[[Milan Cmelić]] *Josip (Beppe) Colonna (hrv.-it.) *[[Amalija Conrad von Hötzendorf]] *[[Franjo Conrad von Hötzendorf]] *[[Hugo Conrad von Hötzendorf]] *[[Brane Crlenjak]] *[[Menci Clement Crnčić]] *[[Lina Crnčić-Virant]] *[[Josip Crnobori]] *[[Stjepan Crnota]] *[[Zvane Cusmina]] *[[Roksa Cuvaj-Zurunić]] *[[Dragica Cvek-Jordan]] == Č == * ([[Jaroslav Čermák]]) *[[Vilim Čerić]] *[[Bela Čikoš-Sesija]] *[[Julije Čikoš-Sesija]] == Ć == *[[Ivan Ćaće]] ? *[[Zdravko Ćosić]] * [[Blaž Ćuk]] *[[Zvonimir Ćuk]] == D == *[[Ivan Nepomuk Debeljaković]] *[[Bogdan Debenjak]] *[[Josip Demirović]] - Devj *[[Boris Demur]] *[[Anton Depope]] *[[Mihovil Depope]] *[[Marijan Detoni]] *[[Josip Diminić]] *[[Lovro Dobričević Marinov]] *[[Juraj Dobrović]] * [[Petar Dobrović]] *[[Vladimir Dodig]] - Trokut * [[Boris Dogan]] *[[Nenad Dogan]]? *[[Maja Dolenčić-Malešević]] *[[Franjo Dolenec|Franjo (Francina) Dolenec]] * [[Ivan Domac]] *[[Luka Domac]] *[[Svetozar Domić]] *[[Rudolf Donassy]] *[[Vinko Draganja]] *[[Nikola Dragarić]] *[[Julija Drašković]] (Erdődy) *[[Zorislav Drempetić-Hrčić]] * [[Zdravko Ducković]] *[[Cata Dujšin-Ribar]] (1897-1994) *[[Ivo Dulčić]] *[[Zoran Durbić]] * [[Dušan Džamonja]]? == Đ == * [[Nevenka Đorđević-Tomašević]] *[[Milenko Đurić]] == E == * [[Marta Ehrlich Tompa]] *[[Višnja Ercegović]] *[[Joško Eterović]] == F == *[[Jerko Fabković]] *[[Jadranka Fatur]] *[[Ana Fejner Žalac]] *[[Emerik Feješ]] *[[Eugen Feller]] *[[Ljerka Filakovac]] *[[Vladimir Filakovac]] *[[Konrad Filip]] *[[Augustin Filipović]] *[[Dražen Filipović - Pegla]] *[[Franjo Filipović]] *[[Zvjezdana Fio]] *[[Vicko Fiskovič]] *[[Vera Fišer]] *[[Vinko Fišter]] *[[Enrico Fonda]] *[[Aleksander Forenbacher]] *[[Vinko Foretić (slikar)]] *[[Rudolf Frais]] *[[Branka Frangeš Hegedušić]] *[[Robert Frangeš Mihanović]] *[[Ante Franičević]] *[[Petar Franjić]] *[[Claudio Frank]] *[[Toni Franović]] *[[Đuro Friedrich]] *[[Ivo Friščić]] == G == *[[Mladen Galić]] *[[Ivo Gattin]] *[[Pavao Gavranić]] *[[Dragan Gaži]] * [[Vilko Gecan]] * [[Ivan Generalić]] *[[Josip Generalić]] *[[Mato Gereci]] *[[Dubravko Gjivan]] *[[Milenko Gjurić]] * [[Oton Gliha]] *[[Vilko Gliha Selan]] * [[Olaf Globočnik]] *[[Antun Gojak]] *[[Stipe Golac]] *[[Raul Goldoni]] *[[Milan Goldschmiedt]] *[[Predrag Goll]] *[[Viktor Goričan]] *[[Zdenko Gradiš]] *[[Josip Granić]] (bos.-hrv.) *[[Milan Glavurtić]] *[[Ivo Grbić]] *[[Slavko Grčko]] *[[Vinko Grdan]] (hrv.-srb.) *[[Petar Grgec]] *[[Dubravka Grgić]] (r. Čeprnić) *[[Bruno Stane Grill]] *[[Hinko Gudac]] *[[Ivan Gundrum]] *[[Tomislav Gusić]] *[[Marijan Guvo]] *[[Slava Gvozdić]] == H == *[[Fadil Hadžić]] (bos.-hrv.)? * [[Antun Haller]] *[[Fridrik Hamerlić]] (Hamerlitz) *[[Mihajlo Hamzić]] *[[Aleksej Vasiljevič Hanzen]] (rusko-hrvaški) *[[Živko Haramija]] *[[Josip Hartl]] * [[Krsto Hegedušić]] *([[Vlasta Hegedušić]]) *[[Željko Hegedušić]] *[[Branka Hegedušić-Frangeš]] *[[Ivan Heil]] *[[Josip (Pepe) Henneberg]] *[[Vladimir Herceg]] *[[Ivan Herman]] * [[Oskar Herman]] *Božidar Hlavaček (Doron Hen) (hrv.-izraelski) *[[Italo (Kamilo) Hochetlinger]] *[[Josip Hohnjec (slikar)]] *[[René Hollós]] *[[Marko Horvacki]] *[[Gabrijel Horvat]] *[[Miljenko Horvat]] *[[Franjo Hoti]] *[[Ervin Hotko]] *[[Hugo Hötzendorf]] *[[Tomislav Hruškovec]] == I == *[[Nikola Ignjatović]] *[[Basilio Ivanković]] *([[Joza Ivanišević]]) *[[Ljubo Ivančić]] *[[Nina Ivančić]] *[[Drago Ivanišević]] *[[Tomislav Ivanišin]] *[[Basilio Ivanković]] *Stjepan Ivanović * [[Oton Iveković]] *[[Sanja Iveković]] *[[Janez iz Kastva|Ivan (Janez) iz Kastva]] == J == * [[Slavko Jagačić]] *([[Viktor Jagš]]) *[[Petar Jakelić]] *[[Vlado Jakelić]] *[[Albina Jakić]] (slov.-hrv.) *[[Ivan (Antun) Jakić]] *(Ivan Jakobčić) *(Josip Jakopčić) *[[Drago Jančić]] *[[Jozo (Josip) Janda]] *[[Ratko Janjić|Ratko "Jobo" Janjić]] *[[Miljenko (Mile) Janković]] *([[Franz Jaschke]]) *[[Marinko Jelača]] *[[Dalibor Jelavić]] *[[Božidar (Božo) Jelenić]] *[[Vladimir Jelić]] *[[Guido Jeny]] *[[Marijan Jevšovar]] * [[Ignjat Job]] *[[Cvijeta Job Jeličić]] *[[Martin Jonaš]] * [[Vasilije Jordan]] *[[Stanoje Jovanović|Stanoje (Alojzije) Jovanović]] *[[Svjetlan Junaković]] *[[Leo Junek]] (1899-1993) (hrv.-franc.) *[[Drago Jurak]] *[[Duje Jurić]] == K == *[[Ivo Kalina]] *[[Jagoda Kaloper]] (1947-2016) * ([[Bosko Karanović|Boško Karanović]])? *[[Vjekoslav Karas]] *[[Lidija Kašpar-Stranić]] *[[Ante Kaštelančić]] *[[Krešimir Katić]] *[[Špiro Katić]] *[[Ante Katunarić]] *[[Petar Katušić]] *[[Anđelko Kaurić]] *[[Zlatko Kauzlarić - Atač]] *[[Vanja Kavurić]] * [[Nives Kavurić-Kurtović]] (1938-2016) * [[Zvonimir Keček]] *[[Antun Keller]] (Anton Koler) *[[Krunoslav Kern]] *[[Zlatko Keser]] *[[Jurica Kezić]] *[[Ferdo Kikerec]] (Quiquerez) * [[Albert Kinert]] *[[Ivan Kinkela]] *[[Željko Kipke]] *[[Josip Kirin]] * [[Vladimir Kirin|Vladimir (Vlado) Kirin]] *[[Antun (Anton) Kirinčić]] *[[Jozo Kljaković|Jozo (Joza) Kljaković]] *[[Živko Kljaković]] *[[Mira Klobučar]] (r. [[Ehrlich]]) *Ivan Klobučarić *[[Franjo Klopotan]] * [[Juraj Julije Klović]] * [[Joko (Ivan) Knežević]] * [[Julije Knifer|Julije Knif(f)er]] * Božidar Kocmut (grafični oblikovalec) * [[Tripo Kokolja]] *[[Eugen Kokot]] *[[Dušan Kokotović]] *[[Ana Kolega]] *[[Marijan Kolesar]] *[[Tomislav Kolombar]] *[[Ljubomir Ljupko Kolovrat]] *[[Igor Konjušak]] (hrv.-bos.?) *[[France Kopač|Franc (Franjo) Kopač]] (slov.-hrv.) *[[Slavko Kopač]] *[[Božidar (Božo) Kopić]] *[[Franjo Koren]] *[[Petar Kos]] *[[Vera Kos-Paliska]] *[[Marija Branka Košković]] *[[Nikola Koydl]] *[[Branko Kovačević]] * [[Edo Kovačević]] *[[Ferdo Kovačević]] *[[Jelena Kovačević]] * [[Mato Kovačević]] *[[Bosiljka Kovačević-Mijatović]] *[[Josip Kovačić]] *[[Mijo Kovačić]] *[[Sonja Kovačić-Tajčević]] *[[Radivoj Krainer]] *[[Ladislav Kralj-Međimurec]] *[[Miroslav Kraljević]] *[[Mira Kraljević-Donassy]] *[[Antonija Krasnik]] *[[Živa Kraus]] *[[Kristijan Kreković]] *[[Mirna Krešić]] *[[Milan Kren]] *[[Vlado Kristl]] *[[Tomislav Krizman]] *[[Anka Krizmanić]] *[[Eugen Krstulović]] *[[Ivan Krstulović]] *[[Maksim Krstulović]] *[[Izidor Kršnjavi|Izidor (Iso) Kršnjavi]] * [[Alfred Krupa]] (polj.-hrv.) * [[Alfred Freddy Krupa]] *[[Mihovil Krušlin]] (bos.-hrv.) *[[Rudolf Krušnjak]] *[[Bruno Kučan]] *[[Lucie Kučera-Buhmeister]] *[[Sergej Kučinski]] * [[Ante Kuduz]] *[[Ivan Kuduz]] *[[Vladimir Kuharić]] *[[Hajrudin Kujundžić]] (bos.-hrv.) *[[Stjepan Kukec]] *[[Priska Kulčar]] *[[Vatroslav Kuliš]] * [[Ferdinand Kulmer]] *[[Ante Kuman]] *Mila (Milena) Kumbatović (-Gliha) *[[Aleksandar Kumrić]] (hrv.-srb.) *[[Vera Kuntner|Vera]] [[August Kunz|(Drechler-)]] [[Kuntner]] *[[August Kunz]] (Kunc) *[[Ante Kuzman]] == L == *[[Jure (Juraj) Labaš]] *[[Rudi (Rudolf) Labaš]] *[[Ivan Lacković-Croata]] (&Jadranka Relota Croata) *[[Stjepan Lahovsky]] *[[Josip Lalić]] *[[Željko Lapuh]] *[[Zlatko Latković]] *[[Josip Leović]] *[[Ivan Lesiak]] ? *[[Vilim Leskošek]] *[[Fedor Ličina]] - Pip * [[Gustav Likan]] (prv. August Haueise) * [[Franjo Likar]] *[[Boro Likić]] (hrv.-srb.?) *[[Jean Likić]] * [[Vasko Lipovac]] *[[Zvonimir Lončarić]] *([[Željko Lordanič|Željko Lordanić]]) *[[Branko Lovak]] *[[Ivan Lovrenčić]] *[[Valentin Lukas]] (Lucaz) *[[Zvonimir Lukinović]] *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') ? *[[Veljko Lužaić]] *[[Stjepan Lypoldt]] (1806-1901) == M == * [[Dora Maar]]? (''Henriette Theodora Markovitch''/hrv.-fr.) *[[Mladen Macolić]] *[[Nevenka Macolić]] *[[Jakša Magaš]] *[[Miron Makanec]] *Marta (Dunja) Makanec-Filipčić *[[Fedor Malančec]] *[[Dušan Malešević]] *Rudolf Ernst Marčić ([[Rudolf Marčič]]) *[[Antun Maračić]] *[[Boris Mardešić]] *[[Vladimir Marenić]] *[[Jasna Maretić]] (-Diminić) *[[Slavko Marić]] *[[Miho Antun Marinković]] (hrv.-srb.) *[[Grga Marjanović]] *[[Vlado Marjanović]] (hrv.-bosanski) *[[Rafo Martini]] *[[Anka Martinić]] *([[Dalibor Martinis]]) *([[Bruno Mascarelli]]) *[[Antun Masle]] *[[Nikola Mašić]] *[[Krešo Mateljan]] *[[Antun Mateš]] *[[Zora Matić]] *[[Ines Matijević Cakić]] *[[Ivka Matina-Marinković]] *[[Roko Matjašić]] *[[Andrija Maurović]] (tudi risar stripov) *[[Marijan Mavrić]] *[[Celestin Medović|Celestin (Mato) Medović]] * [[Andrija Medulić]] *[[Martin Mehkek]] *[[Julije Meissner]] *[[Dragan Melkus]] *[[Ivana Meller Tomljenović]] *[[Mario Mendica]] *[[Virgil Meneghello Dinčić]] *[[Mate Meneghello Rodić]] *[[Goran Merkaš]] *Adolfo Methudy (avstr.-hrv.) *[[Maksimilijan Methudy]] *[[Antun Mezdjić]] *[[Jakov Miani]] (beneško-dalamtinski) *[[Valerije Michieli]] *[[Branko Micić]] (''Branko Ve Poljanski'') *[[Milan Mičin]] (hrv.-it.) *[[Karolina Mihanović]] *[[Zvonimir Mihanović]] *[[Kasja Mijatović Uhlik]] *[[Karlo Mijić]] *[[Matko Mijić]] *[[Rade Mikačić]] *[[Mario Mikulić]] *[[Spiridion Milanese]] *[[Bruno Milić]] *[[Zdravko Milić]] *[[Ivan Mirković]] *[[Marijan Mirt]] * [[Bogdan Miščević]] * [[Jerolim Miše]] *[[Marojica Mitrović]] *[[Ivan Moretti]] *Josip (Giuseppe) Moretti Zajc *[[Tina Morpurgo]] *[[Albert Mosé]] * [[Antun Motika]] *[[Franjo Mraz]] *[[Josip Franjo Mücke]] *[[Vilim Muha]] *[[Omer Mujadžić]] (bos.-hrvaški) *[[Marijana Muljević]] *[[Antun Müntzberger]] *[[Marko Murat]] * [[Edo Murtić]] == N == *[[Josip Nađ]] *[[Virgilije Nevjestić]] *[[Vera Nikolić Podrinska]] *[[Ljerka Njerš]] *[[Stipe Nobilo]] *[[Zoltan Novak]] *[[Ivo Novaković]] == O == *[[Ivan Obrovac]] *[[Nenad Opačić]] *[[Izvor Oreb]] * [[Tomislav Ostoja]] == P == *[[Željko Pahek]] *[[Alfred Pal]] *[[Julij Papič]]/[[Julije Papić]] (slov.-hrv.) *[[Petar Papp]] *[[Ana Papp-Jerković]] *[[Dalibor Parać]] *[[Vjekoslav Parać]] *[[Frane Paro]] *[[Franjo Pavačić]] *[[Jakov Pavić]] *[[Valerija Pavić-Franke]] *[[Toni Pavičić-Donkić]] *[[Juraj Pavlović]] *[[Vlaho Pečenec]] *[[Matko Peić]] (um. zgod.) *[[Mladen Pejaković]] *[[Lukša Peko]] *[[Renato Percan]] *[[Ivica Percl]] *[[Jefto Perić]]? *[[Pavao Perić]]? *[[Šime Perić]] *[[Anton Perko]] (slov.-avstr.-hrv.) *[[Dafne Perković]] * [[Ordan Petlevski]] (mak.-hrv.) *[[Goran Petercol]] *[[Tomislav Petranović-Rvat]] *[[Ante Petrić]] *[[Bartol Petrić]] *[[Tonka Petrić]] *[[Alfred Petričić]] *[[Branimir Petrović]] (hrv.-švicarski) *[[Đorđe Petrović (slikar)]] * [[Roman Petrović]] * [[Ivan Picelj]] *[[Josip-Puco Pintarić]] *[[Zvonko Pižir]] *[[Juraj Plančić]] *[[Srećko Planinić]] *[[Nada Pleše]] *[[Zoran Pleše]] *[[Silvio Pletikos]] *[[Mirko Počuča]] (hrv.-srb.) *[[Aleksandar Podvinec]] *[[Vicko Poiret]] (it.-dalmatinski franc. porekla iz Trsta) *[[Matija Pokrivka]] *[[Dimitrije Popović]] (črnogorskega rodu) *[[August Posilović]] *[[Oton Postružnik]] (slov. rodu) *[[Gustav Poša]] *Vlado Potočnjak ? *[[Zdenka Pozaić]] *[[Klementina Požgaj-Schwarz]] (karikaturistka) *[[Željko Premerl]] (hrv.-nizozem.) *[[Zlatko Prica]] *[[Ivica Propadalo]] (bos.-hrv.) *[[Šarlota Puhovski]] *[[Đuro Pulitika]] *[[Vlado Puljić]] *[[Predrag Purić]] == Q == * [[Ferdo Quiquerez-Beaujeau]] (tudi Kikerec) == R == * [[Ivan Rabuzin]] * [[Josip Račić]] * [[Mirko Rački]] (1879-1982) *[[Frane Radak]] *[[Vanja Radauš]] * [[Michael Radenchich]] *[[Vojo Radoičić]] *[[Ivko Radovanović]] *Stjepan Radovanović (16.stol.) *[[Tatjana Radovanović]] (hrv.-fr.) *Miranda Raicich (reško-it.) *[[Gabro Rajčević]] *[[Zdravko Rajković]] * [[Ivan Ranger|Ivan K. Ranger]] *[[Božidar Rašica]] *[[Marko Rašica]] *[[Ante Rašić]] * [[Slava Raškaj]] *[[Elza Rechnitz]] *[[Ivo Rein]] * [[Nikola Reiser]] *[[Josip Restek]] *[[Ivo Režek]] *([[Jurica Ribar]]) *[[Marijan Richter]] *[[Josip Roca]] * [[Nasta Rojc]] *[[Igor Rončević]] * [[Vladimir Roncević]] *[[Stjepko Rupčić]] *[[Heda Rušec]] *[[Kamilo Ružička]] == S == *[[Rudolf Sablić]] *[[Francesco Salghetti-Drioli]] (Zadar) *[[Edita Schubert]] *[[Đuro Seder]] * [[Ivo Sermet]] * [[Zarko Simat]] *[[Ivan Simonetti]] *[[Matija-Mato Skurjeni]] *[[Ivan Skvarčina]] (''Giovanni Squarcina'') *[[Zlatko Slevec]] *[[Petar Smajić]] *[[Damir Sokić]] *[[Aleksandar Srnec]] * [[Miljenko Stančić]] *[[Milovan Stanić]] *[[Dragutin Stark]] *[[Milan Steiner]] *[[Slavko Stolnik]] *[[Dalibor Stošić]] *[[Kosta Strajnić]] *[[Ljubomir Stahov]] * [[Vilim Svečnjak]] *[[Ivana Svjetličič]] == Š == *[[Ivo Šebalj]] *[[Vilko Šeferov]] (bos./herc.-hrv.) *[[Branko Šenoa]] *[[Hrvoje Šercar]] *[[Ivan Šeremet]] *[[Ljudevit Šestić]] *[[Ljerka Šibenik]] *[[Petar Šimaga]] - Šumski *[[Marijan Šimunić]] *[[Frane Šimunović]]/([[Frano Šimunović]]) *[[Izabela Šimunović]] *[[Zlatko Šimunović]] *[[Helena Šipek]] *[[Viktor Šipek]] *[[Ivica Šiško]] *[[Ljubo Škrnjug]] * [[Slavko Šohaj]] *[[Tea Štefančić-Kaplan]] * [[Zlatko Šulentić]] *[[Sava Šumanović]] (hrv.-srb.) *[[Miroslav Šutej]] *[[Boris Švaljek]] *[[Bojana Švertasek]] *[[Ivan Švertasek]] == T == *[[Stipan Tadić]] *[[Emil Robert Tanay]] *[[Marino Tartaglia]] *([[Ivo Tijardović]]) *[[Đuro Tiljak]] * [[Ivan Tišov]] *[[Ernest Tomašević]] *[[Slavko Tomerlin]] *[[Julije Tomić]] *[[Vladimir Tomić]] *[[Radovan Tommaseo]] *[[Kamilo Tompa]] *[[Lavoslav Torti]] *[[Matko Trebotić]] * [[Marijan Trepše]] == U == *[[Anđeo Uvodić]] *[[Milivoj Uzelac]] *[[Mirko Uzorinac]] == V == * Fedor Vaić (risar) *[[Josip Vaništa]] * [[Maksimilijan Vanka]] *[[Vladimir Varlaj]] * [[Ivan Večenaj]] *[[Fadil Vejzović]] *[[Mladen Veža]] * [[Emanuel Vidović]] *[[Vincenc iz Kastva|Vincent (Vincenc) iz Kastva]] * [[Mirko Virius]] *[[Anica Vranković]] * [[Josip Vresk]] *[[Zlatan Vrkljan]] *[[Milan Vulpe]] (grafični oblikovalec) == W == * [[Adolf Waldinger]] == Z == *[[Ivan Zasche]] *[[Mirko Zrinšćak]] *Antonio Zuccaro *[[Antun Zupa]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Slikarji]] [[Kategorija:Hrvaški slikarji|*]] h0ysufaw5gq5idq06700stqua9yy8bv 6759593 6759588 2026-10-02T10:10:58Z ~2026-45085-22 264465 6759593 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[slikar]]jev in grafikov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Ante Abramović]] *([[Alfred Albini]]) *[[Oskar Alexander]] *[[Albert Andjelović]] *[[Maja Andrić-Todić]] (hrv.-slov.) *[[Ivan Antolčić]] *Anton s Padove (Kašćerga) *[[Marko Antonini]] *[[Kristofor Nikolin Antunović]] *[[Stojan Aralica]] *[[Nevenka Arbanas]] *[[Anton Archer]] *[[Niko Armanda]] *[[Anton (Toni) Aron|Anton(-un) (Toni/Antal) Aron]] (hrv.-nem.) *Mihajlo Arsovski ? *[[Lovro Artuković]] *[[Ivo Auer]] *[[Robert Auer]] *[[Leopoldina Auer-Schmidt]] == B == *[[Dubravka Babić]] *[[Antun Babić]] *[[Ljubo Babić (slikar)|Ljubo Babić]] *[[Marcel Bačić]] * [[Robert Baća]] * [[Frano Baće]] *[[Antun Bahunek]] *[[Branko Bahunek]] * [[Sreto Balaš]] *[[Zvonimir Balog]] *[[Jelena Bando]] *[[Zianida Bandur]] *[[Antun Barač]] *[[Biserka Baretić]] *[[Quintino Bassani]] *[[Ljubomir Bašić]] *[[Vinko Bavčević]] *[[Branko Becić]] * [[Vladimir Becić]] *[[Milka Bedeković]] *[[Koraljka Beker]] * [[Federiko Benković]] *[[Ivan Benković]] *[[Mato Benković]] *[[Dragan Beraković]] *[[Bernard Porečanin]] *[[Anka Bestal]] *[[Josip Bifel]] *[[Milivoj Bijelić]] Charles (Carlo) Billich (hrv.-avstralski) *[[Tomislav Marijan Bilosnić]] *[[Stevo Binički]] *[[Ferdo Bis]] *[[Martin Bizjak (1929-2017)|Martin Bizjak]] (slov.-hrv.) *[[Blaž Jurjev Trogiranin]] *[[Emil Bobanovič-Čolić]] *[[Ana Bogdanović]] *[[Vjera Bojničić]] (-Zamola) *[[Gašpar Bolković-Pik]] *[[Vesna Borčić]] *[[Željko Borčić]] *[[Zoe Borelli-Vranska-Alačević]] *[[Milenko Bosanac|Mil(j)enko-Minja Bosanac]] *[[Melita Bošnjak]] *[[Josip Botteri]] - Dini *[[Josip-Dini Botteri]] * ([[Zlatko Bourek]]) *[[Drago Brajak - Kralj]] *[[Marčelo Brajnović]] *[[Zvjezdana Brajnović]] (r. [[Hegedušić]]) *[[Sonja Braović]] *[[Franjo Bratanić]] *[[Jakov Bratanić]] *[[Truda Braun-Šaban]] *[[Vjekoslav Brešić]] (bosensko-hrvaški) *[[Lavoslav Breyer]] *[[Dušan Brkić]] *[[Matej Brodnik]] (Matija Brodnik) (slovensko-hrvaški) *[[Marija Brusić-Kovačica]] *[[Boris Bućan]] *[[Jakov Budeša]] * [[Jagoda Buić]] (1930-2022) *[[Josip Bukal]] * [[Vlaho Bukovac]] * [[Ivanka Bukovac-Javorski]] * [[Jelica Bukovac-Radosavljević]] *[[Eugen Buktenica]] - Đenko *[[Vicko Buktenica]] *[[Bruno Bulić]] *[[Aleksandar Buneta]] *[[Rudolf Bunk]] (nem.-hrv.) *[[Tomislav Buntak]] *[[Narcis Burić]] *[[Ema Bursać]] *[[Daniel Butala]] *([[Milan Butozan]]) *[[Joso Bužan]] == C == *[[Bogumil Car]] *[[Dora Car]] *[[Ante Cetin]] *[[Nataša Cetinić]] *[[Ljudevit Cetinović]] *[[Renata Chalupa]] *[[Tomislav Ciko]] *[[Milan Cmelić]] *Josip (Beppe) Colonna (hrv.-it.) *[[Amalija Conrad von Hötzendorf]] *[[Franjo Conrad von Hötzendorf]] *[[Hugo Conrad von Hötzendorf]] *[[Brane Crlenjak]] *[[Menci Clement Crnčić]] *[[Lina Crnčić-Virant]] *[[Josip Crnobori]] *[[Stjepan Crnota]] *[[Zvane Cusmina]] *[[Roksa Cuvaj-Zurunić]] *[[Dragica Cvek-Jordan]] == Č == * ([[Jaroslav Čermák]]) *[[Vilim Čerić]] *[[Bela Čikoš-Sesija]] *[[Julije Čikoš-Sesija]] == Ć == *[[Ivan Ćaće]] ? *[[Zdravko Ćosić]] * [[Blaž Ćuk]] *[[Zvonimir Ćuk]] == D == *[[Ivan Nepomuk Debeljaković]] *[[Bogdan Debenjak]] *[[Josip Demirović]] - Devj *[[Boris Demur]] *[[Anton Depope]] *[[Mihovil Depope]] *[[Marijan Detoni]] *[[Josip Diminić]] *[[Lovro Dobričević Marinov]] *[[Juraj Dobrović]] * [[Petar Dobrović]] *[[Vladimir Dodig]] - Trokut * [[Boris Dogan]] *[[Nenad Dogan]]? *[[Maja Dolenčić-Malešević]] *[[Franjo Dolenec|Franjo (Francina) Dolenec]] * [[Ivan Domac]] *[[Luka Domac]] *[[Svetozar Domić]] *[[Rudolf Donassy]] *[[Vinko Draganja]] *[[Nikola Dragarić]] *[[Julija Drašković]] (Erdődy) *[[Zorislav Drempetić-Hrčić]] * [[Zdravko Ducković]] *[[Cata Dujšin-Ribar]] (1897-1994) *[[Ivo Dulčić]] *[[Zoran Durbić]] * [[Dušan Džamonja]]? == Đ == * [[Nevenka Đorđević-Tomašević]] *[[Milenko Đurić]] == E == * [[Marta Ehrlich Tompa]] *[[Višnja Ercegović]] *[[Joško Eterović]] == F == *[[Jerko Fabković]] *[[Jadranka Fatur]] *[[Ana Fejner Žalac]] *[[Emerik Feješ]] *[[Eugen Feller]] *[[Ljerka Filakovac]] *[[Vladimir Filakovac]] *[[Konrad Filip]] *[[Augustin Filipović]] *[[Dražen Filipović - Pegla]] *[[Franjo Filipović]] *[[Zvjezdana Fio]] *[[Vicko Fiskovič]] *[[Vera Fišer]] *[[Vinko Fišter]] *[[Enrico Fonda]] *[[Aleksandar Forenbacher]] *[[Vinko Foretić (slikar)]] *[[Rudolf Frais]] *[[Branka Frangeš Hegedušić]] *[[Robert Frangeš Mihanović]] *[[Ante Franičević]] *[[Petar Franjić]] *[[Claudio Frank]] *[[Toni Franović]] *[[Đuro Friedrich]] *[[Ivo Friščić]] == G == *[[Mladen Galić]] *[[Ivo Gattin]] *[[Pavao Gavranić]] *[[Dragan Gaži]] * [[Vilko Gecan]] * [[Ivan Generalić]] *[[Josip Generalić]] *[[Mato Gereci]] *[[Dubravko Gjivan]] *[[Milenko Gjurić]] * [[Oton Gliha]] *[[Vilko Gliha Selan]] * [[Olaf Globočnik]] *[[Antun Gojak]] *[[Stipe Golac]] *[[Raul Goldoni]] *[[Milan Goldschmiedt]] *[[Predrag Goll]] *[[Viktor Goričan]] *[[Zdenko Gradiš]] *[[Josip Granić]] (bos.-hrv.) *[[Milan Glavurtić]] *[[Ivo Grbić]] *[[Slavko Grčko]] *[[Vinko Grdan]] (hrv.-srb.) *[[Petar Grgec]] *[[Dubravka Grgić]] (r. Čeprnić) *[[Bruno Stane Grill]] *[[Hinko Gudac]] *[[Ivan Gundrum]] *[[Tomislav Gusić]] *[[Marijan Guvo]] *[[Slava Gvozdić]] == H == *[[Fadil Hadžić]] (bos.-hrv.)? * [[Antun Haller]] *[[Fridrik Hamerlić]] (Hamerlitz) *[[Mihajlo Hamzić]] *[[Aleksej Vasiljevič Hanzen]] (rusko-hrvaški) *[[Živko Haramija]] *[[Josip Hartl]] * [[Krsto Hegedušić]] *([[Vlasta Hegedušić]]) *[[Željko Hegedušić]] *[[Branka Hegedušić-Frangeš]] *[[Ivan Heil]] *[[Josip (Pepe) Henneberg]] *[[Vladimir Herceg]] *[[Ivan Herman]] * [[Oskar Herman]] *Božidar Hlavaček (Doron Hen) (hrv.-izraelski) *[[Italo (Kamilo) Hochetlinger]] *[[Josip Hohnjec (slikar)]] *[[René Hollós]] *[[Marko Horvacki]] *[[Gabrijel Horvat]] *[[Miljenko Horvat]] *[[Franjo Hoti]] *[[Ervin Hotko]] *[[Hugo Hötzendorf]] *[[Tomislav Hruškovec]] == I == *[[Nikola Ignjatović]] *[[Basilio Ivanković]] *([[Joza Ivanišević]]) *[[Ljubo Ivančić]] *[[Nina Ivančić]] *[[Drago Ivanišević]] *[[Tomislav Ivanišin]] *[[Basilio Ivanković]] *Stjepan Ivanović * [[Oton Iveković]] *[[Sanja Iveković]] *[[Janez iz Kastva|Ivan (Janez) iz Kastva]] == J == * [[Slavko Jagačić]] *([[Viktor Jagš]]) *[[Petar Jakelić]] *[[Vlado Jakelić]] *[[Albina Jakić]] (slov.-hrv.) *[[Ivan (Antun) Jakić]] *(Ivan Jakobčić) *(Josip Jakopčić) *[[Drago Jančić]] *[[Jozo (Josip) Janda]] *[[Ratko Janjić|Ratko "Jobo" Janjić]] *[[Miljenko (Mile) Janković]] *([[Franz Jaschke]]) *[[Marinko Jelača]] *[[Dalibor Jelavić]] *[[Božidar (Božo) Jelenić]] *[[Vladimir Jelić]] *[[Guido Jeny]] *[[Marijan Jevšovar]] * [[Ignjat Job]] *[[Cvijeta Job Jeličić]] *[[Martin Jonaš]] * [[Vasilije Jordan]] *[[Stanoje Jovanović|Stanoje (Alojzije) Jovanović]] *[[Svjetlan Junaković]] *[[Leo Junek]] (1899-1993) (hrv.-franc.) *[[Drago Jurak]] *[[Duje Jurić]] == K == *[[Ivo Kalina]] *[[Jagoda Kaloper]] (1947-2016) * ([[Bosko Karanović|Boško Karanović]])? *[[Vjekoslav Karas]] *[[Lidija Kašpar-Stranić]] *[[Ante Kaštelančić]] *[[Krešimir Katić]] *[[Špiro Katić]] *[[Ante Katunarić]] *[[Petar Katušić]] *[[Anđelko Kaurić]] *[[Zlatko Kauzlarić - Atač]] *[[Vanja Kavurić]] * [[Nives Kavurić-Kurtović]] (1938-2016) * [[Zvonimir Keček]] *[[Antun Keller]] (Anton Koler) *[[Krunoslav Kern]] *[[Zlatko Keser]] *[[Jurica Kezić]] *[[Ferdo Kikerec]] (Quiquerez) * [[Albert Kinert]] *[[Ivan Kinkela]] *[[Željko Kipke]] *[[Josip Kirin]] * [[Vladimir Kirin|Vladimir (Vlado) Kirin]] *[[Antun (Anton) Kirinčić]] *[[Jozo Kljaković|Jozo (Joza) Kljaković]] *[[Živko Kljaković]] *[[Mira Klobučar]] (r. [[Ehrlich]]) *Ivan Klobučarić *[[Franjo Klopotan]] * [[Juraj Julije Klović]] * [[Joko (Ivan) Knežević]] * [[Julije Knifer|Julije Knif(f)er]] * Božidar Kocmut (grafični oblikovalec) * [[Tripo Kokolja]] *[[Eugen Kokot]] *[[Dušan Kokotović]] *[[Ana Kolega]] *[[Marijan Kolesar]] *[[Tomislav Kolombar]] *[[Ljubomir Ljupko Kolovrat]] *[[Igor Konjušak]] (hrv.-bos.?) *[[France Kopač|Franc (Franjo) Kopač]] (slov.-hrv.) *[[Slavko Kopač]] *[[Božidar (Božo) Kopić]] *[[Franjo Koren]] *[[Petar Kos]] *[[Vera Kos-Paliska]] *[[Marija Branka Košković]] *[[Nikola Koydl]] *[[Branko Kovačević]] * [[Edo Kovačević]] *[[Ferdo Kovačević]] *[[Jelena Kovačević]] * [[Mato Kovačević]] *[[Bosiljka Kovačević-Mijatović]] *[[Josip Kovačić]] *[[Mijo Kovačić]] *[[Sonja Kovačić-Tajčević]] *[[Radivoj Krainer]] *[[Ladislav Kralj-Međimurec]] *[[Miroslav Kraljević]] *[[Mira Kraljević-Donassy]] *[[Antonija Krasnik]] *[[Živa Kraus]] *[[Kristijan Kreković]] *[[Mirna Krešić]] *[[Milan Kren]] *[[Vlado Kristl]] *[[Tomislav Krizman]] *[[Anka Krizmanić]] *[[Eugen Krstulović]] *[[Ivan Krstulović]] *[[Maksim Krstulović]] *[[Izidor Kršnjavi|Izidor (Iso) Kršnjavi]] * [[Alfred Krupa]] (polj.-hrv.) * [[Alfred Freddy Krupa]] *[[Mihovil Krušlin]] (bos.-hrv.) *[[Rudolf Krušnjak]] *[[Bruno Kučan]] *[[Lucie Kučera-Buhmeister]] *[[Sergej Kučinski]] * [[Ante Kuduz]] *[[Ivan Kuduz]] *[[Vladimir Kuharić]] *[[Hajrudin Kujundžić]] (bos.-hrv.) *[[Stjepan Kukec]] *[[Priska Kulčar]] *[[Vatroslav Kuliš]] * [[Ferdinand Kulmer]] *[[Ante Kuman]] *Mila (Milena) Kumbatović (-Gliha) *[[Aleksandar Kumrić]] (hrv.-srb.) *[[Vera Kuntner|Vera]] [[August Kunz|(Drechler-)]] [[Kuntner]] *[[August Kunz]] (Kunc) *[[Ante Kuzman]] == L == *[[Jure (Juraj) Labaš]] *[[Rudi (Rudolf) Labaš]] *[[Ivan Lacković-Croata]] (&Jadranka Relota Croata) *[[Stjepan Lahovsky]] *[[Josip Lalić]] *[[Željko Lapuh]] *[[Zlatko Latković]] *[[Josip Leović]] *[[Ivan Lesiak]] ? *[[Vilim Leskošek]] *[[Fedor Ličina]] - Pip * [[Gustav Likan]] (prv. August Haueise) * [[Franjo Likar]] *[[Boro Likić]] (hrv.-srb.?) *[[Jean Likić]] * [[Vasko Lipovac]] *[[Zvonimir Lončarić]] *([[Željko Lordanič|Željko Lordanić]]) *[[Branko Lovak]] *[[Ivan Lovrenčić]] *[[Valentin Lukas]] (Lucaz) *[[Zvonimir Lukinović]] *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') ? *[[Veljko Lužaić]] *[[Stjepan Lypoldt]] (1806-1901) == M == * [[Dora Maar]]? (''Henriette Theodora Markovitch''/hrv.-fr.) *[[Mladen Macolić]] *[[Nevenka Macolić]] *[[Jakša Magaš]] *[[Miron Makanec]] *Marta (Dunja) Makanec-Filipčić *[[Fedor Malančec]] *[[Dušan Malešević]] *Rudolf Ernst Marčić ([[Rudolf Marčič]]) *[[Antun Maračić]] *[[Boris Mardešić]] *[[Vladimir Marenić]] *[[Jasna Maretić]] (-Diminić) *[[Slavko Marić]] *[[Miho Antun Marinković]] (hrv.-srb.) *[[Grga Marjanović]] *[[Vlado Marjanović]] (hrv.-bosanski) *[[Rafo Martini]] *[[Anka Martinić]] *([[Dalibor Martinis]]) *([[Bruno Mascarelli]]) *[[Antun Masle]] *[[Nikola Mašić]] *[[Krešo Mateljan]] *[[Antun Mateš]] *[[Zora Matić]] *[[Ines Matijević Cakić]] *[[Ivka Matina-Marinković]] *[[Roko Matjašić]] *[[Andrija Maurović]] (tudi risar stripov) *[[Marijan Mavrić]] *[[Celestin Medović|Celestin (Mato) Medović]] * [[Andrija Medulić]] *[[Martin Mehkek]] *[[Julije Meissner]] *[[Dragan Melkus]] *[[Ivana Meller Tomljenović]] *[[Mario Mendica]] *[[Virgil Meneghello Dinčić]] *[[Mate Meneghello Rodić]] *[[Goran Merkaš]] *Adolfo Methudy (avstr.-hrv.) *[[Maksimilijan Methudy]] *[[Antun Mezdjić]] *[[Jakov Miani]] (beneško-dalamtinski) *[[Valerije Michieli]] *[[Branko Micić]] (''Branko Ve Poljanski'') *[[Milan Mičin]] (hrv.-it.) *[[Karolina Mihanović]] *[[Zvonimir Mihanović]] *[[Kasja Mijatović Uhlik]] *[[Karlo Mijić]] *[[Matko Mijić]] *[[Rade Mikačić]] *[[Mario Mikulić]] *[[Spiridion Milanese]] *[[Bruno Milić]] *[[Zdravko Milić]] *[[Ivan Mirković]] *[[Marijan Mirt]] * [[Bogdan Miščević]] * [[Jerolim Miše]] *[[Marojica Mitrović]] *[[Ivan Moretti]] *Josip (Giuseppe) Moretti Zajc *[[Tina Morpurgo]] *[[Albert Mosé]] * [[Antun Motika]] *[[Franjo Mraz]] *[[Josip Franjo Mücke]] *[[Vilim Muha]] *[[Omer Mujadžić]] (bos.-hrvaški) *[[Marijana Muljević]] *[[Antun Müntzberger]] *[[Marko Murat]] * [[Edo Murtić]] == N == *[[Josip Nađ]] *[[Virgilije Nevjestić]] *[[Vera Nikolić Podrinska]] *[[Ljerka Njerš]] *[[Stipe Nobilo]] *[[Zoltan Novak]] *[[Ivo Novaković]] == O == *[[Ivan Obrovac]] *[[Nenad Opačić]] *[[Izvor Oreb]] * [[Tomislav Ostoja]] == P == *[[Željko Pahek]] *[[Alfred Pal]] *[[Julij Papič]]/[[Julije Papić]] (slov.-hrv.) *[[Petar Papp]] *[[Ana Papp-Jerković]] *[[Dalibor Parać]] *[[Vjekoslav Parać]] *[[Frane Paro]] *[[Franjo Pavačić]] *[[Jakov Pavić]] *[[Valerija Pavić-Franke]] *[[Toni Pavičić-Donkić]] *[[Juraj Pavlović]] *[[Vlaho Pečenec]] *[[Matko Peić]] (um. zgod.) *[[Mladen Pejaković]] *[[Lukša Peko]] *[[Renato Percan]] *[[Ivica Percl]] *[[Jefto Perić]]? *[[Pavao Perić]]? *[[Šime Perić]] *[[Anton Perko]] (slov.-avstr.-hrv.) *[[Dafne Perković]] * [[Ordan Petlevski]] (mak.-hrv.) *[[Goran Petercol]] *[[Tomislav Petranović-Rvat]] *[[Ante Petrić]] *[[Bartol Petrić]] *[[Tonka Petrić]] *[[Alfred Petričić]] *[[Branimir Petrović]] (hrv.-švicarski) *[[Đorđe Petrović (slikar)]] * [[Roman Petrović]] * [[Ivan Picelj]] *[[Josip-Puco Pintarić]] *[[Zvonko Pižir]] *[[Juraj Plančić]] *[[Srećko Planinić]] *[[Nada Pleše]] *[[Zoran Pleše]] *[[Silvio Pletikos]] *[[Mirko Počuča]] (hrv.-srb.) *[[Aleksandar Podvinec]] *[[Vicko Poiret]] (it.-dalmatinski franc. porekla iz Trsta) *[[Matija Pokrivka]] *[[Dimitrije Popović]] (črnogorskega rodu) *[[August Posilović]] *[[Oton Postružnik]] (slov. rodu) *[[Gustav Poša]] *Vlado Potočnjak ? *[[Zdenka Pozaić]] *[[Klementina Požgaj-Schwarz]] (karikaturistka) *[[Željko Premerl]] (hrv.-nizozem.) *[[Zlatko Prica]] *[[Ivica Propadalo]] (bos.-hrv.) *[[Šarlota Puhovski]] *[[Đuro Pulitika]] *[[Vlado Puljić]] *[[Predrag Purić]] == Q == * [[Ferdo Quiquerez-Beaujeau]] (tudi Kikerec) == R == * [[Ivan Rabuzin]] * [[Josip Račić]] * [[Mirko Rački]] (1879-1982) *[[Frane Radak]] *[[Vanja Radauš]] * [[Michael Radenchich]] *[[Vojo Radoičić]] *[[Ivko Radovanović]] *Stjepan Radovanović (16.stol.) *[[Tatjana Radovanović]] (hrv.-fr.) *Miranda Raicich (reško-it.) *[[Gabro Rajčević]] *[[Zdravko Rajković]] * [[Ivan Ranger|Ivan K. Ranger]] *[[Božidar Rašica]] *[[Marko Rašica]] *[[Ante Rašić]] * [[Slava Raškaj]] *[[Elza Rechnitz]] *[[Ivo Rein]] * [[Nikola Reiser]] *[[Josip Restek]] *[[Ivo Režek]] *([[Jurica Ribar]]) *[[Marijan Richter]] *[[Josip Roca]] * [[Nasta Rojc]] *[[Igor Rončević]] * [[Vladimir Roncević]] *[[Stjepko Rupčić]] *[[Heda Rušec]] *[[Kamilo Ružička]] == S == *[[Rudolf Sablić]] *[[Francesco Salghetti-Drioli]] (Zadar) *[[Edita Schubert]] *[[Đuro Seder]] * [[Ivo Sermet]] * [[Zarko Simat]] *[[Ivan Simonetti]] *[[Matija-Mato Skurjeni]] *[[Ivan Skvarčina]] (''Giovanni Squarcina'') *[[Zlatko Slevec]] *[[Petar Smajić]] *[[Damir Sokić]] *[[Aleksandar Srnec]] * [[Miljenko Stančić]] *[[Milovan Stanić]] *[[Dragutin Stark]] *[[Milan Steiner]] *[[Slavko Stolnik]] *[[Dalibor Stošić]] *[[Kosta Strajnić]] *[[Ljubomir Stahov]] * [[Vilim Svečnjak]] *[[Ivana Svjetličič]] == Š == *[[Ivo Šebalj]] *[[Vilko Šeferov]] (bos./herc.-hrv.) *[[Branko Šenoa]] *[[Hrvoje Šercar]] *[[Ivan Šeremet]] *[[Ljudevit Šestić]] *[[Ljerka Šibenik]] *[[Petar Šimaga]] - Šumski *[[Marijan Šimunić]] *[[Frane Šimunović]]/([[Frano Šimunović]]) *[[Izabela Šimunović]] *[[Zlatko Šimunović]] *[[Helena Šipek]] *[[Viktor Šipek]] *[[Ivica Šiško]] *[[Ljubo Škrnjug]] * [[Slavko Šohaj]] *[[Tea Štefančić-Kaplan]] * [[Zlatko Šulentić]] *[[Sava Šumanović]] (hrv.-srb.) *[[Miroslav Šutej]] *[[Boris Švaljek]] *[[Bojana Švertasek]] *[[Ivan Švertasek]] == T == *[[Stipan Tadić]] *[[Emil Robert Tanay]] *[[Marino Tartaglia]] *([[Ivo Tijardović]]) *[[Đuro Tiljak]] * [[Ivan Tišov]] *[[Ernest Tomašević]] *[[Slavko Tomerlin]] *[[Julije Tomić]] *[[Vladimir Tomić]] *[[Radovan Tommaseo]] *[[Kamilo Tompa]] *[[Lavoslav Torti]] *[[Matko Trebotić]] * [[Marijan Trepše]] == U == *[[Anđeo Uvodić]] *[[Milivoj Uzelac]] *[[Mirko Uzorinac]] == V == * Fedor Vaić (risar) *[[Josip Vaništa]] * [[Maksimilijan Vanka]] *[[Vladimir Varlaj]] * [[Ivan Večenaj]] *[[Fadil Vejzović]] *[[Mladen Veža]] * [[Emanuel Vidović]] *[[Vincenc iz Kastva|Vincent (Vincenc) iz Kastva]] * [[Mirko Virius]] *[[Anica Vranković]] * [[Josip Vresk]] *[[Zlatan Vrkljan]] *[[Milan Vulpe]] (grafični oblikovalec) == W == * [[Adolf Waldinger]] == Z == *[[Ivan Zasche]] *[[Mirko Zrinšćak]] *Antonio Zuccaro *[[Antun Zupa]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Slikarji]] [[Kategorija:Hrvaški slikarji|*]] qs54xhhguoiyje39g3v83rklmuivno4 6759600 6759593 2026-10-02T10:24:29Z ~2026-45085-22 264465 6759600 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[slikar]]jev in grafikov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Ante Abramović]] *([[Alfred Albini]]) *[[Oskar Alexander]] *[[Albert Andjelović]] *[[Maja Andrić-Todić]] (hrv.-slov.) *[[Ivan Antolčić]] *Anton s Padove (Kašćerga) *[[Marko Antonini]] *[[Kristofor Nikolin Antunović]] *[[Stojan Aralica]] *[[Nevenka Arbanas]] *[[Anton Archer]] *[[Niko Armanda]] *[[Anton (Toni) Aron|Anton(-un) (Toni/Antal) Aron]] (hrv.-nem.) *Mihajlo Arsovski ? *[[Lovro Artuković]] *[[Ivo Auer]] *[[Robert Auer]] *[[Leopoldina Auer-Schmidt]] == B == *[[Dubravka Babić]] *[[Antun Babić]] *[[Ljubo Babić (slikar)|Ljubo Babić]] *[[Marcel Bačić]] * [[Robert Baća]] * [[Frano Baće]] *[[Antun Bahunek]] *[[Branko Bahunek]] * [[Sreto Balaš]] *[[Zvonimir Balog]] *[[Jelena Bando]] *[[Zianida Bandur]] *[[Antun Barač]] *[[Biserka Baretić]] *[[Quintino Bassani]] *[[Ljubomir Bašić]] *[[Vinko Bavčević]] *[[Branko Becić]] * [[Vladimir Becić]] *[[Milka Bedeković]] *[[Koraljka Beker]] * [[Federiko Benković]] *[[Ivan Benković]] *[[Mato Benković]] *[[Dragan Beraković]] *[[Bernard Porečanin]] *[[Anka Bestal]] *[[Josip Bifel]] *[[Milivoj Bijelić]] Charles (Carlo) Billich (hrv.-avstralski) *[[Tomislav Marijan Bilosnić]] *[[Stevo Binički]] *[[Ferdo Bis]] *[[Martin Bizjak (1929-2017)|Martin Bizjak]] (slov.-hrv.) *[[Blaž Jurjev Trogiranin]] *[[Emil Bobanovič-Čolić]] *[[Ana Bogdanović]] *[[Vjera Bojničić]] (-Zamola) *[[Gašpar Bolković-Pik]] *[[Vesna Borčić]] *[[Željko Borčić]] *[[Zoe Borelli-Vranska-Alačević]] *[[Milenko Bosanac|Mil(j)enko-Minja Bosanac]] *[[Melita Bošnjak]] *[[Josip Botteri]] - Dini *[[Josip-Dini Botteri]] * ([[Zlatko Bourek]]) *[[Drago Brajak - Kralj]] *[[Marčelo Brajnović]] *[[Zvjezdana Brajnović]] (r. [[Hegedušić]]) *[[Sonja Braović]] *[[Franjo Bratanić]] *[[Jakov Bratanić]] *[[Truda Braun-Šaban]] *[[Vjekoslav Brešić]] (bosensko-hrvaški) *[[Lavoslav Breyer]] *[[Dušan Brkić]] *[[Matej Brodnik]] (Matija Brodnik) (slovensko-hrvaški) *[[Marija Brusić-Kovačica]] *[[Boris Bućan]] *[[Jakov Budeša]] * [[Jagoda Buić]] (1930-2022) *[[Josip Bukal]] * [[Vlaho Bukovac]] * [[Ivanka Bukovac-Javorski]] * [[Jelica Bukovac-Radosavljević]] *[[Eugen Buktenica]] - Đenko *[[Vicko Buktenica]] *[[Bruno Bulić]] *[[Aleksandar Buneta]] *[[Rudolf Bunk]] (nem.-hrv.) *[[Tomislav Buntak]] *[[Narcis Burić]] *[[Ema Bursać]] *[[Daniel Butala]] *([[Milan Butozan]]) *[[Joso Bužan]] == C == *[[Bogumil Car]] *[[Dora Car]] *[[Ante Cetin]] *[[Nataša Cetinić]] *[[Ljudevit Cetinović]] *[[Renata Chalupa]] *[[Tomislav Ciko]] *[[Milan Cmelić]] *Josip (Beppe) Colonna (hrv.-it.) *[[Amalija Conrad von Hötzendorf]] *[[Franjo Conrad von Hötzendorf]] *[[Hugo Conrad von Hötzendorf]] *[[Brane Crlenjak]] *[[Menci Clement Crnčić]] *[[Lina Crnčić-Virant]] *[[Josip Crnobori]] *[[Stjepan Crnota]] *[[Zvane Cusmina]] *[[Roksa Cuvaj-Zurunić]] *[[Dragica Cvek-Jordan]] == Č == * ([[Jaroslav Čermák]]) *[[Vilim Čerić]] *[[Bela Čikoš-Sesija]] *[[Julije Čikoš-Sesija]] == Ć == *[[Ivan Ćaće]] ? *[[Zdravko Ćosić]] * [[Blaž Ćuk]] *[[Zvonimir Ćuk]] == D == *[[Ivan Nepomuk Debeljaković]] *[[Bogdan Debenjak]] *[[Josip Demirović]] - Devj *[[Boris Demur]] *[[Anton Depope]] *[[Mihovil Depope]] *[[Marijan Detoni]] *[[Josip Diminić]] *[[Lovro Dobričević Marinov]] *[[Juraj Dobrović]] * [[Petar Dobrović]] *[[Vladimir Dodig]] - Trokut * [[Boris Dogan]] *[[Nenad Dogan]]? *[[Maja Dolenčić-Malešević]] *[[Franjo Dolenec|Franjo (Francina) Dolenec]] * [[Ivan Domac]] *[[Luka Domac]] *[[Svetozar Domić]] *[[Rudolf Donassy]] *[[Vinko Draganja]] *[[Nikola Dragarić]] *[[Julija Drašković]] (Erdődy) *[[Zorislav Drempetić-Hrčić]] * [[Zdravko Ducković]] *[[Cata Dujšin-Ribar]] (1897-1994) *[[Ivo Dulčić]] *[[Zoran Durbić]] * [[Dušan Džamonja]]? == Đ == * [[Nevenka Đorđević-Tomašević]] *[[Milenko Đurić]] == E == * [[Marta Ehrlich Tompa]] *[[Višnja Ercegović]] *[[Joško Eterović]] == F == *[[Jerko Fabković]] *[[Jadranka Fatur]] *[[Ana Fejner Žalac]] *[[Emerik Feješ]] *[[Eugen Feller]] *[[Ljerka Filakovac]] *[[Vladimir Filakovac]] *[[Konrad Filip]] *[[Augustin Filipović]] *[[Dražen Filipović - Pegla]] *[[Franjo Filipović]] *[[Zvjezdana Fio]] *[[Vicko Fiskovič]] *[[Vera Fišer]] *[[Vinko Fišter]] *[[Enrico Fonda]] *[[Aleksandar Forenbacher]] *[[Vinko Foretić (slikar)]] *[[Rudolf Frais]] *[[Branka Frangeš Hegedušić]] *[[Robert Frangeš Mihanović]] *[[Ante Franičević]] *[[Petar Franjić]] *[[Claudio Frank]] *[[Toni Franović]] *[[Đuro Friedrich]] *[[Ivo Friščić]] == G == *[[Mladen Galić]] *[[Ivo Gattin]] *[[Pavao Gavranić]] *[[Dragan Gaži]] * [[Vilko Gecan]] * [[Ivan Generalić]] *[[Josip Generalić]] *[[Mato Gereci]] *[[Josip Gerstner]] *[[Dubravko Gjivan]] (1949-84) *[[Milenko Gjurić]] * [[Oton Gliha]] *[[Vilko Gliha Selan]] * [[Olaf Globočnik]] *[[Antun Gojak]] *[[Stipe Golac]] *[[Raul Goldoni]] *[[Milan Goldschmiedt]] *[[Predrag Goll]] *[[Viktor Goričan]] *[[Zdenko Gradiš]] *[[Josip Granić]] (bos.-hrv.) *[[Milan Glavurtić]] *[[Ivo Grbić]] *[[Slavko Grčko]] *[[Vinko Grdan]] (hrv.-srb.) *[[Petar Grgec]] *[[Dubravka Grgić]] (r. Čeprnić) *[[Bruno Stane Grill]] *[[Hinko Gudac]] *[[Ivan Gundrum]] *[[Tomislav Gusić]] *[[Marijan Guvo]] *[[Slava Gvozdić]] == H == *[[Fadil Hadžić]] (bos.-hrv.)? * [[Antun Haller]] *[[Fridrik Hamerlić]] (Hamerlitz) *[[Mihajlo Hamzić]] *[[Aleksej Vasiljevič Hanzen]] (rusko-hrvaški) *[[Živko Haramija]] *[[Josip Hartl]] * [[Krsto Hegedušić]] *([[Vlasta Hegedušić]]) *[[Željko Hegedušić]] *[[Branka Hegedušić-Frangeš]] *[[Ivan Heil]] *[[Josip (Pepe) Henneberg]] *[[Vladimir Herceg]] *[[Ivan Herman]] * [[Oskar Herman]] *Božidar Hlavaček (Doron Hen) (hrv.-izraelski) *[[Italo (Kamilo) Hochetlinger]] *[[Josip Hohnjec (slikar)]] *[[René Hollós]] *[[Marko Horvacki]] *[[Gabrijel Horvat]] *[[Miljenko Horvat]] *[[Franjo Hoti]] *[[Ervin Hotko]] *[[Hugo Hötzendorf]] *[[Tomislav Hruškovec]] == I == *[[Nikola Ignjatović]] *[[Basilio Ivanković]] *([[Joza Ivanišević]]) *[[Ljubo Ivančić]] *[[Nina Ivančić]] *[[Drago Ivanišević]] *[[Tomislav Ivanišin]] *[[Basilio Ivanković]] *Stjepan Ivanović * [[Oton Iveković]] *[[Sanja Iveković]] *[[Janez iz Kastva|Ivan (Janez) iz Kastva]] == J == * [[Slavko Jagačić]] *([[Viktor Jagš]]) *[[Petar Jakelić]] *[[Vlado Jakelić]] *[[Albina Jakić]] (slov.-hrv.) *[[Ivan (Antun) Jakić]] *(Ivan Jakobčić) *(Josip Jakopčić) *[[Drago Jančić]] *[[Jozo (Josip) Janda]] *[[Ratko Janjić|Ratko "Jobo" Janjić]] *[[Miljenko (Mile) Janković]] *([[Franz Jaschke]]) *[[Marinko Jelača]] *[[Dalibor Jelavić]] *[[Božidar (Božo) Jelenić]] *[[Vladimir Jelić]] *[[Guido Jeny]] *[[Marijan Jevšovar]] * [[Ignjat Job]] *[[Cvijeta Job Jeličić]] *[[Martin Jonaš]] * [[Vasilije Jordan]] *[[Stanoje Jovanović|Stanoje (Alojzije) Jovanović]] *[[Svjetlan Junaković]] *[[Leo Junek]] (1899-1993) (hrv.-franc.) *[[Drago Jurak]] *[[Duje Jurić]] == K == *[[Ivo Kalina]] *[[Jagoda Kaloper]] (1947-2016) * ([[Bosko Karanović|Boško Karanović]])? *[[Vjekoslav Karas]] *[[Lidija Kašpar-Stranić]] *[[Ante Kaštelančić]] *[[Krešimir Katić]] *[[Špiro Katić]] *[[Ante Katunarić]] *[[Petar Katušić]] *[[Anđelko Kaurić]] *[[Zlatko Kauzlarić - Atač]] *[[Vanja Kavurić]] * [[Nives Kavurić-Kurtović]] (1938-2016) * [[Zvonimir Keček]] *[[Antun Keller]] (Anton Koler) *[[Krunoslav Kern]] *[[Zlatko Keser]] *[[Jurica Kezić]] *[[Ferdo Kikerec]] (Quiquerez) * [[Albert Kinert]] *[[Ivan Kinkela]] *[[Željko Kipke]] *[[Josip Kirin]] * [[Vladimir Kirin|Vladimir (Vlado) Kirin]] *[[Antun (Anton) Kirinčić]] *[[Jozo Kljaković|Jozo (Joza) Kljaković]] *[[Živko Kljaković]] *[[Mira Klobučar]] (r. [[Ehrlich]]) *Ivan Klobučarić *[[Franjo Klopotan]] * [[Juraj Julije Klović]] * [[Joko (Ivan) Knežević]] * [[Julije Knifer|Julije Knif(f)er]] * Božidar Kocmut (grafični oblikovalec) * [[Tripo Kokolja]] *[[Eugen Kokot]] *[[Dušan Kokotović]] *[[Ana Kolega]] *[[Marijan Kolesar]] *[[Tomislav Kolombar]] *[[Ljubomir Ljupko Kolovrat]] *[[Igor Konjušak]] (hrv.-bos.?) *[[France Kopač|Franc (Franjo) Kopač]] (slov.-hrv.) *[[Slavko Kopač]] *[[Božidar (Božo) Kopić]] *[[Franjo Koren]] *[[Petar Kos]] *[[Vera Kos-Paliska]] *[[Marija Branka Košković]] *[[Nikola Koydl]] *[[Branko Kovačević]] * [[Edo Kovačević]] *[[Ferdo Kovačević]] *[[Jelena Kovačević]] * [[Mato Kovačević]] *[[Bosiljka Kovačević-Mijatović]] *[[Josip Kovačić]] *[[Mijo Kovačić]] *[[Sonja Kovačić-Tajčević]] *[[Radivoj Krainer]] *[[Ladislav Kralj-Međimurec]] *[[Miroslav Kraljević]] *[[Mira Kraljević-Donassy]] *[[Antonija Krasnik]] *[[Živa Kraus]] *[[Kristijan Kreković]] *[[Mirna Krešić]] *[[Milan Kren]] *[[Vlado Kristl]] *[[Tomislav Krizman]] *[[Anka Krizmanić]] *[[Eugen Krstulović]] *[[Ivan Krstulović]] *[[Maksim Krstulović]] *[[Izidor Kršnjavi|Izidor (Iso) Kršnjavi]] * [[Alfred Krupa]] (polj.-hrv.) * [[Alfred Freddy Krupa]] *[[Mihovil Krušlin]] (bos.-hrv.) *[[Rudolf Krušnjak]] *[[Bruno Kučan]] *[[Lucie Kučera-Buhmeister]] *[[Sergej Kučinski]] * [[Ante Kuduz]] *[[Ivan Kuduz]] *[[Vladimir Kuharić]] *[[Hajrudin Kujundžić]] (bos.-hrv.) *[[Stjepan Kukec]] *[[Priska Kulčar]] *[[Vatroslav Kuliš]] * [[Ferdinand Kulmer]] *[[Ante Kuman]] *Mila (Milena) Kumbatović (-Gliha) *[[Aleksandar Kumrić]] (hrv.-srb.) *[[Vera Kuntner|Vera]] [[August Kunz|(Drechler-)]] [[Kuntner]] *[[August Kunz]] (Kunc) *[[Ante Kuzman]] == L == *[[Jure (Juraj) Labaš]] *[[Rudi (Rudolf) Labaš]] *[[Ivan Lacković-Croata]] (&Jadranka Relota Croata) *[[Stjepan Lahovsky]] *[[Josip Lalić]] *[[Željko Lapuh]] *[[Zlatko Latković]] *[[Josip Leović]] *[[Ivan Lesiak]] ? *[[Vilim Leskošek]] *[[Fedor Ličina]] - Pip * [[Gustav Likan]] (prv. August Haueise) * [[Franjo Likar]] *[[Boro Likić]] (hrv.-srb.?) *[[Jean Likić]] * [[Vasko Lipovac]] *[[Zvonimir Lončarić]] *([[Željko Lordanič|Željko Lordanić]]) *[[Branko Lovak]] *[[Ivan Lovrenčić]] *[[Valentin Lukas]] (Lucaz) *[[Zvonimir Lukinović]] *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') ? *[[Veljko Lužaić]] *[[Stjepan Lypoldt]] (1806-1901) == M == * [[Dora Maar]]? (''Henriette Theodora Markovitch''/hrv.-fr.) *[[Mladen Macolić]] *[[Nevenka Macolić]] *[[Jakša Magaš]] *[[Miron Makanec]] *Marta (Dunja) Makanec-Filipčić *[[Fedor Malančec]] *[[Dušan Malešević]] *Rudolf Ernst Marčić ([[Rudolf Marčič]]) *[[Antun Maračić]] *[[Boris Mardešić]] *[[Vladimir Marenić]] *[[Jasna Maretić]] (-Diminić) *[[Slavko Marić]] *[[Miho Antun Marinković]] (hrv.-srb.) *[[Grga Marjanović]] *[[Vlado Marjanović]] (hrv.-bosanski) *[[Rafo Martini]] *[[Anka Martinić]] *([[Dalibor Martinis]]) *([[Bruno Mascarelli]]) *[[Antun Masle]] *[[Nikola Mašić]] *[[Krešo Mateljan]] *[[Antun Mateš]] *[[Zora Matić]] *[[Ines Matijević Cakić]] *[[Ivka Matina-Marinković]] *[[Roko Matjašić]] *[[Andrija Maurović]] (tudi risar stripov) *[[Marijan Mavrić]] *[[Celestin Medović|Celestin (Mato) Medović]] * [[Andrija Medulić]] *[[Martin Mehkek]] *[[Julije Meissner]] *[[Dragan Melkus]] *[[Ivana Meller Tomljenović]] *[[Mario Mendica]] *[[Virgil Meneghello Dinčić]] *[[Mate Meneghello Rodić]] *[[Goran Merkaš]] *Adolfo Methudy (avstr.-hrv.) *[[Maksimilijan Methudy]] *[[Antun Mezdjić]] *[[Jakov Miani]] (beneško-dalamtinski) *[[Valerije Michieli]] *[[Branko Micić]] (''Branko Ve Poljanski'') *[[Milan Mičin]] (hrv.-it.) *[[Karolina Mihanović]] *[[Zvonimir Mihanović]] *[[Kasja Mijatović Uhlik]] *[[Karlo Mijić]] *[[Matko Mijić]] *[[Rade Mikačić]] *[[Mario Mikulić]] *[[Spiridion Milanese]] *[[Bruno Milić]] *[[Zdravko Milić]] *[[Ivan Mirković]] *[[Marijan Mirt]] * [[Bogdan Miščević]] * [[Jerolim Miše]] *[[Marojica Mitrović]] *[[Ivan Moretti]] *Josip (Giuseppe) Moretti Zajc *[[Tina Morpurgo]] *[[Albert Mosé]] * [[Antun Motika]] *[[Franjo Mraz]] *[[Josip Franjo Mücke]] *[[Vilim Muha]] *[[Omer Mujadžić]] (bos.-hrvaški) *[[Marijana Muljević]] *[[Antun Müntzberger]] *[[Marko Murat]] * [[Edo Murtić]] == N == *[[Josip Nađ]] *[[Virgilije Nevjestić]] *[[Vera Nikolić Podrinska]] *[[Ljerka Njerš]] *[[Stipe Nobilo]] *[[Zoltan Novak]] *[[Ivo Novaković]] == O == *[[Ivan Obrovac]] *[[Nenad Opačić]] *[[Izvor Oreb]] * [[Tomislav Ostoja]] == P == *[[Željko Pahek]] *[[Alfred Pal]] *[[Julij Papič]]/[[Julije Papić]] (slov.-hrv.) *[[Petar Papp]] *[[Ana Papp-Jerković]] *[[Dalibor Parać]] *[[Vjekoslav Parać]] *[[Frane Paro]] *[[Franjo Pavačić]] *[[Jakov Pavić]] *[[Valerija Pavić-Franke]] *[[Toni Pavičić-Donkić]] *[[Juraj Pavlović]] *[[Vlaho Pečenec]] *[[Matko Peić]] (um. zgod.) *[[Mladen Pejaković]] *[[Lukša Peko]] *[[Renato Percan]] *[[Ivica Percl]] *[[Jefto Perić]]? *[[Pavao Perić]]? *[[Šime Perić]] *[[Anton Perko]] (slov.-avstr.-hrv.) *[[Dafne Perković]] * [[Ordan Petlevski]] (mak.-hrv.) *[[Goran Petercol]] *[[Tomislav Petranović-Rvat]] *[[Ante Petrić]] *[[Bartol Petrić]] *[[Tonka Petrić]] *[[Alfred Petričić]] *[[Branimir Petrović]] (hrv.-švicarski) *[[Đorđe Petrović (slikar)]] * [[Roman Petrović]] * [[Ivan Picelj]] *[[Josip-Puco Pintarić]] *[[Zvonko Pižir]] *[[Juraj Plančić]] *[[Srećko Planinić]] *[[Nada Pleše]] *[[Zoran Pleše]] *[[Silvio Pletikos]] *[[Mirko Počuča]] (hrv.-srb.) *[[Aleksandar Podvinec]] *[[Vicko Poiret]] (it.-dalmatinski franc. porekla iz Trsta) *[[Matija Pokrivka]] *[[Dimitrije Popović]] (črnogorskega rodu) *[[August Posilović]] *[[Oton Postružnik]] (slov. rodu) *[[Gustav Poša]] *Vlado Potočnjak ? *[[Zdenka Pozaić]] *[[Klementina Požgaj-Schwarz]] (karikaturistka) *[[Željko Premerl]] (hrv.-nizozem.) *[[Zlatko Prica]] *[[Ivica Propadalo]] (bos.-hrv.) *[[Šarlota Puhovski]] *[[Đuro Pulitika]] *[[Vlado Puljić]] *[[Predrag Purić]] == Q == * [[Ferdo Quiquerez-Beaujeau]] (tudi Kikerec) == R == * [[Ivan Rabuzin]] * [[Josip Račić]] * [[Mirko Rački]] (1879-1982) *[[Frane Radak]] *[[Vanja Radauš]] * [[Michael Radenchich]] *[[Vojo Radoičić]] *[[Ivko Radovanović]] *Stjepan Radovanović (16.stol.) *[[Tatjana Radovanović]] (hrv.-fr.) *Miranda Raicich (reško-it.) *[[Gabro Rajčević]] *[[Zdravko Rajković]] * [[Ivan Ranger|Ivan K. Ranger]] *[[Božidar Rašica]] *[[Marko Rašica]] *[[Ante Rašić]] * [[Slava Raškaj]] *[[Elza Rechnitz]] *[[Ivo Rein]] * [[Nikola Reiser]] *[[Josip Restek]] *[[Ivo Režek]] *([[Jurica Ribar]]) *[[Marijan Richter]] *[[Josip Roca]] * [[Nasta Rojc]] *[[Igor Rončević]] * [[Vladimir Roncević]] *[[Stjepko Rupčić]] *[[Heda Rušec]] *[[Kamilo Ružička]] == S == *[[Rudolf Sablić]] *[[Francesco Salghetti-Drioli]] (Zadar) *[[Edita Schubert]] *[[Đuro Seder]] * [[Ivo Sermet]] * [[Zarko Simat]] *[[Ivan Simonetti]] *[[Matija-Mato Skurjeni]] *[[Ivan Skvarčina]] (''Giovanni Squarcina'') *[[Zlatko Slevec]] *[[Petar Smajić]] *[[Damir Sokić]] *[[Aleksandar Srnec]] * [[Miljenko Stančić]] *[[Milovan Stanić]] *[[Dragutin Stark]] *[[Milan Steiner]] *[[Slavko Stolnik]] *[[Dalibor Stošić]] *[[Kosta Strajnić]] *[[Ljubomir Stahov]] * [[Vilim Svečnjak]] *[[Ivana Svjetličič]] == Š == *[[Ivo Šebalj]] *[[Vilko Šeferov]] (bos./herc.-hrv.) *[[Branko Šenoa]] *[[Hrvoje Šercar]] *[[Ivan Šeremet]] *[[Ljudevit Šestić]] *[[Ljerka Šibenik]] *[[Petar Šimaga]] - Šumski *[[Marijan Šimunić]] *[[Frane Šimunović]]/([[Frano Šimunović]]) *[[Izabela Šimunović]] *[[Zlatko Šimunović]] *[[Helena Šipek]] *[[Viktor Šipek]] *[[Ivica Šiško]] *[[Ljubo Škrnjug]] * [[Slavko Šohaj]] *[[Tea Štefančić-Kaplan]] * [[Zlatko Šulentić]] *[[Sava Šumanović]] (hrv.-srb.) *[[Miroslav Šutej]] *[[Boris Švaljek]] *[[Bojana Švertasek]] *[[Ivan Švertasek]] == T == *[[Stipan Tadić]] *[[Emil Robert Tanay]] *[[Marino Tartaglia]] *([[Ivo Tijardović]]) *[[Đuro Tiljak]] * [[Ivan Tišov]] *[[Ernest Tomašević]] *[[Slavko Tomerlin]] *[[Julije Tomić]] *[[Vladimir Tomić]] *[[Radovan Tommaseo]] *[[Kamilo Tompa]] *[[Lavoslav Torti]] *[[Matko Trebotić]] * [[Marijan Trepše]] == U == *[[Anđeo Uvodić]] *[[Milivoj Uzelac]] *[[Mirko Uzorinac]] == V == * Fedor Vaić (risar) *[[Josip Vaništa]] * [[Maksimilijan Vanka]] *[[Vladimir Varlaj]] * [[Ivan Večenaj]] *[[Fadil Vejzović]] *[[Mladen Veža]] * [[Emanuel Vidović]] *[[Vincenc iz Kastva|Vincent (Vincenc) iz Kastva]] * [[Mirko Virius]] *[[Anica Vranković]] * [[Josip Vresk]] *[[Zlatan Vrkljan]] *[[Milan Vulpe]] (grafični oblikovalec) == W == * [[Adolf Waldinger]] == Z == *[[Ivan Zasche]] *[[Mirko Zrinšćak]] *Antonio Zuccaro *[[Antun Zupa]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Slikarji]] [[Kategorija:Hrvaški slikarji|*]] sup1089pvoos7677lu260lj2etufdq5 6759610 6759600 2026-10-02T11:05:05Z ~2026-45085-22 264465 6759610 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[slikar]]jev in grafikov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Ante Abramović]] *([[Alfred Albini]]) *[[Oskar Alexander]] *[[Albert Andjelović]] *[[Maja Andrić-Todić]] (hrv.-slov.) *[[Ivan Antolčić]] *Anton s Padove (Kašćerga) *[[Marko Antonini]] *[[Kristofor Nikolin Antunović]] *[[Stojan Aralica]] *[[Nevenka Arbanas]] *[[Anton Archer]] *[[Niko Armanda]] *[[Anton (Toni) Aron|Anton(-un) (Toni/Antal) Aron]] (hrv.-nem.) *Mihajlo Arsovski ? *[[Lovro Artuković]] *[[Ivo Auer]] *[[Robert Auer]] *[[Leopoldina Auer-Schmidt]] == B == *[[Dubravka Babić]] *[[Antun Babić]] *[[Ljubo Babić (slikar)|Ljubo Babić]] *[[Marcel Bačić]] * [[Robert Baća]] * [[Frano Baće]] *[[Antun Bahunek]] *[[Branko Bahunek]] * [[Sreto Balaš]] *[[Zvonimir Balog]] *[[Jelena Bando]] *[[Zianida Bandur]] *[[Antun Barač]] *[[Biserka Baretić]] *[[Quintino Bassani]] *[[Ljubomir Bašić]] *[[Vinko Bavčević]] *[[Branko Becić]] * [[Vladimir Becić]] *[[Milka Bedeković]] *[[Koraljka Beker]] * [[Federiko Benković]] *[[Ivan Benković]] *[[Mato Benković]] *[[Dragan Beraković]] *[[Bernard Porečanin]] *[[Anka Bestal]] *[[Josip Bifel]] *[[Milivoj Bijelić]] Charles (Carlo) Billich (hrv.-avstralski) *[[Tomislav Marijan Bilosnić]] *[[Stevo Binički]] *[[Ferdo Bis]] *[[Martin Bizjak (1929-2017)|Martin Bizjak]] (slov.-hrv.) *[[Blaž Jurjev Trogiranin]] *[[Emil Bobanovič-Čolić]] *[[Ana Bogdanović]] *[[Vjera Bojničić]] (-Zamola) *[[Gašpar Bolković-Pik]] *[[Vesna Borčić]] *[[Željko Borčić]] *[[Zoe Borelli-Vranska-Alačević]] *[[Milenko Bosanac|Mil(j)enko-Minja Bosanac]] *[[Melita Bošnjak]] *[[Josip Botteri]] - Dini *[[Josip-Dini Botteri]] * ([[Zlatko Bourek]]) *[[Drago Brajak - Kralj]] *[[Marčelo Brajnović]] *[[Zvjezdana Brajnović]] (r. [[Hegedušić]]) *[[Sonja Braović]] *[[Franjo Bratanić]] *[[Jakov Bratanić]] *[[Truda Braun-Šaban]] *[[Vjekoslav Brešić]] (bosensko-hrvaški) *[[Lavoslav Breyer]] *[[Dušan Brkić]] *[[Matej Brodnik]] (Matija Brodnik) (slovensko-hrvaški) *[[Marija Brusić-Kovačica]] *[[Boris Bućan]] *[[Jakov Budeša]] * [[Jagoda Buić]] (1930-2022) *[[Josip Bukal]] * [[Vlaho Bukovac]] * [[Ivanka Bukovac-Javorski]] * [[Jelica Bukovac-Radosavljević]] *[[Eugen Buktenica]] - Đenko *[[Vicko Buktenica]] *[[Bruno Bulić]] *[[Aleksandar Buneta]] *[[Rudolf Bunk]] (nem.-hrv.) *[[Tomislav Buntak]] *[[Narcis Burić]] *[[Ema Bursać]] *[[Daniel Butala]] *([[Milan Butozan]]) *[[Joso Bužan]] == C == *[[Bogumil Car]] *[[Dora Car]] *[[Ante Cetin]] *[[Nataša Cetinić]] *[[Ljudevit Cetinović]] *[[Renata Chalupa]] *[[Tomislav Ciko]] *[[Milan Cmelić]] *Josip (Beppe) Colonna (hrv.-it.) *[[Amalija Conrad von Hötzendorf]] *[[Franjo Conrad von Hötzendorf]] *[[Hugo Conrad von Hötzendorf]] *[[Brane Crlenjak]] *[[Menci Clement Crnčić]] *[[Lina Crnčić-Virant]] *[[Josip Crnobori]] *[[Stjepan Crnota]] *[[Zvane Cusmina]] *[[Roksa Cuvaj-Zurunić]] *[[Dragica Cvek-Jordan]] == Č == * ([[Jaroslav Čermák]]) *[[Vilim Čerić]] *[[Bela Čikoš-Sesija]] *[[Julije Čikoš-Sesija]] == Ć == *[[Ivan Ćaće]] ? *[[Zdravko Ćosić]] * [[Blaž Ćuk]] *[[Zvonimir Ćuk]] == D == *[[Ivan Nepomuk Debeljaković]] *[[Bogdan Debenjak]] *[[Josip Demirović]] - Devj *[[Boris Demur]] *[[Anton Depope]] *[[Mihovil Depope]] *[[Marijan Detoni]] *[[Josip Diminić]] *[[Lovro Dobričević Marinov]] *[[Juraj Dobrović]] * [[Petar Dobrović]] *[[Vladimir Dodig]] - Trokut * [[Boris Dogan]] *[[Nenad Dogan]]? *[[Maja Dolenčić-Malešević]] *[[Franjo Dolenec|Franjo (Francina) Dolenec]] * [[Ivan Domac]] *[[Luka Domac]] *[[Svetozar Domić]] *[[Rudolf Donassy]] *[[Vinko Draganja]] *[[Nikola Dragarić]] *[[Julija Drašković]] (Erdődy) *[[Zorislav Drempetić-Hrčić]] * [[Zdravko Ducković]] *[[Cata Dujšin-Ribar]] (1897-1994) *[[Ivo Dulčić]] *[[Zoran Durbić]] * [[Dušan Džamonja]]? == Đ == * [[Nevenka Đorđević-Tomašević]] *[[Milenko Đurić]] == E == * [[Marta Ehrlich Tompa]] *[[Višnja Ercegović]] *[[Joško Eterović]] == F == *[[Jerko Fabković]] *[[Jadranka Fatur]] *[[Ana Fejner Žalac]] *[[Emerik Feješ]] *[[Eugen Feller]] *[[Ljerka Filakovac]] *[[Vladimir Filakovac]] *[[Konrad Filip]] *[[Augustin Filipović]] *[[Dražen Filipović - Pegla]] *[[Franjo Filipović]] *[[Zvjezdana Fio]] *[[Vicko Fiskovič]] *[[Vera Fišer]] *[[Vinko Fišter]] *[[Enrico Fonda]] *[[Aleksandar Forenbacher]] *[[Vinko Foretić (slikar)]] *[[Rudolf Frais]] *[[Branka Frangeš Hegedušić]] *[[Robert Frangeš Mihanović]] *[[Ante Franičević]] *[[Petar Franjić]] *[[Claudio Frank]] *[[Toni Franović]] *[[Đuro Friedrich]] *[[Ivo Friščić]] == G == *[[Mladen Galić]] *[[Ivo Gattin]] *[[Pavao Gavranić]] *[[Dragan Gaži]] * [[Vilko Gecan]] * [[Ivan Generalić]] *[[Josip Generalić]] *[[Mato Gereci]] *[[Josip Gerstner]] *[[Dubravko Gjivan]] (1949-84) *[[Milenko Gjurić]] * [[Oton Gliha]] *[[Vilko Gliha Selan]] * [[Olaf Globočnik]] *[[Antun Gojak]] *[[Stipe Golac]] *[[Raul Goldoni]] *[[Milan Goldschmiedt]] *[[Predrag Goll]] *[[Viktor Goričan]] *[[Zdenko Gradiš]] *[[Josip Granić]] (bos.-hrv.) *[[Milan Glavurtić]] *[[Ivo Grbić]] *[[Slavko Grčko]] *[[Vinko Grdan]] (hrv.-srb.) *[[Petar Grgec]] *[[Dubravka Grgić]] (r. Čeprnić) *[[Bruno Stane Grill]] *[[Hinko Gudac]] *[[Ivan Gundrum]] *[[Tomislav Gusić]] *[[Marijan Guvo]] *[[Slava Gvozdić]] == H == *[[Fadil Hadžić]] (bos.-hrv.)? * [[Antun Haller]] *[[Fridrik Hamerlić]] (Hamerlitz) *[[Mihajlo Hamzić]] *[[Aleksej Vasiljevič Hanzen]] (rusko-hrvaški) *[[Živko Haramija]] *[[Josip Hartl]] * [[Krsto Hegedušić]] *([[Vlasta Hegedušić]]) *[[Željko Hegedušić]] *[[Branka Hegedušić-Frangeš]] *[[Ivan Heil]] *[[Josip (Pepe) Henneberg]] *[[Vladimir Herceg]] *[[Ivan Herman]] * [[Oskar Herman]] *Božidar Hlavaček (Doron Hen) (hrv.-izraelski) *[[Italo (Kamilo) Hochetlinger]] *[[Josip Hohnjec (slikar)]] *[[René Hollós]] *[[Marko Horvacki]] *[[Gabrijel Horvat]] *[[Miljenko Horvat]] *[[Franjo Hoti]] *[[Ervin Hotko]] *[[Hugo Hötzendorf]] *[[Tomislav Hruškovec]] == I == *[[Nikola Ignjatović]] *[[Basilio Ivanković]] *([[Joza Ivanišević]]) *[[Ljubo Ivančić]] *[[Nina Ivančić]] *[[Drago Ivanišević]] *[[Tomislav Ivanišin]] *[[Basilio Ivanković]] *Stjepan Ivanović * [[Oton Iveković]] *[[Sanja Iveković]] *[[Janez iz Kastva|Ivan (Janez) iz Kastva]] == J == * [[Slavko Jagačić]] *([[Viktor Jagš]]) *[[Petar Jakelić]] *[[Vlado Jakelić]] *[[Albina Jakić]] (slov.-hrv.) *[[Ivan (Antun) Jakić]] *(Ivan Jakobčić) *(Josip Jakopčić) *[[Drago Jančić]] *[[Jozo (Josip) Janda]] *[[Ratko Janjić|Ratko "Jobo" Janjić]] *[[Miljenko (Mile) Janković]] *([[Franz Jaschke]]) *[[Marinko Jelača]] *[[Dalibor Jelavić]] *[[Božidar (Božo) Jelenić]] *[[Vladimir Jelić]] *[[Guido Jeny]] *[[Marijan Jevšovar]] * [[Ignjat Job]] *[[Cvijeta Job Jeličić]] *[[Martin Jonaš]] * [[Vasilije Jordan]] *[[Stanoje Jovanović|Stanoje (Alojzije) Jovanović]] *[[Svjetlan Junaković]] *[[Leo Junek]] (1899-1993) (hrv.-franc.) *[[Drago Jurak]] *[[Duje Jurić]] == K == *[[Ivo Kalina]] *[[Jagoda Kaloper]] (1947-2016) * ([[Bosko Karanović|Boško Karanović]])? *[[Vjekoslav Karas]] *[[Lidija Kašpar-Stranić]] *[[Ante Kaštelančić]] *[[Krešimir Katić]] *[[Špiro Katić]] *[[Ante Katunarić]] *[[Petar Katušić]] *[[Anđelko Kaurić]] *[[Zlatko Kauzlarić - Atač]] *[[Vanja Kavurić]] * [[Nives Kavurić-Kurtović]] (1938-2016) * [[Zvonimir Keček]] *[[Antun Keller]] (Anton Koler) *[[Krunoslav Kern]] *[[Zlatko Keser]] *[[Jurica Kezić]] *[[Ferdo Kikerec]] (Quiquerez) * [[Albert Kinert]] *[[Ivan Kinkela]] *[[Željko Kipke]] *[[Josip Kirin]] * [[Vladimir Kirin|Vladimir (Vlado) Kirin]] *[[Antun (Anton) Kirinčić]] *[[Jozo Kljaković|Jozo (Joza) Kljaković]] *[[Živko Kljaković]] *[[Mira Klobučar]] (r. [[Ehrlich]]) *Ivan Klobučarić *[[Franjo Klopotan]] * [[Juraj Julije Klović]] * [[Joko (Ivan) Knežević]] * [[Julije Knifer|Julije Knif(f)er]] * Božidar Kocmut (grafični oblikovalec) * [[Tripo Kokolja]] *[[Eugen Kokot]] *[[Dušan Kokotović]] *[[Ana Kolega]] *[[Marijan Kolesar]] *[[Tomislav Kolombar]] *[[Ljubomir Ljupko Kolovrat]] *[[Igor Konjušak]] (hrv.-bos.?) *[[France Kopač|Franc (Franjo) Kopač]] (slov.-hrv.) *[[Slavko Kopač]] *[[Božidar (Božo) Kopić]] *[[Franjo Koren]] *[[Petar Kos]] *[[Vera Kos-Paliska]] *[[Marija Branka Košković]] *[[Nikola Koydl]] *[[Branko Kovačević]] * [[Edo Kovačević]] *[[Ferdo Kovačević]] *[[Jelena Kovačević]] * [[Mato Kovačević]] *[[Bosiljka Kovačević-Mijatović]] *[[Josip Kovačić]] *[[Mijo Kovačić]] *[[Sonja Kovačić-Tajčević]] *[[Radivoj Krainer]] *[[Ladislav Kralj-Međimurec]] *[[Miroslav Kraljević]] *[[Mira Kraljević-Donassy]] *[[Antonija Krasnik]] *[[Živa Kraus]] *[[Kristijan Kreković]] *[[Mirna Krešić]] *[[Milan Kren]] *[[Vlado Kristl]] *[[Tomislav Krizman]] *[[Anka Krizmanić]] *[[Eugen Krstulović]] *[[Ivan Krstulović]] *[[Maksim Krstulović]] *[[Izidor Kršnjavi|Izidor (Iso) Kršnjavi]] * [[Alfred Krupa]] (polj.-hrv.) * [[Alfred Freddy Krupa]] *[[Mihovil Krušlin]] (bos.-hrv.) *[[Rudolf Krušnjak]] *[[Bruno Kučan]] *[[Lucie Kučera-Buhmeister]] *[[Sergej Kučinski]] * [[Ante Kuduz]] *[[Ivan Kuduz]] *[[Vladimir Kuharić]] *[[Hajrudin Kujundžić]] (bos.-hrv.) *[[Stjepan Kukec]] *[[Priska Kulčar]] *[[Vatroslav Kuliš]] * [[Ferdinand Kulmer]] *[[Ante Kuman]] *Mila (Milena) Kumbatović (-Gliha) *[[Aleksandar Kumrić]] (hrv.-srb.) *[[Vera Kuntner|Vera]] [[August Kunz|(Drechler-)]] [[Kuntner]] *[[August Kunz]] (Kunc) *[[Ante Kuzman]] == L == *[[Jure (Juraj) Labaš]] *[[Rudi (Rudolf) Labaš]] *[[Ivan Lacković-Croata]] (&Jadranka Relota Croata) *[[Stjepan Lahovsky]] *[[Josip Lalić]] *[[Željko Lapuh]] *[[Zlatko Latković]] *[[Josip Leović]] *[[Ivan Lesiak]] ? *[[Vilim Leskošek]] *[[Fedor Ličina]] - Pip * [[Gustav Likan]] (prv. August Haueise) * [[Franjo Likar]] *[[Boro Likić]] (hrv.-srb.?) *[[Jean Likić]] * [[Vasko Lipovac]] *[[Zvonimir Lončarić]] *([[Željko Lordanič|Željko Lordanić]]) *[[Branko Lovak]] *[[Ivan Lovrenčić]] *[[Valentin Lukas]] (Lucaz) *[[Zvonimir Lukinović]] *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') ? *[[Veljko Lužaić]] *[[Stjepan Lypoldt]] (1806-1901) == M == * [[Dora Maar]]? (''Henriette Theodora Markovitch''/hrv.-fr.) *[[Mladen Macolić]] *[[Nevenka Macolić]] *[[Jakša Magaš]] *[[Miron Makanec]] *Marta (Dunja) Makanec-Filipčić *[[Fedor Malančec]] *[[Dušan Malešević]] *Rudolf Ernst Marčić ([[Rudolf Marčič]]) *[[Antun Maračić]] *[[Boris Mardešić]] *[[Vladimir Marenić]] *[[Jasna Maretić]] (-Diminić) *[[Slavko Marić]] *[[Miho Antun Marinković]] (hrv.-srb.) *[[Grga Marjanović]] *[[Vlado Marjanović]] (hrv.-bosanski) *[[Rafo Martini]] *[[Anka Martinić]] *([[Dalibor Martinis]]) *([[Bruno Mascarelli]]) *[[Antun Masle]] *[[Nikola Mašić]] *[[Krešo Mateljan]] *[[Antun Mateš]] *[[Zora Matić]] *[[Ines Matijević Cakić]] *[[Ivka Matina-Marinković]] *[[Roko Matjašić]] *[[Andrija Maurović]] (tudi risar stripov) *[[Marijan Mavrić]] *[[Celestin Medović|Celestin (Mato) Medović]] * [[Andrija Medulić]] *[[Martin Mehkek]] *[[Julije Meissner]] *[[Dragan Melkus]] *[[Ivana Meller Tomljenović]] *[[Mario Mendica]] *[[Virgil Meneghello Dinčić]] *[[Mate Meneghello Rodić]] *[[Goran Merkaš]] *Adolfo Methudy (avstr.-hrv.) *[[Maksimilijan Methudy]] *[[Antun Mezdjić]] *[[Jakov Miani]] (beneško-dalamtinski) *[[Valerije Michieli]] *[[Branko Micić]] (''Branko Ve Poljanski'') *[[Milan Mičin]] (hrv.-it.) *[[Karolina Mihanović]] *[[Zvonimir Mihanović]] *[[Kasja Mijatović Uhlik]] *[[Karlo Mijić]] *[[Matko Mijić]] *[[Rade Mikačić]] *[[Mario Mikulić]] *[[Spiridion Milanese]] *[[Bruno Milić]] *[[Zdravko Milić]] *[[Ivan Mirković]] *[[Marijan Mirt]] * [[Bogdan Miščević]] * [[Jerolim Miše]] *[[Marojica Mitrović]] *[[Ivan Moretti]] *Josip (Giuseppe) Moretti Zajc *[[Tina Morpurgo]] *[[Albert Mosé]] * [[Antun Motika]] *[[Franjo Mraz]] *[[Josip Franjo Mücke]] *[[Vilim Muha]] *[[Omer Mujadžić]] (bos.-hrvaški) *[[Marijana Muljević]] *[[Antun Müntzberger]] *[[Marko Murat]] * [[Edo Murtić]] == N == *[[Josip Nađ]] *[[Virgilije Nevjestić]] *[[Vera Nikolić Podrinska]] *[[Ljerka Njerš]] *[[Stipe Nobilo]] *[[Zoltan Novak]] *[[Ivo Novaković]] == O == *[[Ivan Obrovac]] *[[Nenad Opačić]] *[[Izvor Oreb]] * [[Tomislav Ostoja]] == P == *[[Željko Pahek]] *[[Alfred Pal]] *[[Julij Papič]]/[[Julije Papić]] (slov.-hrv.) *[[Petar Papp]] *[[Ana Papp-Jerković]] *[[Dalibor Parać]] *[[Vjekoslav Parać]] *[[Frane Paro]] *[[Franjo Pavačić]] *[[Jakov Pavić]] *[[Valerija Pavić-Franke]] *[[Toni Pavičić-Donkić]] *[[Juraj Pavlović]] *[[Vlaho Pečenec]] *[[Matko Peić]] (um. zgod.) *[[Mladen Pejaković]] *[[Lukša Peko]] *[[Renato Percan]] *[[Ivica Percl]] *[[Jefto Perić]]? *[[Pavao Perić]]? *[[Šime Perić]] *[[Anton Perko]] (slov.-avstr.-hrv.) *[[Dafne Perković]] * [[Ordan Petlevski]] (mak.-hrv.) *[[Goran Petercol]] *[[Tomislav Petranović-Rvat]] *[[Ante Petrić]] *[[Bartol Petrić]] *[[Tonka Petrić]] *[[Alfred Petričić]] *[[Bogdan Petrović]] *[[Branimir Petrović]] (hrv.-švicarski) *[[Đorđe Petrović (slikar)]] * [[Roman Petrović]] * [[Ivan Picelj]] *[[Josip-Puco Pintarić]] *[[Zvonko Pižir]] *[[Juraj Plančić]] *[[Srećko Planinić]] *[[Nada Pleše]] *[[Zoran Pleše]] *[[Silvio Pletikos]] *[[Mirko Počuča]] (hrv.-srb.) *[[Aleksandar Podvinec]] *[[Vicko Poiret]] (it.-dalmatinski franc. porekla iz Trsta) *[[Matija Pokrivka]] *[[Dimitrije Popović]] (črnogorskega rodu) *[[August Posilović]] *[[Oton Postružnik]] (slov. rodu) *[[Gustav Poša]] *Vlado Potočnjak ? *[[Zdenka Pozaić]] *[[Klementina Požgaj-Schwarz]] (karikaturistka) *[[Željko Premerl]] (hrv.-nizozem.) *[[Zlatko Prica]] *[[Ivica Propadalo]] (bos.-hrv.) *[[Šarlota Puhovski]] *[[Đuro Pulitika]] *[[Vlado Puljić]] *[[Predrag Purić]] == Q == * [[Ferdo Quiquerez-Beaujeau]] (tudi Kikerec) == R == * [[Ivan Rabuzin]] * [[Josip Račić]] * [[Mirko Rački]] (1879-1982) *[[Frane Radak]] *[[Vanja Radauš]] * [[Michael Radenchich]] *[[Vojo Radoičić]] *[[Ivko Radovanović]] *Stjepan Radovanović (16.stol.) *[[Tatjana Radovanović]] (hrv.-fr.) *Miranda Raicich (reško-it.) *[[Gabro Rajčević]] *[[Zdravko Rajković]] * [[Ivan Ranger|Ivan K. Ranger]] *[[Božidar Rašica]] *[[Marko Rašica]] *[[Ante Rašić]] * [[Slava Raškaj]] *[[Elza Rechnitz]] *[[Ivo Rein]] * [[Nikola Reiser]] *[[Josip Restek]] *[[Ivo Režek]] *([[Jurica Ribar]]) *[[Marijan Richter]] *[[Josip Roca]] * [[Nasta Rojc]] *[[Igor Rončević]] * [[Vladimir Roncević]] *[[Stjepko Rupčić]] *[[Heda Rušec]] *[[Kamilo Ružička]] == S == *[[Rudolf Sablić]] *[[Francesco Salghetti-Drioli]] (Zadar) *[[Edita Schubert]] *[[Đuro Seder]] * [[Ivo Sermet]] * [[Zarko Simat]] *[[Ivan Simonetti]] *[[Matija-Mato Skurjeni]] *[[Ivan Skvarčina]] (''Giovanni Squarcina'') *[[Zlatko Slevec]] *[[Petar Smajić]] *[[Damir Sokić]] *[[Aleksandar Srnec]] * [[Miljenko Stančić]] *[[Milovan Stanić]] *[[Dragutin Stark]] *[[Milan Steiner]] *[[Slavko Stolnik]] *[[Dalibor Stošić]] *[[Kosta Strajnić]] *[[Ljubomir Stahov]] * [[Vilim Svečnjak]] *[[Ivana Svjetličič]] == Š == *[[Ivo Šebalj]] *[[Vilko Šeferov]] (bos./herc.-hrv.) *[[Branko Šenoa]] *[[Hrvoje Šercar]] *[[Ivan Šeremet]] *[[Ljudevit Šestić]] *[[Ljerka Šibenik]] *[[Petar Šimaga]] - Šumski *[[Marijan Šimunić]] *[[Frane Šimunović]]/([[Frano Šimunović]]) *[[Izabela Šimunović]] *[[Zlatko Šimunović]] *[[Helena Šipek]] *[[Viktor Šipek]] *[[Ivica Šiško]] *[[Ljubo Škrnjug]] * [[Slavko Šohaj]] *[[Tea Štefančić-Kaplan]] * [[Zlatko Šulentić]] *[[Sava Šumanović]] (hrv.-srb.) *[[Miroslav Šutej]] *[[Boris Švaljek]] *[[Bojana Švertasek]] *[[Ivan Švertasek]] == T == *[[Stipan Tadić]] *[[Emil Robert Tanay]] *[[Marino Tartaglia]] *([[Ivo Tijardović]]) *[[Đuro Tiljak]] * [[Ivan Tišov]] *[[Ernest Tomašević]] *[[Slavko Tomerlin]] *[[Julije Tomić]] *[[Vladimir Tomić]] *[[Radovan Tommaseo]] *[[Kamilo Tompa]] *[[Lavoslav Torti]] *[[Matko Trebotić]] * [[Marijan Trepše]] == U == *[[Anđeo Uvodić]] *[[Milivoj Uzelac]] *[[Mirko Uzorinac]] == V == * Fedor Vaić (risar) *[[Josip Vaništa]] * [[Maksimilijan Vanka]] *[[Vladimir Varlaj]] * [[Ivan Večenaj]] *[[Fadil Vejzović]] *[[Mladen Veža]] * [[Emanuel Vidović]] *[[Vincenc iz Kastva|Vincent (Vincenc) iz Kastva]] * [[Mirko Virius]] *[[Anica Vranković]] * [[Josip Vresk]] *[[Zlatan Vrkljan]] *[[Milan Vulpe]] (grafični oblikovalec) == W == * [[Adolf Waldinger]] == Z == *[[Ivan Zasche]] *[[Mirko Zrinšćak]] *Antonio Zuccaro *[[Antun Zupa]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Slikarji]] [[Kategorija:Hrvaški slikarji|*]] 33ei9y9nn1jhk13i4fqfuvl6hyqv401 Petrović 0 63406 6759611 6664403 2026-10-02T11:07:39Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka v nekdanji Jugoslaviji */ 6759611 wikitext text/x-wiki '''Petrović''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|93. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.376 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.420 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe na ta dan zavzemal 89. mesto. == Znani nosilci priimka v Sloveniji == * [[Boško Petrović]] (1935—2011), hrvaški jazz glasbenik, vibrafonist, bobnar in skladatelj (v mladosti se je šolal v Sloveniji) * [[Dušan Petrović (1930|Dušan Petrović]] (1930—2014), športni novinar *[[Emilija Petrović Martini]] (*1975), slikarka *[[Igor Petrović]], strojnik, strok. za letalstvo * [[Krešimir Petrovič|Krešimir Petrović]] (1935—2006), kineziolog in sociolog športa, univ. profesor (hrv. rodu) * [[Maja Petrović Šteger]], kulturologinja, socialna antropologinja (dr. [[Cambridge]]) * [[Nara Petrović]], ekolog, publicist *[[Rok Petrović]] (gl. [[Rok Petrovič]]) * [[Saša Petrović]] (um.i. ''Challe Salle''), raper, pevec * [[Tanja Petrović]], jezikoslovka in antropologinja * [[Zoran Petrović]], policist in sindikalist == Znani nosilci priimka v nekdanji Jugoslaviji == ''[[Aleksandar Petrović]] (madž. [[Sándor Petőfi|Petőfi]] [[Sándor Petőfi|Sándor]]'') (1913—1849), madžarski pesnik in narodni revolucionar (srbsko-slovaškega rodu) * [[Aleksandar Petrović (režiser)|Aleksandar "Saša" Petrović]] (1927—1994), srbski filmski režiser in scenarist (dokumentarnih filmov) * [[Aleksandar Petrović (košarkar)|Aleksandar Petrović]] (*1959), hrvaški košarkar in trener *[[Arsenije Petrović]] (1803—1870), srbski slikar samouk *[[Boban Petrović]] (1957—2019), srbski košarkar, tudi za Olimpijo * [[Bogdan Petrović]] (1897—1962), hrvaški arhitekt in slikar (bosanskega rodu) *[[Boško Petrović - Željski]] (1869—1913), srbski pisatelj in pesnik (pravoslavni duhovnik) *[[Boško Petrović (književnik)|Boško Petrović]] (1915—2001), srbski pisatelj in pesnik, akademik *[[Boško Petrović (slikar)|Boško Petrović]] (1922—1982), vojvodinsko-srbski slikar in tapiser *[[Boško Petrović]] (1935—2011), hrvaški jazz glasbenik, vibrafonist, bobnar in skladatelj * [[Boško D. Petrović]] (*1926), srbski gradbenik, akademik * [[Boško N. Petrović]] (1928—2008), srbski novinar * [[Božidar Petrović]] (1911—1937), srbski vojaški pilot in letalski as v španski državljanski vojni * [[Božidar Petrović-Boško]] (1911—1937), srbski nogometaš in vojaški pilot v španski državljanski vojni * [[Božidar Petrović (arhitekt)|Božidar Petrović]] (1922—2012), srbski arhitekt in profesor * [[Božo Petrović Njegoš]] (1845—1927), črnogorski prestolonaslednik * [[Branimir Petrović]] (1888—1957), hrvatski karikaturist in slikar (od 1911 v Franciji in Švici) * [[Branislav Petrović]] (1937—2002), srbski novinar in pesnik * [[Branko Petrović]] (1922—1975), hrvaški arhitekt * [[Danilo I. Petrović Njegoš]] (~1670—1735), črnogorski "knjaz", vladika, utemeljitelj dinastije * [[Dimitrije Petrović]] (1799—1852), srbski kipar *[[Dragoljub Petrović]] (1919—1994), srbski generalpodpolkovnik JLA *[[Dragoslav Petrović]] (1919—1996), srbski generalpodpolkovnik JLA * [[Dragutin Petrović]] (1893—?), srbski operni pevec * [[Dražen Petrović]] (1964—1993), hrvaški košarkar * [[Dušan Petrović]] [[Dušan Petrović-Šane|- Šane]] (1914—1977), srbski politik in narodni heroj * [[Emil Petrović|Emil S. Petrović]] (1894—1957), srbski (bosanski) pisatelj * [[Gajo Petrović]] (1927—1993), hrvaški filozof in univ. profesor * [[Ilija Petrović|Ilija S. Petrović]] (1895—1942), srbski pisatelj, uradnik, profesor, bibliotekar in partizan * [[Ivanka Petrović]] (*1939), hrvaška literarna zgodovinarka - medievistka *[[Jovan Petrović]], srbski general * [[Kosta Petrović]] (1884—1969), zgodovinar; profesor, arhivist in muzealec v Sremskih Karlovcih * [[Lea Petrović Krajnik]], prof. arhitektonske fakultete v Zagrebu * [[Leonard Petrović]] (15. stoletje), hrvaški kipar * [[Marija Petrović]] (*1953), srbska in jugoslovanska šahistka * [[Mihailo Petrović Alas]] (1868—1943), srbski matematik, univ. profesor in polarni raziskovalec - potopisec * [[Mihailo Petrović]] (1884—1913), srbski vojaški pilot * [[Mihailo Petrović (nogometaš)|Mihailo Petrović]] (*1957), srbski nogometaš in trener *[[Mihajlo Petrović]] ([[1863|1863—]][[1934]]), srbski general in vojaški zdravnik v balkanskih vojnah *[[Mihailo Petrović Alas]] ([[1868]]—[[1943]]), srbski matematik in izumitelj (mdr. analognega računalnika) * [[Milan Petrović]] (1879—1952), srbski profesor in publicist * Milan Petrović (*1961), slovenski nogometni trener *[[Milivoje Petrović Blaznavac]] ([[1824]]—[[1873]]), srbski general in politik * [[Milorad Petrović - "Seljančica"]] (1875—1921), srbski pesnik, pisatelj in gledališki pisec, prevajalec (tudi iz slov.) * [[Miloš Petrović]] (*1990), srbski nogometaš * [[Milutin Petrović]] (*1941), srbski pesnik * [[Miodrag Petrović (slikar)|Miodrag Petrović]] (1888—1950), srbski slikar * [[Miodrag Petrović-Čkalja]] (1924—2003), srbski igralec in komik * [[Miodrag Č. Petrović]] (*1929), srbski literarni kritik * [[Mirko Petrović Njegoš]] (1820—1867), črnogorski pisatelj * [[Mojsije Petrović]] (1677—1730), karlovško-beograjski arhiepiskop ter metropolit * [[Nadežda Petrović]] (1873—1915), srbska slikarka in profesorica akademije * [[Nastas Petrović]] (1867—1928), srbski politik * [[Nenad Petrović]] (1907—1989), hrvaški šahovski problemist * [[Nikola I. Petrović Njegoš]] (1841—1921), črnogorski knez in kralj Črne gore * [[Pavle Petrović]] (1818—1852), srbski slikar * [[S. Petar Pecija Petrović|Petar Petrović - Pecija]] (1877—19?5), hrvaški (srbski) dramatik * [[S. Petar Pecija Petrović|Petar Petrović]] (1899—1952), srbski književnik in igralec * [[Petar I. Petrović Njegoš]] (1747—1830), črnogorski vladika in metropolit ([[Sveti Petar Cetinjski]]) * [[Petar II. Petrović Njegoš]] (1813—1851), ''vladika Rade'', črnogorski vladika in pesnik * [[Rastko Petrović]] (1898—1949), srbski pesnik, pisatelj, likovni kritik, umetnostni zbiralec, diplomat in potopisec (od 1935 v ZDA) * [[Roman Petrović]] (1896—1947), bosenski slikar * [[Rude Petrović]] (1907—1988), srbski geodet in ekonomist * [[Sava (Ivanović) Petrović Njegoš]] (1702—1781) črnogorski vladika in metropolit * [[Sava Petrović (slikar)|Sava Petrović]] (1794—1857), srbski slikar * [[Sava Petrović (zdravnik)|Sava Petrović]] (1839—1889), srbski zdravnik in botanik * [[Slobodan Petrović]], srbsko-kosovski politik * [[Sreten Petrović]] (*1940), esejist in estetik * [[Strahinja Petrović]] (1892—1964), srbski (in hrvaški) igralec * [[Svetislav Petrović]] (1883—1935), srbski gledališki kritik, prevajalec in urednik * [[Svetislav Ivan Petrović]] (1894—1962), prvi srbski filmski igralec evropskega slovesa * [[Svetozar Petrović]] (1931—2005), hrvaško-srbski literarni teoretik in zgodovinar, univ. prof. v Novem Sadu, akademik * [[Teodora Petrović]] (1898—?), srbska literarna zgovovinarka, prof. v Sremskih Karlovcih, nato arhivarka SANU * [[Uroš Petrović]] (1880—1915), srbski esejist, ktirik, literarni zgodovinar, pedagog in kronik * [[Vasilije Petrović]] (1709—1766), črnogorski vladika in zgodovinar * [[Veljko Petrović (hajduk)|Veljko Petrović]] (1780—1813), srbski hajduk, vojvoda in narodni junak * [[Veljko Petrović (književnik)|Veljko Petrović]] (1884—1967), srbski književnik (pesnik, pisatelj, esejist), muzealec in akademik * [[Vice Petrović]] (1677—1754), hrvaški pesnik * Vladimir Petrović (*1955), srbski nogometaš, selektor * Vladimir Petrović, srbski zgodovinar * [[Vukašin Petrović]] (1847—1924), srbski politik * [[Zora Petrović]] (1894—1963), srbska slikarka * [[Zoran Petrović]] (1921—1996), srbski slikar, kipar in risar, prof. na beograjski akademiji, tudi literat == Glej tudi == * priimek [[Petrovič]] * [[Petrov]] * [[Petrovski]] * [[Petrič]], [[Petrić]] * [[Petričič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Petrović}} {{priimek}} 1bux53r8uz3lit7z9n38w5geonoibsn 6759616 6759611 2026-10-02T11:17:54Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka v nekdanji Jugoslaviji */ 6759616 wikitext text/x-wiki '''Petrović''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|93. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.376 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.420 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe na ta dan zavzemal 89. mesto. == Znani nosilci priimka v Sloveniji == * [[Boško Petrović]] (1935—2011), hrvaški jazz glasbenik, vibrafonist, bobnar in skladatelj (v mladosti se je šolal v Sloveniji) * [[Dušan Petrović (1930|Dušan Petrović]] (1930—2014), športni novinar *[[Emilija Petrović Martini]] (*1975), slikarka *[[Igor Petrović]], strojnik, strok. za letalstvo * [[Krešimir Petrovič|Krešimir Petrović]] (1935—2006), kineziolog in sociolog športa, univ. profesor (hrv. rodu) * [[Maja Petrović Šteger]], kulturologinja, socialna antropologinja (dr. [[Cambridge]]) * [[Nara Petrović]], ekolog, publicist *[[Rok Petrović]] (gl. [[Rok Petrovič]]) * [[Saša Petrović]] (um.i. ''Challe Salle''), raper, pevec * [[Tanja Petrović]], jezikoslovka in antropologinja * [[Zoran Petrović]], policist in sindikalist == Znani nosilci priimka v nekdanji Jugoslaviji == ''[[Aleksandar Petrović]] (madž. [[Sándor Petőfi|Petőfi]] [[Sándor Petőfi|Sándor]]'') (1913—1849), madžarski pesnik in narodni revolucionar (srbsko-slovaškega rodu) * [[Aleksandar Petrović (režiser)|Aleksandar "Saša" Petrović]] (1927—1994), srbski filmski režiser in scenarist (dokumentarnih filmov) * [[Aleksandar Petrović (košarkar)|Aleksandar Petrović]] (*1959), hrvaški košarkar in trener *[[Arsenije Petrović]] (1803—1870), srbski slikar samouk *[[Boban Petrović]] (1957—2019), srbski košarkar, tudi za Olimpijo * [[Bogdan Petrović]] (1897—1962), hrvaški arhitekt in slikar (bosanskega rodu) *[[Boško Petrović - Željski]] (1869—1913), srbski pisatelj in pesnik (pravoslavni duhovnik) *[[Boško Petrović (književnik)|Boško Petrović]] (1915—2001), srbski pisatelj in pesnik, akademik *[[Boško Petrović (slikar)|Boško Petrović]] (1922—1982), vojvodinsko-srbski slikar in tapiser *[[Boško Petrović]] (1935—2011), hrvaški jazz glasbenik, vibrafonist, bobnar in skladatelj * [[Boško D. Petrović]] (1926—2019, London), srbski gradbenik, akademik * [[Boško N. Petrović]] (1928—2008), srbski novinar * [[Božidar Petrović]] (1911—1937), srbski vojaški pilot in letalski as v španski državljanski vojni * [[Božidar Petrović-Boško]] (1911—1937), srbski nogometaš in vojaški pilot v španski državljanski vojni * [[Božidar Petrović (arhitekt)|Božidar Petrović]] (1922—2012), srbski arhitekt in profesor * [[Božo Petrović Njegoš]] (1845—1927), črnogorski prestolonaslednik * [[Branimir Petrović]] (1888—1957), hrvatski karikaturist in slikar (od 1911 v Franciji in Švici) * [[Branislav Petrović]] (1937—2002), srbski novinar in pesnik * [[Branko Petrović]] (1922—1975), hrvaški arhitekt * [[Danilo I. Petrović Njegoš]] (~1670—1735), črnogorski "knjaz", vladika, utemeljitelj dinastije * [[Dimitrije Petrović]] (1799—1852), srbski kipar *[[Dragoljub Petrović]] (1919—1994), srbski generalpodpolkovnik JLA *[[Dragoslav Petrović]] (1919—1996), srbski generalpodpolkovnik JLA * —?), srbski operni pevec * [[Dražen Petrović]] (1964—1993), hrvaški košarkar * [[Dušan Petrović]] - Šane (1914—1977), srbski politik in narodni heroj * [[Emil Petrović|Emil S. Petrović]] (1894—1957), srbski (bosanski) pisatelj * [[Gajo Petrović]] (1927—1993), hrvaški filozof in univ. profesor * [[Ilija Petrović|Ilija S. Petrović]] (1895—1942), srbski pisatelj, uradnik, profesor, bibliotekar in partizan * [[Ivanka Petrović]] (*1939), hrvaška literarna zgodovinarka - medievistka *[[Jovan Petrović]], srbski general * [[Kosta Petrović]] (1884—1969), zgodovinar; profesor, arhivist in muzealec v Sremskih Karlovcih * [[Lea Petrović Krajnik]], prof. arhitektonske fakultete v Zagrebu * [[Leonard Petrović]] (15. stoletje), hrvaški kipar * [[Marija Petrović]] (*1953), srbska in jugoslovanska šahistka * [[Mihailo Petrović Alas]] (1868—1943), srbski matematik, univ. profesor in polarni raziskovalec - potopisec * [[Mihailo Petrović]] (1884—1913), srbski vojaški pilot * [[Mihailo Petrović (nogometaš)|Mihailo Petrović]] (*1957), srbski nogometaš in trener *[[Mihajlo Petrović]] ([[1863|1863—]][[1934]]), srbski general in vojaški zdravnik v balkanskih vojnah *[[Mihailo Petrović Alas]] ([[1868]]—[[1943]]), srbski matematik in izumitelj (mdr. analognega računalnika) * [[Milan Petrović]] (1879—1952), srbski profesor in publicist * Milan Petrović (*1961), slovenski nogometni trener *[[Milivoje Petrović Blaznavac]] ([[1824]]—[[1873]]), srbski general in politik * [[Milorad Petrović]] - "Seljančica" (1875—1921), srbski pesnik, pisatelj in gledališki pisec, prevajalec (tudi iz slov.) * [[Miloš Petrović]] (*1990), srbski nogometaš * [[Milutin Petrović]] (*1941), srbski pesnik * Milutin Petrović (*1961), srbski filmski režiser in igralec * [[Miodrag Petrović (slikar)|Miodrag Petrović]] (1888—1950), srbski slikar * [[Miodrag Petrović-Čkalja]] (1924—2003), srbski igralec in komik * [[Miodrag Č. Petrović]] (1929—2018), srbski literarni kritik in esejist * [[Mirko Petrović Njegoš]] (1820—1867), črnogorski pisatelj * [[Mojsije Petrović]] (1677—1730), karlovško-beograjski arhiepiskop ter metropolit * [[Nadežda Petrović]] (1873—1915), srbska slikarka in profesorica akademije * [[Nastas Petrović]] (1867—1928), srbski politik * [[Nenad Petrović]] (1907—1989), hrvaški šahovski problemist * [[Nikola I. Petrović Njegoš]] (1841—1921), črnogorski knez in kralj Črne gore * [[Pavle Petrović]] (1818—1852), srbski slikar * [[S. Petar Pecija Petrović|Petar Petrović - Pecija]] (1877—19?5), hrvaški (srbski) dramatik * [[S. Petar Pecija Petrović|Petar Petrović]] (1899—1952), srbski književnik in igralec * [[Petar I. Petrović Njegoš]] (1747—1830), črnogorski vladika in metropolit ([[Sveti Petar Cetinjski]]) * [[Petar II. Petrović Njegoš]] (1813—1851), ''vladika Rade'', črnogorski vladika in pesnik * [[Rastko Petrović]] (1898—1949), srbski pesnik, pisatelj, likovni kritik, umetnostni zbiralec, diplomat in potopisec (od 1935 v ZDA) * [[Roman Petrović]] (1896—1947), bosenski slikar * [[Rude Petrović]] (1907—1988), srbski geodet in ekonomist * [[Sava (Ivanović) Petrović Njegoš]] (1702—1781) črnogorski vladika in metropolit * [[Sava Petrović (slikar)|Sava Petrović]] (1794—1857), srbski slikar * [[Sava Petrović (zdravnik)|Sava Petrović]] (1839—1889), srbski zdravnik in botanik * [[Slobodan Petrović]], srbsko-kosovski politik * [[Sreten Petrović]] (1940—2022), srbski filozof, estetik, kulturolog in esejist * [[Strahinja Petrović]] (1892—1964), srbski (in hrvaški) igralec * [[Svetislav Petrović]] (1883—1935), srbski gledališki kritik, prevajalec in urednik * [[Svetislav Ivan Petrović]] (1894—1962), prvi srbski filmski igralec evropskega slovesa * [[Svetozar Petrović]] (1931—2005), hrvaško-srbski literarni teoretik in zgodovinar, univ. prof. v Novem Sadu, akademik * [[Teodora Petrović]] (1898—1981), srbska literarna zgovovinarka, prof. v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]], nato arhivarka [[SANU]] * [[Uroš Petrović]] (1880—1915), srbski esejist, ktirik, literarni zgodovinar, pedagog in kronik * [[Vasilije Petrović]] (1709—1766), črnogorski vladika in zgodovinar * [[Veljko Petrović (hajduk)|Veljko Petrović]] (1780—1813), srbski hajduk, vojvoda in narodni junak * [[Veljko Petrović (književnik)|Veljko Petrović]] (1884—1967), srbski književnik (pesnik, pisatelj, esejist), muzealec in akademik * [[Vice Petrović]] (1677—1754), hrvaški pesnik * Vladimir Petrović (*1955), srbski nogometaš, selektor * Vladimir Petrović, srbski zgodovinar * [[Vukašin Petrović]] (1847—1924), srbski politik * [[Zora Petrović]] (1894—1963), srbska slikarka * [[Zoran Petrović]] (1921—1996), srbski slikar, kipar in risar, prof. na beograjski akademiji, tudi literat == Glej tudi == * priimek [[Petrovič]] * [[Petrov]] * [[Petrovski]] * [[Petrič]], [[Petrić]] * [[Petričič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Petrović}} {{priimek}} q4s0k9j1j6ohd9haa9qv326dx2zclkt Zemljiška knjiga 0 63901 6759314 6667387 2026-10-01T15:19:39Z MaksiKavsek 244409 /* Pravne podlage */ tn 6759314 wikitext text/x-wiki [[Slika:Stara zemljiška knjiga - sodni okraj vrhnika.jpg|thumb|right|300px|Zemljiška knjiga iz 19. stoletja za sodni okraj [[Vrhnika]]]] '''Zemljiška knjiga''' je [[javna knjiga]], ki vsebuje evidence oziroma podatke o stvarnih pravicah na nepremičninah. Je javna evidenca, ki je zelo pomembna za trg [[nepremičnina|nepremičnin]], saj mora biti v njej vpisana prav vsaka nepremičnina, vsaka sprememba lastništva, stvarne pravice, določene obligacijske pravice in nenazadnje tudi pravna dejstva. Pod stvarne pravice prištevamo [[Lastnik|lastninsko pravico]], [[zemljiški dolg]], [[hipoteka]], [[Služnosti|služnostno pravico]]. Med obligacijske pravice pa sodijo zakupna in najemna pravica, predkupna pravica, prepoved odtujitve oziroma obremenitve, posebna pravica javnega dobra. Zemljiška knjiga je zelo pomembna evidenca za lastnike nepremičnin, kupce, prodajalce in druge kateri se na tak ali drugačen način ukvarjajo z nepremičnino. ==Sestava== Sestavljena je iz [[glavne knjige]], [[zbirke listin]] in ostalih pomožnih registrov. Glavna knjiga, kot ena izmed sestavin je namenjena objavi in vpisu podatkov glede pravice na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, katere je po zakonu potrebno vpisati v zemljiško knjigo. Glavno knjigo za vsako katastrsko občino se vodi posebej, vodi pa jo pristojno zemljiškoknjižno sodišče. Glavna knjiga je sestavljena iz zemljiškoknjižnih vložkov, ti zemljiškoknjižni vložki pa so sestavljeni iz treh evidenčnih listov: # evidenčni list A-dejanski vpis podatkov o nepremičninah, # evidenčni list B-vpis lastninske pravice, # evidenčni list C-vpis drugih knjižnih pravic. Druga sestavina zemljiške knjige je zbirka listin. Zbirko listin sestavljajo listine, na podlagi katerih je opravljen vpis v zemljiško knjigo. Zbirka listin predstavlja arhiv v zemljiški knjigi. Kot tretjo pomembno sestavino zemljiške knjige pa sestavlja pomožni register. Sestavljen je iz imenskega registra in parcelnega registra. Pod imenski register se vpisujejo imena lastnikov parcel, pod parcelni register pa parcele, poleg pa še njihovi lastniki. ===Osnovna enota=== Osnovna enota zemljiške knjige je [[zemljiškoknjižni vložek]]. V ta vložek se vpisujejo parcele in lastništva iste katastrske občine. Vložek sestavljajo štirje deli: * nadpis, * list A, * list B, * list C. Vendar pa se sedaj, ko obstaja tudi '''elektronska zemljiška knjiga''' glede listov uvaja tudi novost C1, C2 in C3. ==Pomen== Zemljiška knjiga ima dvojen pomen, saj ustvarja, ureja in razvršča pravice na nepremičnini. Da bi bil pomen zemljiške knjige pravi, potrebuje zanesljive temelje. Zaradi sklenjenih najemnih pogodb je zelo veliko nepremičnin v posesti nelastnikov. To se dogaja tudi pri premičninah, vendar tam ne gre za takšen problem, saj imajo premičnine dosti nižjo vrednost od nepremičnin. Glavni pomen zemljiške knjige je, da vanj zaupamo in pri tem uporabljamo načelo dobre vere. Tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, je tudi dejanski lastnik neke nepremičnine. ==Zgodovina== Zgodovina zemljiške knjige je zelo zanimiva, prav tako kot pri matični knjigi. Varnost pravnega prometa sega že daleč v preteklost, saj je bilo temu že zelo zgodaj posvečenega veliko časa. Zemljiško knjigo so našli že v starem Egiptu okoli leta 1950 pr. n. št. Takrat so na deščicah zabeležili imena zemljišč in njihove lastnike, prav to so odkrili pri starih Grkih. V Egiptu pa so prve evidence obstajale ob popisu zemlje okoli Nila. Evidence zemljiške knjige pa so bile najdene tudi v starodavnem Orientu. Tisti, ki je niso poznali so bili Rimljani, vendar pa so kljub nepoznavanju zemljiške knjige imeli seznam oziroma listino zemljišč, katere so poimenovali bibliotekon. Tradicija zemljiške knjige pa sega v srednjeevropske države, za slovensko ozemlje jo je uvedel Cesarski patent, to pa je bilo leta 1747. 1871 je bil prvi zakon o zemljiški knjigi na našem ozemlju. Leta 2002 je bila ponovno opravljena analiza evidence nepremičnin. Elektronski dostop do zemljiške knjige pa se je začel postopno uvajati leta 1995. To pa je zelo pripomoglo k izboljšani [[e-upravi]][http://e-uprava.gov.si/e-uprava/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120413093448/http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ |date=2012-04-13 }}. ==Načela== Zemljiškoknjižna načela so: * Načelo zaupanja-vsi podatki, kateri so vpisani v zemljiško knjigo so točni in se nanj lahko zanesemo. * Načelo zakonitosti-sodišče opravi vpis v zemljiško knjigo šele takrat, ko so vsi predpisani pogoji izpolnjeni. * Načelo javnosti-vsi vpisi, kateri so v zemljiški knjigi so javne narave. * Načelo vpisa v zemljiško knjigo-pomeni, da se pravice prenašajo, pridobivajo oziroma omejujejo samo z vpisom v zemljiško knjigo, razen v primerih, ko je to drugače določeno. * Načelo dispozicije strank-to pomeni, da je nek vpis v zemljiško knjigo možen, le ob predhodnem predlogu stranke. * Načelo vrstnega reda-pomeni, ko pride nek predlog za vpis se določi vrstni red tega vpisa v zemljiško knjigo. ==Vpisi== Vpisi v zemljiško knjigo so lahko bodisi oblikovalni [[(konstitutivni)]], lahko pa imajo drugačen učinek bodisi javne objave, takšnim pa pravimo, da imajo [[deklaratorni]] učinek. ===Vrste vpisov=== Pri tem poznamo glavne in pomožne vpise. Glavne vpise predstavljajo: # [[predznambe]] in # [[zaznambe]]. Vknjižbe z njimi izkazujemo, dosežemo prenehanje ali pridobitev pravice. Predznamba se mora upravičiti pri tem pa se dokaže prenehanje oziroma pridobitev pravice za vpis v zemljiško knjigo. Zaznamba je vpis v zemljiško knjigo, vpisujejo se pravna dejstva glede lastnika nepremičnine in tudi same nepremičnine. Pomožna vpisa predstavljata: # [[plomba]] in # [[poočitev]]. Plomba pomeni, da se je na neki nepremičnini začel nek postopek v zvezi z zemljiško knjigo. Poočitev pa pomeni, vpis nepremičnine, kadar je potrebno spremeniti podatke glede lastnika ali pa glede nepremičnine same. ===Težave zaradi nevpisane pravice=== Vsak lastnik mora pravočasno urediti vse potrebne vpise glede nepremičnine, saj se le na takšen način lahko izogne težavam, katere lahko nastanejo zaradi nevpisa. Težava lahko nastane pri prodaji nepremičnine, saj kupec zahteva, da so vpisi v zemljiški knjigi urejeni. Tudi upravni postopki so takšni kjer mora biti vpis urejen, kot na primer za, gradbeno dovoljenje, za komunalne poti,... nenazadnje tudi kredit ali posojilo pri bankah to zahteva. Zelo se lahko zaplete tudi pri postopku dedovanja, pri najemu, oddaji nepremičnine. Skratka urejena evidenca v zemljiški knjigi glede nepremičnine je zelo nujna stvar. Če nepremičnina ni vpisana v ZK, lahko lastnik lastništvo izkazuje s svojo kupoprodajno pogodbo. ==Pravne podlage== Po letu 2001 se je zakonodaja na področju zemljiške knjige zelo začela spreminjati, pri tem pa so to začeli urejati Uredba, pravilniki in zakoni. Pravne podlage so naslednje: * Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije, ter o uskladitvi podatkov zemljiške knjige s podatki zemljiškega katastra, Ur. l. RS, št. 42-2419/2001, * Zakon o zemljiški knjigi, sprejet je bil 29. maja 2003, * Pravilnik o elektronskem dostopu do informatizirane glavne knjige, Ur. l. RS, št. 16-637/2004, * Pravilnik o obrazcih zemljiškoknjižnih predlogov, Ur. l. RS, št. 109-4799/2003. ==Vodenje== Pristojnost glede zemljiške knjige ima [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije]]. Vodenje opravljajo zemljiškoknjižna sodišča oziroma okrajna sodišča, glede na območje kjer leži nepremičnina. Okrajna sodišča so pri svojem delu vezana na zakon. Glede zemljiškoknjižnih zadev pa lahko odloča tudi zemljiškoknjižni referent. Pristojnosti, katere ima okrajno sodišče glede zemljiške knjige so: opravljanje, vnašanje, vpisovanje, odločanje o spisih, vodenje zbirke listin. ===Vodenje in dostop do elektronske zemljiške knjige=== Vodenje elektronske zemljiške knjige pomeni, vpis podatkov v elektronsko zemljiško knjigo, pri tem pa tudi vzdrževanje. Vse to najdemo v 1. členu Uredbe. Sistem elektronske zemljiške knjige temelji na centralni informatizirani bazi. 2001 je bila vzpostavljena centralna informatizirana baza. Programska aplikacija in podatki so na enem mestu shranjeni in sicer na centralnem računalniku Centra Vlade za informatiko. Referenti lahko do podatkov dostopajo z enotnim grafičnim vmesnikom. Pri elektronskem dostopu do zemljiške knjige je dne 20. maja 2004 začel veljati tudi Pravilnik o elektronskem dostopu do informatizirane glavne knjige. Pravilnik ureja elektronski dostop, nadomestilo za informatizirano glavno knjigo, tehnične pogoje, pomoč znotraj uporabe sistema, nadzor. ==Uporaba podatkov iz elektronske zemljiške knjige== Uporabniki so naslednji: * registrirani uporabniki * zunanje kvalificirani uporabniki * notranje kvalificirani uporabniki (samo osebje sodišč) ===Spletne=== Elektronski dostop zemljiške knjige je pod nadzorom [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovnega sodišča RS]] in je (po registraciji in prijavi) dostopen na spletni strani [https://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/index.html evlozisce.sodisce.si]. Izpis iz zemljiške knjige lahko od 27. maja 2004 naročimo tudi preko spleta, vendar imajo omejeni čas oddaje. In sicer, od 6 do 23 ure vsak delovni dan in prav tako tudi ob sobotah, od 23 do 6 ure pa je sistem zaprt, ravno tako ob nedeljah. Preko spleta lahko preverimo stanje nepremičnine na spletni strani sodišča pod zavihek zemljiška knjiga, pri tem pa lahko izpis tudi natisnemo. Takrat, ko pa želimo oziroma potrebujemo potrjen izpisek iz zemljiške knjige, na primer za notarja, upravno enoto, pa ga moramo naročiti. Zanj moramo plačati, prejmemo pa ga po pošti. Izpisek potrdi sodišče. ===Pridobitev overjenega zemljiškoknjižnega izpiska=== Zemljiškoknjižni izpisek si lahko pridobimo na spletni strani sodišča ali pa na zemljiški knjigi. Za pridobitev izpolnimo določen obrazec, napišemo okrajno sodišče, kjer leži nepremičnina za katero želimo izpisek, katastrsko občino in parcelno številko. Potrebno je napisati tudi osebne podatke ime, priimek, naslov naročitelja izpiska, namen za kaj se izpisek potrebuje. Izpisek lahko dobimo v roku 7 dni, ali pa takoj, odvisno od tega kakšna je usklajenost vodenja zemljiške knjige. Storitev se plača, lahko z gotovino ali plačilno kartico. == Glej tudi == * [[zemljiški kataster]] * [[nepremičnina]] * [[stvarno pravo]] * [[sodišče]] == Zunanje povezave == {{Zgodovinski katastri in zemljiške knjige}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Civilno pravo]] [[Kategorija:Stvarno pravo]] mcrhu9w2301uj6nz0ncxztetxldcc07 Seznam bosansko-hercegovskih politikov 0 67374 6759468 6749020 2026-10-01T21:43:49Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6759468 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovskih]] [[politik]]ov.''' (Glej tudi: [[Seznam hrvaških politikov]], [[Seznam srbskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[Seznam generalov Oboroženih sil Bosne in Hercegovine]]) {{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|BIH|bosanskohercegovskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Fikret Abdić]] ("Babo") *[[Elvira Abdić-Jelenović]] *[[Irfan Ajanović]] *[[Mirnes Ajanović]] *[[Mile Akmadžić]] *([[Mehmed Alajbegović|Mehmed (Meho) Alajbegović]]) *[[Tugomir Alaupović]] *[[Nisim Albahari]] *[[Alija Alijagić]] *[[Fazli Alikalfić]] *Judah Alkalaj *[[Sven Alkalaj]] *[[Ivo Andrić-Lužanski]] *[[Filip Andrić]] *([[Ivo Andrić]]) *[[Mato Andrić]]  *V. Andrić *[[Zdenko Antunović]] *[[Tarik Arapčić]] *[[Damir Arnaut]] *([[Andrija Artuković]]) *[[Amir Avdić]] *[[Sead Avdić]] == B == *[[Anto Babić]] (zgodovinar) *[[Ljubo Babić (politik)]] *[[Ivan Bagarić]] *[[Marko Bagarić]] *[[Slavo Bago]] *[[Dimitrije Bajalica]] *[[Mirko Baković]] *[[Jozo Bakrač]] *[[Mirko Banjac]] *[[Luka Banović]] *Marinko Banušić *[[Jusuf Barčić]] ? *[[Safvet-beg Bašagić]]  *[[Rade Bašić]] *[[Boško Baškot]] *[[Mirko Batinić]] *[[Denis Bećirović]] *[[Muhamed Beganović]] *[[Jure Begić]] *[[Muhidin Begić]] *[[Alija Begović]] *([[Vlajko Begović]]) *[[Alija Behmen]] *[[Beriz Belkić]] *[[Ivan Bender]] *[[Muhamed Berberović]] *[[Alfred Bergman]] *[[Selim Bešlagić]] *[[Vjekoslav Bevanda]] *[[Edhem Bičakčić]] *[[Slobodan Bijelić]] *[[Stojan Bjelajac]] *[[Drago Blagojević]]    *[[Marko Blagojević|Marko/Mirko Blagojević]] *[[Branko Blanuša]] *[[Ivica Blažević]] *[[Mate Boban]] *[[Džemal Bijedić]] *[[Branko Blanuša]] *[[Ivica Blažević]] *[[Emerik Blum]] *[[Dragan Bogdanić]] *[[Bogić Bogičević]] *[[Miodrag Bogićević]] *[[Milorad Bojović]] *[[Franjo Boras]] *[[Srećko Boras]] *[[Branislav Borenović]] *[[Semiha Borovac]] *[[Boro Bosić]] *[[Mladen Bosić]] *[[Bilal Bosnić]] (?) *[[Brano Bosnić]] *[[Mladen Bošković]] *[[Rade Bošnjak]] *[[Dragan Božanić]] *[[Lidija Bradara]] *[[Bogomir Brajković]] *[[Nedžad Branković]] *[[Ivan Brigić]] *[[Hasan Brkić]] - Aco *[[Josip Brkić]] *[[Milenko Brkić]] *[[Esad Brković]] *[[Jusuf Bubica]] *[[Željko Budimir]] *[[Živko Budimir]] *[[Aleksa Buha]] *[[Marija Buhač]] *[[Pero Bukejlović]] *[[Perica Bundalo]] *[[Didak Buntić]] - ''"hercegovački Mojsije"'' *Stefan Burian *[[Mahmut Bušatlija]] *[[Vaso Butozan]] == C == *[[Karel Cankar|Karlo Cankar]] *[[Esad Cerić]] *Mustafa ef. Cerić *[[Selmo Cikotić]] *[[Igor Crnadak]] *[[Vaso Crnogorčević]] * [[Željka Cvijanović]] *[[Nikola Cvijetić]] == Č == *[[Stanislav Čaćo]] *[[Edhem Čamo]]? *[[Aljoša Čampara]] *[[Avdo Čampara]] *Mehmed Džemaludin ef. Čaušević *[[Sead Čaušević]] *[[Admir Čavalić]] *[[Marinko Čavara]] *[[Dragan Čavić]] *[[Savo Čečur]] *[[Hiba Čehajić]] *[[Osman Čehajić]] *[[Ferid Čengić]] *[[Hasan Čengić]] *[[Muhamed Čengić]] *[[Josip Čižinski]] (ps. Milan Gorkić) *[[Đorđe Čokorilo]] *[[Bariša Čolak]] *[[Božidar Čolaković]] *[[Rodoljub Čolaković|Rodoljub "Roćko" Čolaković]] *[[Dragan Čović]] *[[Jovanka Čović]] *[[Predrag Čović]]  *[[Branko Čubrilović]] *[[Nedeljko Čubrilović]] *([[Vaso Čubrilović]]) *([[Veljko Čubrilović]]) *[[Fehim Čurčić]] *[[Vojko Čvrkić]] == Ć == *(Nikola Ćabrinovič) *[[Smailaga Ćemalović]] *Ćeman *([[Hamdija Ćemerlić]]) *Mehmed-beg Ćemerlić *[[Marko Ćeranić]] *[[Husein Husaga Ćišić]] *[[Miroslav Ćorić]] *[[Svetozar Ćorović]] *[[Vladimir Ćorović]] *[[Zdenko Ćosić]] *[[Fehim ef. Ćurčić]] == D == *[[Draško Dalić]] *[[Branko Damjanac]] *[[Uglješa Danilović]] *[[Šemsudin Dedić]] *Jefto Dedijer *[[Zijad Deljo]] *[[Fikret Dervišević]] *[[Lazar Dimitrijević]] *[[Danilo Dimović]] *[[Nijaz Dizdarević]] *[[Raif Dizdarević]] *[[Rešad Dizdarević]] *[[Milorad Dodik]] *[[Petar Dodik]] *[[Petar Dokić (razločitev)|Petar Dokić]] *[[Anto Domić]] *[[Ilija Došen]] *[[Fadil Drina]] *([[Atif Dudaković]]) *[[Ratomir Dugonjić|Rato(mir) Dugonjić]] *[[Milan Dunović]] *[[Nijaz Duraković]] *[[Jasmin Duvnjak]] *[[Šefik Džaferović]] *N. Džamonja *[[Šahbaz Džihanović]] *[[Šefkija Džiho]] *[[Aleksandar Džombić]] == Đ == *[[Stjepan Đaković]] *[[Mirsad Đapo]] *[[Branko Đerić]] *[[Osman Đikić]] *[[Gojko Đogo]] *[[Dragan Đokanović]] *[[Dženan Đonlagić]] *[[Petar Đokić]] *[[Neven Đukić]] *[[Milutin Đurašković]] *[[Nikola Đurđević]] *[[Blažo Đuričić]] == E == *[[Branko Ekret]] *[[Jasmin Emrić]] *S. Eraković ? *[[Nikola Erceg]]  == F == *[[Salih Fejić]] *[[Mersud Ferizović]] *Ahmet Fetahagić *[[Ilija Filipović]] *[[Karlo Filipović]] *[[Muhamed Filipović]]? * [[Nikola Filipović]] *[[Safet Filipović]] *[[Sulejman Filipović]] *[[Jakob Finci]] * [[Ali-beg Firdus]] (Alibeg Firdus) *[[Edin Forto]] *[[Emir Frašto]]     == G == *[[Vaso Gačić]] *[[Vladimir Gaćinović]] *[[Rajko Gagović]] *[[Rade Galeb]] *[[Ale Galić]] *[[Jure Galić]] *[[Miralem Galijašević]] *[[Ejup Ganić]] *[[Mirza Ganić]] *[[Miroslav Gavrić]] *[[Halid Genjac]] *[[Šefkija Gluhić]] *[[Srebrenka Golić]] *[[Branko Golub]] *Mustafa Golubić *[[Milan Gorkić]] (pravo ime [[Josip Čižinski]]/Josef Čižinský) *[[Feliks Gorski]] *[[Vukota Govedarica]] *[[Kata Govorušić]] *[[Hasan Grabčanović]] *(Trifko Grabež) *[[Željka Grabovac Cvijanović]] *[[Husein-kapetan Gradaščević]] *[[Anđelko Grahovac]] *[[Šćepan Grđić]] *[[Vasilij Grđić]] *[[Jakov Grgurić]] *[[Dušan Grk]] *[[Kosta Grubačić]] *[[Josip Grubeša]] *[[Bego Gutić]] == H == *[[Fatima Hadžialić]] *[[Izmir Hadžiavdić]] *[[Hakija Hadžić]] (1883-1953) *[[Izet Hadžić]] *[[Muhamed Hadžić]] *[[Nedžad Hadžić]] *R. Hadžidamjanović *[[Huso Hadžidedić]] *[[Muhamed Hadžijahić]] *[[Jamila Hadžimustafić]] *[[Bakir Hadžiomerović]] *[[Ibrahim Hadžiomerović]] *[[Ahmet Hadžipašić]] *[[Sabira Hadžović]] *[[Safet Halilović]] *[[Salem Halilović]] *[[Sanjin Halimović]] *[[Muhidin Hamamdžić]] *[[Midhat Haračić]] *[[Vahid Hećo]] *[[Zukan Helez]] *[[Mugdin Herceg]] *[[Adem Hercegovac]] *[[Nevenko Hercog]] *[[Franjo Herljević]] *[[Atif Hodžić]] *[[Esad Horozić]] *[[Halidbeg Hrasnica]] *[[Avdo Humo]] *[[Munib Husejnagić]] == I == *[[Muhamed Ibrahimpašić]] *[[Jasmin Imamović]] *[[Muhamed Imamović]] *([[Valentin Inzko]]) *[[Ramo Isak]] *[[Fadil Islamović]] *[[Hrvoje Ištuk]] *[[Mladen Ivanić]] *[[Jerko Ivanković Lijanović]] *[[Mladen Ivanković Lijanović]] *[[Ivan Ivić]] *[[Branko Ivković]] *[[Alija Izetbegović]] *[[Bakir Izetbegović]] == J == *[[Jovo Jakšić]] *[[Rade Jakšić]] *[[Sreten Jakšić]] *Jakub-Paša Bošnjak *[[Sead Jamakosmanović]] *[[Krsto Jandrić]] *[[Bajazit Jašarević]] *[[Gligorije Jeftanović]] *[[Ante Jelavić]] *Vjekoslav Jelavić *[[Kažimir Jelčić]] *[[Jelena]] - kraljica *[[Julijan Jelenić]] *[[Milan Jelić]] *[[Ivo Jerkić]] *[[Željko Jerkić]] *[[Amer Jerlagić]] *M. Jojkić *[[Živko Jošilo]]? *[[Stanislav Jovanić]] *([[Isa Jovanović]]) *[[Ivo Miro Jović]] *[[Ivan Jozić]] *[[Velimir Jukić]] *[[Amra Junuzović-Kaljić]] *[[Niko Jurinčić]] *[[Zvonko Jurišić]] *[[Zlatko Jušić]] == K == *[[Rasim Kadić]] *[[Esed Kadrić]] *[[Drago Kalabić]] *[[Dragan Kalinić]] *[[Ante Kamenjašević]] *[[Hajrudin Kapetanović|Hajrudin (Hajro) Kapetanović]] *[[Izudin Kapetanović]] *[[Čedo Kapor]] *[[Momir Kapor]] *[[Osman Karabegović]] *[[Radovan Karadžić]] *[[Sonja Karadžić-Jovičević]] *[[Mario Karamatić]] *[[Hamdija Karamehmedović]] *[[Siniša Karan]] *[[Zlatan Karavdić]] *[[Benjamina Karić]] *[[Enes Karić]] *[[Rajko Kasagić]] *[[Anton Kasipović]] *[[Fuad Kasumović]] *[[Mirsad Kebo]] *[[Dušan Kecmanović]] *[[Nenad Kecmanović]] *[[Vojislav "Đedo" Kecmanović]] *[[Muhamed Kešetović]] *[[Milivoje Kićanović]] *[[Dragan Kijac]] *[[Siniša Kisić]] *[[Marijan Klaić]] *[[Gojko Kličković]] *[[Zlatan Klokić]] *[[Stjepan Kljujić]] *[[Pavo Kobaš]] *[[Petar Kočić]] *[[Ljubo Kojo]] *[[Predrag Kojović]] *[[Zlatan Kokić]] *[[Rudi Kolak]] *[[Nikola Koljević]] *[[Jasmin Komić]] *[[Ivo Komšić]] *[[Željko Komšić]] *[[Elmedin Konaković|Elmedin (Dino) Konaković]] *[[Abdulah Konjicija]] *[[Dario Kordić]] *[[Sakib Korkut]] *[[Dragutin Kosovac]] - "Braco" *[[Staša Košarac]] *[[Desa Koštan]] *[[Nikola Kotle]] *[[Elvira Kovač]] *[[Dušanka Kovačević]] *[[Ljubo Kovačević]] *[[Milovan Kovačević - Mićo]] *[[Nikola Kovačević]] (1894-1979) *[[Muhammed Kozadra]] *[[Dušan Kozić]] *[[Franjo Kožul]] *[[Borislav Krajina]] *[[Momčilo Krajišnik]] *[[Muhamed Kreševljaković]] *([[Andrija Krešić]]) *[[Borjana Krišto]] *[[Jozo Križanović]] *[[Ivan Krndelj]] *[[Dragomir Krndija|Drago(mir) Krndija]] *[[Zdravko Krsmanović]] *[[Uroš Krulj]] *[[Džafer Kulenović|Džafer (beg) Kulenović]] *[[Mesud Kulenović]] *[[Osman Kulenović]] *[[Skender Kulenović]] *[[Kulin ban]] *[[Ibrahim Ibro Kulin]] *[[Esad ef. Kulović]] *[[Hamdija Kulović]] *[[Ismet Kumalić]] *[[Vojo Kuprešanin]] *[[Husnija Kurt]] *[[Mustafa Kurtović]]  *[[Šukrija Kurtović]] *[[Todo Kurtović]] *[[Rajko N. Kuzmanović]] == L == *[[Zlatko Lagumdžija]] *[[Denis Lasić]] *[[Viktor Lasić]] *[[Jakov Lastrić]] *[[Đorđe Latinović]] *[[Lazar Latinović]]? *Đ. Lazarević *[[Todor Lazarević]] *[[Miro Lazović]] *[[Fatima Leho]] *[[Refik Lendo]] *[[Tahir Lendo]] *[[Hamdija Lipovača]] *[[Sabid Lipović]] *Savatije Ljubibratić *[[Drago Ljubičić]] *[[Božo Ljubić]] *[[Mariofil Ljubić]] *[[Frano Ljubić]] *[[Irfan Ljubijankić]] *[[Tatjana Ljujić-Mijatović]] *[[Sreten Lopandić]] *[[Josip Lovrenović]] *[[Ljiljana Lovrić]] *[[Ivo Lozančić]] *[[Niko Lozančić]] *[[Dragan Lukač]] *[[Sreten Lukić]] *[[Vladimir Lukić]] == M == *[[Omer Macić]] *[[Danko Madunić]] *Ibrahim ef. Maglajlić *[[Šefket Maglajlić]] *[[Seid Maglajlija]] *[[Melika Mahmutbegović]] *[[Petar Majić]] *[[Dušanka Majkić]] *[[Dane Malešević]] *J. Malić *[[Nikola Mandić]] *[[Zoran Mandlbaum]] *[[Nikola Mandić]] *[[Pašaga Mandžić]] - Murat *[[Nada Manojlović]] *[[Olga Marasović]] (por. Danilović) *[[Ignjat Marić]] *[[Jozo Marić]] *[[Hajra Marjanović|Hajr(ij)a Marjanović]] *[[Jovan Marjanović]] -Joco *[[Slobodan Marjanović]] *[[Mato Markotić]] *([[Ante Marković]]) *[[Ivan Marković - Irac]] *[[Pero Marković]] *[[Grgo Martić]] *[[Juraj Martinović]] *[[Tomislav Martinović]] *[[Hamo Masleša]] *[[Veselin Masleša]] *[[Novak Mastilović]] *[[Damir Mašić]] *[[Mijo Matanović]] *[[Ilija Materić]] *[[Božidar Matić]] *[[Darko Matijašević]] *[[Ivan Matuzović]] *[[Antun Mavrak]] - Kerber *[[Srđan Mazalica]] *[[Drago Mažar]] *[[Josip Mažar - Šoša]] *[[Savo Medan]] *[[Meho Mehičić]] *H. Mehmedagić *[[Amra Mehmedić]] *[[Besim Mehmedić]] *[[Dragan Mektić]] *[[Josip Merdžo]] *[[Munir Mesihović]] *[[Rusmir Mesihović]] *[[Mahir Mešalić]] *[[Ademaga Mešić]] *[[Mićo Mićić]] *[[Spomenka Mičić]] *[[Milanko Mihaljica]] *[[Svetozar Mihajlović]] *[[Mirko Mihaljević]] *[[Niko Mihaljević]] *[[Cvijetin Mijatović]] - Majo *[[Dunja Mijatović]] *[[Dragan Mikerević]] *[[Anđelko Mikulić]] *[[Branko Mikulić]] *[[Milan Miličević]] *Petar Milić *[[Siniša Milić]] *[[Brano Miljuš]] *[[Simo Miljuš]] *[[Goran Milojević]] *[[Smiljka Milojević]] *[[Savo Minić]] *Derviš-beg Miralem *[[Stevo Mirjanić]] *[[Željko Mirjanić]] *[[Vaso Miskin]] - Crni *[[Vojin Mitrović]] *[[Uzeir Mlivo]] *([[Stevan Moljević]]) *[[Milutin Morača]] *[[Fuad Muhić]] *[[Mustafa Mujezinović]] *[[Enes Mujić]] *[[Mustafa Mulalić]] *[[Džemal Muminagić]] *[[Hasan Muratović]] *[[Fikret Musić]] *[[Zahid Mustajbegović]] *[[Abdulah Mutapčić]] *[[Asim-beg Mutevelić]] *[[Mustaj-beg Mutevelić]] == N == *[[Mario Nenadić]] *[[Nenad Nešić]] *[[Božo Nikolić]] *[[Nermin Nikšić]] *[[Zijad Nišić]] *Ž. Nježić *[[Franc Novak]] *[[Grujo Novaković]] *[[Fadil Novalić]] *[[Mevludin Nuhodžić]] == O == *[[Salko Obhođaš]] *[[Željko Obradović]] *[[Aida Obuća]] *[[Ševkija Okerić]] *[[Emir Oković]] *[[Ante Omazić]] *[[Marijan Oršolić]] *[[Salko Oruč]] *[[Stjepan Ostoja]] *[[Mirko Ostojić]] * [[Stjepan Ostojić|Stjepan II. Ostojić]] * [[Stjepan Tomaš Ostojić]] == P == *[[Miodrag Pajić]] *[[Ferdo Palac]] *[[Mustafa Pamuk]] *[[Milan Pantić]] *[[Augustin Papić]] *[[Radovan Papić]] *[[Borislav Paravac]] *[[Mustafa Pašić]] *[[Marko Pavić]] *[[Nermin Pećanac]] *[[Josip Pejaković]] *[[Mirko Pejanović]] *[[Vasa Pelagić]] *[[Jure Pelivan]] *[[Stipe Pelivan]] *[[Marina Pendeš]] *[[Davor Perinović]] *[[Nikola Perišić]] *[[Mile Perković]] *([[Leposava Lepa Perović]]) *([[Wolfgang Petritsch]]) *[[Ivo Pilar]]? *[[Obrad Piljak]] *[[Nezir Pivić]] *[[Ibrahim Pjanić]] *[[Biljana Plavšić]] *[[Muhidin Pleh]] *[[Fikret Plevljak]] *[[Sifet Podžić]] *[[Lavoslav Polić]] *[[Nedžad Polić]] *[[Nikola Poplašen]] *[[Ismet Popovac]] *[[Draško Popović]] *[[Oskar Potiorek]] *[[Hakija Pozderac]] *[[Hamdija Pozderac]] *[[Nurija Pozderac]] *[[Davor Pranjić]] *[[Sanela Prašović-Gadžo]] *[[Hasan Paša Predojević]] *[[Aleksandar Preka]] *[[Nikola Preka]] *([[Ognjen Prica]]) *[[Srđan Prica]] *[[Stanko Primorac]] - Ćane *[[Boro Princip]] *([[Gavrilo Princip]]) *[[Jadranko Prlić]]  *[[Hamid Pršeš]] *[[Đuro Pucar]] - Stari *[[Svetozar Pudarić]] *[[Atif Purivatra]]? == R == *[[Živko Radišić]] *[[Desnica Radivojević]] *[[Nebojša Radmanović]] *[[Igor Radojičić]] *[[Fahrudin Radončić]] *[[Jovica Radulović]] *R. Radulović *[[Marina Raguš]] *[[Martin Raguž]] *[[Slaven Raguž]] *[[Mićo Rakić]] *[[Mustafa Ramić]] *[[Rijad Raščić]] *[[Ante Raštegorac]] *[[Stevo Rauš]] *[[Enver Redžić]] *[[Edina Rešidović]] *[[Borko Reljić]] *[[Milanko Renovica]] *[[Lejla Rešić]] *[[Nediljko Rimac]]  *[[Ali-paša Rizvanbegović]] *[[Slavko Rodić]] *[[Husein Rošić]] *[[Mustafa Ružnić]] == S == *[[Hamid Ekrem Sahinović]] *[[Bedrudin Salčinović]] *[[Izudin Saračević]] *[[Asim Sarajlić]]/Sarajlija *[[Mirsad Sarić]] *[[Murad Sarić]] *[[Stephan Sarkotić von Lovćen]] (''Stjepan Sarkotić'') *[[Milenko Savanović]] *Adalbert Schek (''Adalbert Šek'') *Halil? Seferović *[[Mustafa Sefo]] *[[Sana Selihović]] *[[Salko Selman]] *[[Haris Silajdžić]] *[[Samir Silajdžić]] *J. Simić *[[Mirko Simić]] *[[Miodrag Simović]] *[[Abdulah Skaka]] *[[Pero Skopljak]] *[[Bariša Smoljan]] *[[Darja Softić Kadenić]] *Džemal Sokolović *[[Gazi Ferhad-paša Sokolović]] *[[Mehmed Paša Sokolović]] *[[Ibrahim Spahić]] *Fehim ef. Spaho *[[Mehmed Spaho]] *[[Milan Srškić]] *[[Josip Stadler]] *[[Dragiša Stanivuković|Dragiša "Draško" Stanivuković]] *[[Milovan Stanković]] *[[Nenad Stevandić]] *[[Radovan Stijačić]] *[[Miladin Stjepanović]]   *[[Mladen Stojanović]] *[[Nikola Stojanović]] *P. Stokanović *[[Velimir Stojnić]] *[[Edin Subašić]] *[[Muhamed Sudžuka]] *[[Jakub Suljkanović]] *[[Jozo Sunarić]] == Š == *[[Muhamed Šaćirbegović]] (Muhamed "Mo" Sacirbey) *[[Nedžib Šaćirbegović]] *[[Mirsad Šahinović]] *[[Vehid Šahinović]] *Sulejman ef. [[Šarac]] *[[Zaim Šarac]] *Edin Šarčević *[[Ibrahim Šarić]] *[[Ivan Šarić]] *[[Mirko Šarović]] *[[Ibrahim Šator]] *[[Vlado Šegrt]] *[[Ahmet Šehović]] *[[Senad Šepić]] *[[Ilija Šimić]] *[[Akif Šeremet]] *([[Vojislav Šešelj]]) *[[Vladimir Šojić]] *[[Milan Škoro]] *[[Jovo Šmitran]] *[[Atanasije Šola]] *[[Vojislav Šola]] *[[Vladimir Šoljić]] *[[Nikola Špirić]] *([[Josip Štadler]]) *([[Gojko Šušak]]) == T == *[[Ivo Tadić]] *[[Marko Tadić]] *[[Ognjen Tadić]] *[[Simo Tadić]] *[[Arif Tanović]] *[[Zoran Tegeltija]] *[[Adnan Terzić]] *[[Redžo Terzič]] *[[Sulejman Tihić]] *[[Sejfudin Tokić]] *Stjepan III. Tomašević *[[Stanko Tomić]] *Osman Topal-paša *[[Momir Tošić]] *[[Mitar Trifunović]] "Učo" *[[Ana Trišić Babić]] *[[Jelena Trivić]] *[[Neđo Trninić]] *[[Bisera Turković]] *[[Spasoje Tuševljak]] *Stjepan Tvrtko I. *Stjepan Tvrtko II. Tvrtković == U == *[[Gojko Ubiparip]]  *[[Sulejman Ugljanin]] *[[Nihad Uk]]   *[[Zagorka Umićević]] *[[Bahrija Umihanić]] *[[Nazif Uruči]] *[[Milan Uzelac]] *[[Uglješa Uzelac]] == V == *Marjan Varešanin *[[Anđelko Vasić]] *[[Dušan Vasiljević]] *[[Mirsad Veladžić]] *[[Rudo Vidović]] *[[Zora Vidović]] *[[Hazim Vikalo]] *([[Salih Vilajetović]] - vodja odpora proti avstrijski okupaciji Bosne 1878) *[[Osman Vilović]] *[[Ivo Vincetić]] *[[Bojan Vipotnik]] *[[Radovan Višković]] *[[Nemanja Vlatković]] *[[Atanasije Vojislavić Šola]]  *[[Mirko Vranić (JLA)]] *[[Dragan Vrankić]] *[[Ante Vrdoljak]] *[[Božidar Vučurević]] *[[Todor Vujasinović]] - Toša *[[Zdenko Vukić]] *[[Krunoslav Vuković]] * [[Ljubomir Vulović]]  == Z == *[[Jusuf Zajkić]] *[[Emina Zajmović]] *[[Mirsad Zaimović]] *[[Suad Zeljković]] *[[Muhamed Zlatar]] *[[Adem Zolj]] *[[Vinko Zorić]] *[[Željana Zovko]] *[[Branko Zrno]] *[[Krešimir Zubak]] *[[Adil Zulfikarpašić]] *[[Denis Zvizdić]] == Ž == * [[Milovan Žanić]] *[[Grujica Žarković]] *[[Izet Žigić]] *[[Milorad Živković]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami bosanskohercegovskih osebnosti|Politiki]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski politiki|*]] 7w02i9vf8lh6uaqudayfk88bwf8gwcb Ciril Kosmač 0 68791 6759560 6577991 2026-10-02T09:29:43Z ~2026-45085-22 264465 /* Bibliografija */ 6759560 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisatelj |name = Ciril Kosmač |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Tantadruj]]'' }} '''Ciril Kosmač''' [ciríl kosmáč], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[28. september]] [[1910]], [[Slap ob Idrijci]], † [[28. januar]] [[1980]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Rodil se je 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci, v kmečki družini očetu Francu in materi Marjani (rojena Trušnovec). Šolo je obiskoval v [[Gorica|Gorici]] in [[Tolmin|Tolminu]], kjer je leta 1928 opravil malo maturo. Ker je sodeloval v organizaciji [[TIGR]], je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran. Leta 1930 so ga na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti, tako mu je sodišče naložilo dve leti strogega policijskega nadzora. Pobegnil je v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih. Nato je odšel v tujino, najprej v [[Pariz]] (1938), kjer se je sam učil španskega, angleškega in ruskega jezika, da je lahko bral literarna dela v izvirniku. Leta 1942 se je preselil v [[London]], kjer je delal za radio [[BBC]] in pripravljal slovenske oddaje. Med vojno se je pridružil partizanom in se potem leta 1944 vrnil v domovino. Po vojni je bil urednik partizanskega glasila ''[[Slovenski poročevalec]]'', ilustriranega tednika ''[[Tovariš]]'' ter dramaturg pri [[Triglav film]]. Potem se je iz Ljubljane preselil v [[Portorož]] in se kot svobodni književnik posvetil literarnemu ustvarjanju in prevajanju. Leta 1946 je bil zaradi obtožbe, da je angleški vohun, odstavljen z mesta urednika Slovenskega poročevalca. Bil je zelo dober pisec tekstov, tako je dobil leta 1949 Prešernovo nagrado za scenarij ''[[Na svoji zemlji]]''. Po letu 1960 je nehal objavljati nova dela, a je še vedno ostal aktiven na drugih področjih. Leta 1961 je postal redni član [[SAZU]], leta 1965 je dobil [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]], v letih 1968-72 je bil predsednik [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], 1972. leta je bil izvoljen za predsednika Zveze književnikov Jugoslavije in še vedno veliko tudi prevajal. Tudi ko je prenehal z objavljanjem novih del, je dobil še kar nekaj nagrad. Leta 1974 je dobil nagrado [[AVNOJ]] za pisateljsko delo, leta 1979 so mu prisodili [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo, ki pa je naslednjega leta ni mogel prevzeti, saj je prej umrl. Na njegovo umetniško ustvarjanje so vplivali [[Ivan Cankar]], pri katerem si je ostril čut za umetniški jezik, [[Ivan Pregelj]], [[Bogomir Magajna]]. Umrl je 28. januarja 1980 v Ljubljani. Pokopan je na pokopališču v Ročah nad Slapom ob Idrijci. == Delo == Kosmača uvrščajo v socialni realizem. Pisal je predvsem kratko prozo. Pripoveduje o rojstnem kraju, o stiskah in upanju, o sebi in ljudeh okoli sebe, o ljubezni do domačega kraja, o dobrih, malih čudakih z velikimi srci, o majhnih srečah in velikih nesrečah. Začetno prozo je zasnoval na narodnoosvobodilni misli. Večinoma so njegove pripovedi postavljene v tolminski kmečki svet. Predvsem opisuje tolminskega človeka v nacionalni in z njo povezani socialni stiski. Za Kosmača je značilno tudi to, da v njegovih delih srečamo veliko čudakov ali drugih posebnežev ali ljudi s posebnimi razvadami v govoru in vedenju (Tantadruj, Smrt nedolžnega velikana, Življenje in delo Venca Poviškaja). Najbolj je znan po noveli ''[[Tantadruj]]'', ki je fantastična in čudaška, kakršno je in ostane Tantadrujevo hrepenenje po smrti. Novela govori o posebnežu Tantadruju, ki ga skozi zgodbo spremljajo štirje drugi posebneži. Tantadruj si je želel umreti. Šel je k župniku z vprašanji o smrti. Potem je s pomočjo posebnežev le našel način kako umreti, a jim je to preprečil župnik, vsakega je poslal na svojo stran. V noveli se izmenjujeta dve pripovedni tehniki, v prvi in tretji osebi ednine. Pripovedovalec z veliko mero sočutja in razumevanja prikaže vaške posebneže. Snov za novelo je našel v ljudskem izročilu, po pripovedovanju svoje matere. V noveli se kaže boj za srečo, za dostojno življenje. Pohabljeni so tako v življenju kot v hotenju. Leta 1995 je bil posnet tudi film z istim naslovom. Novela po mnenju literarnih zgodovinarjev spada v sam vrh Kosmačeve proze. Kosmač predstavi norca kot etično dobro, pozitivno bitje. Posebneže najdemo tudi v noveli ''[[Smrt nedolžnega velikana]]'' in ''[[Življenje in delo Venca Poviškaja]]''. V prvi noveli je posebnež Hotejčev Matic. Po babičini smrti je ostal prepuščen sam sebi in postal predmet posmeha. V svojo zaščito ga je vzel Hotejec, zaščitnik sirot in nezakonskih otrok. Hotejec mu je postopoma vtepal v glavo pravila, ki naj bi mu olajšala medsebojne odnose z ostalimi vaščani. Matic ni bil sposoben za delo, tudi obstanka ni imel. Hodil je od hiše do hiše, kjer se je najedel in potem je šel naprej, kakor so mu veleli vaščani. Na koncu je umrl, čeprav je mislil, da se koža zmeraj zarase, ustrelili so ga fašisti. V ozadju slutimo pripovedovalčevo prepričanje, da je bilo to za Matica odrešitev. V drugi noveli je posebnež Venc Poviškaj, ki je imel kilo, zaradi česar so ga vsi zbadali. Samo življenje mu ni bilo ravno naklonjeno. Sestra in njen mož nista bila prijazna z njim, vrgla sta ga celo iz hiše, natakarica Zinka, v katero je bil zaljubljen, pa se je norčevala iz njega. Na koncu je naredil samomor, ker mu je ta pomenil edini izhod iz podrejenega položaja v vaški skupnosti. Novela je razdeljena na dva dela. Prvi govori o Venčevi smrti in njenem odmevu v vasi, drugi pa prikazuje tragiko zaostalega Venca. Kosmač je leta 1946 izdal zbirko novel ''[[Sreča in kruh]]'', v kateri je šest novel. Poleg novele Življenje in delo Venca Poviškaja so v njej še Sreča, Gosenica, Kruh, Tistega lepega dne in Človek na zemlji. V noveli ''[[Sreča (Kosmač)|Sreča]]'' prvič srečamo pripovedovalca v prvi osebi ednine. Novela prikazuje predvsem individualno usodo iz življenja navadnih ljudi v Kosmačevem rojstnem kraju. V njegovi vasi se nikoli niso veliko ukvarjali s srečo. Vedno so govorili: »Pravzaprav je imel srečo. Lahko bi bilo še huje.« V vasi je živel Strežek, majhen droban možicelj, ki ga niso jemali prav resno. Čez nekaj časa se je poročil s čokato žensko Katarino in dobila sta otroka Tinko. Ko je Tinka odrasla je dobila otroka. Imena niso vedeli, vsem je bil otrok znan pod imenom Sreča. Tinka je šla delat v tujino, Strežku pa je pustila v skrbi Srečo. Sreča je bila divji otrok. Kmalu po Tinkini vrnitvi domov sta obe s Srečo umrli. Strežek se je sam potolažil, da je bila za Tinko pravzaprav edina sreča, da je umrla. Pripoved se začne in konča z razglabljanjem o sreči v senci nesreče. Snov za novelo ''[[Gosenica (Kosmač)|Gosenica]]'' je vzel iz jetniškega življenja. Pripovedovalec je bil v rimski ječi, kjer je vsak dan gledal skozi okno in opazoval liste na drevesu. Nekega dne jih je gosenica začela jesti. Želel je rešiti drevo. Čez nekaj časa je prišlo do viharja. Gosenica je padla, na drevesu pa je ostal samo še en list. Pomladi je bil že doma in je razmišljal o gosenici in listih. Vsako leto je praznoval goseniški jubilej. V zgodbi je prikazano tudi razpoloženje in odnos do gosenice. Temeljna motiva sta motiv ječe in motiv parazita. Celotna novela namreč prikazuje situacijo o žretju malih živali s strani velikih in da se to dogaja tudi med ljudmi. V noveli ''[[Kruh (Kosmač)|Kruh]]'' je pripovedovalec povedal svoje mnenje o lakoti, ki je ni mogoče potolažiti s kruhom. Zgodba govori o beraču Okouinokou, ki je umrl ob kruhu. Bil je vaški posebnež. Tako ime so mu dali vaščani zaradi njegovega izgovora »okoli in okoli«. ''[[Tistega lepega dne]]'' je novela, katere jedro sta dva dogodka – poroka in porod v eni izmed vaških družin, okrog njiju pa so spletena širša politična in medčloveška razmerja. Govori o vaški klepetulji Kihotovi Jeri, ki si je velikokrat kaj zlomila, in o poroki Pečanove Nance in Peskarjevega Ludvika. Na poroki je prišlo do konflikta, ko so ženinovi bratje, pripadniki fašistične stranke, hoteli prepovedati slovensko petje. Prišlo je do boja med Ludvikovimi brati in Nancinima bratoma, ki sta bila proti fašizmu. Zamera med njimi je trajala le tako dolgo, dokler ni Nanca povila otroka. Novela je polna humorja, Kosmač osebe tudi nekoliko karikira s smešnimi govornimi značilnicami. Zadnja v zbirki je novela ''[[Človek na zemlji]]'', za katero je snov prav tako našel v življenju svojih rojakov na Tolminskem. V noveli je prikazan posameznik v boju za svoj kos zemlje. Vojna je bila vzrok za spremembe v kmečki družini in v življenju Žefa Obrekarja. Ko se je Žef Obrekar po koncu vojne vrnil domov iz ujetništva, si je zaželel, da bi imel njive. Želja po njivah ga je gnala, da je veliko delal, a se je tudi veliko zadolževal. Vlagal je v zemljo, ki pa v hribovitem svetu nikakor ni mogla postati obdelana. Tako zelo se je zadolžil, da je moral na koncu na delo v tujino in kmalu potem umrl v rudniku. V noveli je izpostavljen motiv hrepenenja po zemlji. Pomembni deli sta tudi novela ''[[Balada o trobenti in oblaku]]'' in roman ''[[Pomladni dan]]''. Prvo delo je najobsežnejša Kosmačeva novela, novela o človeški smrti in o rojevanju umetnine. Gre za dve paralelni zgodbi. Prva je ta, ki se dejansko dogaja pisatelju Petru Majcenu, druga pa je o Temnikarju, ki si jo pisatelj Majcen zamišlja sproti. Gre za metodo pisateljevega ustvarjanja: proces združevanja dveh svetov, resničnega in domišljijskega. V noveli trije ljudje doživljajo odločilno obdobje v svojem življenju: pisatelj Peter Majcen, kmet Temnikar in kmet Črnilogar, ki je bil Majcnov stanodajalec. Vse usode teh treh oseb so razpete med odločitvijo in dvomom, med pogumom in strahom. Pisatelj Majcen je razpet med ustvarjalnim pogumom in med dvomi o pravilnosti in resničnosti svojega prizadevanja, Črnilogar niha ob samoobtoževanju in begu pred vestjo, starec Temnikar pa je utelešenje poguma, saj odločno zavrača vsak dvom o svojem cilju. Motiv poslednjega Temnikarjevega boja je središčna os novele. V sami noveli sta pomembna dva simbola – beli oblak pomeni življenjsko upanje, ki je spremljalo Temnikarja na poti, glas trobente pa je glas človekove neizprosne moralne zavesti. Trobento v noveli zaslišita oba, tako Majcen kot Temnikar. Trobento in oblak je Kosmač uporabil že takoj na začetku »Bridko je donela trobenta in na sinjem nebu je mirno plaval bel oblak.« Po tej isti noveli je bil leta 1961 posnet film, leta 1963 je bila celotna novela dramatizirana kot radijska igra. Roman Pomladni dan je roman z avtobiografskimi prvinami. Snov za roman je vzeta iz spominov, ki jih obujajo drobni predmeti in dogodki, s katerimi se pripovedovalec srečuje, ko se po koncu vojne vrne v svoj rojstni kraj. Pripovedovalec jasno govori o preteklosti, kot da jo v resnici še enkrat doživlja. Najprej se spomni na sosedovo Kadetko, v družbi katere je odraščal, spomni pa se tudi na prvo svetovno vojno in na materino smrt. Kosmač poleg osebne zgodbe vpelje še pripovedi o usodah drugih ljudi. Stari Trnar je na glas razmišljal o svoji prvi ženi, ki ji ni ugajala preselitev na samotno kmetijo. Stric je Kosmaču pripovedoval o usodi stražmojstra Testena, ki je zblaznel. Temeljni motiv je motiv vračanja, pripovedovanje zgodbe skozi pripovednikov spomin. Z novelo ''[[Očka Orel]]'' je začel obravnavati tematiko narodnoosvobodilnega boja. V tej noveli je prvič uporabil personalnega pripovedovalca. V noveli nastopata dva pripovedovalca (avtor in teta), ki povesta vso zgodbo v medsebojnem pogovoru. Vsa novela je zgrajena na dialogu. Govori o vrnitvi avtorja v rojstni kraj in pogovoru s teto o vaščanih. Povedala mu je zgodbo o Obrekarju in njegovi družini. Obrekarju so rekli Očka Orel, ker je bil podoben orlu. Ime so mu dali prav zaradi njegovih oči. Povedala mu je vse, kar se je dogajalo Očku Orlu, tudi kako je trpel in kako je umrl. Na podlagi novele je napisal scenarij za slovenski film Na svoji zemlji (1948). == Prevajalstvo == Kosmač je znal kar nekaj jezikov, ki se jih je sam naučil v [[Pariz|Parizu]]. Prevajal je prozna in dramska dela iz angleškega in italijanskega jezika. Največ je prevajal za gledališče in radio. Njegovi najbolj znani knjižni prevodi so Polentarska polica [[John Steinbeck|Johana Steinbecka]], Pravljice in Hiša granatnih jabolk [[Oscar Wilde|Oscarja Wilda]]. === Prevodi njegovih del === Dela Cirila Kosmača so prevedena v več kot 20 jezikov (kitajski, ruski, gruzijski, albanski, arabski, malteški…). V največ jezikov (15) je bila prevedena novela Balada o trobenti in oblaku. Nekaj prevodov: Gusjenica (Zagreb), Očka Orel (Zagreb), Sreča i hleb (Beograd), Sreća i kruh (Zagreb), Proleten den (Skopje), A Day in Spring (London), Sčast`e i hleb (Moskva), Tantatin (Varšava), Balada pro surmu ta hmarynku (Kijev), Ballade von der Trompete und der Wolke (Berlin), Odbrani raskazi (Skopje). == Bibliografija == *[[Gosenica (Kosmač)|''Gosenica'']] (novela, 1929; knjižna izd. v zbirki Zgodovinsko klasje, 1999; spremna beseda [[Ervin Dolenc]]) *[[Sreča in kruh|''Sreča in kruh'']] (novele, 1946) *''[[Na svoji zemlji]]'' (scenarij, 1949) *''[[Pomladni dan]]'' (1953, 1977) * ''[[Balada o trobenti in oblaku]]'' (1956/57; 1968 s spremno besedo [[Helga Glušič|Helge Glušič]] ** 2. izdaja 1978 J. B., ilustr. Ive Seljak Čopič ** 3. izdaja - dopolnjena/integralna/ (ur. [[Andraž Gombač]], Beletrina, 2025) * ''[[Iz moje doline]]: novele''; Ljubljana, 1958,1965, 1972: Mladinska knjiga (Kondor 21), uredil in spremno besedo napisal [[Bojan Štih]] * ''[[Tantadruj]]'' (1959; knjižna izdaja: 1964, 1980; nova izdaja 2026) * ''Zbrano delo'' (4 knjige, Cankarjeva založba, 1964); spremno besedo napisal [[Mitja Mejak]] * ''Izbrano delo'' 1-3 1970 (ponatisa 1972 in 1973), Mladinska knjiga (Naša beseda), zbral in uredil [[Franček Bohanec]] * ''[[V gaju življenja]]'': novele; Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972 (2. natis 1980); izbral, uredil in spremno besedo napisal [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * ''[[Medvejke]]'': črtica; Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981 (Čebelica; 241), ilustr. [[Marjanca Jemec-Božič]] * ''Kamen in njiva. Pravljica o maku:'' pravljične pripovedi (1984, Trst: Založništvo tržaškega tiska; po rokopisu za objavo pripravila [[Ivanka Hergold]] in [[Marko Kravos]], risbe [[Klavdij Palčič]]) * ''[[Prazna ptičnica]]'' (1988''',''' Cankarjeva založba, Zbirka Bela krizantema, spremna beseda Helga Glušič) * ''[[Tantadruj in druge novele]]'' (1995, Mladinska knjiga, Zbirka Klasiki Kondorja - 7, izbral in spremno besedo napisal [[Aleksander Zorn]]) * [[Lovim pomladni veter|''Lovim pomladni veter'']] (zbrana dela, tudi še neobljavljana: 532 str., [[Beletrina]], 2020, ur. [[Andraž Gombač]]) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Literatura == * [[Nela Malečkar ]](ur.) ''Ciril Kosmač: 1910–1980: Tisti pomladni dan je bil lep: dokumenti, pisma, črtice, pričevanja''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010. * ''Pri Kosmaču : literarni vodnik po Kosmačevi domačiji, domu Cirila Kosmača,'' 2010 * [[Marija Mercina]]. ''Proza Cirila Kosmača: uvod v lingvostilistično analizo'', 2003 * ''Sodobna slovenska narečna poezija, Ciril Kosmač in razvoj slovenske povojne proze'' (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 11). Zavod RS za šolstvo, Lj, 2001. * [[Ivan Cesar (literat)|Ivan Cesar]]. ''Poetika pripovedne proze Cirila Kosmača''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981. * [[Helga Glušič]]: ''Pripovedna proza Cirila Kosmača: Razvoj motivike in načini njenega oblikovanja''. Ljubljana: Slovenska matica, 1975. * [[Anton Slodnjak]]. ''Obrazi in dela slovenskega slovstva''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975. * [[Franc Zadravec]]. ''Zgodovina slovenskega slovstva VII''. Maribor: Založba Obzorja Maribor, 1972. {{sklici}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kosmač, Ciril}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ciril Kosmač| ]] ds89rlwkirjesx7pa70utgvhcjodlp8 Seznam srbskih slikarjev 0 70303 6759603 6636073 2026-10-02T10:28:16Z ~2026-45085-22 264465 6759603 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == *[[Nikola Aleksić]] *[[Ljubomir Alexandrović]] (1828-1887) (srb.-avstrijski) *[[Đorđe Andrejević Kun]] *[[Veljko Andrejević-Kun]] *[[Miroslav Antić]] *[[Stojan Aralica]] (1885-1980) *[[Dimitrije Avramović]] == B == * [[Miloš Bajić]] *[[Georgije Bakalović]] *[[Milena Barilli-Pavlović]] *[[Bora Baruh]] *[[Ilija - Bosilj Bašičević]] *[[Bojan Bem]] *[[Josip Benković]] *[[Paja Bereković]] *[[Milica Bešević]] *[[Nikola Bešević]] *[[Jovan Bijelić]] *[[Slavoljub Bogojević]] *[[Slobodan Bogojević]] *[[Georgije Bojer]] *[[Mihajlo Bokorić]] *[[Kosara Bokšan-Omčikus]] *[[Milan Božović]] (Črnogorec) *[[Kosta Bradić]] *[[Janko Brašić]] *[[Vojtjeh Bratuša]] *[[Milan Butozan]] (srb.-hrv.?) == C == *[[Dragutin Cigarčić]] *[[Hristifor Crnilović]] *Miodrag Crvenica (Črnogorec) *[[Aleksandar Cvetković]] * [[Natalija Cvetković]] == Č == *[[Milica Čađević]] *[[Stevan Čalić]] *[[Aleksa Čelebonović]] *[[Marko Čelebonović]] *[[Stojan Čelić]] *[[Teodor Češljar Ilić]] *[[Jadviga Ćetić|Jadviga Četić]] *[[Milan Četić]] *[[Vera Čohadžić-Radovanović]] *[[Pavle Čortanović]] *[[Petar Čortanović]] *[[Milena Čubraković]] == Ć == *[[Stojan Ćelić]] (bosansko-srbski) *[[Ida Ćirić]] *[[Milorad Ćirić]] *[[Miloš Ćirić]] * [[Vera Ćirić]] * [[Jelena Ćirković]] * == D == *Vjera Damjanović (Črnogorka) *[[Radomir Damnjanović]] - Damnjan (bosansko-srbsko-italijanski) *[[Konstantin Danil]] *[[Miomir Denić]] *[[Milo Dimitrijević]] *[[Ksenija Divjak]] *[[Petar Dobrović]] *[[Dana Dokić]] *[[Dunja Dokić-Nikolić]] *([[Emir Dragulj]]) == Đ == *[[Živko Đak]] *[[Aleksandar Đonović]] *[[Goran Đorđević]] *[[Nevenka Đorđević-Tomašević]] *[[Miodrag (Dado) Đurić]] (Črnogorecː Beograd >> Pariz) *[[Pavel Đurković]] *[[Petar Đuza]] == E == * [[Slavica Erdeljanović]] -Curk *[[Vasa Eškićević]] == F == *[[Emerik Feješ]] *Branko Filipović - Filo (Črnogorec) == G == *[[Rudolf Gaberc]] (slovensko-srbski) *[[Olivea Galović]] *[[Stefan Gavrilović]] *[[Desa Glišić Jovanović]] (karikaturistka) *[[Dragomir Glišić]] *[[Mališa Glišić]] *[[Mira Glišić]] *[[Nikola Graovac]] (1907-2000) *[[Vinko Grdan]] (hrvaško-srbski) *[[Nedeljko Gvozdenović]] == H == *[[Kosta Hakman]] *[[Anton Huter]]? == I == *[[Đorđe Ilić]] *[[Jovan Isailović]]/[[Jovan Isajlović]] (st./ml.) *[[Katarina Ivanović]] *[[Olja Ivanjicki]] *[[Dobrivoje Ivankovic Piki]] == J == *[[Nenad Jakešević]] *[[Ivan Jakobčić]] *[[Đura Jakšić]] *[[Amvrosije Janković]] *[[Dušan Janković]] *[[Filip Janković]] *[[Ljubodrag - Jale Janković]] *[[Milorad - Doca Janković]] *[[Aleksandar - Cibe Jeremić]] *[[Nikola Jeremić]] (srbsko-francoski) *[[Olga Jevrić]] *[[Branko Jevtić]] *[[Dušan Jevtović]] *[[Gligorije Jezdimirović]]? *[[Gordana Jocić-Steković]] *[[Mladen Josić]] *[[Anastas Jovanović]] *[[Bogoljub Jovanović]] (>> Pariz) *[[Danica Jovanović]] *[[Paja Jovanović]] == K == *[[Dragoš Kalajić]] *[[Olivera Kangrga]] *[[Momo Kapor]] *[[Prvoslav Karamatijević|Prvoslav - Pivo Karamatijević]] *[[Boško Karanović]] (1924-2009) *[[Irena Kazazić]] *[[Dragoljub Kažić]] *[[Milan Kečić]] *[[Milan Kerac]] *[[Milan Kešelj]] *[[Bosiljka Kićevac-Popović]] *[[Jovan Klajić]] *[[Uroš Knežević]] *[[Jano Knjazović]] *[[Leon Koen]] *[[Milan Konjović]] (1898-1993) *[[Božidar Kovačević]] (1934-2010) *[[Ivica Kovačić Štifla]] *[[Teodor Kračun]] (18. stol.) *[[Radovan Kragulj]] *[[Jaroslav Kratina]] *[[Lazar Krdžalić]] *[[Petar Križanič - Pjer]] *[[Marko Krsmanović]] *[[Đorđe Krstić]] *[[Zoran Krulj]] *[[Mirko Kujačić]] *[[Aleksandar Kumrić]] (hrv.-srb.) *[[Đorđe Andrejević Kun]] == L == *[[Georgije Lacković]] *[[Dragan Lubarda]] *[[Petar Lubarda]] (črnogorskega rodu) *[[Ivan Lučev]] (črnogorskega rodu) *[[Svetolik Lukić]] *[[Žika Lukić]] *[[Mara Lukić-Jelesić]] *[[Ivanka Lukić-Šotra]] *[[Aleksandar Luković]] == M == *[[Milić od Mačve]] (''Milić Stanković'') *[[Dragan Malešević - Tapi]] *[[Zdravko Mandić]] (bos.-vojv.) *[[Vera Marinc]] ? *[[Ana Marinković]] (1882-1973; 1946- v Franciji) *[[Miho Marinković]] (dalmat.-srb.) *[[Snežana Marinković]] *[[Joakim Marković]] *[[Milija Marković-Raspop]] *[[Milislav Marković]] (&sin Nikola) *[[Moma Marković (slikar)]] *[[Nikola Marković]]-Raspopović *[[Aksentije Marodić]] *Mario Maskareli (črnogor. rodu) *[[Nikola Masniković]] *[[Dragutin Inkiostri Medenjak]] *[[Mirjana Mihać]] *[[Đorđe Mihailović]] *[[Milorad Bata Mihailović]] *B. Mihajlović *Andrija Milenković *[[Kosta Miličević]] *[[Nenad Miličević]] – Liki *[[Predrag Milosavljević|Predrag - Peđa Milosavljević]] *[[Đorđe Milovanović]] *[[Mihailo Milovanović]] *[[Milan Milovanović (slikar)]] *[[Mihael Milunović|Mihael (Mika) Milunović]] *[[Milo Milunović]] (črnogor. rodu) *[[Branko Miljuš]] *([[Milan Minić]]: arhitekt in slikar) *[[Radenko Mišević]] *[[Aleksandar Mišković]] *[[Dušan Mišković]] *[[Đorđe Mitrofanović]] *[[Milun Mitrović]] *[[Svetislav Mladenović]] *[[Rafailo Momčilović]] *([[Marko Murat]]) == N == *[[Miodrag Nagorni]] *[[Nikola Nešković]] *[[Lazar Nikolić]] *[[Stojan Nikolić]] == O == *P. Omčikus *[[Ankica Oprešnik]] (slov. rodu) *[[Dušan Otašević]] == P == *[[Jovan Pačić]] *[[Milena Pavlović-Barili]] *[[Zoran Pavlović (slikar)]] *[[Slobodan Pejović]] *[[Jefta Perić]] *[[Mihailo S. Petrov]] *[[Mihajlo Petrov]] *[[Arsenije Petrović]] *[[Boško Petrović (slikar)]] *[[Gradimir Petrović]] *[[Jelisaveta Petrović]] *[[Mile Petrović]] *[[Miodrag Petrović (slikar)]] *[[Nadežda Petrović]] *[[Pavle Petrović]] *[[Sava Petrović]] *[[Zora Petrović]] *[[Zoran Petrović]] *[[Živko Petrović]] *[[Moša Pijade]] *[[Vladeta Piperski]] *[[Mirko Počuča]] *[[Vasa Pomorišac]] *[[Branko Popović (slikar)]] *[[Dimitrije Popović]] *[[Jeftimije Popović]] *[[Jovan Popović]] *[[Ljubo Popović]] *[[Mića Popović]] *[[Dimitrije Posinković]] *[[Bogdanka Poznanović]] *Đorđe Pravilović (Črnogorec) *[[Uroš Predić]] *[[Pavle Predragović]] *Aleksandar Prijić (Črnogorec) *[[Božidar Prodanović]] *[[Branko Protić]] *[[Miodrag B. Protić]] *[[Vladimir Protić]] *[[Đorđe Prudnikov]] *[[Milenko Prvački]] == R == *[[Jovan Radenković]] *[[Mara Radenković-Dimitrijević]] *[[Franjo Radočaj]] *[[Novak Radonić]] *[[Ivan Radović]] *[[Vladimir-Vlada Radović]] *Vuko Radović (Črnogorec) *[[Branko Radulović]] *[[Savo Radulović]] (črnogorsko-ameriško-jugoslov.) *[[Aleksandar Rafajlović]] (črnogorsko-srb.) *[[Dobrivoj Rajić]] *[[Jovan Rakidžić]] *[[Danica Rakidžić-Basta]] *[[Petar Ranosović]] *[[Eva Ras]] *[[Radomir Reljić]] *[[Miriam Repič-Lekič|Miriam Repič-Lekić]] *([[Jurica Ribar]]) == S == *[[Svetozar Samurović]] *[[Zdravko Sekulić]] *[[Pavle Simić]] *[[Venceslav Smrekar]] (slovensko-srbski) *[[Ljubica Sokić]] *[[Mladen Srbinović]] *[[Nataša Srbinovski]] *[[Milić Stanković]] *[[Veljko Stanojević]] *[[Adam Stefanović]] *[[Eduard Stepančič]] (slovensko-srbski) *[[Radomir Stević Ras]] *Dragoslav Stojanović-Sip *[[Sava Stojkov]] *[[Branislav Subotić]] *[[Jovan Subotić]] *[[Mojsej Subotić|Mojsej (Mojsije) Subotić]] *[[Stefan Subotić]] *[[Paulina Sudarski]] == Š == *[[Nataša Šavija]] *[[Leonid Šejka]] *[[Milenko Šerban]] *[[Tomo Šijaković]] *[[Jo-škin Šiljan]] (Nebojša Stojković) *[[Aleksandar Šivert]] *[[Miloš Šobajić]] *[[Branko Šotra]] *[[Sava Šumanović]] *[[Bogdan Šuput]] *[[Todor Švrakić]] == T == *[[Ivan Tabaković]] *[[Igor Tabaković]] *[[Georgije Tenecki]] *[[Stefan Tenecki]] *[[Miloš Tenković]] *[[Arsenije Teodorović|Arsen(ije) Teodorović]] *[[Đurđe Teodorović]] *[[Dimitrije Tirol]] *[[Poleksija Todorović]] *[[Stevan Todorović|Steva(n) Todorović]] *[[Vladislav Todorović]] *([[Raša Todosijević]] 1945-2024) *[[Aleksandar Tomašević]] *[[Živojin Turinski]] == V == *[[Pavle Vasić]] *[[Igor Vasiljev (slikar)]] *[[Vladimir Veličković]] (1935-2019) *[[Vuk Vidor]] (née Veličković) *[[Dušan Vlajić]] *[[Vladimir Vojnović]] *[[Josip Vošnjak (slov.-srb.)]] *[[Lazar Vozarević]] *[[Paško Vučetić]] *[[Lazar Vujaklija]] *[[Snežana Vujović - Nikolić]] *[[Rista Vukanović]] (1873-1918) *[[Beta Vukanović]] (1872-1972) (nem. rodu; prvotno ''Babette Bachmayer'') *[[Mina Vukomanović-Karadžić]] (avstrijsko-srbska) == Ž == * Hristofor Žefarović *Dimitrije Živadinović, karikaturist *[[Radojica Živanović]] - Noe *[[Bogosav Živković]] {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam slikarjev]] * [[seznam srbskih kiparjev]] {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Slikarji]] [[Kategorija:Srbski slikarji|*]] hydywe4t1e2jdexz64nki6pbly2wi9g Rahitis 0 71891 6759606 6268974 2026-10-02T10:52:32Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6759606 wikitext text/x-wiki {{medicinski sklici|datum=marec 2023}} {{Infopolje Bolezen | name = Rahitis | image = XrayRicketsLegssmall.jpg | caption = [[Radiograf|Rentgenski posnetek]] dveletnega otroka z rahitisom, ki kaže izrazit [[genu varum|upogib stegnenic]] in zmanjšano [[kostna gostota|kostno gostoto]] | field = [[pediatrija]], [[revmatologija]], [[dietetika]] | symptoms = [[upognjene noge]], [[zavrta rast]], bolečina v kosteh, veliko čelo, težave s spanjem<ref>{{cite journal | vauthors = Elder CJ, Bishop NJ | title = Rickets | journal = Lancet | volume = 383 | issue = 9929 | pages = 1665–1676 | date = May 2014 | pmid = 24412049 | doi = 10.1016/S0140-6736(13)61650-5 | s2cid = 208788707 }}</ref><ref name=NIH2013/><ref name=NORD2005>{{cite web|title=Rickets, Vitamin D Deficiency|url=https://rarediseases.org/rare-diseases/rickets-vitamin-d-deficiency/|publisher=NORD (National Organization for Rare Disorders)|access-date=19 December 2017|date=2005}}</ref> | complications = [[kostni zlom]]i, [[mišični krč]]i, [[skolioza|nenormalno ukrivljena hrbtenica]], [[umska prizadetost]]<ref name=NORD2005/> | onset = otroštvo<ref name=NORD2005/> | duration = | types = | causes = prehrana brez dovolj [[vitamin D|vitamina D]] ali [[kalcij]]a, nezadostna izpostavljenost soncu, izključno [[dojenje]] brez dopolnil, [[celiakija]], nekatera [[genetska bolezen|genetska stanja]]<ref name=NIH2013/><ref name=NORD2005/><ref name=Cre2017/> | risks = | diagnosis = [[preiskava krvi|preiskave krvi]], [[radiograf|rentgenski posnetki]]<ref name=NIH2013/> | differential = [[Fanconijev sindrom]], [[skorbut]], [[Lowejev sindrom]], [[osteomalacija]]<ref name=NORD2005/> | prevention = dopolnila z vitaminom D za izključno dojene otroke<ref name=AO2010/> | treatment = [[vitamin D]] in [[kalcij]]<ref name=NIH2013/> | medication = | prognosis = | frequency = razmeroma pogost ([[Srednji vzhod]], Afrika, Azija)<ref name=Cre2017/> | deaths = }} '''Rahitis''' je [[bolezen]] [[kost]]i, ki se najpogosteje pojavlja v državah s hladnim podnebjem in pomanjkanjem sončne svetlobe. Za boleznijo zbolevajo otroci, najpogosteje [[nedonošenček|nedonošenčki]]. == Vzroki == Najpogostejši razlog je [[Pomanjkanje vitamina D|avitaminoza vitamina D]]. Ta zmanjšuje vsrkavanje [[kalcijeve soli|kalcijevih]] in [[fosforjeve soli|fosforjevih soli]] iz hrane, ovira nalaganje mineralnih soli v [[kostnina|kostnini]] in vezivnem [[hrustančevina|hrustancu]]. Rahitis je povezan s pomanjkanjem sonca, nepravilnim delovanjem želodca in črevesja (motnje v absorpciji) in nepravilno prehrano. Redkejši vzroki so [[bolezen ledvic|ledvične bolezni]] (s [[seč]]em uhajajo fosforjeve in kalcijeve soli, to povzroča veliko izgubo mineralov). Hereditarni (dedni) rahitis je genetsko pogojen (nezmožnost tvorbe vitamina) in se včasih pojavlja skupaj s prirojenimi [[malformacija]]mi, [[albinizem|albinizmom]] in poševnimi očesnimi režami. Glavni vzroki so torej pomanjkanje sončne svetlobe in čistega zraka, pomanjkanje [[higiena|higiene]], nepravilna prehrana, genetsko pogojene bolezni ter bolezni želodca, črevesja in ledvic. == Znaki == * Biološki znaki so stalni: pomanjkanje fosforja v krvi, raven kalcija je navadno normalna. * Rentgenska slika: omogoča natančno diagnozo: :* slaba mineralizacija kosti, zato so sence na sliki manj goste :* okostenitve se pokažejo pozneje :* še posebej spremenjene so [[dolga kost|dolge kosti]] okončin (nepravilna oblika, nepravilna meja med [[Epifiza (okostje)|epifizo]] in [[metafiza|metafizo]]) == Zdravljenje == Pri najpogostejšem povzročitelju, tj. avitaminozi vitamina D: * med 2. in 3. letom lahko sam izgine; ostanejo lahko deformacije prsnega koša, udov, medenice, hrbtenice; prognoza je slabša * vnos umetnega in naravnega vitamina D ([[ribje olje]]) * že razvit rahitis kljub zdravljenju pusti posledice == Preprečevanje == * zadostna in primerna hrana med nosečnostjo * dovolj sonca in svežega zraka * vnos fosforjevih in kalcijevih soli ter vitamina&nbsp;D (predvsem pozimi) * primerna higiena == Vir == * Medicinska enciklopedija {{Medical resources | ICD11 = {{ICD11|5B57.0}} | ICD10 = {{ICD10|E55.0}} | ICD9 = {{ICD9|268}} | DiseasesDB = 9351 | eMedicineSubj = ped | eMedicineTopic = 2014 | MedlinePlus = 000344 | meshName = Rickets | meshNumber = D012279}} [[Kategorija:Bolezni okostja]] [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] {{normativna kontrola}} iqn7nqrinbrsawai2qgqd7tz14lym1o 6759621 6759606 2026-10-02T11:29:24Z TadejM 738 dodajanje sklicev 6759621 wikitext text/x-wiki {{medicinski sklici|datum=marec 2023}} {{Infopolje Bolezen | name = Rahitis | image = XrayRicketsLegssmall.jpg | caption = [[Radiograf|Rentgenski posnetek]] dveletnega otroka z rahitisom, ki kaže izrazit [[genu varum|upogib stegnenic]] in zmanjšano [[kostna gostota|kostno gostoto]] | field = [[pediatrija]], [[revmatologija]], [[dietetika]] | symptoms = [[upognjene noge]], [[zavrta rast]], bolečina v kosteh, veliko čelo, težave s spanjem<ref>{{cite journal | vauthors = Elder CJ, Bishop NJ | title = Rickets | journal = Lancet | volume = 383 | issue = 9929 | pages = 1665–1676 | date = May 2014 | pmid = 24412049 | doi = 10.1016/S0140-6736(13)61650-5 | s2cid = 208788707 }}</ref><ref name=NIH2013>{{cite web |title=Rickets |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5700/rickets |website=Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program |access-date=19 December 2017 |language=en |date=2013}}</ref><ref name=NORD2005>{{cite web|title=Rickets, Vitamin D Deficiency|url=https://rarediseases.org/rare-diseases/rickets-vitamin-d-deficiency/|publisher=NORD (National Organization for Rare Disorders)|access-date=19 December 2017|date=2005}}</ref> | complications = [[kostni zlom]]i, [[mišični krč]]i, [[skolioza|nenormalno ukrivljena hrbtenica]], [[umska prizadetost]]<ref name=NORD2005/> | onset = otroštvo<ref name=NORD2005/> | duration = | types = | causes = prehrana brez dovolj [[vitamin D|vitamina D]] ali [[kalcij]]a, nezadostna izpostavljenost soncu, izključno [[dojenje]] brez dopolnil, [[celiakija]], nekatera [[genetska bolezen|genetska stanja]]<ref name=NIH2013/><ref name=NORD2005/><ref name=Cre2017>{{cite journal | vauthors = Creo AL, Thacher TD, Pettifor JM, Strand MA, Fischer PR | title = Nutritional rickets around the world: an update | journal = Paediatrics and International Child Health | volume = 37 | issue = 2 | pages = 84–98 | date = May 2017 | pmid = 27922335 | doi = 10.1080/20469047.2016.1248170 | s2cid = 6146424 }}</ref> | risks = | diagnosis = [[preiskava krvi|preiskave krvi]], [[radiograf|rentgenski posnetki]]<ref name=NIH2013/> | differential = [[Fanconijev sindrom]], [[skorbut]], [[Lowejev sindrom]], [[osteomalacija]]<ref name=NORD2005/> | prevention = dopolnila z vitaminom D za izključno dojene otroke<ref name=AO2010>{{cite web |title =Rickets - OrthoInfo - AAOS |url=https://orthoinfo.aaos.org/en/diseases--conditions/rickets/ |access-date=19 December 2017 |date=September 2010}}</ref> | treatment = [[vitamin D]] in [[kalcij]]<ref name=NIH2013/> | medication = | prognosis = | frequency = razmeroma pogost ([[Srednji vzhod]], Afrika, Azija)<ref name=Cre2017/> | deaths = }} '''Rahitis''' je [[bolezen]] [[kost]]i, ki se najpogosteje pojavlja v državah s hladnim podnebjem in pomanjkanjem sončne svetlobe. Za boleznijo zbolevajo otroci, najpogosteje [[nedonošenček|nedonošenčki]]. == Vzroki == Najpogostejši razlog je [[Pomanjkanje vitamina D|avitaminoza vitamina D]]. Ta zmanjšuje vsrkavanje [[kalcijeve soli|kalcijevih]] in [[fosforjeve soli|fosforjevih soli]] iz hrane, ovira nalaganje mineralnih soli v [[kostnina|kostnini]] in vezivnem [[hrustančevina|hrustancu]]. Rahitis je povezan s pomanjkanjem sonca, nepravilnim delovanjem želodca in črevesja (motnje v absorpciji) in nepravilno prehrano. Redkejši vzroki so [[bolezen ledvic|ledvične bolezni]] (s [[seč]]em uhajajo fosforjeve in kalcijeve soli, to povzroča veliko izgubo mineralov). Hereditarni (dedni) rahitis je genetsko pogojen (nezmožnost tvorbe vitamina) in se včasih pojavlja skupaj s prirojenimi [[malformacija]]mi, [[albinizem|albinizmom]] in poševnimi očesnimi režami. Glavni vzroki so torej pomanjkanje sončne svetlobe in čistega zraka, pomanjkanje [[higiena|higiene]], nepravilna prehrana, genetsko pogojene bolezni ter bolezni želodca, črevesja in ledvic. == Znaki == * Biološki znaki so stalni: pomanjkanje fosforja v krvi, raven kalcija je navadno normalna. * Rentgenska slika: omogoča natančno diagnozo: :* slaba mineralizacija kosti, zato so sence na sliki manj goste :* okostenitve se pokažejo pozneje :* še posebej spremenjene so [[dolga kost|dolge kosti]] okončin (nepravilna oblika, nepravilna meja med [[Epifiza (okostje)|epifizo]] in [[metafiza|metafizo]]) == Zdravljenje == Pri najpogostejšem povzročitelju, tj. avitaminozi vitamina D: * med 2. in 3. letom lahko sam izgine; ostanejo lahko deformacije prsnega koša, udov, medenice, hrbtenice; prognoza je slabša * vnos umetnega in naravnega vitamina D ([[ribje olje]]) * že razvit rahitis kljub zdravljenju pusti posledice == Preprečevanje == * zadostna in primerna hrana med nosečnostjo * dovolj sonca in svežega zraka * vnos fosforjevih in kalcijevih soli ter vitamina&nbsp;D (predvsem pozimi) * primerna higiena == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | ICD11 = {{ICD11|5B57.0}} | ICD10 = {{ICD10|E55.0}} | ICD9 = {{ICD9|268}} | DiseasesDB = 9351 | eMedicineSubj = ped | eMedicineTopic = 2014 | MedlinePlus = 000344 | meshName = Rickets | meshNumber = D012279}} [[Kategorija:Bolezni okostja]] [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] {{normativna kontrola}} 2fql1yg88dpwy9tsojlf8l2nxhnol25 Prezbiterij 0 71920 6759454 6603552 2026-10-01T20:40:33Z A09 188929 /* */ -angleški ostanki 6759454 wikitext text/x-wiki [[Image:cathedral.architecture.bristol.arp.jpg|thumb|Prezbiterij (kor) s kornimi sedeži v stolnici v Bristolu, Anglija, s pogledom proti oltarju.]] '''Prezbitêrij''' je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem, na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene stavbe.<ref name="Curl">{{navedi knjigo|first=James Stevens |last=Curl |title=A Dictionary of Architecture and Landscape Architecture |publisher=Oxford University Press |year=2006 |isbn=0198606788 |page=[https://archive.org/details/dictionaryofarch00curl_0/page/166 166] |url=https://archive.org/details/dictionaryofarch00curl_0|url-access=registration }}</ref> Lahko se konča z [[apsida|apsido]]. Redko je v zahodnem delu ladje, ko geografske razmere ne dovoljujejo, da je oltar obrnjen proti vzhodu. Zadnji kor ali retro-kor je prostor za velikim oltarjem v prezbiteriju cerkve, v katerem stoji majhen oltar na hrbtni strani glavnega.<ref>{{EB1911|inline=1|wstitle=Back-Choir|volume=3}}</ref> V manjših [[cerkev (zgradba)|cerkvah]] je osrednji (običajno nekoliko dvignjen) prostor, kjer [[duhovnik]] opravlja [[bogoslužje]]. Beseda prezbiterij izvira iz grške besede {{jezik-el2|πρεσβύτερος}} [presbyteros], ki pomeni ''duhovnik'' (originalno ''starejši'', ''starešina''). [[Slika:Predoslje Sv. Sikst - prezbiterij.jpg|thumb|250px|Prezbiterij cerkve Sv. Siksta v [[Predoslje|Predosljah pri Kranju]]]] V prezbiteriju je v večini cerkva glavni oltar s [[tabernakelj|tabernakljem]] in daritveni oltar. [[Drugi vatikanski koncil]] je v svojih prenovitvenih dokumentih določil, da mora biti v prezbiteriju tudi [[ambon]] (pult za branje Božje besede) in [[oltarna miza]] ali daritveni oltar, pri kateri [[duhovnik]] daruje sveto mašno daritev tako, da je obrnjen proti poslušalcem. V prezbiteriju je običajno tudi [[velika noč|velikonočna]] [[sveča]]. Prezbiterij ponekod imenujejo tudi ''kor'', bolj običajno pa beseda ''kor'' pomeni prostor za pevce na galeriji (pevska [[empora]]) - glej članek [[kor (cerkev)]]. == Zgodovina == [[Image:Coro catedral.JPG|thumb|Kor v katedrali Palencia, primer samostanskega kora.]] V prvih cerkvah je bilo svetišče priključeno neposredno na ladjo. Prezbiterij je bil preprosto vzhodno del [[cerkvena ladja|ladje]], bil je ograjen z nizko ograjo in imenovan ''kor'' (slov. ''prezbiterij''). Razvoj arhitekturne značilnosti je rezultat [[Liturgija|liturgičnega]] razvoja, ki ga je prinesel konec preganjanj pod [[Konstantin Veliki|Konstantinom Velikim]] in vzpon meništva. Besedo ''kor'' so prvi uporabili pisarji zahodne Cerkve. [[Izidor Seviljski]] in [[Honorij iz Autuna]] sta napisala, da izraz izhaja iz ''corona'', krog duhovnikov, ki so obdajali oltar. Ko je bil prvič predstavljen, je bil kor vezan na [[Bema|bemo]], povišano ploščad v središču ladje, na kateri so bili postavljeni sedeži za višje duhovnike in pult za branje svetih spisov. To je še vedno mogoče opaziti v [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliki Santa Maria Maggiore]] v [[Rim]]u. Sčasoma sta se bema (ali prezbiterij) in kor preselila na današnji položaj. V nekaterih cerkvah je kor urejen v [[apsida|apsidi]] za oltarjem. Nekatere evropske stolnice imajo retro-kor na hrbtni strani glavnega oltarja, odprt na vzhod proti kapelam (angl. ''chantries'') v vzhodnem kraku. Arhitekturne podrobnosti kora so nastale kot odgovor na njegovo funkcijo kot kraja, kjer je prostor za bogoslužje (latinsko ''Liturgia Horarum'') samostanskih bratov ali zbora kanonikov. Za to področje cerkve sta posebna tudi [[prižnica]] in govorniški pult. V središču ladje, obrnjen proti svetišču, lahko stoji tudi samostoječ [[ambon]]. Tudi [[orgle]] so lahko v koru. == Korni sedeži == [[Image:Stalles.eglise.Anellau.png|thumb|Ilustracija kornih sedežev v Anellau, Francija, 14. st.]] Območje kora zasedajo včasih fino izrezljani in okrašeni leseni sedeži, znani kot '''korni sedeži''' (korne klopi), kjer sedijo, stojijo ali klečijo duhovniki med bogoslužjem. Kor je lahko opremljen bodisi z dolgimi klopmi ali posameznimi sedeži. Lahko je tudi več vrst sedežev v vzporednih vrstah s steno cerkve. Uporaba kornih sedežev (v nasprotju s klopmi), je bolj tradicionalna v samostanih in kolegijskih cerkvah. Samostanski korni sedeži so pogosto opremljeni s sedali, ki se zložijo, ko menihi stojijo. Pogosto je na spodnji strani pomičnega dela ''[[mizerikordija]]'' (iz latinščine za 'usmiljenost' - majhna lesena polička), na katero se lahko duhovnik nasloni, medtem ko stoji pri dolgih obredih; v srednjem veku bogato izrezljana in običajno okrašena s posvetnimi motivi. Zgornji del sedeža je oblikovan tako, da ima vzglavnik in naslonjalo za roke. Samostani imajo pogosto stroga pravila o tem, kdaj lahko menihi sedijo in kdaj morajo stati med službami. Korne klopi so bolj pogoste v župnijskih cerkvah. Vsaka klop ima na hrbtni strani oblazinjen klečalnik, tako da lahko oseba za njim poklekne v predpisanem trenutku. Prva vrsta ima pogosto pred seboj dolg pult za člane zbora, kamor odložijo svoje knjige in tudi klečalnik. V stolnici je običajno v tem prostoru tudi [[škofovski prestol]] ali katedra.<ref>[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Stalls] - Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. 1913.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|choirs (architecture)}} {{Wikislovar|prezbiterij|Prezbiterij}} *[http://www.newadvent.org/cathen/03693a.htm "Choir"] article from ''The Catholic Encyclopedia'' *[http://www.newadvent.org/cathen/14243a.htm "Stalls"] article from ''The Catholic Encyclopedia'' *[http://cathedral.southwark.anglican.org/visit/virtual-tour Choir and Retro-Choir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120408124248/http://cathedral.southwark.anglican.org/visit/virtual-tour |date=2012-04-08 }} at Southwark Cathedral *[http://silverbells.narod.ru/en.html] Festival {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkvena arhitektura]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] mzt6snc8dj43nt28sucvgi2m67pcad5 Seznam slovenskih zdravnikov 0 73092 6759491 6754479 2026-10-01T23:11:08Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6759491 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zdravnik]]ov''' (medicincev in stomatologov). '''Glej tudi:''' [[Seznam slovenskih farmacevtov]], [[Seznam slovenskih biokemikov]], [[Seznam slovenskih biologov]], [[Seznam slovenskih mikrobiologov]], [[Seznam slovenskih biofizikov]], [[Seznam slovenskih molekularnih genetikov]]; [[Seznam slovenskih antropologov]], [[Seznam slovenskih psihiatrov]] (pri zdravnikih upoštevani le delno), [[Seznam slovenskih veterinarjev]] itd. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Bojan Accetto]] * [[Rok Accetto]] * [[Ruža Ačimović Janežič]] * [[Martin Ačko]] * [[Milan Adamčič]] * [[Metka Adamič]] * [[Anton Adamlje]]* * [[Makso Adrian]] (Maks Moric) * [[Janja Ahačič]] * [[Uroš Ahčan|Uroš (Golobič) Ahčan]] (1968) * [[Janja Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] ([[1903]]–[[1988]]) * [[Giovanni de Albertis]] * [[Tit Albreht]] * [[Savo Aleksič]] (Sava Aleksić) * [[Karl Altmann]] * [[Franc Ambrož]] * [[Aleš Ambrožič]] * [[Bogdan Ambrožič]] * [[Franc Ambrožič]] * [[Matija Ambrožič]] * [[Ivan Amon]] * [[Ivan Amruš]] * [[Milan Amruš]] * [[Dimitar Anakiev]] * [[Amalija Anderluh]] *[[Marija Anderluh]] * [[Jože Andlovic]] * [[Dušan Andoljšek]] * [[Matej Andoljšek]]? * [[Lidija Andolšek Jeras]] * [[Avgust Andrioli]] ([[1802]]–[[1875]]) * [[Nikica Andromako]] * [[Sašo Aničin]] * [[Erik Ankerst]] * [[Johan Jakob Antoneli de Gonzales]] * [[Gorazd Antolič]] * [[Ivo Antolič]] * [[Vane Antolič]] (1957) * [[Jože Antonič]] * [[Miha Antonič]]* * [[Primož Aplenc]] * [[Rihard Aplenc]]? * [[Carlo Apollonio]] *Seyed Yousef Arde-bili (1967-2017) * [[Anton Arko]] * [[Darja Arko]] * [[Lojze Arko]] * [[Venčeslav Arko]] * [[Ciril Armeni]] * [[Maja Arnež]] * [[Zoran Arnež (stomatolog)]] * [[Zoran Marij Arnež]] * [[Miha Arnol]] * [[Andrej Arnšek]]? * [[Nuhi Arslani]] * [[Jože Arzenšek]] * [[Marija Auersperg]] * [[Magdalena Avbelj Stefanija]] * [[Jurij Avčin]] * [[Marij Avčin]] * [[Tadej Avčin]] * [[Marija Avguštin Čavić]] * [[Pavle Avramović]] * [[Danica Avsec]] * [[Mira Ažman]] * [[Peter Ažman]] * [[Tomaž Ažman]] *[[Katja Ažman Juvan]] == B == * [[Janez Babnik]] * [[Martin Babnik|Martin (Leonard) Babnik]] * [[Just Bačar]] * [[Urška Bačovnik Janša]] *[[Boštjan Baebler]] * [[Oton Bajc]] * [[Janez Bajec]] * [[Jurij Bajuk|Jurij (Jorge) Bajuk]] * [[Zvonko Baklan]] * [[Jože Balažic]] * [[Helena Ban Frangež]] * [[Tatjana Ban Zlatev]] * [[Andrej Boris Banič]] * [[Stanko Banič]] * [[Andrej Baraga]] * [[Lojze Baraga]]? * [[Matija Barbič]] * [[Jože Baričevič]] * [[Sašo Baričevič]] * [[Marijan Barle]] * [[Dimitrij Bartenjev|Dimitrij (Mitja) Bartenjev]] * [[Igor Bartenjev]] * [[Dragica Bartenjev]] * [[Rajner Bassin]] *[[Denis Baš]] * [[Lovrenc Batič]] * [[Nina Battelino]] * [[Saba Battelino]] (Birk) * [[Tadej Battelino]] * [[Hugo Baumgarten]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Damjana Bebler-Brecelj]] * [[Klemen Bedenčič]]* * [[Jože Bedernjak]] *[[Nataša Bedernjak Bajuk]] * [[Milko Bedjanič]] * [[Franc Behofer]] * [[Darinka Belič]]* * [[Matej Beltram]] * [[Danica Bem Gala]] (1922-2014) * [[Drago Benedik]] * [[Janez Benedik]]* * [[Janko Benedik]] * [[Majda Benedik]] * [[Majda Benedik Dolničar]] * [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]] * [[Jože Beniger]] * [[Helena Benko]]? * [[Ivo Benkovič]] * [[Bojana Beović]] * [[Vojko Berce]] * [[Aleksandra Bergant Suhodolčan]] * [[Damijan Bergant]] * [[France Bergelj]] (1903-46) * [[Vladimir Berglez]] * [[Mihael Bergmann]] * [[Ernest Berke]] * [[Anton Bernik]] * [[Jernej Bernik]] * [[Karel Bernik]] * [[Sabina Bertoncelj Pustišek]] * [[Ana Berus]] * [[Marijan Bervar]] * [[Danijel Bešič Loredan]] * [[Milan Betetto]] * [[Sebastjan Bevc]] * [[Marija Bevčar Bernik]] * [[Anton Bežek]] (1814-55) *[[Jože Bežek]] (1899-1968) * [[Janez Nepomuk Biatzovszky]] *[[Matjaž Bidovec]] *[[Urška Bidovec-Stojkovič]], * [[Martin Bigec]] * [[Slavko Bijelić]] * [[Marjan Bilban]] * [[Mirko Birsa]] * [[Marko Bitenc]] * [[Andrej Ludvik Bizjak]] * [[Nataša Bizovičar]] * [[Mija Blaganje]] * [[Jože Blaznik]] * [[Demeter Bleiweis]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Leander Bleiweis]] * [[Tanja Blejec]]* * [[Aleš Blinc]] * [[Elizabeta Blokar]] * [[Robert Blumauer (starejši)|Robert Blumauer]] ([[1895]]–[[1970]]) * [[Ruža Blumauer Urbančič]] * [[Radivoj Bobič]] * [[Marija Bocak Kalan]]* * [[Emil Bock|Emil Böck]] * [[Alojz Boh]] (1913-2010) * [[Lojze Boh]] (1927-2023) *[[Marko Boh]] *[[Joža Bohinc]] (1901-95) * [[Joža Bohinjec]] (1880-1941) * [[Jože Bohinjec]] (1923-2021) * [[Mateja Bohinjec]] (r. [[Plavšak]]) * [[Franja Bojc Bidovec]] * [[Alena Bok Friedlova]] * [[Eda Bokal Vrtačnik]]* *([[Cita Bole]]) * [[Ivan Bonač]] * [[Urša Bonnevier]] * [[Peter Borisov]] * [[Elko Borko]] * [[Lucijan Borko]]* * [[Marijan Borštnar]] * [[Simona Borštnar]] * [[Peter Bossman]] * [[Roman Bošnjak]] * [[Albert Botteri]] * [[Ernst Bouvier]] * [[Cveto Božič]] (1920-2017) * [[Marjeta Hren Božič]] * [[Marija Bračko]] * [[Borut Bratanič]] * [[Andrej Brataševič]] * [[Dejan Bratuš]] * [[Aleš Brecelj (kirurg)]] * [[Anton Brecelj]] * [[Bogdan Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Filip Jakob Brecelj]] * [[Janez Brecelj]] * [[Konrad Adam Breckerfeld]] * [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]] * [[Gregor Brecl Jakob]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Marij Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Andrej Bren]] * [[Marija Bren Erjavec]] (1929-2019) * [[Erika Brenčič]] (r. [[Borin]]) * [[Leopold Brenčič]] * [[Lojze Brenčič]] * [[Vinko Brenčič]] * [[Maja Bresjanac|Maja (Mara) Bresjanac]] * [[Robert Breščak]] * [[Anamarija Brezigar]] * [[Klemen Breznik]] * [[Radovan Breznik]] * [[Svetozar Breznik]] * [[Brane Breznikar]] * [[Vladimir Brezovnik]] * [[Ivan Brežan]] (Bressan) * [[Simon Brežan]] * [[Nataša Brglez Jurečič]] * [[Jana Brguljan Hitij]] * [[Vlado Brinovec]] * [[Janez Brložnik]] * [[Brane Brodnik]] * [[Irena Brovet Zupančič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Viljem Brumec]] (1925-2014) * [[Marija Brumec Ješe]] * [[Fran Brumen]] * [[Monika Brumen]] * [[Aleksander Brunčko]] * [[Valentin Brusati]] (Bružat) * [[Miran Brvar]] * [[Štefan Brvar]]* * [[Bronka Brzin]] * [[Žiga Bučar]] * [[Sonja Budič]] * [[Marjan Budihna]] * [[Nataša Budihna]] * [[Marjan Bukovec]] * [[Mateja Bulc]] * [[Gorazd Bunc]] * [[Matjaž Bunc]] * [[Stjepan Bunta]] * [[Helena Burger]] * [[Tanja Burnik Papler]] * [[Igor But]] * [[Dušan Butinar]] * [[Jadranka Buturović Ponikvar]] == C == * *[[Luka Camlek]]* * [[Ksenija Cankar]] * [[Veronika Cankar Aplenc]]? * [[Nina Canki - Klain]] (hrvaško-slovenska) * [[Robert Carotta]] * [[Bogomir Celcer]] * [[Jurij Cepuder]] * [[Milan Cepuder]] * [[Anton Cerar (zdravnik)]] * [[Matko Vasilij Cerar]] * [[Rok Cesar]]* * [[Boris Cergolj]] * [[Ivan Cestnik]] * [[Matija Cevc]] * [[Primož Cevc]] * [[Josip Cholewa]] * [[Janez Krstnik Christian]] * [[Boris Cibic]] (1921-2024) * [[Ivan Cibic]] (1924-2016) * [[Iza Ciglenčki]] * [[Andrej Cijan]] (1937-2020) * [[Matej Cimerman]] * [[Ajda Cimperman]] * [[Jože Cimperman]] (1950-2025) * [[Lada Cindro]] * [[Zoltan Cipot]] * [[Anton Cizelj]] * [[Tošo Cizelj]] (1926-2021) * [[Ivan Cof]] * [[France Cokan]] * [[Franc Copf]] * [[Franz Copf]] * [[Peter Copf]] * [[Franc Coppini]] * [[Janez Andrej Coppini|Janez Andrej Coppini(s)]] * [[Andrej Cör]] * [[Karel del Cott]] *[[Mitja del Cott]] * [[Rudolf del Cott]] * [[Anton Crnjac]] * [[France Cukjati]] * [[Milan Cunder]] (1908–1970) * [[Vera Cunder]] (r. Marinič) * [[France Cundrič]] ([[1908]]–1994) * [[France Cundrič]] ([[1946]]) * [[Saša Cvahte]] * [[Jože Cvelbar (zdravnik)|Jože Cvelbar]] (1908-97) * [[Mirjam Cvelbar]] * [[Erika Cvetko]] * [[Branislav Cvetko]] * [[Rado Cvetko|Rado(van) Cvetko]] * [[Branko Cvjetićanin]] == Č == * [[Gvido Čadež]]* * [[Rudi Čajavec]]* * [[Jože Čakš]] * [[Tomaž Čakš]] * [[Meta Čampa]] * [[Ferdinand Čandek]] * [[Janka Čarman]] * [[Anton Čas]] * [[Milan Čavić]] * [[Zdenka Čebašek Travnik]] * [[Ljudevit Čebohin]] * [[Anton Čede]] * [[Franc Čeh]] * [[Milan Čeh]] * [[Robert Čeh]] * [[Branka Čelan Lucu]] * [[Franc Čelešnik]] * [[Lucija Čemažar]] *([[Maja Čemažar]]) *[[Andreja Čerček]] * [[Bojan Čerček]] * [[Andreja Černe Čerček]] * [[Draga Černelč]] * [[Milan Černelč]] * [[Peter Černelč]] * [[Stanko Černelč]] * [[Igor Černi]] * [[Ferdinand Tschernitsch]] ([[Ferdinand Černič]]) * [[Mirko Černič]] * [[Stanislav Černič]] * [[Nataša Černič Šuligoj]] * [[Rafael Černuta]] * * [[Jožica (Josipina Ana) Červek]] * [[Milan Žiga Červinka]] * [[Anton Zhesnik|Anton Česnik (Zhesnik)]] * [[Ignacij Česnik]] * *[[Jože Četina]] (1927-2017) *[[Mitja Četina]]* * [[Rudolf Čik]] * [[Bogdan Čizmarevič]]* * [[Milan Čižman]] * [[Božidar Čolakovič]] * [[Andrej Čretnik]] * [[Božena Čretnik]], r. Kaffou * [[Tjaša Čretnik Žohar]] * [[Ivan Čuber]] (=[[Ivan Zhuber]]) * [[Tanja Čufer]] * [[Jože Čuk]]* * [[Jasna Čuk Rupnik]] == D == * [[Davorin Dajčman]] * [[Hermina Damjan]] * [[Marija Damjanovska]] * [[Andrej Debeljak]] * [[Franc Debevec (ftiziolog)|France Debevec]] (1898-1978) * [[Franc Debevec (ortoped)|Franc Debevec]] (1915-2002) * [[Marija Debevec]] * [[Miha Debevec (zdravnik)]] * [[Peter Defranceschi]] * [[Dušan Deisinger]]* * [[Alenka Dekleva]] * [[Dušan Dekleva]] (1896-1980) * [[Marija Dekleva]] (r. [[Gregorc]]) * [[Igor Dekleva (1921)|Igor Dekleva]] (1921-2006) * [[Franjo Ivan Delak]] * [[Nasta Delak Pirc]] (1925-2023) * [[Zdenka T. Delak]] (1917-2009) * [[Jelena De Miranda]] * [[Aleš Demšar]] * [[Jernej Demšar (zdravnik)]] * [[Marko Demšar]] * [[Miro Denišlič]] * [[Bogdan Derč]] * [[Josip Derč]] * [[Ernest Dereani]] * [[Karmen Dereani]] (-[[Bežek]]) * [[Franc Derganc (1877-1939)]] * [[Franc Derganc (1911-1973)]] * [[Kristijan Derganc]] * [[Metka Derganc]] * [[Mirko Derganc]] * [[Jani Dernič]] * [[Janko Dernovšek]] * [[Nevenka Deu Južnič|Nevenka Vida Deu Južnič]] * [[Rok Devjak]] * [[Vojko Didanovič]] * [[Zoran Dietz]] * [[Milan Dimitrijević|Milan R. Dimitrijević]] (1931-2025) * [[Miran Dintinjana]] * [[Veronika Dintinjana]] * [[Uroš Dobnikar]] * * [[Jurij Dobovišek]] * [[Metoda Dodič Fikfak]] * [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]] * [[Primož Dolenc (zdravnik)]] * [[Vinko Dolenc]] *[[Leja Dolenc Grošelj]] *[[Mateja Dolenc-Voljč]] *[[Tatjana Dolenc Veličković]] * [[Zvezdana Dolenc Stražar]] * [[Alojz Dolhar]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar|Ivan Dolinar*]] * Ivan Dolinar (1927-2023) * [[Jurij Dolinar (zdravnik)]] * [[Jernej Dolinšek]] * [[Rafael Dolinšek]] * [[Janez Dolničar]] * [[Jožef Dolničar]] (1801-1883) * [[Silva Dolničar Poljšak]] (1922-2018) * [[Fran Dolšak]] * Franek Dolšek * [[Andreja Domjan Arnšek]] * [[Aleksander Doplihar]] (1930-2022) * [[Jožef Dornig]] * [[Klemen Dovč]]* * [[Rozalija Dovč]]* * [[Peter Dovšak]] * [[Tadej Dovšak]] * [[Ana Zlata Dragaš]] (1931-2022) * [[Bogo Dragaš|Bogo(ljub) Dragaš]] * [[Cvetka Dragoš]] * [[Vida Drame Orožim]]* * [[Martina Drevenšek]] * [[Igor Drinovec]] * * [[Jože Drinovec]]*/[[Borut Drinovec]]* * [[Brigita Drnovšek Olup]] * [[David Drobne]] *[[Ivan Drobnič]] (1914-1950?) *[[Janez Drobnič (zdravnik)]] (1924-2004) * [[Matej Drobnič]] * [[Mirko Drobnič]] (1920-2000) * [[Adolf Drolc]] * [[Kristina Drusany Starič]] * [[Peter Držaj]] (1913-1944) * [[Janko Držečnik]] * [[Livija Držečnik Požar]]* *[[Benjamin Dvoršak]] * [[Mirko Đurić]]? == E == * [[Dejan Ebenšpanger]] * [[Maja Ebert Moltara]] * [[Gabrijela Ehrlich]] * [[Robert Ekart]] * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] * [[Jelka Erjavec]]* * [[Marijan Erjavec]] * [[Tatjana Erjavec]]* * [[Zoran Erjavec]] * [[Branko Ermenc]] * [[Damijan Eržen]]* * [[Darja Eržen]] * * [[Ivan Eržen]] *[[Janez Eržen (zdravnik)|Janez (Ivan) Eržen]] * [[Janez Eržen (kirurg)]] * [[Nada Eržen]] * [[Renato Eržen]]* * [[Mladen Est]] == F == * [[Marjan Fabjan]] * [[Mario Fafangel (ml.)]] * [[Janez Faganel]] * [[Božidar Fajdiga]] *[[Darja Fajdiga]], por. Fettich *[[Igor Fajdiga]] *[[Nadja Fajdiga]] *[[Ana Fajmut]] * [[Božo Fakin]] * [[Samo Fakin]] * [[Jožef Ignacij]] (1754-1795) * [[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] * [[Ivan Farkaš]]* * [[Andrejka Fatur Videtič]] * [[Anton Fazarinc]] * [[Franc Fazarinc]] * [[Jože Felc]] * [[Luciano Ferfoglia]] ? * [[Marjeta Ferjan Bohte]]* * [[Ksaverija Ferlan Marolt]] * [[Dušan Ferluga]] * [[Alenka Fetih]] * [[Darja Fettich Fajdiga|Darja Fettich (r. Fajdiga)]] * [[Janez Fettich]] * [[Jure Fettich]] * * [[Aleš Fidler]]* * [[Franc Fidler]] * [[Matjaž Figelj]] * [[Alojz Fijavž]] * [[Lidija Filipec]] (r. [[Steinberg]]) *[[Marjan Filipič]] * [[Žare Finderle]] * [[Leon Fink]] * [[Mira Fink]] * [[Janez Fischinger]] * [[Petja Fister]] * [[Jože Flajs]] *[[Matjaž Fležar]] (*1963) * [[Vojko Flis]] * [[Ivica Flis Smaka]] *[[Jakob Folter]] (ok. 1500) * [[Josip Fon (kirurg)|Josip Fon]] *[[Silvester Fonda]] *[[Alenka Forte]] * [[Bojan Fortič]] * [[Majda Fortič]] * [[Marjan Fortuna]] * [[Igor Frangež]]* * [[Aleksander Frank]] * [[Hinko Franken]] * [[Igor Franko]] * [[Jelka Franzot Zor]] * [[Albert Peter Fras]] * [[Tamara Fras Stefan]] * [[Zlatko Fras]] * [[Adela Fratnik Steyer]]? * [[Urša Fratnik Florijančič]] * [[Ernest Hilarij Fröhlich]] * [[Janez Fröhlich]] * [[Erika Fuchs]] * [[Nenad Funduk]] * [[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] * [[Jana Furlan]] * [[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]] * [[Majda Furlan]] * [[Suzana Furlan]] * [[Tomaž Furlan]] * [[Damjana Furlan Hrabar]] * [[Marta Furman Jakopič]] * [[Jurij Fürst]]* * [[Fran Fux|Franc Fux]] == G == * [[Simona Gaberšček]] * [[Viktor Gaberšek]] * [[Tone Gabrijelčič]] * [[Peter Gabrovec]]* *[[Miran Gabruč]] *[[Andrej Gadžijev]]* * [[Eldar M. Gadžijev]] (1945-2023) * [[Aleksander Gala]] * [[Danica Gala Bem]] (1922-2014) * [[Stojan Gala]] * [[Nina Gale]] * [[Jožica Gamse]] (* [[1955]]) * [[Tomaž Gantar]] * [[Mario Gasparini]] * [[Mladen Gasparini]]* * [[Dominik Gašperšič]] * [[Rok Gašperšič]]* * [[Boris Gašpirc]]* * [[Mavricij Gauster]] * [[Dejan Georgiev]]* * [[Marko Gerbec]] * [[Vida Gerbec]] * [[Franjo Gerlovič]] * [[Borut Geršak]] * [[Ksenija Geršak]] * [[Harold Delf Gillies]] * [[Edvard Glaser]] * [[Marjana Glaser Kraševac]] * [[Damjan Glavač]] * [[Edvard Globočnik]] * [[Mojca Globočnik Petrovič]] * [[Ljerka Glonar]] *[[Barbara Gnidovec Stražišar]] * [[Ciril Godec]] * [[Romana Godeša]] * [[Marko Godina]] * [[Stevan Goldman]] *[[Jože Golmajer]]* * [[Rajko Golobinek]] * [[Rastislav Golouh|Rastislav (Rastko) Golouh]] * [[Bogomir Gorenšek|Bogomir (Miro) Gorenšek]] * [[Matevž Gorenšek]] (1972-2020) * [[Milan Gorenšek]] * [[Borut Gorišek]] * * [[Drina Gorišek]]* * [[Nina Gorišek Miksić]]* * [[Janez Gorjanc (kirurg)]] * [[Jurij Gorjanc]]* *[[Matija Gorjanc]] *[[Vojka Gorjup]] *[[Tamara Goslar Žiberna]] * [[Ivan Gostiša]] *[[Daniel Grabar]] *[[Klemen Grabljevec]]? * [[Franjo Gračanin]] * [[Bojan Gračner]] * [[Rajko Gračner]]* * [[Anton Grad (zdravnik)|Anton Grad]] (*1954) * [[Tomaž Grad]] * [[Cveto Gradišar]]? * [[Ivan Gradišar]] (ZDA) * [[Primož Gradišek]] * [[Simona Gradišek]]* * [[Peter Gradišnik]] * [[Aida Granda]] * [[Gal Granda]] * [[Nina Grasselli Kmet]] * [[Cvetka Grašič Kuhar]]* * [[Anton Janez Grbec]] * [[Jožef Grbec]] * [[Ludvik Bernard Grbec]] * [[Milan Gregorčič]] * [[Andrej Gregorič]] (st./ml.) * [[Igor Gregorič]] * [[Milan Roman Gregorič]] * [[Milica Gregorič Kramberger]] * [[Minja Gregorič]]* * [[Vinko Gregorič]] * Viktor Gregorić * [[Damjan Grenc]]* * [[Marko Gričar]]* * [[Eva Grilc]] * [[Štefek Grmec]] * [[Marko Grmek]] * [[Tatjana Grmek Martinjaš]] * [[Irena Grobelnik]] * [[Slobodan Grobelnik]] * [[Katja Groleger Sršen]] * [[Anton Gros]] * [[Nuša Gros]]? * [[Jan Grosek]] * [[Štefan Grosek]] * [[Božena Grosman]] (1903-1987) * [[Ciril Grošelj]] * [[Dušan Grošelj]] * [[Igor Grošelj]]* * [[Urh Grošelj]]* * [[Mojca Grošelj Grenc]] * [[Zoran Grubič]] * [[Nevenka Gruden]] * [[Slavko Grum]] * [[Janez Benedikt Gründel]] * [[Štefan Gruškovnjak]] * [[Andrej Gubenšek]] * [[Jakob Gubenšek]] * [[Tadej Guna]] * [[Alojz Gunde]] * [[Vladimir Guzelj]] == H == * *[[Baltazar Hacquet]] * [[Vedran Hadžić]] * [[Alenka Hafner]] * [[Blaž Hafner]] * [[Janko Hafner]] (1899-1956) * [[Jože Hafner]]? *[[Matevž Harlander]] ** * [[Otto Haus]] * [[Stojan Havliček]] * [[Ana Hawlina]] (r. [[Suhadolc]]) * [[Gregor Hawlina]] * [[Herbert Hawlina]] * [[Marko Hawlina]] * [[Otto Hawlina]] *[[Simon Hawlina]] * [[Josip Hebein]] * [[Franc Heber]] * [[Janko Heberle]] * [[Henrik Heferle]] * [[Srečko Herman]] * [[Stanko Hernja]] * [[Polde Hladnik]] * [[Robert Hlavaty]] * [[Zvezdana Hlebanja]] * [[Drago Hočevar]] * [[Marko Hočevar (kirurg)]] * [[Miran Hočevar]] * [[Tone Hočevar (zdravnik)]] * [[Zvonko Hočevar]] * [[Irena Hočevar Boltežar]] * [[Milan Hodalič]] * [[Harold Hofman]]* * [[Alenka Höfferle Felc]] * [[Sergej Hojker]] * [[Viktor Hojker]]? * [[Radovan Hojs]] *[[Tanja Hojs Fabjan]] * *[[Franc Jožef Holzer]] * [[Alojzij Homan]] * [[Alenka Horvat Ledinek]] * [[Martin Horvat]] * [[Matija Horvat]] * [[Matjaž Horvat]] * [[Tomaž Nikolaj Host]] * [[Miroslav Houška]] * [[Bogomir Hrabar]] * [[Franci Hrastar]] * [[Franc Hrastnik]] * [[Bogomil Hrašovec]]? * [[Marjeta Hren Božič]] *[[Helena Hren-Vencelj]]? * [[Franc Hribar (patolog)|Franc(e) Hribar (patolog)]] * [[Tomislava Hribar Habinc]] * [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]] * [[Ivan Hribernik]] * [[Tomaž Hribernik]] * [[Tone Hrovat (zdravnik)]] * [[Borut Hrovatin]] * [[Gabrijel Hrušovar|Gabrijel]] [[Drago Hrušovar|- Drago]] Hrušovar * [[Rok Hržič]] * [[Ivan Hubad (zdravnik)]] * [[Zdenka Humar-Ralca]] * [[Zdenka Humer]] ̈ * [[Rafael Ferdinand Huzijan]] == I == * [[Alojz Ihan]] * [[Nataša Ihan Hren]] * [[Alojz Ipavec]] * [[Benjamin Ipavec]] * [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878-1962) * [[Franc Ipavec]] * [[Gustav Ipavec]] * [[Josip Ipavec]] * [[Jurij Ipavec]] * [[Maksimilijan Ipavec]] * [[Matija Ipavec]] *[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] * [[Arpad Ivanecz]] * [[Urška Ivanuš]] * [[Marijan Ivanuša]] ==J== * [[Anton Jagodic]] * [[Lucija Jagodic Klipšteter]] * [[Tomaž Jagrič]] *[[Polona Jaki Mekjavić]] *[[Tomaž Jakomin]]* *([[Japec Jakopin]]) * [[Iztok Jakša]] * [[Jože Jakša]] (1895-1954) * [[Tone Jamar]] * [[Davorin Jamnik]]? * [[Helena Jamnik]] * [[Marija Jamšek]]* * [[Janja Jan]] * [[Matevž Jan]] * [[Janez Jančar (patolog)]] * [[Jože Jančar]] * [[Andrej Janež]] * [[Janez Janež]] (1913-1990) * [[Janez Janež ml.]] (1945-1992) *[[Janko Janež]] * [[Aleksander Janežič]] *Slavko (Vekoslav) Janežič * [[Valentin Janežič]] * [[Martin Janko]] * [[Franc Jankovič]] * [[Jošt Janša]] * [[Rado Janša]] * [[Vid Janša]] * [[Zora Janžekovič]] * [[Igor Japelj]] * [[Darko Jazbec]] * [[Janez Jazbec, zdravnik|Janez Jazbec]] * [[Željko Jedlička]] * [[Franc Jelenc]] * [[Roman Jelovčan]] * [[Anton Jelovšek]] * [[Ignacij Jelovšek]] * [[Andrej Jenko]] * [[Eleonora Jenko Groyer]] * [[Ivan Jenko (zdravnik)]] * [[Ludvik Jenko|Ludvik (Ljudevit) Jenko]] * [[Jože Jensterle]]? * [[Nada Jensterle]] * [[Mojca Jenstrle Sever]]* * [[Janez Jenšterle]] * [[Miha Jerala]] * [[Jože Jeras]] * [[Marija Jeras]] * [[Berta Jereb]] * [[Boris Jereb]] * [[Marjan Jereb]] * [[Matjaž Jereb]]* * [[Slobodan Jeremić]] * [[Stojan Jeretin]] (1930-2024) * [[Božidar Jerič]] * [[Pavla Jerina Lah]] *[[Franc Jerkič|Franc (Radko) Jerkič]] (Italija) *[[Ladislav Jermol]] *[[Miran Jeromel]]* * [[Marjan Jerše]] * [[Jera Jeruc]] * [[Milena Jeruc]] * [[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940) *[[Gregor Jesenko ml.]] * [[Breda Jesenšek Papež]]* * [[Leopold Ješe]] * [[Peter Ješe]] * * [[Anton Jeuniker]] * [[Nataša Jevnikar]] *[[Peter Jevnikar]] * [[Vladimir Jevtič]] * [[Bojan Jezernik]] * [[Jolanda Jezernik Leskovšek]] * [[Barbara Jezeršek Novaković]] * [[Pavel Jezeršek]] (1930-2014) * [[Marija Jež]] * [[Milan Jež]] * [[Ivan Aleksander Jošt]] * [[Anja Jovanovič Kunstelj]] * [[Marko Jug]]* * [[Rihard Jug]] * [[Franc Ksaver Jugovic]] * [[Stevo Julius]] *[[Mirko Jung]] * [[Marijan Jurca]] * [[Miroslav Jurca]] *[[Tomaž Jurca]] * [[Ivan Jurečko]] * Jurjevec * [[Matej Justin]] (1886-1974) * [[Albert Juteršek]] * [[Ajda Juvanec]] * [[Gojmir Južnič]] * [[Marijan - Niko Južnič]] == K == * [[Leon Kac]] * [[Rudolf Kac]] - Mitja (1905-1944) * [[Viktor Kac]]* * [[Peter Kadiš]] (*1968) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] *[[Vladimir Kajzelj]] *[[Katja Kalan Uštar]]* * [[Ivan Kalinšek]] * [[Miroslav Kališnik]] (1927-2009) * [[Mojca Kambič Bukovič]] * [[Vinko Kambič]] * [[Borut Kamenik]]* * [[Mirt Kamenik]] *Miha Kamin? *[[Karin Kanc]] *[[Pavel Kanc]] * [[Kurt Kancler]] * [[Aljoša Kandus]] * [[Drago Kanič]] *[[Vojko Kanič]] *Zlatka Kanič* * [[Janez Kanoni - Ivan|Janez Kanoni]] (1904-1977) * [[Aleksej Kansky]] (1925-2015) * [[Andrej Kansky]] * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977) *[[Josip Kapler]] *Jože Kapler *[[Peter Kapš]] *[[Rafael Kapš]] *[[Nataša Karas Kuželički]] * [[Mirko Karlin|Mirko (Miroslav Josip) Karlin]] * [[Peter Kartin]] * [[Anton Kastelic (zdravnik)]] * Anton Kastelic * [[Boris Kastelic]]?* * [[Cvetka Kastelic Klasinc]] * * [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920-2001) * [[Terezija Kavčič]] * [[Gorazd Kavšek]]* * [[Dušan Keber]] * [[Irena Keber]] * [[Nada Kecelj-Leskovec]] * [[Friderik Keesbacher]] * [[Miran F. Kenda]] * [[Nataša Kenda Šuster]] * [[Rajko Kenda]] * [[Fric Kermauner|Fric/Fritz Kermauner]] * [[Aleksandra Kern]] *[[Frank J. Kern]] (Javh) *[[Maksimiljan Kern]] * [[Vincenc Kern]] (1760-1829) *[[Janko Kersnik, zdravnik]] (1960-2015) *[[Tanja Kersnik Levart]] *[[Boštjan Kersnič]] * [[Jože Kerstein]] * [[Vesna Kerstin Petrič]]* * [[Vladislav Kerže]] (''Ladislaus Kersche'') * [[Dimitri P. Khailidis]] * [[Dušica-Marija Kiauta]] * *[[Tomaž Kiauta]] * *[[Anton Kiker]] * [[Adolf Kinkela]] * [[Nikolaj Kinkela]]? * [[Janez Kirbiš]] * [[Mojca Kirbiš Hajdinjak|Mojca Kirbiš (Hajdinjak)]] * [[Lidija Kitanovski]] * [[Lidija Klampfer]] * [[Dean Klančič]] *[[Dimitrij Klančič]] * [[Jurij Klančnik]] * [[Gojmir Klanjšček]] *[[Franc Karel Anderlič|Franc Klar]] *[[Maksimiljan Klasinc]]* * [[Vasja Klavora]] *[[Irena Klavs]] * [[Martina Klemenak]]* * [[Karel Andrej Kleimond]] * [[Franek Klemenc]] * [[Matjaž Klemenc]] * [[Eva Klemenčič]] * [[Herbert Klemenčič]](ć; slov.-hrv.) * [[Metka Klevišar]] * [[Anamarija Klinar Vister|Anamarija "Biba" Klinar Vister]] * Tomaž Klinar (1969-2016) * [[Ladislav Klinc]]? * [[Damjana Ključevšek]]''*'' * [[Janez Klobučar]] * [[Tomislav Klokočovnik]] * [[Branko Klun]] * [[Janez Kmet (zdravnik)|Janez Kmet]] (1916-2003) * [[Jasna Kmet]] (r. [[Župančič]]) * [[Andrej Kmetec]] * [[Rihard Knafelj]] * [[Bojan Knap]] * [[Jure Knez (ginekolog)]] *[[Lea Knez]] *[[Mojca Knez]] Ambrožič?* * [[Ivan Kneževič]] * [[Jožef Janez Knolc]] * [[Alfred Bogomir Kobal]] * [[Anton Kobal]]? * [[Borut Kobal]] * [[Miloš Kobal]] * [[Rudolf Kobal]] * [[Valentina Kobe]] (1905-1998) * [[Pavel Kobler]] (na Hrv.) * [[Andrej Kocijan]] * [[Andreja Kocijančič]] * [[Borut Kocijančič]] * [[Igor Kocijančič]] * [[Krista Kocijančič]] (1916-2011) * [[Mario Kocijančič]] * [[Milena Kocijančič]] (1948-1996) * [[Viktor Kocijančič|Viktor Koc(i)jančič]] (1901-1944) * [[Tomaž Kocjan]] *[[Marta Kocjan Anžič]] * *[[Boštjan Kocjančič]] * [[Ervin Kocjančič]] * [[Miha Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Urban Koder]] * [[Igor Kodrič]] * [[Mirela Kogej-Rode]] * [[Andrej Kogler]] (slov.-hrv.) * [[Franci Koglot]] * [[Aleš Kogoj]] * [[Frančišek Kogoj]] * [[Franjo Kogoj]] (1894-1983) * [[Janez Kokalj]] *[[Franc Kokol]] * [[Gorazd Kolar]] * [[Tadeja Kolar]] * [[Ado Kolenc]] * [[Marko Kolenc]] * [[Martin Kolenc]] *[[Štefan Kološa]] * [[Borut Kolšek]] * [[Radko Komadina]] * [[Ivo Komjanc]] * [[Janez Nepomuk Kömm]] * [[Lidija Kompan]] * [[Oskar Končan]] * [[Zora Konjajev]] * [[Bojan Kontestabile]] * [[Anča Konvalinka Tavčar]] * [[Konstantin Konvalinka]] * [[Cene Kopač]] * [[Igor Kopač]]* * [[Ivan Kopač]] - ''Pavček'' * [[Peter Kopač (zdravnik)]] * [[Nena Kopčavar Guček]] * [[Josip Koporc]] * [[Ivan Kopřiva]] * [[Silvester Kopriva (pediater)|Silvester Kopriva]] * [[Gorazd Koprivnik]] (1960-2014) * [[Ivan Koprivnik]] (1900-1944) * [[Petra Koprivnik]] * [[Ivo Koražija]] *([[Ivo Kordaš]]) * [[Marjan Kordaš]] * [[Anton Koren]] *[[Igor Koren]] * [[Srečko Koren]] st. (1921-1986) * [[Srečko Koren (1950)|Srečko Koren]] ml. (1950-) * [[Ladislav Korenčan]] ? * [[Blaž Koritnik]]? * [[Lilijana Kornhauser Cerar]] * [[Pavle Kornhauser]] * [[Blaž N. Korošec]] 1921 - * [[Bojan Korošec]] * [[Branko Korošec (zdravnik)]] * [[Ladko Korošec ml.]] * [[Marko Korošec]] *[[Miha Korošec (zdravnik)]] * [[Sara Korošec]] * *[[Simon Korošec]] * * [[Lojze Korsika]] * [[Marjan Koršič]] * [[Marjan Koršič (nevrokirurg)]] * [[Marko Koršič]] * [[Borut Korun]] * [[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]] * [[Edvard Kos]] (*1957) * [[Fran Kos (zdravnik)]] * [[Jožef Kos]] * [[Leon Kos]] * [[Mojca Kos Golja]] * Nataša Kos *[[Feliks Kosec]] ? *[[Miha Koselj]] * [[Miro Kosin]] /Milodar K.? *Ivan Kosirnik (zdravnik) *[[Saša Kosovinc]]* * [[Janko Kostnapfel]] * [[Miro Košak]] (1919-2010) * [[Robert Košak]] * [[Alija Košir]] * [[Gorazd Košir]]* * [[Narcisa Košir]] * [[Renata Košir Pogačnik]]* * [[Roman Košir]] * [[Tone Košir]] * [[Fran Košmelj]] * [[Vida Košmelj Beravs]] * [[Mitja Košnik]] (*1962) * [[Pavle Košorok]] (1944-2023) * [[Igor Košuta]] * [[Majda Košuta]] * [[Srečko Košuta]] * [[Tadeja Kotar]]* * [[Milan Kotnik]] * [[Primož Kotnik]] * [[Vladimir Kotnik]] * [[Božena Kotnik Kevorkijan]]* * [[Franc Kous]] *[[Štefan Kous]] *Ivan/Janez Fran Kovač (J. F. Faber) * [[Maksimilijan Kovač]] * [[Mila Kovač]] *[[Viljem Kovač]] (1830-1888) * [[Vili Kovač|Vili (Viljem) Kovač]] * [[Marija Kovač-Kavčič]] * [[Viljem Kovač]] (1830–1888) * [[Anton Kovačič]] * [[Dragan Kovačić]]* * [[Jule Kovačič|Jule (Julij) Kovačič]] * [[Srečko Kovačič (1958-)|Srečko Kovačič]] (*1958) * [[Mitja Kovič]] (1929-1987) *[[Matija Kozak]] * [[Miklavž Kozak]] * [[Jože Kozar]] * [[Ninna Kozorog]] * Marko Koželj * Matjaž Koželj * [[Miran Koželj]] * [[Mirta Koželj]] * [[Tomaž Koželj]] * [[Vesna Koželj Oblak]] * [[David Kožuh]] * [[Primož Kožuh]] * [[Mateja Kožuh-Novak]] * [[Majda Kragelj Zbačnik]] * [[Alenka Kraigher]] (r. [[Zupančič]]) * [[Alojz Kraigher]] (1877–1959) * [[Dimitri Krainc]] * [[Otmar Krajec]] * [[Pavel Krajec]] * [[Ivan Krajnc]] * [[Natalija Krajnc]] * [[Stanka Krajnc Simoneti]] * [[Ana Kraker Starman]] * [[Angel Kralj]] * [[Boris Kralj (zdravnik)]] (*1956) * [[Božo Kralj]] * [[Jakob Kralj]] * [[Miloš Kralj]] (1930–98) * [[Irena Kramar]] * [[Janez Kramar (zdravnik)]] * [[Lojze Kramarič]] * [[Ludvik Kramberger]] * [[Neva Kramberger]] * [[Ivan Krampač]] * [[Igor Kranjec (zdravnik)|Igor Kranjec]] * [[Tadeja Krapež]] * [[Iva Krasnik|Iv(k)a Krasnik]]* * [[Virgil Krasnik]] (1909–1968) * [[Janez Kraševec]] * [[Gregor Kraškovic]]? *[[Aleksandra Kraut]] * [[Matjaž Kraut]]-''Deko''? * [[Alenka Kravos]]* * [[Andrej Kravos]]* * [[Vladimir Kravos]] ml. * [[Bojan Krebs]] * [[Fedor Krejči]] * [[Maksimiljan Kremžar]] * [[Marinka Kremžar]]* * [[Vladimir Kresnik]] * [[Ljubo Kretič|Ljubo Kretič*]] * [[Živan Krevel]]* * [http://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-koper Milan Krek] * [[Jurij Krisch]] *Anton (Tone) Krisper (1906-po 1940?) *[[Anže Kristan]] *[[Boris Kristan]] (1901-91) *[[Oroslav Kristan]] (1867-1912) *[[Špela Kristan]]* *[[Tomaž Kristan]] (Christian) *[[Slava Kristan Lunaček]] * [[Anton Krisper|Anton (Tone) Krisper]] * [[Vinko Kristl]] *[[Radoslav Krištof|Radoslav (Rudolf) Krištof]] * [[Franc Krištofelc]] * [[David Križaj]] * [[Matija Križaj]] * [[Igor Križman]] * [[Štefka Križnar]] (1937-2020) * [[Jože Križnič]] * [[Vasja Kruh]] * [[Vekoslav Krumpestar]] * [[Valter Krušič]] * [[Ciril Kržišnik|Janko Kryžanovski]] * [[Matevž Kržan]] * [[Mojca Kržan]]? * [[Ciril Kržišnik]] * [[Marjan Kržišnik]] * [[Juš Kšela]]* * [[Urška Kšela]]* * [[Aleksander Kuhar]] *[[Marijana Kuhar]] * [[Dimitrij Kuhelj]] * [[Janez Kuhelj]] * [[Klara Kukovec]] (r. [[Doktor]]) (1883-1979) * [[Robert Kukovec]] (1910-45) *[[Avgust Kulovic]] (1836-97) *Kumbatovič? * [[Matej Kunaver]] * [[Vlasta Kunaver]] * [[Boris Kunc]] * [[Alfonz Kunst]] * [[Alojz Kunst]] * [[Grega Kunst]] * [[Tone Kunstelj]] * A. Kuralt * [[Jurij Kurillo]] * [[Polonca Küssel]] * [[Valentin Kušar (zdravnik)]] * [[Miro Kušej]] * [[Konrad Kuštrin]] * [[Majda Kuštrin Marolt]] * [[Ferdo Kutnik]] * [[Marjan Kveder]] (1918-1988) * [[Radislava Kveder]] * [[Rado Kveder|Rado(slav) Kveder]] * [[Rado Kveder]] (st./ml.) * [[Tatjana Kveder|Tatjana (Tanja) Kveder]] == L == *(1944-2023) * [[Lovro Lackner]] * [[Tone Lah]] * [[Mitja Lainščak]] * [[Stanko Lajevec]] * [[Jaro Lajovic]] * Sanda Lah Kravanja * [[Nikola Lakič]] * * [[Edo Lakner]] * [[Miša Lakner]]* * [[Ivan Lalangue]] * [[Janez Lamovec]] * [[Zvonimir Lamovec]] * [[Boštjan Lanišnik]]* * [[Nikolaj Lanščak*]] * [[Živko Lapajne]] * [[Milan Lapornik]] * [[Jurij Ignacij Laschan]] * [[Matija Laschan]] * [[Janez Lavre]] * [[Miha Lavre]] * [[Alenka Lavrič Groznik]] * [[Anton Lavrič (zdravnik)]] * [[Božidar Lavrič]] * [[Dušana Lavrič]] * [[Marko Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Janez Krstnik Lavrin]] * [[Milan Lazar]] * [[Vlasta Leban Lenart]] * [[Josip Lebar]] (1849 - 1920) * [[Srečko Lebar|Srečko (Feliks) Lebar]] *Jožica Ledinek Paddle *[[Franc Ksaver Legat]] * [[Tatjana Lejko Zupanc]] * [[Ivan Lenart]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Vera Lenart]] * [[Eva Lenassi]] * [[Peter Lenče]] *[[Mojca Lenče-Kastelic]] *[[Lea Leonardis]] * [[Matjaž Lesjak]] * [[Tatjana Leskošek Denišlič]] * [[Boštjan Leskovar]]* * [[Rudolf Leskovar]] * [[Janez Leskovec]] * [[Bogdan Leskovic]] * [[Dinko Leskovšek]] * [[Evita Leskovšek]] * [[Roman Lesnika]] * [[Gorazd Lešničar]] * [[Hotimir Lešničar]] * [[Janko Lešničar]] * [[Andrej Levanič]] * [[Avgust Levičnik]] * [[Milan Ličina]] * [[Miha Likar]] * [[Jelka Lindič]] * [[Jurij Lindtner]] (1939-2013) * [[Luka Lipar]] * [[Fran Viljem Lipič]] * [[Matej Lipovšek]] * [[Silvo Lipovšek]] * [[Andrej Lisjak]] * [[Anton Logar (stomatolog)]] *[[Dušan Logar]] * [[Ivan Logar]] * [[Mateja Logar]] * [[Primož Logar]] * [[Anton Lojk]] * [[Danilo Lokar]] * [[Jože Lokar]] * [[Mateja Lopuh]] * [[Bogdan Lorber]] *[[Petra Lorber]] * [[Bronislava Lotrič - Pentek|Bronislava Lotrič Pentek]] *[[Luca Lovrečič]] *([[Cita Lovrenčič Bole]]) *[[Benjamin Lovše]] * [[Eva Lovše]] * [[Boštjan Lovšin]] * [[Jože Lovšin]] * [[Marko Lovšin]] * [[Miroslav Luci]] * [[Miha Lučovnik]] * * [[Adolf Lukanovič]] * [[Franc Lukič]] * [[Ljubiša Lukić]] * [[Marij Lunaček]] * [[Pavel Lunaček]] ([[1900]]–[[1955]]) * [[Slava Lunaček]] ([[1898]]–[[1978]]) * [[Majda Lunder]] * [[Marko Lunder]] * [[Mojca Lunder]]* * [[Tomaž Lunder (zdravnik)]] * [[Urška Lunder]] (1959) * Neva Lupinc (Trst) * [[Karel Lušicky]] *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela * [[Stanko Lutman]] * [[Boštjan Luzar]]* * [[Miloš Lužnik]] == M == *[[Metka Macarol Hiti]]* ? * [[Marta Macedoni Lukšič]] *[https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ Mitja Mächtig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180224053019/https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ |date=2018-02-24 }} * [[Miloš Macura]] * [[Slobodan Macura]] * [[Breda Maček Paternu]] * [[Rok Maček]] * [[Majda Mačkovšek - Peršič]] * [[Bogomir Magajna]] *[[Marija Magajne]] * [[Anton Magdič]] * [[Jože Magdič]] * [[Vera Maher]] * * [[Stanislav Mahkota]] * [[Ksenija Mahkovic Hergouth]] *[[Stanislav Mahne]] * [[Maja Majal]]* * Jožko (Josip) Majcen * Vidojka Majcen Vuga * [[Živa Majcen]] * [[Otmar Majerič]] * [[Ljuba Makovec Melik]] * [[Anton Makovic]] *[[Jana Makuc]] * [[France Malešič]] (1921-2020) * [[Mateja Maležič Blažič]] *[[Senja Mali Brajovič]] * [[Ignacij Mally]] *[[Marko Malovrh]] * [[Judita Mandelc Kunčič]] (1955-2024) * [[Aleksander Manohin]] (1946-2021) * [[Radoslav Marčan]] * [[Majda Marčič Smerdu]] * [[Viktor Marčič]] * [[Nataša Marčun Varda]] * [[Robert Marčun]]* * [[Marija Maren Držaj]] * [[Zlatko Marin]]* * [[Črt Marinček]] * [[Ivan Marinčič]] * [[Ljubo Marion]] * [[Gašper Markelj]] * [[Špela Markelj]] * Pij Bogomir Marko * [[Saša Markovič Predan|Saša Markovič (-Predan)]] * [[Jasmina Markovič Božič]] *[[Apolon Marolt]] * [[Janko Marolt]] * [[Marica Marolt-Gomišček]] * [[Maja Marolt-Mušič]] * [[Luis Guillermo Martinez Bustamante]] * [[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] ([[1965]]–[[2008]]) * [[Dorjan Marušič]] * [[Franc Marušič (zdravnik)|Franc Marušič]] * [[Sonja Masle]] * [[Andrej Mašera]] * [[Sonja Mašera]] * [[Leo Matajc]] * [[Mojca Matičič]] * [[Marko Matjašič]] *Ivan Matko (1885–1945) *Ivan Matko (1919–1997) *[[Erika Matos]] * [[Jan Matoušek]] *[[Jožica Maučec Zakotnik]] * [[Danilo Maurič]] * [[Blaž Mavčič]] * [[Ernest Mayer (zdravnik)]] *[[Majda Mazovec]] (1920-2015) * [[Helena Meden Vrtovec]] * [[Ana Medved|Ana Medved*]] * [[Lojze Medved]] * [[Meta Medved Kus]] * [[Marko Medvešček]] * [[Adolf Medvešek]] * [[Anamarija Meglič]]* * [[Bernard Meglič]]* * [[Leon Meglič]]* * [[Uroš Meglič]]* *[[Duška Meh]] * [[Dušan Mekiš]] * [[Živa Melik]] * [[Anton Melzer]] * [[Franc Melzer]] * [[Janez Melzer]]? * [[Jožef Andrej Melzer]] * [[Raimund Melzer]] * [[Avguštin Mencinger]] * [[Bogdan Menih]] * [[Matjaž Merc]] *[[Ljudevit Merčun]] *[[Bogo Merljak]] *[[Božena Merljak]] (por. [[Lušicky]]) *[[Aleksander Merlo]] * [[Milivoj Mermolja]] * [[Valentin Meršol]] * [[Anton Mesec]] * [[Judita Mešič]] * [[Damjan Meško]] *[[Marija Meznarič]]-Petruša *[[Dušanka Mičetić Turk]] * [[Robert Miglar]] * [[Alojz Mihelčič (zdravnik)]] * [[Anton Mihelič]] * [[Anže Mihelič]] * [[Miro Mihelič]] * [[Nasta Mihevc Srakar]] * [[Lili Mikecin]] * [[Fedor Mikič]] * [[Danica Miklič Škrabar]] * [[Kazimir Miksić]] *Rudolf Mikulič * [[Anica Mikuš Kos]] * [[Dimitrij Mikuš]] * [[Karel Milavec]] * [[Vladimir Milavec]] *Joseph/[[Josip Milič Emili]] * [[Janez Milčinski]] * [[Lev Milčinski]] * [[Metka Milčinski]] * [[Anže Militarov]] * [[Zoran Miloševič]] * [[Franc Minař]] * [[Tomislav Mirković]] * [[Dušan Mis]] * [[Franta Mis]] * [[Jožef Peter Alkantara Mislej]] * [[Ema Mivšek Mušič]] * [[Dimitrij Mlekuš]] * [[Monika Mlinar Agrež]] * [[Tina Mlinarec]] * [[Vlado Mlinarič]] * [[Samo Modic]] * [[Janez Mohar]] * * [[Metka Moharić]]* * [[Alojzija Mohorič]]* *Marija Mojse-Miličev *Andrej Moličnik *Andreja Möller Petrun *[[Leopold Morela]] * [[Vesna Morela]] * [[Marjan Morelj]] *(Maks Moric) * [[Igor Movrin]] * [[Andrej Mozetič]] * [[Ivan Mozetič]] * [[Tilka Mozetič Mikuž]] * [[Vinko Mozetič]] * [[Jože Možgan]] * [[Andrej Možina]] * [[Dušan Možina]] * [[Hugon Možina]] * [[Martin Možina]] * [[Marjan Mramor]] * [[Dušan Mravljak]] - Mrož * [[Blaž Mrevlje]] * [[Franc Mrevlje]] * [[Matko Mrgole]] * [[Mitja Mrgole]] * [[Zdenko Mrmolja]] * [[Faris Mujezinović]] * [[Jelena Mulaček Mahkota]] * [[Janko Müller]] *[[Jasna Müller]] *[[Manica Müller Premru]]? * [[Fortunat Müllner]] * [[Anton Štefan Munda]] * * [[Anton Murgel]] * [[Ervin Murgel]] * [[Jurij Murgelj]] * Jože Muster (1894-1982) * [[Boris Mušič]] (1930-2016) * [[Drago Mušič]] (1899-1993) *[[Mark Mušič]] * * [[Igor Muzlovič]] * [[Anton Muznik]] * [[Igor Muževič]] * [[Danilo Mužina]] == N == * [[Marjan Naglas]] * [[Ludvik Nagy]] * [[Husam Franjo Naji|Husam (Franjo) Naji]] * [[Ivan Napret]] * [[Aleksander Nardin]] * [[Leopold Nathan]] *Jožef/Josef Neckermann * [[Lidija Nemeth]] * [[David Neubauer]] *([[Henrik Neubauer]]) * [[Robert Neubauer]] * [[Mavricij Neuberger]] * [[Jože Neudauer]] * [[Ljuba Neudauer]] (r. Založnik) * [[Jakob Anton Neuner]] * [[Marko Noč]] * [[Dušan Nolimal]] * [[Gregor Norčič]] * [[Andrej Novak (stomatolog)]] * [[Boris Novak (zdravnik)]] * [[Gregor Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-rehabilitacija_po_poskodbah_in_revmo/ Primož Novak] * [[Rajko Novak]] * [[Stane Novak (okulist)|Stane (Stanko) Novak (okulist)]] * [[Neva Novak Modrijan]] * [[Vesna Novak Jankovič]] * [[Zmago Novak]]* *([[Željka Novak Rukavina]]) * [[Živa Novak Antolič]] * [[Gregor Novljan]]* * [[Janez Novosel]] == O == * [[Dunja Obersnel Kveder]] * [[Božo Oblak]] * [[Ciril Oblak (razločitev)|Ciril Oblak]] * [[Irena Oblak]] * [[Jožica Oblak-Berce]] * [[Peter Oblak]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Ivo Obrez]] *[[Karin Obrez Oblak]]* *[[Janja Ocvirk]] * [[Jožef Ivan Ocvirk]] * [[Zdravko Ograjenšek]] * [[Renata Okrajšek]]* * [[Andrej Omahen]] * [[Mirko Omejc]] * [[Simo Opačić]] * [[Janez Oražem]] * [[Vida Oražem]] * [[Ivan Oražen]] * [[Janez Orel]] * [[Rok Orel, zdravnik]] * [[Jerko Oršič]] * [[Damjan Osredkar]] * [[Žiga Osser|Žiga (Sigismund) Osser]] * [[Andreja Osterc Koprivšek]] * Tadej Osterc *[[Željko Ostojić]] * [[Josip Otahal]] * [[Peter Otorepec]] * [[Zdenka Ovčak]] * [[Radivoj Ozvald]] == P == * [[Bernard Pachner]] *[[Jožica Paddle Ledinek]]/Jožica Ledinek Paddle * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Artur Pahor]] * [[Dušica Pahor]] * [[Vladimir Pahor]] * [[Marjan Pajntar]] * [[Pavel Pajntar]]* * [[Maja Pakiž]] * [[Branko Palčič]] (stomatolog, 1912-71) * [[Mara Paljk Pečenko]] * [[Franc Papež]] * [[Milan Papež]] * [[Petar Papuga]] * [[Darja Paro Panjan]] * [[Aleš Paulin]] * [[Dušan Pavčnik]] * [[Stanislav Pavlica]] * [[Franjo Pavlič]] * [[Ignac Pavlič]] * [[Rudolf Pavlin|Rudolf (Rudi) Pavlin]] * [[Vinko Pavlovčič]] * [[Ivan Pavšič]] * [[Ivo Pavšič]] * [[Fedor Pečak]] * [[Jože Pečan]] * [[Marija Pečan]] * [[Albin Pečavar]] * [[Milko Peče]] * [[Vladimir Leo Pečenko]] (1910-92) *[[Karel Pečnik]] *[[Breda Pečovnik Balon]] *[[Boris Pegan]] * [[Vladislav Pegan (zdravnik)|Vladislav Pegan]] (1935-2008) *([[Hubert Pehani]] 1900-95) * [[Pavel Pehani]] (1899-1964) *Ksenija Pelkič-Ogrizek * * [[Maks Pen]] *Slava Pentek ([[Bronislava Lotrič - Pentek]]) *[[Anton Perc]] * [[Vladimir Perkič]] * [[Milivoj Perko]] * [[Slavko Perko]] * [[Tatjana Perkovič]] * [[Meta Perme]] *Cvetka Pernat Drobež * [[Damijan Perne]] * [[Stanko Perpar]] * [[Ivan Peršič]] * [[Eman Pertl]] * [[Just Pertot]] * [[Simon Pertot]] * [[Vojteh Pertot]] * [[Milan Perušek]] * [[Franc Pestotnik (zdravnik)|Franc Pestotnik]] * [[Janez Pestotnik]] (1833-1881) * [[Vlado Pešec]]* * [[Davorina Petek]] * [[Franc Petek]] =? [[Franc Petek (zdravnik)]] * [[Marija Petek Šter]] * [[Milan Petelin]]* *[[Alojz Peterlin]] *([[Boris Matija Peterlin]]) *[[Borut Peterlin (1963)]] * [[Apolonija Peternel|Apolonija (Polona) Peternel]] * [[Alenka Petkovšek]]* * [[Ivo Petkovšek]] * [[Drago Petrič]] * [[Karel Petrič]] * [[Lidija Petrič Ozvald]] * [[Rok Petrič]] * [[Jurij Petrin]] * [[Miroslav Petrovec]] * [[Jože Petrovčič]] *[[Daniel Petrovič|Danijel Petrovič]] *[[Marija Petrun Ulaga]]* *[[Janez Pevc]] * * [[Teodor Pevec]] * * [[Jože Pfeifer]] * [[Marija Pfeifer]] * [[Vladimir Pfeifer]] * [[Franjo Pikelj]] (1935-2026) * [[Milivoj Piletič]] * [[Ignacij Pintar]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Luka Pintar (zdravnik)]] * [[Tatjana Pintar]] * [[Ivan Pintarič (zdravnik)|Ivan Pintarič]] * [[Bojana Pinter]] * [[Bojan Pipp]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan (Franc) Pirc]] (1901-1991) * [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929-2006) * [[Borut Pirc]] * [[Ivo Pirc]] (1891-1967) *[[Nasta Pirc Delak]] (1925-2023) *[[Tomaž Pirc]] (1813-1880) * [[Bojan Pirkmajer]] * [[Sergej Pirkmajer]] * [[Nina Pirnat]] * [[Vladimir Pirnat]] * [[Zvezdan Pirtošek]] * [[Andrej Pišec]] (* [[1956]]) * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Vaclav Pišot]] * [[Venčeslav Pišot]] * [[Tomo Pitamic]] * [[Gregor Pivec]] * [[Jože Pižem]] ? *[[Albin Plahuta]] * [[Franci Planinšek]] * [[Tanja Planinšek Ručigaj]] * [[Ivo Planinšič]] * [[Janez Plečnik]] * [[Josip Plenčič]] * [[Marko Anton Plenčič]] * [[Aleš Pleskovič]] * [[Alojz Pleskovič]] * [[Stojan Plesničar]] *Velebita [[Plesničar]] ([[Vela Tuma]]) * [[Drago Plešivčnik]] * [[Franc Pleško]] * [[Miro Pleterski|Miro(slav) Pleterski]] (1916-2003) * [[Tom Ploj]] ([[1968]]–[[2009]]) * [[Štefan Plut]] (1928-2016) *James Raymond Pluth *[[Bojan Pochyla]] * [[Janez Podboj]] * [[Jernej Podboj]] * [[Simon Podnar]] * [[Tomaž Podnar]] * [[Janez Podobnik]] * [[Rafael Podobnik]]? *[[Božana Podrumac]] * [[Anton Pogačnik]] (1829-1900) * [[Bogica Pogačnik]] * [[Jožef Pogačnik (zdravnik)|Jožef Pogačnik]] * [[Jurij Žiga Pogačnik]] * [[Tomaž Pogačnik]] * [[Gregor Poglajen]] * [[Edvard Pohar]] * [[Maks Pohar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Dražigost Pokorn]] * [[Marko Pokorn]] * [[Mirko Pokorn]] * [[Vilma Pokorn]] * [[Janja Polanec Černoša]] * [[Janez Poles]]* * [[Mario Poljak]] * [[Rado Poljanšek]] * [[Silva Poljšak]] * *[[Zoran Poljšak]] (1919-92) * [[Borut Pompe]] * [[Janko Pompe]] * [[Marja Pompe]] * [[Vera Pompe Kirn]] * [[Draženka Pongrac Barlovič]] * [[Mario Ponikvar]] *[[Rafael Ponikvar]] (st./ml.) * [[Antonija Poplas Susič]] * [[Janko Popovič]] * [[Mara Popović]] * [[Pavel Poredoš]] * [[Peter Poredoš]] *[[Ciril Porekar]] - Humski * [[Miran Porenta]] * [[Teodor Posteli]] ([[Teodor Postelj|Teodor Postelj)]] * [[Franc Postič]] *[[Sandi Poteko]] * * [[Igor Potočnik (stomatolog)]] * [[Iztok Potočnik]] *[[Marko Potočnik]] * [[Josip Potrata|Josip (Jože) Potrata]] * [[Jože Potrč]] * [[Stojan Potrč]] * [[Aleksander Poznik]] * [[Jože Požun]] * [[Sabina Praprotnik]] (1898-1986) * [[Alojzij Praunseis]] * [[Igor Praznik]] * [[Andreja Pražnikar]]* * [[Janko Predan]] * [[Marjan Predan]] * [[Edo Predanič]] (1917-64) * [[Peter Pregelj]] * ([[Friderik Pregl]]) * [[Matija Prelog]] *[[Irena Preložnik Zupan]] * * [[Marjan Premik]] * [[Vladimir Premoru]]* * [[Tanja Premru Sršen]] * [[Borut Prestor]] * [[Metka Prešern Štrukelj]] *[[Janja Pretnar Oblak]] * [[Slavko Prevec]] * [[Tine Prevec|Tine S. Prevec]] * [[Franc Prezelj]] * [[Janez Preželj]] * [[Anton Prijatelj]] * [[Maja Primic Žakelj]] * [[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (* 1944) * [[Janez Primožič (zdravnik)|Janez Primožič]] (* 1953) * [[Janez Prinčič]] * [[Josip Prodan]] * [[Marjan Prodan]] * [[Luka Prodnik]]* * [[Matija Pucher]] * [[Pavla Pukl]] *[[Ludvik Puklavec (zdravnik)]] * [[Borut Pust]] * Stanko Pušenjak (1895-1965) * [[Stanko Pušenjak]]* * [[Friderik Pušnik]]* == Q == * [[Janez Pavel Qualiza]] == R == *[[Alenka Radšel Medvešček]] *[[Anja Radše|Anja Radšel]] * [[Franjo Radšel]] * [[Peter Radšel]] *[[Zora Radšel Burger]] *[[Danica Rainer]] (r. [[Marinček]]) * [[Srečko Rainer]] *Ivan Raišp * [[Ivo Raišp]] * [[Mirjana Rajer]] * //[[Bogomir Rajh]]// (*1945) *[[Amand Rak]] *[[Rasta Rakar Radešček]] * [[Stelio Rakar]] * [[Jožef Rakež]] * [[Peter Rakovec]] * [[Slavko Rakovec]] (st./ml.) * [[Ivo Rakuljić-Zelov]] (1899-1994) * [[Ana Ramovš]] * [[Adolf Ramšak]] * [[Marija Ramšak]] * [[Jožef Rant|Jože(f) Rant]] * [[Josip Rapotec]] * [[Božena Ravnihar]] * [[Čedomir Ravnik]] * [[Igor M. Ravnik]] * [[Janez Ravnik]]* * [[Ludvik Ravnik]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Adolf Razlag]] *[[Martin Razpet]] (1826-1888) * [[Jakob Rebernik]] * [[Jelka Reberšek Gorišek]] * [[Frank Rebeušek]]/[[Franc Rebevšek]]? * [[Janez Rebol]]* * [[Franc Rebula]] * [[Dušan Reja]] * [[Izidor Reja]] * [[Jana Rejc Marko]] *[[Metoda Rejc Novak]] * * [[Milan Reljič]] * * [[Miran Rems]] * [[Janez Remškar]] * [[Zlata Remškar]]* * [[Zvonka Rener Primec]] * [[Dušan Repovš (zdravnik)|Dušan Repovš]] (1928-2022) * [[Alenka Repše Fokter]] * [[Stane Repše]] *[[Samo Ribarič]] * [[Martina Ribič Pucelj]] * [[Marko Rifel]] * * [[Igor Rigler]] * [[Leopold Rijavec]]? *[[Aleksander Rjazancev]] * [[Hugon Robič]] * [[Andrej Robida]] * [[Ivan Robida]] * [[Jože Robida]] * [[Matjaž Rode]] * [[Mirela Rode]] * [[Primož Rode]] * [[Marija Rogar]] *[[Mirjam Rogl Butina]]* * [[Alojz Rojc]] *[[Vida Rojc]] (s. Justina) * [[Alojz Rojnik]] * [[Barbara Rojnik]] * [[Bojan Rok]] * [[Zlatko Roškar]]* * [http://www.galenia.si/zdravstvena-ekipa Danica Rotar-Pavlič] * [[Ana Rotdajč]] * [[Lojze Rot]]? * [[Uroš Rot]] * [[Danica Rotar Pavlič]] * * [[Žiga Rotar]] * [[Nada Rotovnik Kozjek]] * [[Tomaž Rott]] * [[Aleksander Rotter]] * [[Aleš Rozman]] * [[Blaž Rozman]] * [[Ciril Rozman]] * [[Marjan Rozman]] * [[Sanja Rozman]] * [[Anamarija Rožič Hristovski|Anamarija Rožič -Hristovski]] * [[Primož Rožman]] * [[Mojca Rožič]] *[[Ivo I. Rudolf]] * [[Zvonimir Rudolf]] * [[Dean Rumpf]] * [[Petra Rupar]] * [[Marjan Rupnik]] * [[Borut Rus]] * [[Igor Rus]] * [[Mavricij Rus]] (1879–1977) * [[Rina Rus]]* * [[Stanislava Rus]] (1916-1963) * [[Vika Rus Vaupot]] * [[Branko Rustja]] * [[Karel Rutar]] * [[Srečko Rutar]] (*1940) * [[Veronika Rutar Gorišek]] == S == * [[Franc Sadar]] *[[Nikolaj Sadnikar|Nikolaj - Niko Sadnikar]] * [[Julij Saje]] * [[Alemka Saks]] (1929-2019) *[[Bogdan Saksida]] (1939-2021) * [[Santorio Santorio]] * [[Jože Satler]] * [[Vasa Savić]] * [[Baldomir Savinšek]] * [[Luka Savnik]] * [[Dunja Savnik Winkler]] * [[Roman Scagnetti]]? * [[Karin Schara]] * [[Franc Schiffer]] * [[Ulrik Schmidt]] * [[Jernej Schober]] * [[Konstantin Jožef Schrott]] * [[Anton Schwab (1868 - 1938)|Anton Schwab]] * [[Giovanni Antonio Scopoli]] * [[Franc Nikolaj Sedej]] * [[Rajko Sedej]] * [[Tomaž Franc Sedej]] * [[Mileva Sedlaček Novak]] * [[Danuška Sedlar]] (1913-85) *[[Vladimir Sekavčnik]] ? * [[Jože Sekolec]] * [[Majda Selevšek]]* * [[Marija Seljak]]* * [[Katja Seme]] * [[Danijela Semenič]] *[[Miljan Senčar]] * [[Mojca Senčar]] *[[Sabina Senčar]] * [[Vladimir Senekovič]] * [[Boža Sernec Logar|Bož(en)a Sernec Logar]] * [[Jurij Sernec]] *[[Dalja Sever Jurca]] *[[Ecijo Sever]]* *[[Matjaž Sever]] *[[Srdan Sevnik]]* * [[Rado Sfiligoj|Rado (Konrad) Sfiligoj]] * [[Gabrijela Simetinger]] *[[Jožica Simonič Kunej]] * [[Filip Simoniti]] * [[Jurij Simoniti]] * [[Lojze Simoniti]] * [[Andreja Sinkovič]] * [[Uroš Skalerič]] * [[Bogo Skalicky]] *[[Marjan Skalicky]]? *[[Božena Skalicky Kuhelj]] *[[Zdenka Skalicky Čebin]] * [[Bogomir Skerget|Bogo(mir) Skerget]] * [[Meta Skerget]] (Škarja) * [[Dušan Sket]] *[[Alenka Sketelj]]* *[[Janez Sketelj]] * [[Milko Skofic]] (mož Gine Lolobrigide) * [[Pavel Skok]] (* [[1959]]) * [[Aleksandra Skralovnik]]-Štern * [[Aleš Skvarča]] * [[Herman Slokan|Herman (Zmago) Slokan]] * [[Mario Slokan]] * * [[Tanja Slokar]]''*'' * [[Janez Sluga]] * [[Franjo Smerdu]] * [[Josip Dušan Smodej]] *[[Ludvik Smrekar]] *[[Nataša Smerkar]] * [[Anica Smrkolj]] ([[1951]]–[[1995]]) * [[Špela Smrkolj]] *[[Tomaž Smrkolj]]* * [[Vladimir Smrkolj]] * [[Erika Snoj Cvetko]] * [[Darinka Soban]] * [[Maja Sočan]] * [[Valentin Sojar]] *[[Mihael Sok]] *[[Tanja Soklič Košak]] *[[Anton Sonc]] *[[Elza Soss]] (1889-1970) *[[Aneta Sotirovska Šalamon]] * [[Borut Sotošek]] * [[Sonja Sovdat Banič]] * [[Borut Spacal]] * [[Janez Spindler]] * [[Alenka Spindler Vesel]] * [[Matjaž Splichal]] * [[Franc Srakar]] * [[Tinkara Srnovršnik]] *[[Valentina Sršen]] (r. [[Hribovšek]]) *[[Marko Stanonik]]? * [[Lovro Stanovnik]]? * [[Mateja Starbek Zorko]] * [[Franc Starc]] * [[Milan Starc]] * [[Šarolta Starc]] * [[Radovan Starc]] * [[Tone Starc]] * [[Vito Starc]] * [[Andrej Stare]] * [[Jože Stare]] * [[Zlatan Stare]] * [[Jurij Starovašnik]] * [[Marjan Stegnar]] * [[Marjan Steinbach]]* *Franc Steinfelser *Apolonija (Polonca) Steinmann (1947-2022) *Jurij Stekar *[[Alojz Stepančič]] *[[Stane Stergar]] * [[Marko Sterle]] * [[Dimitrij Stiasny]] * [[Vladimir Stiasny]] * [[Branka Stirn Kranjc]] * [[Jurij Stojan]]* * [[Josip Stojc]] (1877-1926) * [[Rasto Stok]]* * [[Gorazd B. Stokin]] * [[Bogdan Stopar]] * [[Rok Stopar]] * [[Tatjana Stopar Pintarič]] *[[Darija Mateja Strah]]* * [[Josip Strašek]] * [[Stanislava Straus Bračko]] * [[Štefan Stražiščar]] ([[1942]]–[[1983]]) * [[Alenka Strdin Košir]] * [[Klemen Stražar]]* * [[Branka Stražišar]]* * [[Katja Stražiščar]], psihiatrinja in otroška zdravnica, vodja šolske ambulante Vič in na Metelkovi * [[Štefan Stražiščar|Štefan Stražiščar*]] * [[Alenka Strdin Košir]]* *[[Albin Stritar|Albin (Bine) Stritar]] * [[Franc Strle]] * [[Stane Strnad]] * [[Stanko Strnad]] * [[Valerija Strnad]] (1880–1961) * [[Primož Strojan]] * [[Margareta Strojan Fležar]] * [[Tadej Strojnik]]* * [[Jože Stropnik]] * [[Zlata Stropnik Črepinko]] * [[Tadej Strojnik]] * [[Marija Stucin]] * [[Daša Stupica]] * [[Andreja Suhadolc Pipp]]* * [[Edvin Suher]] (1894-1990) * [[Alojzij Slavko Sušin]] * [[Janko Sušnik]] * [[Nina Suvorov Gregorič]] * [[Franc Svenšek|Franc Svenšek *]] * [[Franc Svete]] *([[Saša Svetina]]) *[[Petra Svetina Šorli]]* * [[Lea Svetlič Pleiweis]] * [[Marjan Svetlič]] ==Š== * [[Rafael Šabec]] * [[Špela Šalamon]] * [[Branko Šalamun]] * [[Zdenko Šalda]] * [[Zvonko Šalda]] (1920-93) * [[Jože Šamu]] * [[Lucija Šarc]]* * [[Tomislav Šarenac]] * * [[Marta Šavelj]] * [[Tone Šavelj]] *[[Edvard Šavnik]] *[[Karel Šavnik starejši]]? * [[Leo Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] (1882-1924) * [[Rajmond Šavrin]] * [[Viljem Ščuka]] * [[Marija Ščuka]] (por. Kerže) * [[Alojzij Šef]] *[[Marjan Šef]] * [[Saša Šega Jazbec]] * [[Ruža Šegedin]] * [[Vekoslav Šekoranja]] * [[Maja Šereg Bahar]] * [[Alfred Šerko]] ([[1879]]–[[1938]]) * ([[Alfred Šerko (1910-1948)|Alfred Šerko]] [[1910]]–[[1948]]) * [[Alfred Šerko (1946-)|Alfred Šerko]] (* [[1946]]) * [[Darja Šervicl Kuchler]] *[[Andrej Šikovec]] *[[Milan Šilc]] *[[Tatjana Šilc]] * [[Tomaž Šiler]] *[[Sonja Šinigoj Cijan]] * [[Amalija Šimec]] (1893-1960) * [[Matjaž Šinkovec (zdravnik)|Matjaž Šinkovec]] (1955) * [[Anton Širca]] (1925-1996) * [[Dušan Šircelj]] *[[Albin Šivic]] * [[Zina Šivic]] * * [[Meta Škarja-Skerget]] * [[Olga Škerbic]] Kerstein * [[Vladimir Škerlak]] * [[Alenka Šket Kontestabile]] * [[Boris Škofic]]* * [[Boga Škrinjar Neřima]] * [[Edo Šlajmer]] * [[Vesna Šlajpah]]** * [[Alojz Šmid]]* * [[Janez Šmid]] * [[Lojze Šmid]] * [[Tomaž Šmigoc]]* * [[Jože Šnajder]]* * [[Štefan Šobar]] * [[Matjaž Šolinc]]* * [[Jurij Šorli]] * [[Stevan Šoškić]] * [[Maja Šoštarič]] * [[Avgust Špacapan (zdravnik)|Avgust Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Karel Šparaš]] * [[Jurij Matija Šporer]] * [[Borut Štabuc]] * [[Dušan Štajer]] * [[Iztok Štamfelj]] *([[Andrija Štampar]]- Hrvat) * [[Branko Štangl]] * [[Martin Štefančič]] * [[Borut Štefanič]] *[[Andreja Štelcar]] * [[Srečko Štepec]] * [[Ana Štern]] * * [[Draga Štiblar Martinčič]] * [[Andreja Štolfa Gruntar]] * [[Veruša Štolfa]] * [[Zdravko Štor]] * [[Stana Štraus]]* * [[Martin Štrucl]] * [[Bojan Štrus]]* * [[Alojz Štrukelj]] * [[Milan Štrukelj]] (1928-2025) * [[Tadeja Štrumbelj]] * [[Marija Štucin]] *[[Dominik Štular]] * *[[Peter Štular]] * * [[Tomaž Štupnik]] * * [[Maja Šturm]] * [[Branko Šubic]] * [[Ciril Šubic]] * [[Tjaša Šubic]] * [[Zlatko Šubinski]]* *[[Hinko Šuklje]] * [[Dušan Šuput]] * [[Miloš Šurlan]] * [[Zvonimir Šusteršič]] * [[Stanislav Šuškovič]] * [http://www.mf.uni-lj.si/kdm Igor Švab] * [[Matija Švagan]]* * [[Drago Švajger]] (1898-1989) * [[Viktor Švigelj]] == T == * [[Ludvik Tabor]] * [[Špela Tadel Kocjančič]] *[[Iztok Takač]]* * [[Lea Talanyi Pfeifer]] (1927-2026) * [[Danilo Tavčar]] * [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]] *[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar (zdravnik)]] * [[Stanko Tavčar]] * [[Andreja Tekauc Golob]] * [[Bogdan Tekavčič|Bogdan (Karel) Tekavčič]] * [[Igor Tekavčič|Igor (Bogdan) Tekavčič]] *[[Manca Tekavčič Pompe]] * [[Bojan Tepeš]] * [[Filip Terč]] * [[Marjeta Terčelj Zorman]] * [[Tomaž Terčon]]* * [[Nenad Terzić]]* * [[Metka Teržan]] * [[Janez Testen]] * [[Erih Tetičkovič]] * [[Josip Tičar]] (1875-1946) * [[Štefan Tisel]] * [[Vesna Tlaker]] * [[Mirjana Todorović Guid]] * [[Peter Tomanovič]] * [[Iztok Tomazin]] * [[Tomaž Tomazin]] (18. stol.: tudi dr. filozofije) * [[Tomaž Tomaževič]] * [[Aleš Tomažič]]* * [[Anton Tomažič]] (1948) * [[Danilo Tomažič]] * [[Dušan Tomažič]] * [[Janez Tomažič]] * [[Marjeta Tomažič]] * [[Tomaž Tomažič]]* *[[Lija Tomažič Novak]] *[[Viktorija Tomič]] *[[Uroš Tominc]] * [[Viktor Tominšek]] * [[Matija Tomšič]] * [[Pavel Tomšič]] *[[Martin Tonin]] * [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Matevž Topolovec]] * [[Ljubo Toš]] * [[Lučka Toš]] * [[Mirko Toš]] (1931-2018) * [[Martin Toth]] * [[Andrej Trampuž]] * [[Lea Trampuž|Lea (Ozimič) Trampuž]] * [[Vladimir Trampuž]] * [[Ludvik Travnik]] * [[Alenka Trček]] *Anton Trček * [[Rihard Trebše]] * [[Katarina Trebušak Podkrajšek]] * [[Nadja Triller]] * [[Jože Trontelj]] (1939-2013) * [[Alenka Trop Skaza]] * [[Maja Trošt]] * [[Blaž Trotovšek]] *[[Jože Trstenjak]] * [[Uroš Tršan]] (1926-1969) * [[Bojan Tršinar]] (1946-2022) * [[Primož Trunk]]* * [[Aleksander Trušnovič|Aleksander (Rudolf) Trušnovič]] (1893-1954) * [[Nataša Tul]] Manđić * [[Vela Tuma]] (''Velebita'' [[Plesničar]]) * [[Matjaž Turel]] * [[Alojz Turk, zdravnik]] * [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]] * [[Rajko Turk]] * [[Rudi Turk]] * [[Zmago Turk]] * [[Ivan Turšič (zdravnik)|Ivan Turšič]] (1869-1922) *Anton Tušar *Janez Tušar *[[Mihael Tušek]] (1803-1843) == U == * [[Sibila Unuk]]* * [[Jožef Urbaczek|Jožef (Josef) Urbaczek]] * [[Mojca Urbančič]] * [[Ruža Urbančič]] * [[Stane Urbančič]] * [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch (r. na Dunaju) * [[Vilma Urbančič Rovan]] * [[Franc Urlep]] * [[Branko Uršič]]* * [[Metka Uršič Gostinčar]] * [[Marjetka Uršič Vrščaj]] * [[Tomaž Uršič]] * * [[Jurij Us]] * * [[Marija Us Krašovec]] ==V== * [[Franc Vajd]] ? * [[Serafin Vakselj]] * [[Alfred Valenta]] * [[Alojzij Valenta]] * [[Jožef Valentinčič]] * [[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900-1965) * [[Ivo Valič]] * [[Viktor Valič]] * [[Valerija Valjavec]] (1889–1981) *[[Marlenka Vardjan]] * [[Štefan Varga]] * [[Bogomil Vargazon]] * [[Nevenka Vargazon Knaflič]] * [[Bojan Varl]] * [[Ljudevit Vasič|Ljudevit (Ljudovik) Vasič]] * [[Evgen Vavken]] (1927-2007) * [[Marija Vegelj Pirc]] * [[Marija Velepič]] (1928-2021) * [[Milivoj Veličković Perat]] * [[Tine Velikonja]] * [[Dragica Vendramin]] (1922-2014) * [[Rok Vengust]] * [[Vilibald Vengust]] * [[Emil Vengušt]] * [[Mirko Vengušt]] * [[Barbara Venier]] * [[Nikolaj Venier]] * [[Gregor Veninšek]] *([[David Verbec]]) *([[Janez Verbic]]) *[[Marčel Verč]] *([[Hieronim Vergerij]]) * [[Jože Verlič]] * [[Franc Verovnik]] *[[Karel Vesel]] (1808-1863) *([[Borut Veselko]]) * [[Matjaž Veselko]] * [[Jelka Vesenjak Hirjan]] *[[Aleš Vesnaver]]* * [[Viktor Videčnik]] * [[Jože Videnšek]] *[[Dušan Vidmar]] * [[Ivan Vidmar (zdravnik)]] * [[Jerneja Vidmar]]* *Jože Vidmar * [[Ludvik Vidmar]] * [[Vinko Vidmar (stomatolog)]] * [[Damjan Vidovič]] (* [[1973]]) *[[Nataša Vidovič Valentinčič]] * [[Draško Vilfan]] * [[Franc Vindišar]] * [[Mateja Vintar Spreitzer]] * [[Neli Vintar]] * [[Franc Virant]]* * [[Zlata Visenjak]]* * [[Franjo Vizjak]] * [[Uroš Vizjak]] * [[Veljko Vlaisavljević]] * [[Brane Vladikovič]] * [[Vilma Vlaj]] * [[Miha Vodičar (zdravnik)|Miha Vodičar]]* * [[Janez Vodiškar]]* * [[Nado Vodopija]] * [[Boris Vodopivec]] * [[Ana Lina Vodušek]] * [[David Božidar Vodušek|David B. Vodušek]] * [[Gorazd Voga]] * [[Gregor Voglar]] * [[Zlatko Voglar]] * [[Andrej Vogler]] * [[Matjaž Vogrin]] * [[Minca Voje]] * [[Vladimir Vojska]] * [[Branko Volavšek]] * [[Josip Volavšek]] * [[Metka Volavšek]] * [[Viktor Volčjak]] * [[Božidar Voljč]] * [[Vladimir Volovšek]] * [[Drago Vončina]] * [[Jasna Vončina]] * [[Marija Vončina Kuralt]]* * [[Niko Vončina]]* * [[Matjaž Voršič]]* * Irina Vostrueva * [[Josip Vošnjak]] * [[Tomaž Vovko]] * [[Domen Vozel]]* * [[Marjan Vozelj]] * [[David Vozlič]] * * [[Erik Vrabič]] * [[Mira Vrabič]] * [[Andrej Vranič]] * [[Olga Vraspir-Porenta]] * [[Vitomir Vrbič|Vito(mir) Vrbič]] * [[Vekoslav Vrbnjak|Vekoslav (Slavko) Vrbnjak]] * [[Janez Vrbošek]]** * [[Viljem Vrbošek]] * [[Ciril Vreča]] * Nino Vreča * [[Bojan Vrečer]]* * [[Milena Vrenk Jerše]]* * [[France Vrevc]] * [[Janez Vrhovec (zdravnik)]] * [[Janko Vrhovec]] *[[Dušan Vrščaj]] * [[Eda Vrtačnik Bokal]] /[[Eda Bokal Vrtačnik]] * [[Bojan Vrtovec]] * [[Bojan Vrtovec ml.]] (1972-2025) * [[Dominik Vrtovec]] * [[Josip Vrtovec]] * [[Jože Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec ml.]] * [[Vesna Vrtovec]] *[[Štefan Vučak]] * [[Ljubica Vučetić Zavrnik]] * [[Marko Vudrag]] * [[Miroslav Vuga]] *[[Radojka Vuga]] * [[Vanja Vuga]] * [[Vidojka Vuga]] (r. Majcen) * [[Velimir Vulikić]] * [[Mira Vurnik Žumer]] ==W== * [[Jožica Wagner Kovačec]] (* [[1965]]) * [[Joseph Wattmann]] (avstrij., tudi v Lj) *Emil Watzke *[[Barbara Weibl]] *[[Vlado Weingerl]] *[[Egidij Welponer]] (1849-1933, Ts) *[[Miha Weiss]] *([[Anton Wernig]]) *[[Vladimir Wolf]] *[[Ivana Wostner Kološa]] == Z == * [[Vesna Zadnik]] * [[Zvezda Zadnik]] * [[Jože Zadravec]] *[[Lorna Zadravec Zaletel]] *[[Niko Zagode]] *[[Pavel Zagode]] *[[Jana Zajc]] * [[Jadranka Zajc-Satler]] * [[Stane Zajc]] *[[Janez (Ivan) Zajec]] *[[Tine Zajec]] * [[Jožef Zajiček]] *[[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]] * [[Lijana Zaletel Kragelj]] * [[Jelka Zaletel]] * [[Alojz Zalokar]] * [[Ana Zalokar]] * [[Jurij Zalokar]] *[[Nataša Zalokar]] *[[Tatjana Zalokar]] *[[Ljuba Založnik Neudauer]] * [[Maks Zalta]] * [[Maruša Zamorano]] * [[Tomo Zarnik]] * [[Herbert Zaveršnik]] * [[Dušan Zavrnik]] * [[Gorazd Zavrnik]] * [[Oldrih Zavrnik|Oldri(c)h Zavrnik]] * [[Vesna Zavrnik]] * [[Franja Završnik]] * [[Jernej Završnik]] * [[Franjo Zdravič]] * [[Mario Zdravlič]] *[[Gregor Zemljič]] * [[Krištof Zevnik]] * [[Ivan Zhuber]] * [[Janez Zidar]]* *[[Nina Zidar]]? * [[Ivo Zidarič]] * [[Mihaela Zidarn]]* * [[Gregor Ziherl]]* * [[Kristina Ziherl]] * * [[Marjeta Zorc]] (* [[1947]]) * [[Ruda Zorc Pleskovič]] * [[Thomas Zorc]] * [[Peter Zorčič]] * [[Majda Zorec Karlovšek]] * [[Anton Zorko (zdravnik)|Anton Zorko]] * [[Martin Zorko]] * Tatjana Zorko (1955) * [[Alojz Zorn]] * *[[Branko Zorn]] * * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-_Sluzba_za_rehabilitacijo_bolnikov_z_misicnimi_in_zivcno_misicnimi_boleznimi/ Anton Zupan] * [[Ciril Zupan]] * [[Igor Zupan]] * [[Jelka Zupan]] * [[Matija Zupan]] * * [[Rudi Zupan]] * [[Franc Zupanc]] * [[Oskar Zupanc]] *[[Tomaž Zupanc]] *[[David Zupančič]]* * [[Stane Zupančič]]* * [[Živa Zupančič]] * [[Sanja Zupanič Mali]]* * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Emerik Zver]]? * [[Samo Zver]] * [[Matjaž Zwitter]] == Ž == * [[Janez Mihael Žagar]] * [[Alenka Žagar Slana]] * [[Anton Žajdela]] * [[France Žajdela]] * [[Janko Žajdela]] * [[Zvone Žajdela]] *[[Bojan Žakelj]] *[[Tone Žakelj (zdravnik)|Tone Žakelj]] * [[Vladimir Žakelj]] * [[Jurij Žargi]]* * [[Miha Žargi]] * [[Radoslav Žargi]] * [[Aleksij Žbona]] *[[Ivan Žebeljan]] *[[Zoltan Žekš]] * [[Tone Žel]] * [[Vesna Železnik]] * * [[Vinko Železnikar]] * [[Aleš Žemva]] * [[Božena Žen Boh]] *[[Danijel Žeronder]] * [[Božo Žerovec]] * [[Janez Žgajnar (zdravnik)]] *[[Darko Žiberna]] *[[Ivanka Žigon]] *[[Andrej Žist]]* * [[Jože Žitnik]] * [[Gordana Živčec Kalan]] * [[Maja Živec Turk]] * [[Stanko Živec]] * [[Maja Živec Kozlevčar]] * [[Marko Živin]]? * [[Felice Žiža]] * [[Peter Žiža]] * [[Bogomir Žižek]]* * [[David Žižek]] * [[Franc Žižek]]* (1839-1926) * [[Marko Žličar]] * [[Andrej Žmavc (zdravnik)]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Marija Žnidaršič]] * [[Tjaša Žohar Čretnik]] * [[Milan Žumer]] *Alojz Žuntar ? *Ivan Žuntar ? * [[Milan Žuntar]] * [[Anton Žunter]] * [[Anka Župan Prelesnik]]* * [[Andrej O. Župančič]] * [[Jasna Župančič-Kmet]] *[[Avgust Župevc]] * [[Vladimir Žura]] *[[Ivan Žuran]] * [[Silva Žužek]] * [[Terezija Žužek]] * [[Bojana Žvan]] * [[Franc Žvanut]] * [[Stanko Žvokelj]] {{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zdravniki]] [[kategorija:Slovenski zdravniki|*]] dwhgdwy483qq5amooyqg1sntb6pcz16 Seznam slovenskih misijonarjev 0 73198 6759248 6757396 2026-10-01T12:55:10Z ~2026-44996-51 264415 /* F */ 6759248 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]]''' (katoliških) '''[[misijonar]]jev.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} Seznam vsebuje slovenske '''katoliške misijonarje'''; '''''protestantsko misijonarstvo''' na Slovenskem: (povzeto po Enciklopediji Slovenije): V 19. st. je začela delovati protestantska Britanska in inozemska biblijska družba (ustanovljena 1804 v Londonu), katere namen je bil širiti Sveto pismo med vse narode, zato je tudi v Sloveniji poiskala zanj prevajalce (J. Stritar), ga natisnila in širila med Slovence. V letih 1904-22 je v Ljubljani stalno živel češki misijonar [[Antonín Chráska]], ki je ob pomoči londonske biblične družbe v slovenščino prevedel in 1914 izdal mdr. celotno Sveto pismo. V letih 1922-38 je v St. Andräju blizu Beljaka na Koroškem delovala ob podpori švicarskih in škotskih protestantov Biblična šola, ki je pripravljala misijonarje za južno in vzhodno Evropo. V njej so se šolali in pozneje kot misijonarji delali v slovenskih protestantskih cerkvah Vekoslav Korošec, Andrej Thaler, Rudi Brezovnik, Štefan Jonaš in Zoltan Kerčmar.'' ''Slovenski protestantski pastorji so (bili) misijonarsko dejavni v nekaj evropskih deželah, mdr. Vlado Deutsch, Ludvik Ullen v Zagrebu, Viktor Andrejek v Švici; Mihael in Peter Kuzmič sta misijonarsko obiskovala druge celine; v letih 1962-79 je v [[Liberija|Liberiji]] delala misijonarka [[Vilma Stolz]].'' == A == *[[Janez Abram (redovnik)|Janez (Venceslav) Abram]] (1897–1938), [[Bolgarija]] * [[Luka Abram|Luka (Leon) Abram]] (1863–1931), [[Turčija]] *[[Jože Adamič]] (*1957) (Argentina), [[Madagaskar]] *[[Janez Ambrožič|Janez (Jozafat) Ambrožič]] (1903–1970), [[Bližnji vzhod]] ([[Egipt]], [[Sveta dežela]]) - "korni škof" * [[Andrej Andolšek (misijonar)|Andrej Andolšek]] (1827–1882), [[Severna Amerika]] *[[Jože Andolšek]] (*1951), [[Kenija]], [[Etiopija]] (salezijanski duhovnik, vzgojitelj v Celovcu...) *[[Ljudmila Anžič]] (*1970), [[Kambodža]], [[Samoa]] *[[Alenka Arko (teologinja)]] (*1966) ([[Rusija]] in [[Srednja Azija]]/[[Kazahstan]]) *[[Engelhard Avbelj]], [[Kitajska]] (od 1902) == B == * [[Ivan Bajec]] (*1949), [[Slonokoščena obala]] * [[Pavel Bajec]] (*1951), [[Slonokoščena obala]] *[[Veronika Bakan]] (1905–2002), [[Ekvador]] * [[Friderik Baraga]] (1797–1868), [[Severna Amerika]] - apostolski vikar in škof * [[Aleš Benigar|Aleš (Aleksa) Benigar]] (1893–1988), [[Kitajska]], [[Japonska]] (Slovenec, rojen v Zagrebu; frančiškan, Božji služabnik) * [[Pavel Bernik]] (1917–2000), [[Indija]] *[[Gregor Bizjak]], Afrika ([[Egipt]]) *[[Marko Blasutig]] (1914–1990), [[Kitajska]], [[Tajska]] (Italija-Beneški Slovenec) *[[Stanko Boljka]] (1921–2014), Tunis, Španija, [[Argentina]], Paragvaj, Ekvador, Kanada, Čile ... *[[Rudi Borštnik|Rudi Borštnik]] (1923–2021), [[Albanija]] (Španija; salezijanski inšpektor v Sloveniji; deloval, umrl in pokopan v Skadru) * [[Janez Mansuet Božič|Janez Mansuet]] (Andrej) [[Božič (priimek)|Božič]] (1928–2007), [[Brazilija]] *[[Jožef Briginel]] (18. stoletje), [[Argentina]], [[Paragvaj]] *[[Metod Brlek]] (1926–2013) [[Izrael]] ([[Jeruzalem]]/[[Sveta dežela]]) *[[Frančišek (Franc) Buh]] (1928–2011), [[Madagaskar]] * [[Jožef Frančišek Buh]] (1833–1923), [[Severna Amerika]] *[[Anka Burger|An(k)a Burger]] (*1950), [[Burundi]], [[Ruanda]] *[[Štefan Burja]] (1937–?), [[Kenija]] == C == * [[Ivan Cigan]] (1909–1944), [[Indija]] * [[Stanislav Cikanek]] (*1943), [[Madagaskar]], [[Brazilija]], [[Velika Britanija]] * [[Ignac Cirheimb]] (1703–1773), [[Paragvaj]] * [[Frančiška Cucek]] (1911–?), [[Egipt]] * [[Jože Cukale]] (1915–1999), [[Indija]] * [[Antonija Cvetko]] (1913–2015), ZDA == Č == *[[Adolf Ivan Čadež]] (1871–1948), [[Egipt]], [[Carigrad]], [[Sveta dežela]] *[[Jožef Časl]], [[Kitajska]] *[[Ivan Čebul|Janez Čebul(j)]] (1832–1898), [[Severna Amerika]] * [[Bernard Čeferin]] (1628–1679), [[Dalmacija]], otoki *Ivo Čerček ml. (*1972) (laiški) * [[Krištof Černe]] (1746–1793), [[Egipt]], [[Jemen]] *[[Marija Serafina Černe]] (1908–1977), [[Paragvaj]], [[Argentina]] *[[Serafina Černe]], [[Slonokoščena obala]] *[[Silvester Česnik]] (1941–2006), [[Madagaskar]], nato Francija *[[Barbara Čuk]], [[Mehika]] *Emil Čuk (1922- ?) (Italija), [[Tanzanija]] == D == * [[Hugo Delčnjak]] (1938–2019), [[Togo]], [[Srednjeafriška republika]]; [[Venezuela]], [[Francoska Gvajana]] * [[Lojze Demšar]] (1909–1974), [[Indija]] * [[Bernard Distel]] (1623–1660), [[Isfahan]], [[Kitajska]] *[[Polona Dominik]], [[Kenija]], [[Etiopija]] (laiška) *[[Martin Dovjak]] (1821–1854), [[Sudan]] * [[Franc Ksaver Drenik]] (1732–1780), [[Kolumbija]], [[Hispaniola]] ([[Dominikanska republika]]) * [[Emanuel Jožef Drevenšek]] (1869–1897), [[Južna Afrika]] ([[Natal]], [[Namibija]]) *[[Mihael Drevenšek|Miha(el) Drevenšek]] (1946–2011), [[Zambija]] * [[France Drobnič]] (1902–1963), [[Indija]] == E == * [[Filip Jakob Erlah]] (1839–1894), [[Severna Amerika]] *[[Volbenk Inocenc Erberg]] (1694–1766?), [[Urugvaj]], [[Paragvaj]] * [[Janez Ehrlich]] (1910–1978), [[Indija]] * [[Gabrijela Ehrlich]] (1916– ?), [[Indija]], [[Gana]], [[Nemčija]], [[Etiopija]] (zdravnica, laiška) * [[Martin Ehrlich]] (v Jeruzalemu 1902-10) == F == *[[Boris Femc]] (1914–2001) ([[Ekvador]]) *[[Katarina Ferjančič]], [[Zambija]] (laiška) *[[Uršula Fink]] (+ 1959), [[Indija]] *[[Frančiška Flajšman]] (1920–2012), [[Paragvaj]] *[[Lucijana Forte|Lucijana (Frančiška) Forte]] (1916–2010), [[Turčija]] *[[Emanuela Fras]], Slonokoščena obala == G == *[[Rok Gajšek]] (*1943), [[Madagaskar]] *[[Jože Geder]], [[Kitajska]], [[Hongkong]] *[[Vida Gerkman]] (*1946), [[Ruanda]], [[Albanija]] *[[Ivan Germek]] (1906–1976), [[Indija]] *[[Andreja Godnič]] (*1971), [[Peru]], [[Venezuela]] *[[Silverija Gogala]] (1915–?), [[Egipt]] *[[Ildefonza Grabar]], [[Slonokoščena obala]] *[[Tone Grm]], [[Mozambik]] *[[Jože Grošelj]] (1944–2013), [[Malavi]], [[Zambija]] == H == * [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] (1703–1774), [[Kitajska]] * [[Anton Hanželič]], [[Kolumbija]] *[[Vesna Hiti]] (*1954), [[Ruanda]] *[[Janez Hladnik]] (1902–1965), [[Argentina]] *[[Apolinarij Hočevar]], Afrika ([[Egipt (rimska provinca)|Egipt]]: Girga) *[[Deodata Hočevar]] (1910–1997), [[Tajska]] ([[Siam]]), [[Indonezija]] *[[Antonija Höffern]] (1803–1871), sestra in pomočnica [[Friderik Baraga|Friderika Barage]], [[Severna Amerika]] *[[Aleksander Horvat]], *[[Avgust Horvat]] (*1939), [[Burundi]] *[[Iva Horvat]], [[Indonezija]] *[[Ivan Horvat]] (1594–1656), [[Madžarska]] (pod [[Turčija|turško oblastjo]]) *Alojzija (Gebhardina?) Hrastnik, [[Kitajska]] (+ 1982, Avstralija) == I == * ([[Alojzij Ilc]] 1921–2013), [[Brazilija]] *[[Peter Ivančič]], [[Kuba]] == J == *[[Francis Jager]] (1869–1941), [[Severna Amerika]] (ZDA) *[[Branko Jan]] (*1959) ([[Argentina]]), [[Bariloche]] *[[Katarina Jančar]], [[Kitajska]] *[[Janez Janež]] (''Fan Fenglong'') (1913–1990), [[Kitajska]]/[[Tajvan]] (laik-kirurg) *[[Marica Jelić]] (*1955, BiH), Madagaskar *[[Luka Jeran]] (1818–1896), [[Afrika]] (2 x [[1853]], [[1854]]) *[[France Jereb|Franc(e) Jereb]] (1906–1996)?, [[Kitajska]] *[[Karel Jereb]] (1907–1991), [[Peru]] *[[Jožef Ljubljančan]], Afrika ([[Egipt]]) *[[Bernardeta Jurkovič]], [[Slonokoščena obala]] == K == *[[Milan Kadunc]] (*1951), [[Togo]], [[Benin]] *[[Magdalena Kajnč|Magdalena]] [[Barbara Kajnč|(Barbara) Kajnč]] (1892–1984), [[Indija]] (prišla obenem z Agnes Bojaxiu - materjo Terezo) * [[Marko Anton Kapus]] (1657–1717), [[Mehika]]; raziskovalec nizke Kalifornije *[[Sigfrid Kappus]], [[Egipt]] (1737 dosegel [[Sudan]]) *[[Benjamina Kardinar]], [[Kitajska]] * [[Mojca Karničnik]], [[Španija]], [[Demokratična republika Kongo]] *[[Metka Kastelic]], [[Brazilija]] *[[Bogdana Kavčič|Bogdana (Ivana) Kavčič]] (*1946), [[Ruanda]], [[Burundi]] *[[Marija Kavčič]] (+ 1994-Lesce), [[Argentina]], [[Peru]], [[Urugvaj]] * [[Jožef Kerec]] (1892–1974), [[Malezija]], [[Macao]], [[Hongkong]], [[Kitajska]] - apostolski administrator * [[Stane Kerin]] (*1958), [[Madagaskar]] * [[Tone Kerin|Tone (Anton) Kerin]] (*1958), [[Madagaskar]] * [[Karel Kerševan]] (1902–1995), [[Belgijski Kongo]] ([[Zaire]]; sedaj [[Demokratična republika Kongo]]) * [[Marcel Kerševan]] (1907–1994), [[Belgijski Kongo]] ([[Zaire]]; sedaj [[Demokratična republika Kongo]]) *[[Ivan Kešpret]] (1920–2000), [[Indija]] *[[Janez Klančnik]] (1819/23–1859), [[Afrika]]-[[Sudan]]... (nato trgovec s slonovino) * [[Martin Kmetec]] (*1956), [[Libanon]], [[Turčija]] - [[nadškof]] v [[İzmir|Izmirju]] (2020-) *[[Kristina Knez]] (1908–2005), [[Salvador]], [[Nikaragva]], [[Honduras]] *Ivan (Janez) Kocijančič – "Abuna Hanna" (1826–1853), [[Sudan]] *[[Agata Kociper]] (*1957), [[Brazilija]] (Amazonija) *[[Nazarij Kocjančič|Nazarij (Anton) Kocjančič]] (1900–1985), [[Kitajska]], [[Tibet]] (frančiškan, ne duhovnik) *[[Patricij Kodermac|Patricij (Izidor) Kodermac]] (1911–1981), [[Brazilija]] *[[Jernej Kogoj]] (1897–1983), [[Libanon]] (seizmolog) * [[Ignacij Knoblehar]] (1819–1858), [[Egipt]], [[Sudan]] - apostolski provikar * [[Jože Kokalj]] (*1929), [[Zambija]] *[[Gregor Komel]], [[Paragvaj]] (laik) *[[Gabrijela Koncilija]] (*1935), [[Egipt]] *[[Ferdinand Konšćak|Ferdinand Konšak]] (hrv-ali slov. misijonar) ([[Mehika]]) *Janez Kopač, [[Kitajska]] *[[Mateja Koršič]], [[Čile]] * [[Vladimir Kos]] (1924–2022), [[Japonska]] *[[Janko Kosmač]] (*1941), [[Madagaskar]], [[Slonokoščena obala]] *[[Veselko Kovač]] (1872–1928), [[Kitajska]] *[[Jožko Kramar|Jožko (Jože) Kramar]] (1919–2007), [[Indija]], [[Burma]], [[Papua]] *[[Peter Alkantara Kramar]], Afrika ([[Egipt]]) *[[Franček Kraner]] (*1946), [[Madagaskar]] *[[Zdravko Kravos]] (1925–2002), [[Kamerun]], [[Zambija]] ([[Argentina]]) *[[Ognjeslav Kreslin]], [[Kolumbija]] *[[Klara Krmec]] (1926–?), [[Egipt]] *[[Janez Krmelj]] (*1955), [[Madagaskar]] *[[Andreja Kunič]] (*1954), [[Grčija]] *[[Franci Kurent]] (1968–2022), [[Papua Nova Gvineja]] (laik) *[[Ignacij Kustec]], [[Indija]] == L == *[[Simon Lampe]] (1865–1940), [[Severna Amerika]] *[[Marija Kalista Langerholz]] (1913–Francija ?), [[Kitajska]], [[Tajvan]] *[[Jožef Lap]] (1819–1855), [[Sudan]] *[[Lavrencij Lavtižar|Lavrencij (Lovrenc) Lavtižar]] (1820–1858), [[Severna Amerika]] *[[Pepi Lebreht]] (*1964), [[Togo]], [[Benin]] *[[Ladislav Lenček]] (1914–1993), [[Argentina]] *[[Ksaverija Lesjak]] (?–1977), [[Južna Afrika]] *[[Alojz Letonja]] (*1953), [[Rusija]]; lazarist, bil misijonar v Sibiriji; zdaj župnik župnije Sv. Cirila in Metoda na Banovem Brdu v Beogradu in duhovni voditelj za Slovence. *[[Jože Letonja]], [[Madagaskar]] (laik) *[[Elizabeta Likar]] (1928–2015), [[Egipt]] *[[Danilo Lisjak]] (1951–2025), [[Ruanda]], [[Burundi]], [[Kongo]], [[Uganda]] *[[Dolores Lisjak]] (1926–?), [[Egipt]] *Ločnikar (benediktinec), ZDA *[[Konrad Logonder]], [[Mehika]] *[[Anton Lončar]], [[Ekvador]] *[[Jože Lukan]] (1914– ?), [[Indija]] (1946-67, brat, šele po vrnitvi duhovnik na Zgornji Ponikvi) *[[Terezija Lukan]] (1908–200?), [[Tunizija]], [[Alžirija]] *[[Marija Luževič]] (?–1964), [[Japonska]] == M == * [[Janez Madon]] - [[Serafin Goriški]] (1829–1918), [[Brazilija]] *Lucina Mahar ([[vzhodna Afrika]]/Kilimandžaro od 1906) * [[Andrej Majcen]] (1904–1999), [[Kitajska]], [[Vietnam]], [[Tajvan]] * [[Tomaž Majcen (minorit)]], [[Danska]], [[Grenlandija]] * [[Mihael Benedikt Majetič|Miha(el Benedikt) Majetič]] (*1970), [[Vietnam]], [[Kazahstan]] * [[Jožef Malič]] (1884–1972), [[Čile]] ([[Ognjena zemlja]]) * [[Franc Marcola]] (1911–1986), [[Srednja Amerika]] ([[Kostarika]], [[Salvador]], [[Nikaragva]], Kostarika) *[[Urša Marinčič]], [[Uganda]] *[[Urša Marinšek]], [[Madagaskar]]? *[[Martin Maroša]] (1912–2012), [[Čile]] ([[Ognjena zemlja]]) *[[Aleksander Martelanc]] (1880–1941) *[[Angelina Martelanc]] (+ 1991) *[[Sonja Masle]] (1922–2007), laikinja-zdravnica, [[Madagaskar]] *[[Tomaž Mavrič]] (*1959) ([[Argentina]]), [[Rusija]], [[Ukrajina]] *([[Mariangela Mayer]]; [[Senegal]], [[Kamerun]]?) *[[Terezija Medvešek]] (1905/6–2001), [[Indija]] * [[Janez Krstnik Mesar]] (1673–1723), [[Macao]], [[Kitajska]], [[Vietnam]] *[[Janez Mesec]] (*1966), [[Madagaskar]] *([[Marta Meško]], ukrajinska redovnica, članica Marijinih sester čudodelne svetinje), [[Ukrajina]] * [[Janez Milko Metlika]] (1918–1991), [[Čile]] *[[Franc Mihelčič]] (*1952), [[Madagaskar]] *[[Janez Mihelčič]] (*1942), [[Japonska]], [[Rusija]], [[Kirgizija]] - apostolski administrator *[[Zvonka Mikec]] (*1962), [[Angola]], [[Mozambik]] *[[Albin Miklavčič]] (1910–?), (Italija), [[Kitajska]], [[Hongkong]], [[Pakistan]] *[[Anica Miklavčič]] (1914–?), (Italija), [[Kitajska]], [[Japonska]], [[Hongkong]], [[Tajvan]] *[[Mira Milavec]], [[Ukrajina]] *[[Ladislav Milharčič]] (1909–1936), [[Peru]] *[[Matevž Milharčič]] *Janez Mlakar (*1941), [[Zambija]] *[[Karel Mlekuš]] (1901–1933), [[Indija]] *[[Jože Mlinarič (duhovnik)|Jože Mlinarič]] (*1940), [[Ruanda]], [[Burundi]] * [[Janez Mozetič]] (1797–1863), [[Severna Amerika]] ([[Združene države Amerike]]) *[[Karmen Mozetič|Karmen (s. Tadeja) Mozetič]] (1949–2019), [[Paragvaj]] * [[Jernej Mozgan]] (1823–1858), [[Sudan]] * [[Ignacij Mrak]] (1818–1901), [[Severna Amerika]] - škof *[[Marjeta Mrhar|Marjeta (Hedviga) Mrhar]] (1923–2011), [[Madagaskar]] *[[Janez Mrvar]] (1917–2008), [[Ekvador]] *[[Rafko Mrzel]] (1912–1994), [[Kitajska]]/[[Hongkong]], [[Filipini]] * [[Janez Mujdrica]] (*1949), [[Zambija]] == N == *[[Hermina Nemšak]], [[Slonokoščena obala]] *[[Urban Nežmah]] *[[Veronika Nose]] (*1948), [[Turčija]] *[[Frančiška Novak|Frančiška (Ana) Novak]] (1915–2008),[[Tajska]] ([[Siam]]) *Marija Vincencija Novak (? –1995) == O == *[[Alenka Oblak]], [[Brazilija]] ([[Amazonija]]) (laična-prostovoljka) *Anton (Anthony) [[Ogulin (razločitev)|Ogulin]] (1862–1933), [[Severna Amerika]] (ZDA) *[[Katarina Ogris|Katarina (Cecilija) Ogris]] (1928–?), Turčija *Egidij Severijan [[Omersa]], [[Afrika]] (Achimin) *[[Marija Omrzel]] (1908-1961), [[Sirija]] *[[Pedro Opeka]] (*1948) (Argentina), [[Madagaskar]] *[[Lovrenc Osgnach]] (1925–1992), [[Mozambik]] *[[Leo Osredkar]] (1811–?), [[Severna Amerika]] *[[Anton Ovtar]], [[Rusija]] == P == *Tone (Anton) Pačnik (*1949), Zaire (sedaj [[Demokratična republika Kongo]]) *[[Franci Pavlič]] (1965–2005), [[Bolivija]] *[[Terezija Pavlič]] (1934–2024), [[Madagaskar]] *[[Janez Pavlin (misijonar)|Janez Pavlin]] (1848–1896), [[Severna Amerika]] *[[Stanko Pavlin]] (1916–2002), [[Hongkong]] *[[Marija Pavlišič]] (*1937), [[Madagaskar]] *[[Ignacija Peljhan]] (1924–?), [[Egipt]] *[[Ludvik Pernišek]] (1891–1953), [[Argentina]] ([[Mapuči]]) *[[Ivana Perovšek]] (1889-1978), [[Argentina]] *Franc Petek (1919–2003), [[Čile]] (meteorolog) *[[Barbara Peterlin]], [[Ukrajina]] * [[Franc Pirc]] (1785–1880), [[Severna Amerika]] *[[Ksaverija Ana Pirc]] (1894–1987), [[Tajska]] (in [[Kitajska]]) *[[Alojzij Plut]] (1841–1917), [[Severna Amerika]] (ZDA, [[Minnesota]]) * [[Stanko Poderžaj]] (1904–1976), [[Indija]] * [[Anton Podgoršek]] (1867–1942?), [[Severna Amerika]] *[[Lojze Podgrajšek]] (*1952), [[Zambija]], [[Malavi]] *[[Ivanka Elizabeta Pogorelc]] (1908–?), [[Južna Afrika]] *[[Drago Pokorn]], [[Kitajska]] *[[Ivanka Pokovec]] (1916–?), [[Vietnam]], [[Malezija]] *[[Anita Poljak|Anita (Ana) Poljak]] (*1952), [[Grčija]] ([[Kikladi]]-Syros) *Vincenc Poljanšek (1941–2024) [[Burundi]], Kongo, [[Ruanda]] (mizar) *[[Amanda Potočnik]] (*1943), [[Madagaskar]] *[[Miriam Praprotnik|Miriam (Francka) Praprotnik]] (1924–2023), [[Kosovo]], [[Albanija]] *[[Andrej Prebil]] (1911–1993), [[Kitajska]]; 2 x [[Čile]] *[[Janez Puhan]] (*1942), [[Madagaskar]] == R == * [[Rant]] ZDA * [[Ivan Marija Ratkaj]] (1647–1683), [[Mehika]] *[[Franc Rebol]], [[Tajvan]] *[[Konradina Resnik]] (1905–1997), [[Indija]] *[[Alojzija Reven|Alojzija (Iluminata) Reven]] (1910–1989), [[Argentina]], [[Paragvaj]], [[Urugvaj]] *[[Anton Ivan Režek]] (1867–1946), [[Severna Amerika]] *[[Mirko Rijavec|Mirko (Federico) Rijavec]] (1910–1987), [[Ekvador]] *[[Venceslav Rijavec]] (1922–2001), [[Ekvador]] *[[Louis Rink]] (ZDA), [[Uganda]] *Francka (s. Cecilija) Rode (1929–2024), [[Iran]] *[[Vida Rojc]] (s. Justina) (1922–2014) ([[Kosovo]], [[Madagaskar]] - zdravnica) *[[Barbara Rous]] (laikinja; [[Zambija]] v letih 1970-92) *[[Jože Rovtar]] (1927–2019), [[Zambija]] (brat) *[[Stanko Rozman]] (*1942), [[Zambija]] *[[Radko Rudež]] (1922–2016), [[Zambija]] *[[Alojzij Rupar]], [[Kitajska]] *[[Ljudmila Rus|Ljudmila (Julija) Rus]] (1925–2015), [[Čile]] == S == *[[Ernest Saksida]] (1919–2013), [[Brazilija]] (Mato Grosso) *[[Viktor Sedej]] (1902–1963), [[Indija]] *[[Katarina Selič|Katarina (s. Teodora) Selič]], Egipt *[[Maksimilijan Senica]] (1831–1896), [[Čile]] *[[Dorica Sever]] (*1952), [[Francoska Gvajana]], [[Kanada]] (Repulse Bay, Hudsonov zaliv...) *[[Janez Sever]] (*1965), [[Rusija]] *[[Štefanija Sever]], [[Slonokoščena obala]] *[[Jerica Sirnik]] (+ 1990, Lesce), [[Tunizija]], [[Alžirija]] *[[Aleksander Skapin]] (*1961), [[Slonokoščena obala]] * [[Oton Skola]] (1805–1874), [[Severna Amerika]] *[[Andrej Skopec]] (19. stol.), [[Severna Amerika]] *[[Janko Slabe]] (1944–2007), [[Madagaskar]] *[[Ana Slivka]], [[Brazilija]] * [[Andrej Bernard Smolnikar]] (1795–1869), [[Združene države Amerike]] *[[Benigen Snoj]] (1867–1942), [[Egipt]], [[Sveta dežela]], [[Združene države Amerike|ZDA]] *[[Štefan Sočak]] (ZDA-prekm. rodu), [[Bolivija]] *[[Franc Sodja|France Sodja]] (1914–2007), [[Argentina]], [[Kanada]] (Buenos Aires, Toronto) * [[John Sonc]] (1861–1915), [[Združene države Amerike]] * [[Fides Sperne]] (1910–?), Egipt *Severin [[Spruk]], Afrika ([[Egipt]]) *[[Marija Sreš]] (*1943), [[Indija]] *[[Evgen Stanet]] (1876–1942), [[Egipt]] *Jernej [[Starič]], Afrika ([[Gornji Egipt]]) * [[Janez Nepomučan Stariha]] (1845–1915), [[Severna Amerika]] - škof *[[Anica Starman]], [[Slonokoščena obala]] (zdravnica) * [[Janez Adolf Steinhauser]] (1613–1648), [[Filipini]] *[[Jožica Sterle]], [[Ukrajina]] * [[Ivan Stibiel]] (1821–1869), [[Združene države Amerike]] *[[Rado Sušnik]] (*1948), lazarist, [[Madagaskar]] == Š == *[[Marjeta Ščančar]] (1909–2001) [[Brazilija]] *[[Minka Škerlj]] (*1948), [[Peru]] *[[Zora Škerlj|Zora (Albina) Škerlj]] (*1941), [[Zambija]], [[Bocvana]] *Franjo Šnurer, Štefan Sočak, Martin Maroša, Aleksander Horvat - Salezijanci v [[Čile|Čilu]] *[[Venceslav Šolar]] (1874–1942), [[Združene države Amerike|ZDA]] *[[Jože Šömen]] (*1952), [[Zaire]] (sedaj [[Demokratična republika Kongo]]) *[[Julijana Špur]] (1907–1986), [[Brazilija]] *[[Ivan Štanta]] (1933–2003), [[Madagaskar]] *[[Katarina Štefe|Katarina (Marija) Štefe]] (1926–?), [[Argentina]] *[[Alojzija Šteh]] (1906–?), [[Južna Afrika]] *[[Benigna Šteh]] (1910–?), [[Južna Afrika]] *[[Klemen Štolcar]] (1949–2015), [[Madagaskar]] *[[Marija Uršula Šubelj|Marija Andreja (Uršula?) Šubelj]] (1924–?), [[Čile]] *[[Venceslav Šušteršič|Venceslav (Srečko) Šušteršič]] (1924–1994), [[Bolivija]] *[[Polona Švigelj]], [[Senegal]] *[[Monika Švigelj]] (*1991), [[Kambodža]] (laiška) == T == *[[Ema Telič|Ema (Terezija) Telič]] (1926–?), [[Čile]] *[[Ignacij Tomazin|Ignac(ij) Tomazin]] (1843–1916), [[Severna Amerika]] *[[Anica Tomažič]] (*1963), [[Madagaskar]] (laiška - med. sestra) *[[Lovro Tomažin]] (1930–2009), [[Zambija]] *[[Katarina Tomc]], [[Mozambik]] *[[Dora Toš]], [[Turčija]] *[[Andreja Tovornik Talavera]], [[Paragvaj]] (laiška) *[[Oton Trabant]] (1816–1854), [[Južni Sudan]] *[[Bogomil Trampuž]] Bratina (1908–1974), [[Ekvador]] (pesnik, pisatelj, hum. delavec) * [[Jakob Trobec|Jakob]] (James) [[Trobec]] (1838–1921), [[Severna Amerika]] - škof * [[Cvetka Trojer]] (*1960), [[Botsvana]]...? *[[Marija Uršula Trošt]] (1913–2001), [[Sveta dežela]] ([[Jordanija]], [[Izrael]]) *[[Mirko Trusgnach]] (Trušnjak) (1929–?), [[Tajska]] * [[Peter Turk (misijonar)|Peter Baptist Turk]] (1874–1944), [[Kitajska]] == U == * [[Janez Udovč]] (1895–1978), [[Indija]] == V == * [[Leopold Vidmar]] (1901–1984), [[Indija]] * [[Josip Vizjak]] (1897–1970), [[Indija]] *[[Anica Vlašič]], [[Rusija]] *[[Dionizij Vrhovnik]], [[Ekvador]] * [[Janez Vrtin|Janez (John) V(e)rtin]] (1844–1899), [[Severna Amerika]] - škof * [[Marija Rafaela Vurnik]] (1898–1983), [[Tajska]] ([[Siam]]) == W == * [[Karel Wolbang]], [[Kitajska]] == Z == *[[Ludvik Zabret]] (1923–2010), [[Indija]] *[[Milena Zadravec]] (*1948), [[Jordanija]], [[Palestina (regija)|Palestina]] *[[Franc Zajtl]] (1947–2018), [[Egipt]], salezijanski duhovnik *[[Boris Zakrajšek]] (*1938), [[Brazilija]] *[[Mirjam Zalaznik]] (1899–1982), [[Indija]] *[[Janez Zamjen]], [[Mehika]] *[[Marjeta Zanjkovič]] (*1950), [[Madagaskar]] *[[Brigita Zelič]] (*1952), ? *[[Vladimir Zmet]], [[Čile]], [[Argentina]] ([[Patagonija]]) v letih 1929-62 *[[Leopold Zorman|Leopold (Janez) Zorman]] (1885–1939), [[Turčija]], [[Bolgarija]] *[[Jože Zupan (misijonar)|Jože Zupan]] (1862–?), ? *[[Amalija Zupanc]] (1917–?), [[Egipt]] == Ž == *[[Anton Žagar]] (omenjen 1865), [[Severna Amerika]] *[[Anton Žagar]] (1870–1901), [[Severna Amerika]]-[[ZDA]] *[[Urban Žele]], [[Kitajska]] (od 1901) *[[Anton Žerdin Bukovec|Anton(io) Žerdin Bukovec]] (*1950), [[Peru]] (Amazonija - misijonski škof - apostolski vikar) *[[Jerneja Žerjav]], [[Benin]] *[[Ivana Žigon]], [[Mozambik]] (laiška) *[[Marija Žitek]] (1904-1966), [[Izrael]] *[[Fani Žnidaršič]], [[Bocvana]] *[[Agnes Žužek|Agnes (Janja) Žužek]] (1927–2010), [[Vzhodna Afrika]], [[Etiopija]] *[[Janez John Žužek|Janez (John) Žužek]] (1837–?), [[Severna Amerika]] *[[Silva Žužek]] (1930–2017), [[Malavi]] (iz [[ZDA]]); misijonska farmacevtka *[[Terezija Žužek]] (1928–2019), [[Pakistan]], [[Južni Vietnam]], [[Jemen]], [[Peru]] (iz [[ZDA]]) {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} {{Seznami narodov po poklicu|misijonarjev}} {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Misijonarji]] [[Kategorija:Slovenski misijonarji|*]] [[Kategorija:Seznami misijonarjev]] ifbsk6qc0dehbg5i6gyq03aw3h2mpcj Seznam slovenskih ilustratorjev 0 73612 6759262 6748906 2026-10-01T13:59:37Z ~2026-44996-51 264415 /* Z */ 6759262 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ilustrator]]jev.''' (Glej šeː [[Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev]]). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Peter Abram]] (*1956) *[[Andrej Adamek]] *[[Konči Ahačič]] *[[Marjan Amalietti|Marijan Amalietti]] *[[Ana Ambrož]] *[[Zvest Apollonio]] (1935–2009) == B == *[[Srečko Bajda]] (*1961) *[[Milko Bambič]] (1905–1991) *[[Marta Bartolj]] (*1979) *[[Vesna Benedetič]] (*1966) *[[Jože Beranek]] (1913–1945) *[[Primož Bertoncelj]] (*1980) *[[Milan Bizovičar]] (1927–2006) *[[Saša Bogataj Ambrožič]] (*1971) *[[Tjaša Bon]] (1998) *[[Andreja Borin]] (*1969) *[[Mitja Bokun]] (*1978) *[[Marjan Bregar]] (1928–2009) *[[Jure Brglez]] (1993) *[[Suzana Bricelj|Suzana (Suzi) Bricelj]] (*1971) *[[Tina Brinovar]] (*1977) *[[Emilija Bucik Razman]] (1935–2024) *[[Anja Bunderla]] (*1985) *[[Marko Butina]] (1950–2008) *[[Peter Butkovič]] (1888–1953) == C == *[[Matej de Cecco]] (*1979) *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Ciril Cej]] *[[Mojca Cerjak]] (*1959) *[[Jure Cihlař]] (1944–2018) *[[Jože Ciuha]] (1924–2015) *[[Peter Ciuha]] (*1968) *[[Viktor Cotič]] (1885–1955) * [[Igor Cvetko]] (*1949) *[[Marjeta Cvetko]] (*1953) == Č == * [[Ivan Čargo]] (1898–1958) *[[Boris Čeh]] *[[Darinka Čehovin]] (Argentina) * [[Zvonko Čoh]] (*1956) == D == * [[Dalaj Eegol]] (Ali Džafić) * [[Matjaž Dekleva]] * [[Danijel Demšar]] (*1954) *[[Marko Derganc]] (*1950) *[[Jurij Devetak]] (*1997) *[[Bojana Dimitrovski]] *[[Frančišek Dobnikar]] (1878–1901) *[[Tina Dobrajc]] (*1984) *[[Saša Dobrila]] (1922–1992) *[[Jana Dolenc]] (*1964) *[[Veno Dolenc]] (*1951) * [[Julia Doria]] * [[Živa Viviana Doria]] * [[Anton Drofenik]] (1936–2017) == E == *[[Jure Engelsberger]] (*1977) *[[Darka Erdelji]] *[[Miha Erič]] (*1991) *[[Milan Erič]] (*1956) == F == * [[Milanka Fabjančič]] (*1981) == G == * [[Irena Gašperšič]] Meško * [[Kostja Gatnik]] (1945–2022) *[[Draga Gelt]] (*1948) ? *[[Ludvik Glazer Naudé]] (*1961) * [[Jelka Godec Schmidt]] (*1958) *[[Zdenka Golob]] (1928–2019) * [[Ančka Gošnik Godec]] (1927–2025) *[[Božidar Grabnar]] (1946–2004) *[[Milena Gregorčič]]? *[[Nevenka Gregorčič]] *Alenka Gregorič? *Nataša Gregorič Nabhas == H == *[[Andrej Habič]] (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (1931–2006) *[[Robert Hlavaty]] *[[Viktor Höchtl]] *[[Nana Homovec]] (*1990) *[[Ciril Horjak]] - [[Dr. Horowitz]] (*1975) *[[Alja Horvat]] (*1996) *[[Veronika Hozjan]] (*1994) *[[Uroš Hrovat]] (*1971) == J == * [[Božidar Jakac]] (1899–1989) * [[Matija Jama]] (1872–1947) *[[Maja B. Jančič]] * [[Adriano Janežič]] (*1972) * [[Aleksander Jankovič Potočnik|Aleksander (Sašo) Jankovič Potočnik]] (*1961) * [[Evgenija Jarc Zaletel]] * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928) * [[Samo Jenčič]] (*1958) * [[Mara Jeraj Kralj]] (1909–2010) *[[Hana Jesih]] *[[Dunja Jogan]] * [[Bojan Jurc]] (*1950) *[[Barbara Jurkovšek]] (*1981) *[[Elko Justin]] == K == *[[Katarina Kalc]] *[[Andreja Karba]] *[[Silva Karim]] (Kobal) *[[Maja Kastelic]] (*1981) *[[Samira Kentrić]] (*1976) *[[Jakob Klemenčič]] (*1968) * [[Manica Klenovšek Musil]] (*1974) *[[Radovan Klopčič]] (1898–1992) *[[Dušan Klun]] (*1948) *[[Boris Kobe]] (1905–1981) * [[Marko Kociper]] (*1969) * [[Jaka Kramberger]]? *[[Jana Kocjan]] *[[Matej Kocjan-Koco]] (*1978) *[[Anka Kočevar]] *[[Miran Kohek]] (*1954) *[[Tanja Komadina]] (*1976) * [[Danila Komjanc]] (*1963) *[[Vlasto Kopač]] (1913–2006) *[[Leon Koporc]] (1926–2003) *[[Marija Koren]] (1928–2013) * [[Božo Kos]] (1931–2009) * [[Polona Kosec]] * [[Janja Kosi]] (*1994) * [[Boža Košak]] (1915–1993) * [[Ana Košir]] (*1970) *[[Boštjan Košir]] (*1948) *[[Pšena Kovačič]] *[[Katja Kovše]] * [[Maša Kozjek]] (*1974) * [[Bine Kramberger]]? *[[Peter Krivec]] (*1938) * [[Milovan Krajnc]] (1920–2009) *[[Mojca Krajnc]] (*197#?) *[[France Kralj]] *[[Tone Kralj]] *[[Jan Kramberger (animator)]] *[[David Krančan]] (*1984) *[[Anja Kranjc]] (*1982) * [[Kristina Krhin]] (*1974) *[[Tomaž Kržišnik]] (1943–2023) *[[Stane Kumar]] (1910–1997) *[[France Kunaver]] (1909–2005) == L == * [[Mojca Lampe Kajtna]] (*1970) * [[Tomaž Lavrič]] (*1964) *[[Vladimir Leben]] (*1971) * [[Uroš Lehner]] (*1975) * [[Tinka Leskovšek]] (*1982) * [[Lilijana Levstik]] * [[Nea Likar]] (*1990) *[[Barbara Lipičnik]] *[[Erik Lovko]] * [[Polona Lovšin]] (*1973) * [[Maja Lubi]] (*1980) *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) *[[Mateja Lukežič]] (*1976) *[[Nada Lukežič]] (1931–2011) == M == * [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] (*1948) *([[Svetlana Makarovič]]) * [[Marijan Manček]] (*1948) * [[Aleksandra Maraž]] (1960–2010) *[[Aco Mavec]] (1929–1982) *[[Milan Maver]] (*1928) *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Zarja Menart]] (*1984) *[[Jasna Merkù|Jasna Merku]] (*1958) *[[Meta Mežan]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Ivan Mitrevski]] (*1979) *[[Eva Mlinar]] (*1985) *[[Jaka Modic]] (*1962) * [[Dušan Muc]] (*1952) * [[Manica K. Musil]] (*1974) * [[Miki Muster]] (1925–2018) == N == *[[Marija Nabernik]] (*1983) (mentorica botanične ilustracije ALUO) *[[Franci Nemec]] (*1950) *[[Vinko Novak]] (1842–1923) == O == *[[Katarina Oblak]] (*1988) *[[Radko Oketič]] (*1953) *[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] (1911–1981) *[[Silvan Omerzu]] (*1955) *[[Miroslav Oražem]] (1900–1975) *[[Donald Orehek]] (1928–2022) (ZDA) * [[Mojca Osojnik]] (*1970) *[[Lidija Osterc]] (1929–2006) *[[Jože Ovnik]] (*1955) == P == * [[Polona Pačnik]] *[[Kristina Pahor]] *[[Klavdij Palčič]] *[[Zdravko Papič]] (1953–2013) *[[Darinka Pavletič Lorenčak]] *[[Mirna Pavlovec]] (*1963) *[[Marijan Pečar]] (*1971) *[[Roman Peklaj]] * [[Andreja Peklar]] (*1962) * [[Lojze Perko]] (1909–1980) * [[Anka Luger Peroci]] (*1953) * [[Mario Peruzzi]] *[[Dušan Petrič]] (1916–1964) * [[Nikolaj Pirnat]] (1903–1948) * [[Vladimir Pirnat|Vladimir (Lado) Pirnat]] (1938–2012) *[[Roža Piščanec]] (1923–2006) *[[Mateja Pivk]] *[[Lidija Plestenjak]] *[[Anamarija Pocrnjić]] (naravoslovna) * [[Edo Podreka]] (1955–2004) *[[France Podrekar]] (1887–1964) *[[Maja Poljanc]] (*1989) *Marko Por *Blaž Porenta (rač.) *[[Aleksander Potočnik]] (*1961) *[[Cita Potokar]] (1915–1993) * [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] (*1955) * [[Arjan Pregl]] (*1973) * [[Marija Prelog|Marija (Marjanca) Prelog]] (*1954) * [[Dušan Premrl]] (1937–2008) * [[Tereza Prepadnik]] (*1995) *[[Petra Preželj]] (*1975) *[[Ksenija Prunk]] (1905–1994) *[[Zoran Pungerčar]] *[[Gregor Purgaj]] (*1981) *[[Maša Pušnik]] == R == *[[Sandi Radovan]] (*1963) *[[Judita Rajnar]] (*1959) *[[Claudia Raza]] (-Floreancig) (*1943) *[[Ana Razpotnik Donati]] (*1978) *[[Roman Ražman]] * [[Aljoša Rebolj]] (*1967) * [[Igor Rehar]] (*1954) * [[Jelka Reichman]] (*1939) *[[Tjaša Rener]] (*1986) *[[Anton Repnik]] (1935–2020) * [[Lucijan Reščič]] (*1946) *[[Igor Ribič]] (*1962) *[[Fran Rojec]] (1867–1939) *[[Ivan Romih]] * [[Nina Rupel]] * [[Marko Rop]] * [[Alenka Rot Vrhovec]] == S == * [[Suzana Sabalič]] (*1969) * [[Lili Saje Wang|Lili (Liana) Saje Wang]] * [[Rudolf Saksida]] (1913-1984) *[[Simon Sanda]] (*1974) *[[Jakob Savinšek]]? *[[Ajda Schmidt]] * [[Matjaž Schmidt]] (1948–2010) * [[Maksim Sedej]] (1909–1974) * [[Aleš Sedmak]] (*1952) *[[Jan Sedmak]] *[[Mojca Sekulič Fo]] (*1969) *[[Ivan Seljak - Čopič]] (1927–1990) *[[Luka Seme]] (*1987) * [[Tanja Semion]] * [[Drago Senica]] – Pi (1927–2001) * [[Bogdan Sieberer]] (1941–2024) * [[Branko Simčič]] (1912–2011) *[[Daša Simčič]] (*1963) *Darko Simeršek (1949–2023) (tehnični) *[[Albert Sirk]] *[[Iztok Sitar]] (*1962) *[[Rudi Skočir]] (*1951) *[[Andrej Skrbinek]] (Andy Black) (*1959) *[[France Slana]] *[[Pavel Smolej]] (1940–2023) *[[Hinko Smrekar]] (1883–1942) * [[Alenka Sottler]] (*1958) * [[Alenka Spacal]] (*1975) *[[Magda Starec Tavčar]] (*1946) *[[Tinca Stegovec]] (1927–2019) * [[Damijan Stepančič]] (*1969) * [[Božidar Strman]] - Mišo (*1949) * [[Barbara Stupica]] (*1962) *[[Hana Stupica]] (*1988) * [[Marija Lucija Stupica]] (1950–2002) * [[Marlenka Stupica]] (1927–2022) *[[Matej Stupica]] (*1987) *[[Breda Sturm|Breda (Laura) Sturm]] *[[Matej Susič]] (*1972) == Š == * [[Katarina Šeme]] (*1993) * [[Ana Šerbelj]] * [[Sabina Šinko]] * [[Igor Šinkovec]] (*1978) * [[Luka Širok]] (*1982) * [[Peter Škerl]] (*1973) * [[Anton Špacapan Vončina]] (*1975) *[[Nina Štajner]] *[[Andrej Štular]] *[[Ive Šubic]] *[[Janez Šubic mlajši]] *[[Jurij Šubic]] *[[Maja Šubic]] *[[Mirko Šubic]] *[[Vital Šuligoj]] *[[Nina Šulin]] (*1980) *[[Miroslav Šuput]] (*1948) *[[Nataša Šušteršič Plotajs]] == T == *[[Borko Tepina]] (*1948) *[[Janko Testen]] (1950–2025) *[[Jože Tisnikar]] (1928–1998) *[[Luisa Tomasetig]] *[[Tinka Tomazin]] *[[Jože Trobec]] (*1948) *[[Neža Trobec]] (*1979) *[[Andrej Trobentar]] (*1951) *[[Vinko Turk]] (1920–1946) * [[Klavdij Tutta]] (*1958) == V == * [[Gorazd Vahen]] (*1969) *[[Petra Varl]] (*1965) * [[Ivan Vavpotič]] (1877–1943) * [[Vesna Veberič]] (*1961?) *[[Janez Vidic]] (1923–1996) *[[Matjaž Vidic]] (1947–1998) *[[Urša Vidic]] (*1978) *[[Rok Vilar]] *[[Jana Vizjak]] (*1956) *[[Nikolaj Vogel]] (*1972) * [[Eka (Alenka) Vogelnik]] (1946–2024) * [[Marija Vogelnik]] (1914–2008) *[[Marjan Vojska]] (*1934) *[[Miloš Volarič]] (1933–2010) *[[Tinka Volarič]] (*1980) *[[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Kamila Volčanšek]] (*1950) *[[Jure Vombergar]] (Argentina) * [[Melita Vovk]] (1928–2020) * [[Žarko Vrezec]] (*1950) * [[Alenka Vuk ]](*1970) *[[Jaka Vukotič]] == W == * [[Wang Huiqin|Huiqin Wang]] (*1955) * [[Meta Wraber]] (*1977) == Z == *[[Sanja Zamuda]] (znanst. ilustratorka) *[[Miljutin Zarnik]] (1873–1940) *[[Ana Zavadlav]] (*1970) *[[Karel Zelenko]] (1925–2026) * [[Rok Zelenko]] (*1951) * [[Franc Zorec]] (1854–1930) (tudi karikaturist) * [[Marko Zorović]] *[[Fulvia Zudič]] (*1961) *[[Dalibor Bori Zupančič]] (*1949) * [[Dunja Zupančič]] (*1963) == Ž == * [[Stanley Žele]] (1895–1966) *[[Maša P. Žmitek]] (*1985) *Sara Žičkar *Tone Žnidaršič (1923–2007) {{seznami narodov po poklicu|ilustratorjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji|*]] at2ztzn3ep42txl5q241rofdwip6c04 Zunajmaternična nosečnost 0 77448 6759614 5038022 2026-10-02T11:17:14Z TadejM 738 dodano infopolje; +predloga: klasifikacija in zunanji viri 6759614 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Zunajmaternična nosečnost | synonyms = ekstrauterina gravidnost, ektopična gravidnost, ektopična nosečnost | image = Ectopic pregnancy on laparoscopy.png | caption = [[Laparoskopija|Laparoskopski]] pogled navzdol na [[maternica|maternico]] (označena z modrimi puščicami). V levem [[jajcevod]]u je ektopična nosečnost in [[hematosalpinks|krvavitev]] (označena z rdečimi puščicami). Levi jajcevod je normalen. | field = [[porodništvo in ginekologija]], [[urgentna medicina]] | symptoms = [[trebušna bolečina]], [[vaginalna krvavitev]]<ref name="Crochet2013">{{Cite journal | vauthors = Crochet JR, Bastian LA, Chireau MV | title = Does this woman have an ectopic pregnancy?: the rational clinical examination systematic review | journal = JAMA | volume = 309 | issue = 16 | pages = 1722–1729 | date = April 2013 | pmid = 23613077 | doi = 10.1001/jama.2013.3914 | s2cid = 205049738 }}</ref> | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = [[medenična vnetna bolezen]], [[kajenje tobaka]], predhodna operacija jacevodov, anamneza [[neplodnost]]i, uporaba [[tehnike asistirane reprodukcije|tehnik asistirane reprodukcije]]<ref name="Cec2014">{{Cite journal | vauthors = Cecchino GN, Araujo Júnior E, Elito Júnior J | title = Methotrexate for ectopic pregnancy: when and how | journal = Archives of Gynecology and Obstetrics | volume = 290 | issue = 3 | pages = 417–423 | date = September 2014 | pmid = 24791968 | doi = 10.1007/s00404-014-3266-9 | s2cid = 26727563 }}</ref> | diagnosis = krvne preiskave za [[humani horijev gonadotropin]] (hCG), [[ultrazvok]]<ref name="Crochet2013" /> | differential = [[splav]], [[torzija jajcevoda]], [[akutni apendicitis]],<ref name="Crochet2013" /> ruptura [[cista rumenega telesca|ciste rumenega telesca]]<ref>{{Cite journal | vauthors = Bauman R, Horvat G | title = Management of Ruptured Corpus Luteum With Hemoperitoneum in Early Pregnancy – A Case Report | journal = Acta Clinica Croatica | volume = 57 | issue = 4 | pages = 785–788 | date = December 2018 | pmid = 31168219 | pmc = 6544092 | doi = 10.20471/acc.2018.57.04.24 }}</ref> | prevention = | treatment = [[metootreksat]], operacija<ref name="Cec2014" /> | medication = | prognosis = smrtnost 0,2&nbsp;% (razviti svet), 2&nbsp;% (države v razvoju)<ref name="Mignini_2007">{{Cite web | vauthors = Mignini L | title = Interventions for tubal ectopic pregnancy | date = 26 September 2007 | url = http://apps.who.int/rhl/gynaecology/lmcom2/en/ | archive-url = https://web.archive.org/web/20150402121902/http://apps.who.int/rhl/gynaecology/lmcom2/en/ | archive-date = 2 April 2015 | access-date = 12 March 2015 | website = who.int | publisher = The WHO Reproductive Health Library }}</ref> | frequency = ~1,5&nbsp;% nosečnosti (razviti svet)<ref name="Kirk_2014">{{Cite journal | vauthors = Kirk E, Bottomley C, Bourne T | title = Diagnosing ectopic pregnancy and current concepts in the management of pregnancy of unknown location | journal = Human Reproduction Update | volume = 20 | issue = 2 | pages = 250–261 | year = 2014 | pmid = 24101604 | doi = 10.1093/humupd/dmt047 | doi-access = free }}</ref> | deaths = }} [[Slika:Tubal Pregnancy with embryo.jpg|thumb|right|Jajcevod z embrijem]] Izraz '''ektopična [[nosečnost]]''' se uporablja, kadar se [[blastocista]] (skupek 100 [[celica|celic]] [[zarodek|zarodka]]) vsidra ali zunaj [[maternica|maternice]] - v tem primeru je to '''zunajmaternična nosečnost''' - ali pa v nenormalni poziciji v maternici, v [[cervikalni kanal|cervikalnem kanalu]]. Zunajmaternična nosečnost je lahko v [[jajcevod]]u, [[jajčnik]]u ali [[trebušna votlina|trebušni votlini]], največkrat pa do tega pride v jajcevodu, ker po [[oploditev|oploditvi]] celice ne potujejo naprej v maternično votlino, ampak se vsidrajo kar tam. [[Incidenca]] zunajmaternične nosečnosti je 2 %. Tvegani faktorji so [[starost]] [[mati|matere]], [[promiskuiteta|večje število spolnih partnerjev]], [[kontracepcijski vsadek|kontracepcijski vsadki]] v maternici ter [[infekcija|infekcijske]] okužbe v [[medenica|medenici]], že predhodna zunajmaternična nosečnost ali [[splav]]. Kadar pride do izzvenmaternične nosečnosti, se ta lahko [[resorbcija|resorbira]] sama po sebi, in če se to zgodi pred časom naslednje [[menstruacija|menstruacije]], tega še opazili ne bomo, lahko pa pride do hudih zapletov. Slika je lahko precej dramatična: nenadna huda [[bolečina]], bolečine v spodnjem delu [[trebuh]]a, [[krvni pritisk]] pada, [[koža]] je [[bledost|bleda]], pacientka lahko brez [[medicinska pomoč|medicinske pomoči]] [[izkrvavitev|izkrvavi]] v [[1 E3 s|dveh urah]]. Pri tem lahko pride do hude zunanje [[krvavitev|krvavitve]], ni pa nujno, lahko je krvavitev le majhna. Tudi ločiti med izzvenmaternično nosečnostjo in [[spontani splav|spontanim splavom]] je težko po sami krvavitvi. Je pa krvavitev indikacija za [[ginekološki pregled]]. [[Terapija]] pri zunajmaternični nosečnosti je [[umetni splav|odstranitev zanositve]] s [[kirurgija|kirurškim]] posegom ali [[kemični agens|kemičnimi agensi]] in [[apiracija|aspiracijo]]. Navadno je nosečnost pretrgana v 10. do 12. tednu nosečnosti. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Ginekologija]] [[Kategorija:Nosečnost]] [[Kategorija:Nosečnost, porod in poporodno obdobje]] {{normativna kontrola}} 2c1c8ne40oud5uv40g0pmrpt48u921p 6759618 6759614 2026-10-02T11:19:06Z TadejM 738 odstr. slika 6759618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Zunajmaternična nosečnost | synonyms = ekstrauterina gravidnost, ektopična gravidnost, ektopična nosečnost | image = Ectopic pregnancy on laparoscopy.png | caption = [[Laparoskopija|Laparoskopski]] pogled navzdol na [[maternica|maternico]] (označena z modrimi puščicami). V levem [[jajcevod]]u je ektopična nosečnost in [[hematosalpinks|krvavitev]] (označena z rdečimi puščicami). Levi jajcevod je normalen. | field = [[porodništvo in ginekologija]], [[urgentna medicina]] | symptoms = [[trebušna bolečina]], [[vaginalna krvavitev]]<ref name="Crochet2013">{{Cite journal | vauthors = Crochet JR, Bastian LA, Chireau MV | title = Does this woman have an ectopic pregnancy?: the rational clinical examination systematic review | journal = JAMA | volume = 309 | issue = 16 | pages = 1722–1729 | date = April 2013 | pmid = 23613077 | doi = 10.1001/jama.2013.3914 | s2cid = 205049738 }}</ref> | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = [[medenična vnetna bolezen]], [[kajenje tobaka]], predhodna operacija jacevodov, anamneza [[neplodnost]]i, uporaba [[tehnike asistirane reprodukcije|tehnik asistirane reprodukcije]]<ref name="Cec2014">{{Cite journal | vauthors = Cecchino GN, Araujo Júnior E, Elito Júnior J | title = Methotrexate for ectopic pregnancy: when and how | journal = Archives of Gynecology and Obstetrics | volume = 290 | issue = 3 | pages = 417–423 | date = September 2014 | pmid = 24791968 | doi = 10.1007/s00404-014-3266-9 | s2cid = 26727563 }}</ref> | diagnosis = krvne preiskave za [[humani horijev gonadotropin]] (hCG), [[ultrazvok]]<ref name="Crochet2013" /> | differential = [[splav]], [[torzija jajcevoda]], [[akutni apendicitis]],<ref name="Crochet2013" /> ruptura [[cista rumenega telesca|ciste rumenega telesca]]<ref>{{Cite journal | vauthors = Bauman R, Horvat G | title = Management of Ruptured Corpus Luteum With Hemoperitoneum in Early Pregnancy – A Case Report | journal = Acta Clinica Croatica | volume = 57 | issue = 4 | pages = 785–788 | date = December 2018 | pmid = 31168219 | pmc = 6544092 | doi = 10.20471/acc.2018.57.04.24 }}</ref> | prevention = | treatment = [[metootreksat]], operacija<ref name="Cec2014" /> | medication = | prognosis = smrtnost 0,2&nbsp;% (razviti svet), 2&nbsp;% (države v razvoju)<ref name="Mignini_2007">{{Cite web | vauthors = Mignini L | title = Interventions for tubal ectopic pregnancy | date = 26 September 2007 | url = http://apps.who.int/rhl/gynaecology/lmcom2/en/ | archive-url = https://web.archive.org/web/20150402121902/http://apps.who.int/rhl/gynaecology/lmcom2/en/ | archive-date = 2 April 2015 | access-date = 12 March 2015 | website = who.int | publisher = The WHO Reproductive Health Library }}</ref> | frequency = ~1,5&nbsp;% nosečnosti (razviti svet)<ref name="Kirk_2014">{{Cite journal | vauthors = Kirk E, Bottomley C, Bourne T | title = Diagnosing ectopic pregnancy and current concepts in the management of pregnancy of unknown location | journal = Human Reproduction Update | volume = 20 | issue = 2 | pages = 250–261 | year = 2014 | pmid = 24101604 | doi = 10.1093/humupd/dmt047 | doi-access = free }}</ref> | deaths = }} Izraz '''ektopična [[nosečnost]]''' se uporablja, kadar se [[blastocista]] (skupek 100 [[celica|celic]] [[zarodek|zarodka]]) vsidra ali zunaj [[maternica|maternice]] - v tem primeru je to '''zunajmaternična nosečnost''' - ali pa v nenormalni poziciji v maternici, v [[cervikalni kanal|cervikalnem kanalu]]. Zunajmaternična nosečnost je lahko v [[jajcevod]]u, [[jajčnik]]u ali [[trebušna votlina|trebušni votlini]], največkrat pa do tega pride v jajcevodu, ker po [[oploditev|oploditvi]] celice ne potujejo naprej v maternično votlino, ampak se vsidrajo kar tam. [[Incidenca]] zunajmaternične nosečnosti je 2 %. Tvegani faktorji so [[starost]] [[mati|matere]], [[promiskuiteta|večje število spolnih partnerjev]], [[kontracepcijski vsadek|kontracepcijski vsadki]] v maternici ter [[infekcija|infekcijske]] okužbe v [[medenica|medenici]], že predhodna zunajmaternična nosečnost ali [[splav]]. Kadar pride do izzvenmaternične nosečnosti, se ta lahko [[resorbcija|resorbira]] sama po sebi, in če se to zgodi pred časom naslednje [[menstruacija|menstruacije]], tega še opazili ne bomo, lahko pa pride do hudih zapletov. Slika je lahko precej dramatična: nenadna huda [[bolečina]], bolečine v spodnjem delu [[trebuh]]a, [[krvni pritisk]] pada, [[koža]] je [[bledost|bleda]], pacientka lahko brez [[medicinska pomoč|medicinske pomoči]] [[izkrvavitev|izkrvavi]] v [[1 E3 s|dveh urah]]. Pri tem lahko pride do hude zunanje [[krvavitev|krvavitve]], ni pa nujno, lahko je krvavitev le majhna. Tudi ločiti med izzvenmaternično nosečnostjo in [[spontani splav|spontanim splavom]] je težko po sami krvavitvi. Je pa krvavitev indikacija za [[ginekološki pregled]]. [[Terapija]] pri zunajmaternični nosečnosti je [[umetni splav|odstranitev zanositve]] s [[kirurgija|kirurškim]] posegom ali [[kemični agens|kemičnimi agensi]] in [[apiracija|aspiracijo]]. Navadno je nosečnost pretrgana v 10. do 12. tednu nosečnosti. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Ginekologija]] [[Kategorija:Nosečnost]] [[Kategorija:Nosečnost, porod in poporodno obdobje]] {{normativna kontrola}} h1wppfau0futuno8awazyleoxsw3jjm 6759619 6759618 2026-10-02T11:19:57Z TadejM 738 popravek: levi > desni 6759619 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Zunajmaternična nosečnost | synonyms = ekstrauterina gravidnost, ektopična gravidnost, ektopična nosečnost | image = Ectopic pregnancy on laparoscopy.png | caption = [[Laparoskopija|Laparoskopski]] pogled navzdol na [[maternica|maternico]] (označena z modrimi puščicami). V levem [[jajcevod]]u je ektopična nosečnost in [[hematosalpinks|krvavitev]] (označena z rdečimi puščicami). Desni jajcevod je normalen. | field = [[porodništvo in ginekologija]], [[urgentna medicina]] | symptoms = [[trebušna bolečina]], [[vaginalna krvavitev]]<ref name="Crochet2013">{{Cite journal | vauthors = Crochet JR, Bastian LA, Chireau MV | title = Does this woman have an ectopic pregnancy?: the rational clinical examination systematic review | journal = JAMA | volume = 309 | issue = 16 | pages = 1722–1729 | date = April 2013 | pmid = 23613077 | doi = 10.1001/jama.2013.3914 | s2cid = 205049738 }}</ref> | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = [[medenična vnetna bolezen]], [[kajenje tobaka]], predhodna operacija jacevodov, anamneza [[neplodnost]]i, uporaba [[tehnike asistirane reprodukcije|tehnik asistirane reprodukcije]]<ref name="Cec2014">{{Cite journal | vauthors = Cecchino GN, Araujo Júnior E, Elito Júnior J | title = Methotrexate for ectopic pregnancy: when and how | journal = Archives of Gynecology and Obstetrics | volume = 290 | issue = 3 | pages = 417–423 | date = September 2014 | pmid = 24791968 | doi = 10.1007/s00404-014-3266-9 | s2cid = 26727563 }}</ref> | diagnosis = krvne preiskave za [[humani horijev gonadotropin]] (hCG), [[ultrazvok]]<ref name="Crochet2013" /> | differential = [[splav]], [[torzija jajcevoda]], [[akutni apendicitis]],<ref name="Crochet2013" /> ruptura [[cista rumenega telesca|ciste rumenega telesca]]<ref>{{Cite journal | vauthors = Bauman R, Horvat G | title = Management of Ruptured Corpus Luteum With Hemoperitoneum in Early Pregnancy – A Case Report | journal = Acta Clinica Croatica | volume = 57 | issue = 4 | pages = 785–788 | date = December 2018 | pmid = 31168219 | pmc = 6544092 | doi = 10.20471/acc.2018.57.04.24 }}</ref> | prevention = | treatment = [[metootreksat]], operacija<ref name="Cec2014" /> | medication = | prognosis = smrtnost 0,2&nbsp;% (razviti svet), 2&nbsp;% (države v razvoju)<ref name="Mignini_2007">{{Cite web | vauthors = Mignini L | title = Interventions for tubal ectopic pregnancy | date = 26 September 2007 | url = http://apps.who.int/rhl/gynaecology/lmcom2/en/ | archive-url = https://web.archive.org/web/20150402121902/http://apps.who.int/rhl/gynaecology/lmcom2/en/ | archive-date = 2 April 2015 | access-date = 12 March 2015 | website = who.int | publisher = The WHO Reproductive Health Library }}</ref> | frequency = ~1,5&nbsp;% nosečnosti (razviti svet)<ref name="Kirk_2014">{{Cite journal | vauthors = Kirk E, Bottomley C, Bourne T | title = Diagnosing ectopic pregnancy and current concepts in the management of pregnancy of unknown location | journal = Human Reproduction Update | volume = 20 | issue = 2 | pages = 250–261 | year = 2014 | pmid = 24101604 | doi = 10.1093/humupd/dmt047 | doi-access = free }}</ref> | deaths = }} Izraz '''ektopična [[nosečnost]]''' se uporablja, kadar se [[blastocista]] (skupek 100 [[celica|celic]] [[zarodek|zarodka]]) vsidra ali zunaj [[maternica|maternice]] - v tem primeru je to '''zunajmaternična nosečnost''' - ali pa v nenormalni poziciji v maternici, v [[cervikalni kanal|cervikalnem kanalu]]. Zunajmaternična nosečnost je lahko v [[jajcevod]]u, [[jajčnik]]u ali [[trebušna votlina|trebušni votlini]], največkrat pa do tega pride v jajcevodu, ker po [[oploditev|oploditvi]] celice ne potujejo naprej v maternično votlino, ampak se vsidrajo kar tam. [[Incidenca]] zunajmaternične nosečnosti je 2 %. Tvegani faktorji so [[starost]] [[mati|matere]], [[promiskuiteta|večje število spolnih partnerjev]], [[kontracepcijski vsadek|kontracepcijski vsadki]] v maternici ter [[infekcija|infekcijske]] okužbe v [[medenica|medenici]], že predhodna zunajmaternična nosečnost ali [[splav]]. Kadar pride do izzvenmaternične nosečnosti, se ta lahko [[resorbcija|resorbira]] sama po sebi, in če se to zgodi pred časom naslednje [[menstruacija|menstruacije]], tega še opazili ne bomo, lahko pa pride do hudih zapletov. Slika je lahko precej dramatična: nenadna huda [[bolečina]], bolečine v spodnjem delu [[trebuh]]a, [[krvni pritisk]] pada, [[koža]] je [[bledost|bleda]], pacientka lahko brez [[medicinska pomoč|medicinske pomoči]] [[izkrvavitev|izkrvavi]] v [[1 E3 s|dveh urah]]. Pri tem lahko pride do hude zunanje [[krvavitev|krvavitve]], ni pa nujno, lahko je krvavitev le majhna. Tudi ločiti med izzvenmaternično nosečnostjo in [[spontani splav|spontanim splavom]] je težko po sami krvavitvi. Je pa krvavitev indikacija za [[ginekološki pregled]]. [[Terapija]] pri zunajmaternični nosečnosti je [[umetni splav|odstranitev zanositve]] s [[kirurgija|kirurškim]] posegom ali [[kemični agens|kemičnimi agensi]] in [[apiracija|aspiracijo]]. Navadno je nosečnost pretrgana v 10. do 12. tednu nosečnosti. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Ginekologija]] [[Kategorija:Nosečnost]] [[Kategorija:Nosečnost, porod in poporodno obdobje]] {{normativna kontrola}} mwi1a33rggqosa68nu6bb4q3fywgxls Predloga:Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji 10 77793 6759256 6749585 2026-10-01T13:23:27Z Janezdrilc 3152 pp Ljudje, Mediji in založništvo, - odvečne podskupine 6759256 wikitext text/x-wiki {{Navpolje zložljive skupine | name = Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji | title = [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] | stat = collapsed | basestyle = background:gold; | listclass = hlist | group1 = Ljudje | state1 = {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}}} | škofov | nadškofov = open }} {{#switch: {{last word|{{PAGENAME}}}} | škofov | svetnikov | kardinalov | nuncijev | duhovnikov | misijonarjev = open }} | list1 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = width:14%; background:gold; | group1 = [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov|Škofje]] | list1 = * [[Seznam rimskokatoliških škofov Celja|Celjski]] * [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|Koprski]] * [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane|Ljubljanski]] * [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora|Mariborski]] * [[Seznam rimskokatoliških škofov Murske Sobote|Murskosoboški]] * [[Seznam rimskokatoliških škofov Novega mesta|Novomeški]] * [[Škofija Ptuj#Naslovna škofija|Ptujski]] (naslovni) | group2 = [[Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov|Duhovniki]] | list2 = * [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Škofiji Celje|Trenutni duhovniki po župnijah]] * [[Predloga:Slovenski eksorcisti|Eksorcisti]] * [[Predloga:Vikarji v Sloveniji|Vikarji]] | group3 = Drugo | list3 = * [[Seznam slovenskih svetnikov|Svetniki]] * [[Seznam slovenskih kardinalov|Kardinali]] * [[Seznam slovenskih apostolskih nuncijev|Apostolski nunciji]] * [[Seznam slovenskih misijonarjev|Misijonarji]] * [[Seznam slovenskih teologov|Teologi]] * [[Seznam predavateljev na Teološki fakulteti v Ljubljani|Predavatelji na Teološki fakulteti v Ljubljani]] }} | group2 = Upravna delitev | state2 = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Metropolija | Škofija | Nadškofija | Apostolska | Vojaški = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}}} | škofij | župnij = open }} {{#switch: {{last word|{{PAGENAME}}}} | konferenca = open }} | list2 = {{Navpolje podskupina | state = open | groupstyle = width:14%; background:gold; | group1 = Škofovska konferenca | list1 = [[Slovenska škofovska konferenca]] | group2 = Metropolije | list2 = * [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] * [[Metropolija Maribor|Maribor]] | group3 = [[Seznam rimskokatoliških škofij v Sloveniji|Škofije]] | list3 = * [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] * [[Nadškofija Maribor|Maribor]] * [[Škofija Koper|Koper]] * [[Škofija Celje|Celje]] * [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] * [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] * [[Škofija Ptuj|Ptuj]] (naslovna) | group4 = Manjše enote | list4 = * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Župnije{{·}} Dekanije{{·}} Naddekanati]] | group5 = Drugo | list5 = * [[Apostolska nunciatura v Sloveniji]] * [[Vojaški vikariat Slovenske vojske]] }} | group3 = Verske ustanove | list3 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = width:14%; background:gold; | group1 = Cerkveni redovi in družbe<br>apostolskega življenja | list1 = * [[Benediktinci]] * [[Cistercijani]] * [[Dominikanci]] * [[Frančiškani]] * [[Jezuiti]] * [[Kapucini]] * [[Karmeličani]] * [[Kartuzijani]] * [[Klaretinci]] * [[Klarise]] * [[Lazaristi]] * [[Minoriti]] * [[Salezijanci]] * [[Družba hčera Marije Pomočnice|Hčere Marije Pomočnice (salezijanke)]] * [[Šolske sestre]] * [[Uršulinke]] | group2 = Združenja in gibanja | list2 = * [[Misijonsko središče Slovenije]] * [[Prenova v Duhu]] * [[Gibanje fokolarjev]] * [[Slovenska karitas]] * [[Svetopisemska družba Slovenije]] }} | group4 = Vzgojnoizobraževalne ustanove | state4 = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Fakulteta | Teološka | Zavod | Bogoslovno | Dom | Gimnazija | Osnovna = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | inštitut | dom | gimnazija = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}}} | dom | gimnazija | gimnazija, = open }} | list4 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = width:14%; background:gold; | group1 = Univerze | list1 = * [[Katoliški inštitut]] * [[Fakulteta za poslovne vede]] | group2 = Fakultete | list2 = * [[Teološka fakulteta v Ljubljani]] * [[Teološka fakulteta enota v Mariboru]] | group3 = Zavodi | list3 = * [[Zavod sv. Stanislava]] * [[Zavod sv. Frančiška Saleškega]] * [[Zavod Antona Martina Slomška]] | group4 = Semenišča | list4 = * [[Bogoslovno semenišče Ljubljana]] * [[Bogoslovno semenišče Maribor]] | group5 = Študentski domovi | list5 = * [[Študentski dom Janeza F. Gnidovca]] * [[Frančiškov študentski dom Šiška]] * [[Frančiškov študentski dom Maribor]] * [[Študentski dom sv. Elizabete]] * [[Uršulinski študentski dom]] | group6 = Dijaški domovi | list6 = * [[Jegličev dijaški dom Šentvid]] * [[Dom Janeza Boska]] (Želimlje) * [[Dijaški dom Škofijske gimnazije Vipava]] * [[Dijaški dom Antona Martina Slomška]] (Maribor) * [[Slomškovo dijaško semenišče Maribor]] | group7 = Gimnazije | list7 = * [[Škofijska gimnazija Vipava]] * [[Gimnazija Želimlje]] * [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana]] * [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška]] | group8 = Osnovne šole | list8 = * [[Osnovna šola Alojzija Šuštarja]] }} | group5 = Mediji in založništvo | state5 = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Družina | Exodus | Mohorjeva | Radio | Ognjišče | Založba | Metropolitana = open }} {{#switch: {{last word|{{PAGENAME}}}} | družba | knjigarna | založba = open }} | list5 = * [[Družina (časopis)|Družina]] * [[Exodus TV]] * [[Mohorjeva družba]] * [[Ognjišče (podjetje)|Ognjišče]] * [[Radio Ognjišče]] * [[Slomškova družba]] * [[Slomškova knjigarna]] * [[Slomškova založba]] * [[Založba Vox]] | group6 = Svetišča | state6 = {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | cerkva | romarskih = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}}} | samostanov = open }} | list6 = * [[Seznam cerkva v Sloveniji|Cerkve]] * [[Seznam romarskih središč v Sloveniji|Romarska središča]] * [[Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji|Samostani]] | group7 = Zgodovina | state7 = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Zgodovina | Muzej = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | arhiv = open }} {{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}}} | samostanov = open }} | list7 = * [[Zgodovina krščanstva na Slovenskem]] * [[Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|Pokristjanjevanje]] * [[Muzej krščanstva na Slovenskem]] * [[Nadškofijski arhiv Ljubljana]] * [[Nadškofijski arhiv Maribor]] }}<noinclude> [[Kategorija:Slovenske rimskokatoliške predloge]] </noinclude> oh9e5xe3fj1h68fkznyn2546aq82kyb Narodni dom, Novo mesto 0 78418 6759374 6758111 2026-10-01T17:27:53Z Andrejj 94 Kategorija:Nepremični spomeniki državnega pomena Mestne občine Novo mesto 6759374 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Narodni dom}} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Narodni dom, Novo mesto | image = Narodni dom, Novo mesto, 2026.jpg | caption = Narodni dom po prenovi 2026 | locmapin = Slovenija | coordinates = <!-- WD --> | location = Sokolska ulica 3, [[Novo mesto]] | area = | built = 1873 - 1885 | restored = | architect = [[Alfred Kappner]] (1873) | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Novo mesto - Narodni dom | designation1_date = 16. avgust 1992 | designation1_number = 8581<ref>{{RKD|8581}}</ref> | občina = Novo mesto }} '''Narodni dom''' v [[Novo mesto|Novem mestu]] se nahaja v starem mestnem jedru. Gradnja zgradbe je potekala med letoma 1873 in 1885. To je bil tudi prvi Narodni dom na področju [[Slovenija|Slovenije]]. Sprva je bila v njem le [[knjižnica]]/[[čitalnica]], nato pa so se v dom naselila tudi narodna društva in [[glasbena šola]]. Po drugi svetovni vojni je bil v stavbi vse do leta 1977 Dom JLA s kinodvorano. Leta 1977 pa je bil na Novem trgu zgrajen nov Dom JLA, v kasneje prenovljeni stavbi pa je danes [[Kulturni center Janez Trdina]]. Leta 1992 je bil ''Narodni dom'' razglašen za [[kulturni spomenik lokalnega pomena]]. Leta 2026 je bila dokončana temeljita prenova. Poleg drugih vsebin je oktobra 2026 v njem dobila sedež nova javna [[Univerza v Novem mestu|Univerza v Novem mestu]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Novem mestu]] == Zunanje povezave == * https://visitnovomesto.si/dozivi/narodni-dom/ * [http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/kzgod/narodni/ Novomesto.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050317005828/http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/kzgod/narodni/ |date=2005-03-17 }} {{struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Novem mestu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1885]] [[Kategorija:Narodni domovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] 2dkejsf0yfzrete1ik8h5vjxl92vd84 Seznam slovenskih risarjev 0 78921 6759315 6752655 2026-10-01T15:21:42Z ~2026-45085-22 264465 /* G */ 6759315 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[risar]]jev in [[karikaturist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jože Aberšek]] - Aba (karikaturist) *[[Žiga Aljaž]] *[[Marijan Amalietti]] (arhitekturni, karikaturist) *[[Franjo Ančik]] *[[Ivo Antič]] (karikaturist) *[[Kamil Arčon]] (nihalopis) *Ferdinand (Ferdo) Avsec == B == *[[Branko Babič (karikaturist)]] *[[Ivana Bajec]] *[[Srečko Bajda]]? *[[Andrej Bajt]] (karikaturist) *[[Milko Bambič]] (mdr. karikaturist) *[[Stojan Batič]] *[[Milan Batista]] *[[Nikolaj Beer]] *[[Mirsad Begić]] *[[Ana Belčič]]? *[[Leon Belušič]] (arhitekturni) *[[Jože Beranek]] (mdr. karikaturist) *[[Janez Bernik]] *[[Josip Bezlaj]] *[[Anton Bitenc]] (arhitekturni) *[[Milan Bizovičar]] *[[Gvidon Birolla]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Remigij Bratož]] (karikaturist) *[[Suzana Brborović]] *[[Marjan Bregar]] (karikaturist) *[[Vladimir Brezar]] (arhitekturni) *[[Stanislav Brodnik]]? *[[Klemen Brun]] *[[Bojan Budja]] (arhitekturni) *[[Vesna Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] *[[Marko Butina]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Ivan Cankar]] *[[Danilo Cedilnik]] (alpinistični) *[[Ciril Cej]] *[[Jože Ciuha]] *[[Jure Cihlař]] *[[Ina Conradi Chavez]] *[[Jože Cvelbar]] == Č == * [[Ivan Čargo]] (mdr. karikaturist) *[[Vilko Čekuta]] *[[Zvonko Čoh]] == D == *[[Rado Dagarin]] *[[Roman Dekleva]]? *[[Marko Derganc]] *[[Avgust Deržek]] *[[Silva Devetak]] *[[Smiljana Didek]] *[[Zoran Didek]]? *[[Slavoj Dimnik]] *[[Matija Doberšek]] *[[Frančišek Dobnikar]] *[[Saša Dobrila]]? *[[Lojze Dolinar]] *[[Milogoj Dominko]] *[[Lojze Drašler]] (arhitekturni) *[[Anton Drofenik]] (1936–2017) (karikaturist) *[[Herbert Drofenik]] (1909–1993) (arhitekt) == E == * [[Milan Erič]] == F == * [[Maks Fabiani]] * [[Milanka Fabjančič]] * [[David Faganel]] *Miklavž Feigel (paleontol.?) *[[Jože Firc]] (1942-2024) (karikaturist) *[[Dominik Forte]] *[[Domen Fras]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Slavko Furlan]] (1952-2007) == G == * [[Maksim Gaspari]] * [[Boštjan Gašperšič]] (1938-1983) *[[Kostja Gatnik]] *[[Draga Gelt]] *[[Frančiška Giacomelli Gantar]] *[[Ludvik Glazer Naudé]] *[[Igor Godnjov]] (ilustrator/karikaturist) *[[France Gorše]] *[[Boris Grad]]? *[[Oton Grebenc]] (1875-1945) *[[Danica Guberinič|Danica (Nana) Guberinič]] *[[Herman Gvardjančič]]? == H == *[[Andrej Habič]] (1939-1986) (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (strip) *[[Robert Hlavaty]] *[[Ciril Horjak]] - Dr. Horowitz *[[Uroš Hrovat]] *[[Zdenko Huzjan]] == I == * [[Bard Iucundus]] == J == *[[Stane Jagodič]] (mdr. karikaturist) *Ivan/Janez/John Jager *[[Božidar Jakac]] *[[Tomaž Jeglič|Tomaž (Marijan) Jeglič]] (1941-2018) (arhitekturni) *[[Andrej Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Samo Jenčič]] *[[Radovan Jenko]] *[[Peter Jovanovič]] *Boris Jukić (*1950) *[[Bojan Jurc]] *[[Jernej Juren]]? *[[Franco Juri]] (karikaturist) *[[Elko Justin]] *[[Ferdo Juvanec star.]] (1872–1941) (kaligraf) == K == *[[Franc Dominik Kalin]] *[[Mihael Kambič]] *[[Anton Karinger]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Franc Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Gregor Kebe]] (1799-1885) *[[Peter Kerševan]] (arhitekturni) *[[Samira Kentrić]] *[[Saša Kerkoš]] *[[Ferenc Király]] *[[Alenka Kham Pičman]] *[[Andreja Kladnik]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] * [[Jakob Klemenčič]] * [[Pavel Klodič]] *[[Radovan Klopčič]] * [[Alojz Knafelc]] *[[Boris Kobe]] (arhitekturni) *[[Jurij Kobe]] (arhitekturni) *[[Ivana Kobilca]] *[[Janez Koch]] *[[Matej Kocjan - Koco]] *[[Marko Kočevar]] (karikaturist) *[[Jiři Kočica]] (karikaturist) *[[Miran Kohek]] (karikaturist...) *[[Bernard Köllé]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Milček Komelj]] *[[Ladislav Kondor|Ladislav (László) Kondor]] (karikaturist) *[[Alojz Konec]] *[[Tina Konec]] *[[Mitja Konič]] *[[Vlasto Kopač]] (arhitekturni) *[[Petra Korent]] *[[Božo Kos]] (karikaturist) *[[Boža Košak]] (karikaturistka?) *[[Milena Košak Babuder]] (PEF) *[[Janez Kovačič]] *[[Katja Kovše]] *[[Damijan Kracina]] *[[Jernej Kraigher]] (arhitekturni) *[[Gašper Krajnc]] *[[Ervin Kralj]] *[[Bine Kramberger]]?(arheolog) *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[David Krančan]] *[[Anka Krašna]] *[[Metka Krašovec]] *[[Tomaž Kržišnik]] *[[Stane Kumar]] *[[France Kunaver]] (1909-2005) *[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]] == L == * [[Miloš Lapajne]] * [[Tomaž Lavrič]] (mdr. karikaturist) *[[Leopold Layer]] *[[Vasja Lebarič]] *[[Vladimir Leben]] *[[Erik Lovko]] *[[Izar Lunaček]] == M == *[[Miha Maleš]] *[[Marijan Manček]] (karikaturist) *[[Mitja Manček]] *[[Janez Marinčič]] - "Risar Joe" *[[Ervin Markošek]]? *[[Živko Marušič]] *[[Grega Mastnak]] *[[Aco Mavec]] *[[Milan Maver]] (karikaturist, strip...) *[[Erik Mavrič]] *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Kiar Meško]] *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]] *[[France Mihelič]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Boris Miočinović]] - Boba *[[Celestin Mis]] (1863-1918) *[[Marjan Motoh]] (karikaturist)? *[[Narcis Mršić]] (naravoslovni) *[[Ivo Mršnik]] *[[Deja Muck]] (fraktalno) *[[Marijan Mušič]] (arhitekturni) *[[Marko Mušič]] (arhitekturni) *[[Vladimir Braco Mušič]] (arhitekturni) *[[Zoran Mušič]] *[[Miki Muster]] (mdr. karikaturist) == N == *[[Tit Nešović]] *[[Alojzij Novak (učitelj)]] *[[Andrej Novak (karikaturist)|Andrej Novak]] (karikaturist) *[[Vinko Novak]] *[[Franc Novinc]] == O == * [[Boris Oblak]] (karikaturist) * [[Floris Oblak]] *[[Irena Ocepek]] *[[Marjan Ocvirk]] (arhitekturni) *[[Radko Oketič]] (karikaturist-mdr.) *[[Miro Oman]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Donald Orehek]] (karikaturist v ZDA) *[[Janez Ošaben]] *[[Jože Ovnik]] (karikaturist, ilustrator) == P == *[[Jurij Pajk]] *[[Klavdij Palčič]]? *[[Andreja Panič Omahna]] *[[Zdravko Papič]]? *[[Sergej Pavlin]] (1929-2017) (arhitekturni) *[[Borut Pečar]] (karikaturist) *[[Marijan Pečar]] *[[Leopoldina Pelhan]] (1880-1947) *[[Albin Penko]] *[[Mario Peruzzi]] *[[Jelko Peternelj]] (karikaturist) *[[Janez Petkovšek]] *[[Veno Pilon]] *[[Janez Pirnat]] *[[Miha Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Jože Plečnik]] (arhitekturni) *[[Janez Plestenjak (slikar)|Janez Plestenjak]] *[[Janez Plešnar]] *[[Vinko Podobnik]] *[[France Podrekar]] (karikaturist) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Oton Polak]] *[[Blaž Porenta]] (3 D) *[[Gašper Porenta]] *[[Robert Potokar]] (arhitekturni) *[[Janez (Ivan) Povirek]] *[[Marij Pregelj]] *[[Dušan Premrl]] *[[Aljana Primožič]] Fridauer (karikaturistka) *[[Josip Primožič|Jože Primožič]] - Tošo *[[Janez Pristavec]] *[[Gregor Purgaj]] == R == *[[Sandi Radovan]] *[[Tone Rački]] (lik. pedagog) *([[Milan Radin]]) *[[Vlado Ravnik]] (botanični) *[[Edvard Ravnikar]] (arhitekturni) *[[France Ravnikar]] *[[Vojteh Ravnikar]] (arhitekturni) *[[Roman Ražman]] *[[Oto Reisinger]] (1927–2016; karikaturist na Hrvaškem) *[[Marija Reven]] *[[Janja Rihter]] (pedag.) *[[Bine Rogelj]] (1929–2023) (karikaturist) *[[Jasmina Rojc]] *[[Fran Rojec]] (1867–1939) (ilustrator)? *[[Martin Rojko]] (1924–) *[[Ivan Romih]] (karikaturist) *[[Jernej Rovšek]] (karikaturist) *[[Ciril Rus]] (1913-86) *[[Sandra Ržen]]? == S == *[[Rudolf Saksida]] *[[Simon Sanda]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Valentin Scagnetti]] (1909-2012) (kaligraf) *[[Martin Johann Schmidt]] *[[Matjaž Schmidt]] *[[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Drago Senica]] - [[Pi]] (karikaturist) *[[Luka Seme]] (1987) *[[Albert Franc Sič]] (1865-1949) *[[Albert Sirk]] (tudi karikaturist) *[[Iztok Sitar]] *[[Marjan Skumavc]] (mdr. karikaturist) *[[Nejč Slapar]] *[[Frančišek Smerdu]] *[[Zoran Smiljanić]] * [[Hinko Smrekar]] (mdr. karikaturist) * [[Branko Sosič]] (mdr. karikaturist) *[[Jože Spacal]]? *[[Lojze Spazzapan]] *[[France Stare]] * [[Koni Steinbacher]] *[[Franjo Sterle]] *[[Matej Sternen]] * [[Sašo Stevović]] *[[Rudi Stopar]]? *[[Lucija Stramec]] *[[Božidar Strman]] - Mišo *[[Mladen Stropnik]]? *[[Gabrijel Stupica]] *[[Janez Suhadolc]] (arhitekturni) *[[Franc Suher]] (1861-1944) == Š == * [[Avgusta Šantel]] * [[Darko Šarac]] (1936 - 2016) (karikaturist) * [[Natalija Šeruga|Natalija Šeruga Golob]] * [[Luka Širok]] * (Iztok Šmajs - Muni) ? *[[Janez Šubic]] * [[Jurij Šubic]] * [[Gizela Šuklje]] *[[Vital Šuligoj]] (karikaturist) == T == *[[Helena Tahir]] *[[Borko Tepina]] *[[Janko Testen]] (karikaturist) *[[Antonija Thaler|Antonija Thaler - Toni]] *Marjan Tomšič (karikaturist) *[[Jože Trobec]] (karikaturist) *[[Fran Tratnik]] *[[Andrej Trost]] == U == * [[France Uršič]] (mdr. karikaturist) == V == *[[Janez Valentinčič]] (1904-94) (arhitekturni) *[[Petra Varl]] *[[Josip Vesel]] *[[Matjaž Vidic]] *[[Urša Vidic]] *[[Nande Vidmar]] *[[Roman Vodeb]] (portretist, karikaturist) *[[Nikolaj Vogel]] *[[Marjan Vojska]]? *[[Vojko Volavšek]] - Volvo *[[Karl Vouk]] *[[Melita Vovk]] *[[Žarko Vrezec]] (naravoslovni) *[[Sergej Vrišer]] *[[Čedomir Vučič]] *[[Jaka Vukotič]] *[[Ivan Vurnik]] == W == * [[Huiqin Wang]] (kaligrafka) * [[Franc Wrenk]] == Z == *[[Miljutin Zarnik]] (karikaturist) *[[Zlatko Zei]] *[[Branko Zinauer]] (karikaturist) *[[Mojca Zlokarnik]] * [[Franc Zorec]] (karikaturist) *[[Leon Zuodar]] *[[Dalibor Zupančič - Bori]] == Ž == * [[Ivan Žnidarčič]] *[[Tone Žnidaršič (1923)]] ? *[[Oton Župančič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] in [[seznam slovenskih striparjev]] {{Seznami narodov po poklicu|risarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Risarji]] [[Kategorija:Slovenski risarji|*]] h7i8ayhv198n69hz3u4twety0z78w42 6759462 6759315 2026-10-01T21:21:51Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6759462 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[risar]]jev in [[karikaturist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jože Aberšek]] - Aba (karikaturist) *[[Žiga Aljaž]] *[[Marijan Amalietti]] (arhitekturni, karikaturist) *[[Franjo Ančik]] *[[Ivo Antič]] (karikaturist) *[[Kamil Arčon]] (nihalopis) *Ferdinand (Ferdo) Avsec == B == *[[Branko Babič (karikaturist)]] *[[Ivana Bajec]] *[[Srečko Bajda]]? *[[Andrej Bajt]] (karikaturist) *[[Milko Bambič]] (mdr. karikaturist) *[[Stojan Batič]] *[[Milan Batista]] *[[Nikolaj Beer]] *[[Mirsad Begić]] *[[Ana Belčič]]? *[[Leon Belušič]] (arhitekturni) *[[Jože Beranek]] (mdr. karikaturist) *[[Janez Bernik]] *[[Josip Bezlaj]] *[[Anton Bitenc]] (arhitekturni) *[[Milan Bizovičar]] *[[Gvidon Birolla]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Remigij Bratož]] (karikaturist) *[[Suzana Brborović]] *[[Marjan Bregar]] (karikaturist) *[[Vladimir Brezar]] (arhitekturni) *[[Stanislav Brodnik]]? *[[Klemen Brun]] *[[Bojan Budja]] (arhitekturni) *[[Vesna Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] *[[Marko Butina]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Ivan Cankar]] *[[Danilo Cedilnik]] (alpinistični) *[[Ciril Cej]] *[[Jože Ciuha]] *[[Jure Cihlař]] *[[Ina Conradi Chavez]] *[[Jože Cvelbar]] == Č == * [[Ivan Čargo]] (mdr. karikaturist) *[[Vilko Čekuta]] *[[Zvonko Čoh]] == D == *[[Rado Dagarin]] *[[Roman Dekleva]]? *[[Marko Derganc]] *[[Avgust Deržek]] *[[Silva Devetak]] *[[Smiljana Didek]] *[[Zoran Didek]]? *[[Slavoj Dimnik]] *[[Matija Doberšek]] *[[Frančišek Dobnikar]] *[[Saša Dobrila]]? *[[Lojze Dolinar]] *[[Milogoj Dominko]] *[[Lojze Drašler]] (arhitekturni) *[[Anton Drofenik]] (1936–2017) (karikaturist) *[[Herbert Drofenik]] (1909–1993) (arhitekt) == E == * [[Milan Erič]] == F == * [[Maks Fabiani]] * [[Milanka Fabjančič]] * [[David Faganel]] *Miklavž Feigel (paleontol.?) *[[Jože Firc]] (1942-2024) (karikaturist) *[[Dominik Forte]] *[[Domen Fras]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Slavko Furlan]] (1952-2007) == G == * [[Maksim Gaspari]] * [[Boštjan Gašperšič]] (1938-1983) *[[Kostja Gatnik]] *[[Draga Gelt]] *[[Frančiška Giacomelli Gantar]] *[[Ludvik Glazer Naudé]] *[[Igor Godnjov]] (ilustrator/karikaturist) *[[France Gorše]] *[[Boris Grad]]? *[[Oton Grebenc]] (1875-1945) *[[Danica Guberinič|Danica (Nana) Guberinič]] *[[Herman Gvardjančič]]? == H == *[[Andrej Habič]] (1939-1986) (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (strip) *[[Robert Hlavaty]] *[[Ciril Horjak]] - Dr. Horowitz *[[Uroš Hrovat]] *[[Zdenko Huzjan]] == I == * [[Bard Iucundus]] == J == *[[Stane Jagodič]] (mdr. karikaturist) *Ivan/Janez/John Jager *[[Božidar Jakac]] *[[Tomaž Jeglič|Tomaž (Marijan) Jeglič]] (1941-2018) (arhitekturni) *[[Andrej Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Samo Jenčič]] *[[Radovan Jenko]] *[[Peter Jovanovič]] *Boris Jukić (*1950) *[[Bojan Jurc]] *[[Jernej Juren]]? *[[Franco Juri]] (karikaturist) *[[Elko Justin]] *[[Ferdo Juvanec star.]] (1872–1941) (kaligraf) == K == *[[Franc Dominik Kalin]] *[[Mihael Kambič]] *[[Anton Karinger]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Franc Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Gregor Kebe]] (1799-1885) *[[Peter Kerševan]] (arhitekturni) *[[Samira Kentrić]] *[[Saša Kerkoš]] *[[Ferenc Király]] *[[Alenka Kham Pičman]] *[[Andreja Kladnik]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] * [[Jakob Klemenčič]] * [[Pavel Klodič]] *[[Radovan Klopčič]] * [[Alojz Knafelc]] *[[Boris Kobe]] (arhitekturni) *[[Jurij Kobe]] (arhitekturni) *[[Ivana Kobilca]] *[[Janez Koch]] *[[Matej Kocjan - Koco]] *[[Marko Kočevar]] (karikaturist) *[[Jiři Kočica]] (karikaturist) *[[Miran Kohek]] (karikaturist...) *[[Bernard Köllé]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Milček Komelj]] *[[Ladislav Kondor|Ladislav (László) Kondor]] (karikaturist) *[[Alojz Konec]] *[[Tina Konec]] *[[Mitja Konič]] *[[Vlasto Kopač]] (arhitekturni) *[[Petra Korent]] *[[Božo Kos]] (karikaturist) *[[Boža Košak]] (karikaturistka?) *[[Milena Košak Babuder]] (PEF) *[[Janez Kovačič]] *[[Katja Kovše]] *[[Damijan Kracina]] *[[Jernej Kraigher]] (arhitekturni) *[[Gašper Krajnc]] *[[Ervin Kralj]] *[[Bine Kramberger]]?(arheolog) *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[David Krančan]] *[[Anka Krašna]] *[[Metka Krašovec]] *[[Tomaž Kržišnik]] *[[Stane Kumar]] *[[France Kunaver]] (1909-2005) *[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]] == L == * [[Miloš Lapajne]] * [[Tomaž Lavrič]] (mdr. karikaturist) *[[Leopold Layer]] *[[Vasja Lebarič]] *[[Vladimir Leben]] *[[Erik Lovko]] *[[Izar Lunaček]] == M == *[[Miha Maleš]] *[[Marijan Manček]] (karikaturist) *[[Mitja Manček]] *[[Janez Marinčič]] - "Risar Joe" *[[Ervin Markošek]]? *[[Živko Marušič]] *[[Grega Mastnak]] *[[Aco Mavec]] *[[Milan Maver]] (karikaturist, strip...) *[[Erik Mavrič]] *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Kiar Meško]] *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]] *[[France Mihelič]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Boris Miočinović]] - Boba *[[Celestin Mis]] (1863-1918) *[[Marjan Motoh]] (karikaturist)? *[[Narcis Mršić]] (naravoslovni) *[[Ivo Mršnik]] *[[Deja Muck]] (fraktalno) *[[Marijan Mušič]] (arhitekturni) *[[Marko Mušič]] (arhitekturni) *[[Vladimir Braco Mušič]] (arhitekturni) *[[Zoran Mušič]] *[[Miki Muster]] (mdr. karikaturist) == N == *[[Tit Nešović]] *[[Alojzij Novak (učitelj)]] *[[Andrej Novak (karikaturist)|Andrej Novak]] (karikaturist) *[[Vinko Novak]] *[[Franc Novinc]] == O == * [[Boris Oblak]] (karikaturist) * [[Floris Oblak]] *[[Irena Ocepek]] *[[Marjan Ocvirk]] (arhitekturni) *[[Radko Oketič]] (karikaturist-mdr.) *[[Miro Oman]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Donald Orehek]] (karikaturist v ZDA) *[[Janez Ošaben]] *[[Jože Ovnik]] (karikaturist, ilustrator) == P == *[[Jurij Pajk]] *[[Klavdij Palčič]]? *[[Andreja Panič Omahna]] *[[Zdravko Papič]]? *[[Sergej Pavlin]] (1929-2017) (arhitekturni) *[[Borut Pečar]] (karikaturist) *[[Marijan Pečar]] *[[Leopoldina Pelhan]] (1880-1947) *[[Albin Penko]] *[[Mario Peruzzi]] *[[Jelko Peternelj]] (karikaturist) *[[Janez Petkovšek]] *[[Veno Pilon]] *[[Janez Pirnat]] *[[Miha Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Jože Plečnik]] (arhitekturni) *[[Janez Plestenjak (slikar)|Janez Plestenjak]] *[[Janez Plešnar]] *[[Vinko Podobnik]] *[[France Podrekar]] (karikaturist) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Oton Polak]] *[[Blaž Porenta]] (3 D) *[[Gašper Porenta]] *[[Robert Potokar]] (arhitekturni) *[[Janez (Ivan) Povirek]] *[[Marij Pregelj]] *[[Dušan Premrl]] *[[Aljana Primožič]] Fridauer (karikaturistka) *[[Josip Primožič|Jože Primožič]] - Tošo *[[Janez Pristavec]] *[[Gregor Purgaj]] == R == *[[Sandi Radovan]] *[[Tone Rački]] (lik. pedagog) *([[Milan Radin]]) *[[Vlado Ravnik]] (botanični) *[[Edvard Ravnikar]] (arhitekturni) *[[France Ravnikar]] *[[Vojteh Ravnikar]] (arhitekturni) *[[Roman Ražman]] *[[Oto Reisinger]] (1927–2016; karikaturist na Hrvaškem) *[[Marija Reven]] *[[Janja Rihter]] (pedag.) *[[Bine Rogelj]] (1929–2023) (karikaturist) *[[Jasmina Rojc]] *[[Fran Rojec]] (1867–1939) (ilustrator)? *[[Martin Rojko]] (1924–) *[[Ivan Romih]] (karikaturist) *[[Jernej Rovšek]] (karikaturist) *[[Ciril Rus]] (1913-86) *[[Sandra Ržen]]? == S == *[[Rudolf Saksida]] *[[Simon Sanda]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Valentin Scagnetti]] (1909-2012) (kaligraf) *[[Martin Johann Schmidt]] *[[Matjaž Schmidt]] *[[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Drago Senica]] - [[Pi]] (karikaturist) *[[Luka Seme]] (1987) *[[Albert Franc Sič]] (1865-1949) *[[Albert Sirk]] (tudi karikaturist) *[[Iztok Sitar]] *[[Marjan Skumavc]] (mdr. karikaturist) *[[Nejč Slapar]] *[[Frančišek Smerdu]] *[[Zoran Smiljanić]] * [[Hinko Smrekar]] (mdr. karikaturist) * [[Branko Sosič]] (mdr. karikaturist) *[[Jože Spacal]]? *[[Lojze Spazzapan]] *[[France Stare]] * [[Koni Steinbacher]] *[[Franjo Sterle]] *[[Matej Sternen]] * [[Sašo Stevović]] *[[Rudi Stopar]]? *[[Lucija Stramec]] *[[Božidar Strman]] - Mišo *[[Mladen Stropnik]]? *[[Gabrijel Stupica]] *[[Janez Suhadolc]] (arhitekturni) *[[Franc Suher]] (1861-1944) == Š == * [[Avgusta Šantel]] * [[Darko Šarac]] (1936 - 2016) (karikaturist) * [[Natalija Šeruga|Natalija Šeruga Golob]] * [[Luka Širok]] * (Iztok Šmajs - Muni) ? *[[Janez Šubic]] * [[Jurij Šubic]] * [[Gizela Šuklje]] (arhitekturna) *[[Vital Šuligoj]] (karikaturist) == T == *[[Helena Tahir]] *[[Borko Tepina]] *[[Janko Testen]] (karikaturist) *[[Antonija Thaler|Antonija Thaler - Toni]] *Marjan Tomšič (karikaturist) *[[Jože Trobec]] (karikaturist) *[[Fran Tratnik]] *[[Andrej Trost]] == U == * [[France Uršič]] (mdr. karikaturist) == V == *[[Janez Valentinčič]] (1904-94) (arhitekturni) *[[Petra Varl]] *[[Josip Vesel]] *[[Matjaž Vidic]] *[[Urša Vidic]] *[[Nande Vidmar]] *[[Roman Vodeb]] (portretist, karikaturist) *[[Nikolaj Vogel]] *[[Marjan Vojska]]? *[[Vojko Volavšek]] - Volvo *[[Karl Vouk]] *[[Melita Vovk]] *[[Žarko Vrezec]] (naravoslovni) *[[Sergej Vrišer]] *[[Čedomir Vučič]] *[[Jaka Vukotič]] *[[Ivan Vurnik]] == W == * [[Huiqin Wang]] (kaligrafka) * [[Franc Wrenk]] == Z == *[[Miljutin Zarnik]] (karikaturist) *[[Zlatko Zei]] *[[Branko Zinauer]] (karikaturist) *[[Mojca Zlokarnik]] * [[Franc Zorec]] (karikaturist) *[[Leon Zuodar]] *[[Dalibor Zupančič - Bori]] == Ž == * [[Ivan Žnidarčič]] *[[Tone Žnidaršič (1923)]] ? *[[Oton Župančič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] in [[seznam slovenskih striparjev]] {{Seznami narodov po poklicu|risarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Risarji]] [[Kategorija:Slovenski risarji|*]] ja5d0jylpm8ru5gdrcfa0v5lo2u5e5k Visoška kronika 0 81200 6759549 6532116 2026-10-02T08:36:33Z ~2026-52974-07 266682 6759549 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Visoška kronika | image = | author = [[Ivan Tavčar]] | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | genre = [[zgodovina|zgodovinski]] [[roman]] | publisher = Tiskovna zadruga | release_date = 1919 (v 12 rednih mesečnih nadaljevanjih v Ljubljanskem Zvonu), 1921 (1. knjižna izdaja) | media_type = tisk (trda in mehka vezava) | pages = 170 | isbn = | oclc = 61191078 <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 42694913 | predmetne-oznake = | udk = 821.163.6 }} '''''Visoška kronika''''' je [[zgodovinski roman]], ki ga je [[Ivan Tavčar]] objavil leta 1919 v dvanajstih nadaljevanjih v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''. Za popis zgodovine rodov gospodarjev na Visokem si je izbral obliko [[kronika|kronike]] in za pripovedovalca postavil namišljenega kronista, sam pa vzbuja dojem, da je zapiske omenjenega kronista le našel in jih objavil. Visoško kroniko določajo tri zgodovinske teme; [[čarovnice|preganjanje čarovnic]], [[protestantizem|preganjanje protestantov]] in [[30-letna vojna]]. Poleg zgodovinske tematike pa je Tavčar veliko pozornosti namenil tudi domoljubju in ljubezni do zemlje, in sicer z izbiro kmečke snovi, s popisom lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Pisec kronike Izidor na začetku tudi pove, da kroniko piše zato, da bo bralec videl, kako so on in njegova družina vse življenje delali pokoro za očetove grehe. To prepričanje prevzame tudi njegov sin Georgius, ki je po očetovi smrti kroniko nadaljeval. [[Pisatelj]] je nameraval napisati trilogijo, ki bi opisovala tri generacije v treh zaporednih stoletjih, vendar je pred smrtjo uspel napisati samo prvi del. ==Pobude za nastanek== Ker je avtor delo posvetil »svoji ženi Frančiški, sedanji Visošci« in se v posvetilu podpisal z mladostnim psevdonimom Emil Leon ter dodal letnico 1695, se je v literarni vedi oblikovala domneva, da je roman nastal kot Tavčarjevo darilo ženi Franji ob njeni petdesetletnici. Franja je bila znana kot narodno dejavna gospa in je med prvo svetovno vojno navdušeno podprla [[Majniška deklaracija (1917)|majniško deklaracijo]] o avtonomiji [[Južni Slovani|južnih Slovanov]] pod [[Habsburška monarhija|habsburško]] krono, zato je logičen sklep, da je Visoška kronika delo, ki naj bi bilo v oporo Slovencem na novi politični poti. V nekem zapisku Tavčar priznava, da piše iz nečimrnosti in ker je vse preveč energije doslej porabil v politiki. V pozno ustvarjalno obdobje so ga več ali manj »pahnili« politični nagibi, ko je občutil, da so ga njegovi mlajši strankarski kolegi zaradi starosti že odpisali. Morda ga je najbolj pekel očitek starčevske nesposobnosti, in prav ta je neposredno sprožil oblikovanje Visoške kronike, kot sam priznava [[Izidor Cankar|Izidorju Cankarju]]: »Nekaj mesecev je naše slovstvo posebno čvrsto poganjalo takozvane 'misli' oziroma 'aforizme'. V [[Dom in svet|'Domu in svetu']] čitam nekega dne aforizme g. dr. Preglja, ki ga osebno ne poznam. Priočil je svoje 'misli', in med drugim priobčil tudi to 'misel', "da naj ga Bog obvaruje, če je enkrat dosegel petdeseto leto svojega življenja, da bi še kaj pisal ali pisaril". Ta 'misel' me je zopet podkurila − in par dni pozneje sem že začel pisati ali pisariti 'Visoško kroniko'. Z g. Pregljem se morda ne bova prepirala: če bo moj spis potrdil resnico njegove slovstvene dogme, mu to gotovo ne bo v škodo; če ne, sodim o g. profesorju, da radi tega ne postane nesrečen, ker vsako pravilo dopušča to ali ono izjemo!« Neposreden razlog za raziskovanje visoških arhivov pa je dejstvo, da je leta 1893 postal lastnik visoškega dvorca in pripadajočega posestva. Na posestvo se je navezal in z zanimanjem prebiral stare listine iz arhiva, ki je bil tako obsežen, da mu je zagotovil dovolj zgodovinskega gradiva za kroniko. ==Obnova zgodbe== Roman je postavljen v [[17. stoletje]] na [[Visoko pri Poljanah|Visoko]] nad [[Škofja loka|Škofjo Loko]]. Zapisovalec kronike je Izidor Kalan (oz. Khallan). Jožek pripoveduje o svojem očetu Polikarpu Khallanu, o njegovi trdi osebnosti, o tem, kako si je posestvo pridobil z zločinom. Polikarp se je namreč bojeval v 30-letni vojni in je s kameradoma Lukežem in Joštom Schwarzkoblerjem ukradel vojaško blagajno. Plen naj bi si razdelili, vendar sta Polikarp in Jošt, Lukeža ogoljufala, Schwarzkoblerja pa je Polikarp kasneje po poti domov ubil. Kupil je obe visoški kmetiji, Lukeža pa vzel za hlapca. V zakonu sta se mu rodila dva sinova, Izidor in Jurij. Izidor se je izučil kovaštva, Jurija pa so poslali v [[jezuiti|jezuitsko]] šolo v Ljubljano, a so ga tam po štirih letih zavrnili. Ko je bil Izidor star 82 let, mu je daddy povedal, da ga je namenil za dediča in mu za nevesto izbral Margareto Wulffing iz [[Davča, Železniki|Davče]], ki je bila Izidorjeva sestrična. Na Visoko pride stara Pasaverica in prosi za prenočišče. Morala je od doma za zaslužkom, da bi lahko preživljala vnukinjo Agato; njenega moža Jošta Schwarzkoblerja so namreč našli umorjenega blizu domače vasi pri kraju Passau. Ko prekolne morilca svojega moža, Polikarp obnemi in se zgrudi. Drugo jutro Pasaverica umre. [[Slika:Visoska sodba.jpg|sličica|levo|Visoška sodba]] Oče po njeni smrti Izidorju razkrije svojo življenjsko zgodbo in mu naroči, naj prekine zaroko z Margareto in odide na Nemško po Agato ter se z njo poroči, če ga bo hotela za moža, v nasprotnem primeru naj ji izplača polovico od obeh kmetij. Zatem tudi on umre. Z Agatinim prihodom se je začelo na Visokem novo življenje. V Agato, ki je namenjena za ženo Izidorju, se zaljubita njegov brat Jurij in Marks Wulffing, brat prejšnje Izidorjeve zaročenke Margarete, ki je na Visokem služil kot hlapec. Ker je Agata Marksa zavrnila s klofuto, se ji je ta maščeval tako, da jo je obtožil čarovništva in jo naznanil na loškem gradu. Na [[binkošti]] (3. junija) so prišli na Visoko biriči in odgnali Agato v Loko. Izidor je šel na loški grad, da bi glede Agate govoril s škofom Joannesom Franciscusom (oz. Janezom Frančiškom). Škof ga je vprašal, ali veruje v čarovnice. Izidor pritrdi. Na koncu mu škof pojasni, da bodo poskusili z vodo in če Agata na kateri koli način pride živa iz vode, je njena nedolžnost dokazana. Sodbo so pripravili pod mestom, ob sotočju obeh Sor. Sodniki so zaslišali Izidorja in Jurija. Jurij je pričal, da ne veruje v čarovnice, saj še nobene ni videl. Naslednji dan ob enajstih dopoldne se je začel preizkus z vodo. Agata je zabredla v vodo, ko pa jo je spodneslo in je izginila pod gladino, je Jurij skočil v vodo in jo rešil. Njeno nedolžnost je potrdila še Margareta, ki je pričala proti bratu Marksu. Agata je kasneje očitala Izidorju, ker se ni zavzel zanjo in je celo verjel, da je čarovnica. Domov jo je na konju peljal Jurij in Izidor je spoznal, da jo je izgubil zaradi svoje »posvetne ošabnosti«. Agata je bila v postelji mesec dni. Nato je Izidor njej in Juriju izročil obe posestvi in odšel v vojsko. Sam si je vzel le gornjo hišo in toliko denarja, kot bi ga moral dobiti brat Jurij. Leta 1695 sta se Jurij in Agata poročila, dve leti kasneje pa se Izidor vrne iz vojske (od doma je bil 12 let). Poškodovanemu Izidorju je prišla streč Margareta Wulffing, ki je še vedno gojila čustva do njega. Tako se z njo Izidor tudi oženi. Izidor je umrl 20. decembra 1710. Izidorjev sin Georgius Postumus, ki se je rodil po očetovi smrti, je pripisal, kaj se je v tem času zgodilo na Visokem. Leta 1716 je kužna bolezen pobrala gospodarja Jurija in najstarejšega otroka. Na Visokem živita obe materi, Jurijeva hči Suzana in on, Izidorjev sin. Dve leti starejša sestrična ga včasih preseneti s pogledom, ki skoraj "ni dovoljen med najbližjimi sorodniki". On pa se želi posvetiti oltarju in opravljati službo za duše tistih, ki so na visoškem dvorcu umrli pred njim in še vedno iščejo božjega usmiljenja. ==Karakterizacija oseb== Glavne osebe v romanu so iz treh družin, ki so se med seboj usodno povezale: Kalanova družina z Visokega (Polikarp, Izidor, Jurij), Wulffingova družina s [[Suha, Škofja Loka|Suhe]] (od koder je bila Polikarpova žena Barbara) in iz Davče (od koder sta bila Marks in Margareta) ter Schwarzkoblerjeva iz vasi Passau (od koder sta bila Jošt in njegova vnukinja Agata). Pomembno vlogo imata še hlapec Lukež in škof Joannes Franciscus (Janez Frančišek). '''Oče Polikarp''' Polikarp je bil nezakonski otrok, saj svojega očeta ni poznal, mati pa je služila na gradu na Brdu. Ko je mati umrla, je postal samotar, kar pomeni, da ni imel skoraj nobenega prijatelja. Odšel je po svetu in se leta 1630 vključil v tridesetletno vojno. Tam so morili, požigali, kradli, posiljevali ženske ... Smrti se ni bal. Bojeval se je na tisti strani, kjer se mu je bolje godilo. V vojni je bil osemnajst let, kar je vplivalo nanj in na njegove vrednote. Med vojno se ga je polastila lakomnost. Polikarp je začel varčevati svoje zlatnike, ko si je nek general, ki ga je zajel, življenje odkupil z zlatniki. Kasneje je umoril Jošta Schwarzkoblerja povsem iz koristoljubja. Po vojni si je s pridobljenim denarjem na Visokem zagotovil lepo prihodnost. Tudi ko je na Visoko prišel Lukež, z njim ni hotel deliti plena iz vojaške blagajne; raje se mu je zlagal, da je njegov delež vzel Jošt. Vendar pa Polikarpa vest ni zelo preganjala, saj je njegovo življenje temeljilo na spoznanju, da je življenje boj, da je človek človeku volk. Venomer je bil zakopan v delo in gospodarjenje, kot človek, ki bi rad nekaj pozabil in tudi bližnje je gnal kot živino. Po nekaj letih miru je začel umorjeni Jošt Polikarpa preganjati v sanjah. Preselil se je v klet, da ne bi motil ostale družine. Resnica o Schwarzkoblerju in Pasaveričina kletev Polikarpa streta. Tudi fizično propade, saj ga zadene kap in začne se dolgotrajno in mučno umiranje. Po tem dogodku se celo obrne na protestantskega duhovnika (za razliko od katoliške žene in sina Izidorja je bil protestant), čeprav prej ni imel posebnega odnosa do Boga. Na smrtni postelji se mu začne pojavljati vprašanje, kaj bo z njegovo dušo na onem svetu. Zato odgovornost za svoja dejanja položi na Izidorjeva ramena. Če bo sin poravnal njegovo krivico, sme Polikarp upati na božje usmiljenje. '''Izidor''' Izidor je človek z bojazljivo dušo. Na oblikovanje njegove osebnosti je vplivala premočna očetova osebnost (ni vedel, ali bi se ga bal ali bi ga občudoval), njegovo neomajna vera v Boga in v svet, kot ga je uredil Bog (stroga hierarhičnost fevdalne družbene ureditve) ter ponosna drža zaradi svojega imetja in imena. Že kot otrok je bil Izidor šibak, krhek in plah. V otroštvu sta ga kruto zaznamovala kazen, ko mu je oče odsekal mezinec, in obisk loške mučilnice, ki mu je v kosti nagnal strah pred oblastjo. Prepričan je, da za vsak greh sledi kazen, tako v posvetnem življenju kot tudi pred Bogom. Izidor se v vsakdanjih situacijah zato veliko obrača na Boga in veliko moli. Mirno in popolnoma pokorno sprejema vse očetove odločitve v zvezi z njegovo ženitvijo in ostalimi opravki na posestvu. Ko oče umre, postane lastnik posestva, ki naj bi ga delil z Agato. Z omenjenim lastništvom postane bolj ponosen, ošaben in skrbi za svoj ugled. Ugled visoških kmetij pa zamaje postopek proti Agati in ob tem se izkaže šibkost njegovega značaja. Izidor ni sposoben racionalnega premisleka, ne zaupa Agati, temveč sledi mnenju množice in oblasti. Izkaže se njegovo praznoverje, kajti škofu prizna, da verjame v čarovnice. Na tehtnico postavi ljubezen do Agate in svojo vero v čarovnice. Ker se boji za lasten ugled, je na sojenju distanciran in hladen do Agate, ne kaže nikakršnega sočutja. Šele na koncu dojame, da je bilo njegovo razumevanje božjih naukov nekoliko preozko. A takrat je že prepozno, saj Agato kot življenjsko sopotnico izgubi. Izidor se izkaže za narodno zavednega, saj ima vcepljeno očetovo idejo o asimilaciji Nemcev, ki pravi, da se je treba poročati z Nemkami, da bodo te rojevale slovenske otroke. Njegova narodna zavest, ki se ji pridruži še kmečki ponos, je najbolj izrazita, ko se v Loki po neuspešni sklenitvi zaroke z Margareto stepe z Wulffingovima sinovoma. Takrat namreč ni hotel poklekniti pred grajskim glavarjem in je bil za kazen vklenjen v [[Klada|klado]]. Poleg nacionalnega ponosa se na tem mestu pokaže tudi ponos lastnika, ki pa se s tem, ko ga ljudje sprejemajo kot uglednega in premožnega člana družbe, vedno bolj krepi. Opazi se, da je gotov in varen samo v ekonomskih zadevah, saj se žene le za ugledom, denarjem in dobičkom. Izidor se izkaže za nesvobodnega človeka, katerega življenje je nesrečno, mučno in grenko. Izidor se s takim življenjem sprijazni in se tako izogiba odgovornosti za lastna dejanja. '''Jurij''' Jurij je povprečen kmečki fant. Je vesel in radoživ, v svoji mladosti je rad veseljačil, plesal in kaj popil. Starši so ga poslali v jezuitsko šolo v Ljubljano, vendar je imel več v rokah kot pa v glavi in šolanja ni zaključil. Vseeno pridobljeno znanje uspešno uporabi na sojenju, ko je povedal, da je učen jezuit v knjigi napisal in dokazal, da čarovnic ni. Jurijeva in Agatina obojestranska naklonjenost se velikokrat pokaže, za razliko od Izidorjeve naklonjenosti, ki je izrazito neerotična. Na sojenju se Jurij vede zelo odraslo, odločno in sočutno. Agato prinese iz vozička na sodni oder in jo na koncu tudi reši iz vode. Na morebitno sramovanje niti ne pomisli, temveč je zanjo pripravljen tudi poklekniti pred grajskim glavarjem, da bi ji omogočil znosnejše bivanje v ječi. Na zaslišanju pove, da ne verjame v čarovnice, ker še nobene ni videl, kar kaže na njegovo razumsko ravnanje. Jurij ne podleže splošnemu praznoverju. V nasprotju z Izidorjem je Jurij svoboden človek. Pri njegovem ravnanju ga ljubezen do Agate in s svojim samozavestnim in odločnim nastopom ter prepričanjem v njeno nedolžnost, si zasluženo pridobi njeno ljubezen. Kar se tiče odločnosti in razboritosti, je Jurij veliko bolj podoben očetu Polikarpu kot pa Izidor. Na koncu zaradi odkrite naklonjenosti, odločnosti in razumnega pogleda na svet Jurij dobi vse tisto, kar je Izidorju pomenilo največ: Agato in Visoko. '''Mati Barbara''' Barbara je bila tiha, a rahločutna ženska. V zakon je prišla neizkušena in neizobražena ter na posestvu, kakršno je bilo visoško, se je vsega priučila in veliko postorila. Njen zakon ob tako trdem in robatem človeku je bil brez ljubezni in upanja na srečo. V zgornji hiši je spala sama z obema sinovoma, Polikarp pa je spal v kleti. Nemalokrat je bila deležna udarcev, ko se je mož spozabil in jo udaril vpričo otrok in služinčadi. Pri hiši je morala podpirati tri vogale, a drugače ni imela nobene besede. Poleg tega, da je bila veliko mlajša od moža in je bila Nemka, sta si bila drugačna tudi po veri, kajti Barbara je bila katoličanka. Ker pri možu ni dobila dobre besede - bolj mu je bila dekla kot pa življenjska sopotnica - se je raje oklenila svojih dveh otrok ter ju tolažila in bodrila, ko se je Polikarp lotil tudi njiju. '''Agata''' Agata je na Visoko prišla v svojem sedemnajstem letu, torej v letih, ko ni bila več otrok, pa tudi ženska še ne. Je vesela, krotka in družabna. Do ljudi je dobra in zaupljiva, ne mara pa krivice. Zna se postaviti zase, kar se pokaže, ko pijanemu Marksu prisoli klofuto. Njena ljubezen do Izidorja je bila sestrska, do Jurija pa malo več kot le-to. Agata je znala biti tudi vihrava in ljubosumna, sploh ko je Jurij na plesu cel večer plesal z Ano Renato. Obdobje obsodbe, ječe in sodbe je na njej pustilo velik pečat. Ne samo, da jo je fizično izčrpalo, temveč je uplahnilo tudi njeno veselje do življenja. Postala je bolj resna, ta izkušnja jo je postarala. Še isto leto, ko je oproščena se poroči z Jurijem in si z njim ustvari zakonsko življenje na Visokem, vendar nikoli več ni tako vesela in poskočna, kot je bila pred sojenjem. '''Margareta''' Margareta je pravo poosebljenje dobrote. Že ko sta se z Izidorjem prvič zagledala v Davči, se je vanj zaljubila. Že takrat je bila pridna in delovna, tudi na videz ženska, ki ji nobeno delo ni tuje. Ko sta brata hotela Izidorja pretepsti, je ona zgladila spor in se potegnila za Izidorja. Bila je dobra, poštena in znala je odpuščati. Kljub temu, da je Izidor razdrl zaroko in je bil nato zaradi pretepa vklenjen v klado, mu je ona obrisala potno čelo in dala piti. Izidorja je vseskozi iskreno ljubila, saj se ni poročila z drugim, kljub temu da je imela nekaj snubcev. Ko se je po dvanajstih letih vrnil domov s prestreljenimi prsmi, mu je nesebično prišla streč. Na koncu je bila njena vztrajnost poplačana, saj jo je Izidor pri njenih 37 letih končno vzel za ženo. '''Škof Janez Frančišek''' Škof je v zgodbi ena najbolj razsvetljenih in pozitivno karakteriziranih oseb. Janez Frančišek se izkaže za preudarnega in previdnega oblastnika. Čeprav je deloval trd in ukazovalen (preden je prestopil v Cerkev, naj bi bil oficir), je najprej želel vedeti, kako in kaj mislijo njegovi podrejeni, šele nato je prišel na dan s svojo besedo. V čarovnice škof ne verjame in v to skuša racionalno prepričati tudi Izidorja. Sam si zato izmisli preizkus z vodo in s pomočjo Jurija Izidorju in ostali množici dokaže zmotnost njihovega verovanja. Škof tudi graja zbrano množico na sojenju in jim očita, da niso kristjani, ko so se prišli naslajat nad tujo nesrečo. Agato prikaže kot žrtev za vse ostale, ki so se skozi njeno trpljenje prepričali, da čarovnic ni. Škof je pokazal, kako so ljudje še vedno obremenjeni s predsodki svoje dobe in kako niso prav nič razumni. Želi si vernike, ki bodo znali svobodno in razumsko presojati svet okoli sebe. ==Interpretacije== '''Zločin, krivda, pokora, greh''' Motiv zločina in kazni se v romanu nenehno prepleta. Moralno najbolj sporen je Polikarp, ki v dolgi vojni počne vse grozote, ki so običajno prisotne v vojnah. Poleg tega menja strani bojevanja, saj ga zanimajo le njegove ugodnosti in dobiček. Njegov največji zločin pa je umor vojaškega kolega Jošta, kar stori iz čiste lakomnosti. Kasneje s tem "krvavim" denarjem kupi posestvi na Visokem, kjer se sicer izkaže za dobrega gospodarja. Breme krivde pa ga podzavestno obremenjuje in ga napravi mrkega, grobega, odljudnega. Ker je bil obremenjen s svojim zločinom, je nezavedno delal krivico svojim najbližjim, predvsem Izidorju. Kajti ko Izidor vzame v kleti zlatnik, ga nečloveško kaznuje. Kazen je nepravična zlasti zato, ker je Polikarp prav zaradi teh zlatnikov moril, zdaj pa zaradi kraje enega zlatnika nemočnemu otroku odseka prst. Zanimivo je, da Polikarp s tako trdo vzgojo skuša obvarovati sina podobne usode, kot je doletela njega; želi ga obvarovati pohlepa pred tujim imetjem. Nauk, ki ga Izidor spozna tekom odraščanja, je jasen: usmiljenja ni, je le kazen, strašna in ponižujoča. Polikarpa na smrtni postelji skrbi za svojo onostransko življenje, skrbi ga, da za svoj greh ni opravil pokore. Zato sebično preloži breme svoje pokore na Izidorjeva ramena. Naroči mu, kako naj popravi krivico, ki jo je on storil. Izidor mu priseže, da bo izpolnil njegovo voljo in z odplačevanjem očetove krivde na ta način simbolično vzdržuje vez z očetom oziroma mu tako izkazuje svojo brezpogojno privrženost. Izkaže se, da je Izidor zaradi tuje krivde, ki jo sedaj nosi on sam, nesrečen. Sprijaznil se je s svojo nesrečo, trpljenjem in brezizhodnostjo, kar je značilno za ljudi, ki fanatično verujejo. Izidorju se zdi popolnoma normalno, da je njegov življenjski projekt postalo odplačevanje krivde svojih prednikov in to tudi navaja kot razlog, zakaj njegovo življenje ni polno, radostno, srečno. Kaj pa pravi [[Sveto pismo]] o dedovanju krivde? ''"Gospod, gospod, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi, ki ohranja dobroto tisočem, odpušča krivdo, upornost in greh, toda nikakor ne oprosti krivde, ampak obiskuje krivdo očetov na sinovih in na sinov sinovih, na tretjih in na četrtih.''" (Mz, 2, 34). V 5. Mojzesovi knjigi še nekaj o kazni: ''"Očetje naj ne bodo usmrčeni zaradi sinov in sinovi ne zaradi očetov: vsak naj bo usmrčen za svoj greh."'' (Mz, 5, 24). Sveto pismo torej zagovarja dedovanje krivde in pokore, vendar pa se pri primeru smrtne kazni od te ideologije distancira: vsak naj bo usmrčen za svoj greh. Kasneje se Izidor spopade tudi z lastno krivdo, ko zataji Agato v sodnem postopku. Njegova lastna krivda nima več pridiha strašljivosti in prekletstva, temveč se tiče njegovega konkretnega obstoja in njegove prihodnosti. Njegova kazen je pričakovana in racionalna: izguba Agate. Nato se Izidor poglobi vase in se odpove vsem materialnim dobrinam, gre v vojsko. Šele ta ključna dejanja v njegovem življenju lahko razumemo kot resnično njegova, plod njegove svobodne volje. Da življenje na koncu le poskrbi za etično izravnavo lahko razberemo tudi iz Marksove usode. Umre v mukah, brez roke, s katero je pred pričevanjem Agati krivo prisegel, in brez noge, ki si jo je bil v ta namen poškodoval. Visoška kronika trdo zagovarja načelo etične izravnave: v življenju je človek za zlo dejanje kaznovan, vendar ne sme dopustiti, da nanj prelagajo krivdo drugi, saj si vsak zasluži biti srečen. Tavčar je jasno ponazoril svojo kritiko determinističnega fatalizma, saj je dodelano izrazil princip človekove polne odgovornosti zase, za svoja dejanja in za svoje uresničenje. Nihče drug ni "kriv" tvojega osebnega poraza kakor ti sam in po drugi strani je vedno nekje kanček upanja, da ni vse izgubljeno, da bi se dalo z določenim dejanjem (konkretno, z določeno odpovedjo) popraviti. '''Avtobiografskost''' Vsako delo lahko dojamemo kot odraz avtorjeve osebnosti, njegove ideologije. Tudi pri Visoški kroniki se najde marsikatera vzporednica z avtorjem, kar sta še posebej izrabila [[Marijan Kramberger]] in [[Marja Boršnik|Marja Boršnikova]], ki sta v svojih interpretacijah močno povezala Tavčarja in Izidorja. Marijan Kramberger se je posvetil Tavčarjevemu odnosu do kmetstva in religioznosti. Tavčarjev odnos do kmetstva je bil precej kompleksen. Rojen je bil kot kmet in je ostal čustveno navezan na svoj rod in mladost. Vendar pa je pisatelj v Visoški kroniki do slovenskega kmeta subjektivno polemično in brezkompromisno kritičen. Kronist Visoške kronike je kot tipičen slovenski kmet nedejaven, neodločen, nesamozavesten, poln tradicionalnih predsodkov, vdan v svojo usodo, omejen, nedomiseln, neizkušen in v glavnem nesposoben za funkcioniranje med ljudmi. Ta kritika najverjetneje izvira iz Tavčarjevega liberalizma, saj so omenjene lastnosti nesprejemljive in nedopustne ravno liberalno usmerjenemu posamezniku. Kritika tipičnega slovenskega kmeta predstavlja eno od osrednjih pisateljevih družbenopolitičnih življenjskih izkušenj. Kajti vse življenje se je zaman trudil tudi na podeželju, kjer prevladuje klerikalizem, uveljaviti liberalistični ideal dejavnega človeka brez predsodkov. Tako je za kronista v romanu značilen skrajni konformizem, ni se sposoben odločati in ravnati po svoji osebni vesti in prepričanju in nikakor ne želi zaiti v nasprotje z javnim mnenjem, konvencijo, družbenimi tabuji itd. Glede na to, da na koncu Izidor moralno zmaga, se rehabilitira in prerodi, lahko sklepamo, da kljub hudi kritiki kmeta, pisatelj ne obupa nad njim. Tavčar združi element navezanosti na kmetstvo po rodu in mladosti in element kasnejše liberalistične kritike. Visoška kronika je tekst, kjer se uravnovesi Tavčarjev pogled na slovenskega kmeta, saj združi trezen in kritičen pogled na dejansko stanje in ob tem poudarja močno vero v človeka oziroma njegovo moralno-regenerativno moč. Tavčar se je v svojem intimnem in družbenopolitičnem življenju z religioznostjo srečeval na različne načine. Kot študent je prebival v Alojzovišču, kjer ga je podpiral stric župnik in sam celo omeni, da je pomagal pisati Šmarnice (preprost pobožen tekst). Kasneje je kot strog liberalec živel v nenehnem političnem in literarnem prepiru s svojim stricem in ostalimi klerikalci. Tavčar je v svojem aktivnem političnem življenju religioznost pojmoval kot nekaj, česar že davno ne bi smelo več biti, nekaj kar se upira "zdravi pameti" in nekaj, kar zavira napredek. Kljub temu, da je bil klerikalcem močan politični nasprotnik, ga je z marsikom izmed njih vezalo osebno prijateljstvo. Po mnenju M. Krambergerja lahko v Tavčarjevem zadnjem delu opazimo na nek način njegovo starostno vrnitev k religioznosti. Ne gre sicer za preprosto "vračanje" k mladostnim pogledom na svet, temveč za razvoj in sintezo, v kateri je upošteval tudi svoje liberalne izkušnje. Očitno je njegov politični poraz, ki je pomenil hkrati polom osebnega življenjskega projekta, eden od razlogov, da je v Visoški kroniki indirektno preklical vse svoje prejšnje napade na klerikalce in se z njimi na nek način celo spravil. V romanu je v ospredje postavil religioznega fanatista, ki je po njegovem mnenju tipični predstavnik determiniranega in mračnjaškega slovenskega ljudstva, predvsem slovenskega kmeta. Za konec romana prav temu religioznemu fanatiku ponudi možnost za rehabilitacijo, za rešitev, ki se konkretno ponuja v idealistični etični svobodi odpovedi in kontemplacije, s katero prostovoljno tako odločno sprejme in potrdi svoj determinirani poraz. Poraz negira in preseže ter tako izide iz spopada kljub vsemu kot zmagovalec. Prav religiozno prepričanje, ki temelji na fanatizmu, je tisti element, ki je v romanu Izidorju to preseženje omogočal in tudi sama zamisel rehabilitacije se očitno opira na pojmovni in izrazni svet krščanstva. '''Dvom v Izidorjevo rehabilitacijo in moralno očiščenje''' Temeljno vprašanje, ki se pojavlja pri večini interpretacije je, ali Izidor po sojenju Agati doživi osebni pretres in prelomi s svojim prejšnjim življenjem ali ne. Za razliko od Marijana Krambergerja in Marje Boršnik [[Marija Mitrović]] končno Izidorjevo "spreobrnitev" razume precej drugače. Mitrovićeva dvomi v popolno etično očiščenje in osebno svobodo kronista. Georgius Postumus, sin očeta Izidorja v pripisu napiše: "skoraj se zavedamo, da pred božjo milostjo še ni zadoščeno krvi, po Polikarpu preliti", kar nakazuje na to, da se Izidor očitno ni spokoril za očetove grehe in ni postal notranje svobodna osebnost. Georgius našteva nesreče, ki so se zgodile po Izidorjevi smrti, kar prav tako potrjuje, da kazni še ni konec. Izidorjev sin pa namerava svojo dušo posvetiti Bogu, saj bo tako lažje izprosil milost, za Visočane, ki so umrli pred njim. Ob tem se že napoveduje nesvobodna osebnost Georgiusa. Če bi se Izidor s tem, ko je predal posestvo, res potopil v svojo notranjo svobodo, mu ne bi bilo treba v boj, po očetovih stopinjah. Bojevanje nikakor ni v skladu z religioznostjo, a Izidor je religiozen človek. Vojska s svojo strogo hierarhijo in redom prav gotovo ne more biti prostor, kjer bi človek lahko izživljal svojo duhovno svobodo. Kljub temu, da Izidor najprej pravi, da je v vojski ostal zvest svoji službi, že v nadaljevanju pa se pohvali, koliko Turkov so pobili, kar kaže, da v vojni ni dosegel svojega namena. V vojno je namreč odšel, da bi se spokoril, da bi še enkrat plačal za očetov pohlepni zločin, domov pa prav tako pride s kupom pridobljenega blaga. Ko so ga v vojski poimenovali za desetnika je užival v lastni časti, pomanjševal in podcenjeval je svojega sovražnika, povzdigoval pa je lastno, suvereno in grobo obnašanje. Iz naštetih razlogov, bi težko potrdili tezo o t. i. Izidorjevem etičnem očiščenju. Izidor se vrne domov kot invalid, umret na domačo zemljo. Ko leži na domači zemlji, kar naj bi bil odločilen prelomni trenutek za junaka, se do svoje strežnice Margarete vede izrazito pasivno in popolnoma nečloveško. Šele po Agatinem prigovarjanju Margareto končno vzame za ženo. Tako zopet pokaže, da nikakor ni doživel radikalnega, popolnega etičnega preporoda. O preporodu le govori, vede pa se še vedno enako: kot nesamostojna, avtoriteti podrejena osebnost. Dejstvo, da Izidor piše kroniko, kaže na njegov le navidezen preporod. S pisanjem kronike se spet javno izpoveduje in proglaša za krivega, ker očitno še vedno čuti potrebo po opravljanju pokore tudi po vseh teh transformacijah, ki jih je, kot sam trdi, preživel ob vrnitvi posestva, odhodu k vojakom in panteistični spojitvi z zemljo. '''Simbolen pomen imen literarnih oseb''' Tavčar je večino imen za literarne like prevzel iz zgodovinskih virov. Pomešal je le imena, priimke, značajske lastnosti in tako ustvaril kompleksne literarne like. Izmislil si le je imena Polikarp, Izidor, Agata Schwarzkobler in Othinrih. Zanimivo je, da se romanu pojavita 2 Jurija, poleg Izidorjevega brata tudi njegov sin Georgius. Georgius je namreč latinska oblika imena Jurij. Sveti Jurij je na naših tleh dokaj 'priljubljen' svetnik, saj mu je posvečeno približno 70 cerkva. Bil je vojak v [[Anatolija|Mali Aziji]], zato ga upodabljajo kot vojaka, ki s sulico prebada zmaja. Je zavetnik vojakov, kmetov, rudarjev, kovačev, popotnikov, zapornikov in še nekaterih drugih poklicev. Ime izhaja iz grškega ''georgos'', kar pomeni 'poljedelec', 'vinogradnik', kar se ujema s pomenom imena Polikarp. Zato bi lahko Jurija razumeli kot 'bolj' Polikarpovega potomca kot pa Izidorja. Jurij je odločnejši in bolj vročekrven od Izidorja in zato bolj podoben očetu. Ime Izidor izhaja iz grškega ''isidoros'' in pomeni 'dar boginje Izide'. [[Sveti Izidor]] goduje 15. maja. Bil je kmečki hlapec v Madridu in se je odlikoval po zvestobi gospodarju, veliki delavnosti in pobožnosti. Upodobljen je s kmečkim orodjem in rožnim vencem. Poleg omenjenega svetnika, pa bi Tavčarja pri oblikovanju lika Izidorja lahko navdihnil tudi [[Izidor Seviljski]], ki goduje 4. aprila. Izidor Seviljski je bil velik učenjak, ukvarjal se je z enciklopedičnim delom. Popisal je tudi zgodovino od stvarjenja do leta 615 in jo naslovil ''Chronica majora''. Mogoče je sklepati, da je Tavčar lastnosti obeh združil v liku Izidorja. Polikarp je na Slovenskem redko ime. ''Polykarpos'' je iz grškega ''polys'' 'številen, velik, močan' in ''karpos'' 'sadež, žetev, uspeh, korist'. Slovenski prevod imena bi bil Grozdan, kar je pomensko podobno imenu Jurij. Polikarp je bil smirnski škof in je umrl mučeniške smrti. Dosojena mu je bila smrt na grmadi, vendar ga ogenj ni hotel zajeti, zato so ga ubili z nožem. Upodobljen je kot starec, na grmadi, z ognjem in bodalom. Goduje 23. februarja in naj bi pomagal pri bolečinah v ušesih. ''Agathe'' v grščini pomeni 'dobra'. Na naših tleh je to redko ime, prav tako je sveti Agati posvečena samo ena cerkev. Ker je bila Agata zalo in premožno dekle, jo je snubil župan Cantine na Siciliji. Ker ga je zavrnila, jo je za kazen najprej dal v javno hišo, nato pa jo je dal še mučiti. Odrezali so ji namreč prsi, zato je na slikah upodobljena s pladnjem, na katerem nosi svoje prsi. Bog je njeno trpljenje maščeval s potresom, zato je priprošnjica v molitvah proti naravnim nesrečam in požarom. Ker so ljudje, ki niso vedeli za svetniško legendo, na pladnju prepoznali dva hlebčka, so jo imeli za boginjo poljske rodovitnosti in krušno svetnico. Agatino drugo ime je Ema. Hema Krška je ena redkih svetnic slovenskega rodu. Po legendi ji naj bi rudarji, ki so bili kaznovani zaradi nemoralnega obnašanja, iz maščevanja ubili oba sinova. Ko je ovdovela, je veliko premoženja in posesti podarila novim faram in samostanom. Je zavetnica Koroške, priprošnjica molitev za srečen porod in proti boleznim oči. '''Narodno v romanu''' Ob analizi Visoške kronike nikakor ne moremo mimo večkrat poudarjene nacionalne dimenzije. O Izidorju ne moremo govoriti kot o zavednem Slovencu, saj je bilo v 17. stoletju še brezpredmetno govoriti o slovenski nacionalni zgodovini, lahko pa govorimo o deželni zavesti. Izraz 'kranjski' je v romanu uporabljen šestkrat. Narodna zavest je še bolj izrazita zaradi očitne protinemške naravnanosti. Poleg izraza Nemec se v romanu pojavlja tudi izraz Tajčar. Polikarp pravi, da so Tajčarje imenovali tiste, ki so prišli z Nemškega v naše kraje in nam odvzeli najboljše kmetije. Očita jim, da so lačni zemlje, surovi, privoščljivi, egoistični, napihjeni; njihovemu govoru pravi 'lajanje'. Ker so bili Nemci gospodarsko uspešnejši, je imel Polikarp posebno strategijo, kako obvladati njihovo moč. Bil je namreč mnenja, da je treba omožiti Nemko, da ta ne bo imela nemških otrok, temveč slovenske. Tako bomo Nemce obvladali z asimilacijo. V romanu se narodna zavest prepleta tudi s kmečkim, gruntarskim ponosom. Ko grajski glavar po pretepu med Wulffingovima sinovoma in Izidorjem Nemca razglasi za nedolžna, Izidorja pa vtakne v klado, ker ta ni hotel poklekniti pred njim, Izidor pravi: ''"Ali če bi mi glavo odrezali, v tistem hipu ne bi pokleknil, tako zelo se je v meni uprla poljanska kri! In če bi bil morda sam škof stal pred mano, bi ne bil hotel poklekniti, nikdar pa pred njegovim oskrbnikom, ki je živel od desetine in davščin, katere je moral pri nas pobrati, če je hotel živeti"'' (str. 84, 85/108). ==Zgradba, slog in jezik== Visoška kronika je zgrajena premišljeno; ima 14 poglavij in pripis. Ima simetrično dvodelno zgradbo. Prvih sedem poglavij je v znamenju osrednje osebnosti, Polikarpa, njegova zgodba je analitična in razlaga vzroke za trenutno stanje. Drugi del prav tako sestavlja sedem poglavij, osrednja oseba je Izidor. Pripoved o Izidorju je sintetičen in poteka od vzroka k posledici. Delo je tako romantično kot tudi realistično. Sama forma kronike izhaja iz romantike. Nekateri literarni liki so bolj realistični, drugi bolj romantični oz. so skupek realističnih in romantičnih značilnosti. Polikarp je realističen lik, ker ima tako dobre kot slabe lastnosti, za razliko od matere Barbare, ki je idealizirana in je zato romantični lik. Veliko pa je romantičnih motivov, npr. skrivnostna preteklost, ciganska prerokba, skrivnostni in kontrastni dogodki, naključna srečanja po dolgih letih ipd. Za kroniko je značilen kronikalni slog. Tega pisatelj še posebej dovrši s pomočjo jezika. Jezika ni sistematično arhaiziral, temveč se je omejil samo na nekatera sredstva, v veliki meri na besedni red in ponavljanja. Malo je arhaičnih besed, le nekaj latinizmov, precej je tujk, ki se nanašajo na vojaško življenje (''kamerad, batalja'' ipd.) in na sodstvo (''asesor''). Veliko uporablja pasiv, baročno kopičene pridevnike in ekspresivne glagole. Oblikuje dolge povedi, primere jemlje iz kmečkega življenja in biblijske snovi, kar učinkuje še bolj arhaično. Navaja datume (datira redno s svetniškimi godovi), uporablja latinski zapis starih imen. Iz arhivskega gradiva se je spoznal s titularnim fevdalnim slogom (''Jaz, Georgius Postumus, sin očeta Izidorja, rojen'' ...). Element arhaiziranja je tudi besedilo ob robu, ki ima funkcijo podnaslova, povzetka ali komentarja. == Izdaje == Zaradi šolskega povpraševanja je bil roman deležen številnih izdaj. * ''Tavčarjevih zbranih spisov VI.zvezek''. Uredil [[Ivan Prijatelj]]. Ljubljana : Tiskovna zadruga, 1921. Zbirka: Slovenski pisatelji. {{COBISS|ID=42694913}} * Prva samostojna knjižna izdaja: '' Visoška kronika : zgodovinska povest''. Ilustriral: [[Tone Kralj]]. Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 1931. {{COBISS|ID=4685874}} * ''Visoška kronika. Svoji ženi Frančiški, sedanji Visošci, poklanja Emil Leon. 1695.'' Uredila: Marija Jamar. Ljubljana, 1948. Zbirka: Klasje. {{COBISS|ID=207620096}} * ''Visoška kronika''. Uredila: Marja Boršnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1951. Zbirka: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. {{COBISS|ID=468481}} * ''Visoška kronika Prvi del 1695''. Ilustriral Boris Kobe. Ljubljana: 1953. * ''Visoška kronika : 1695''. Uredila: Marija Jamar. Ilustriral Boris Kobe. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1957. Zbirka: Knjižnica Kondor : izbrana dela iz domače in svetovne književnosti. {{COBISS|ID=2806017}} * ''Visoška kronika''. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1965. Zbirka: Kiosk. {{COBISS|ID=3860481}} * ''Izbrano delo: Ivan Tavčar''. Uredil: Franček Bohanec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1968. Zbirka: Naša beseda. {{COBISS|ID=3258120}} * ''Visoška kronika''. Ljubljana:Prešernova družba, 1973. {{COBISS|ID=157137408}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Ilustriral Ive Šubic. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978. Zbirka: Petdeset najlepših po izboru bralcev. {{COBISS|ID=157136640}} * ''Visoška kronika, 1695: Ivan Tavčar''. Uredila: Marija Mitrović. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987. Zbirka: Hram. {{COBISS|ID=22771969}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar'' Uredil: Gregor Kocijan. Ljubljana: DZS, 1993. Zbirka Klasje. Letn. 3. {{COBISS|ID=36721664}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Uredila: Stanko Janež, Ivo Stropnik. Ilustriral: Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija, 1997. Zbirka: Lastovka: najlepše zgodbe sveta. {{COBISS|ID=68331520}} * ''Ivan Tavčar'', Uredil: Iztok Ilich. Ljubljana: DZS, 1998. Zbirka: Slovenska klasika. {{COBISS|ID=76321280}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Uredil: Miha Mohor. Ilustriral: Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija, 2002. Zbirka: Domače branje. {{COBISS|ID=118144768}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Ljubljana: DZS, 2004. Zbirka: Slovenska zgodba: Dnevnikova knjižnica. {{COBISS|ID=213241088}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Ljubljana: Intelego, 2005. Zbirka: Matura 2006. {{COBISS|ID=219742720}} * ''Visoška kronika: 1695''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. {{COBISS|ID=219871744}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Tržič: Učila International, 2005. Zbirka: Žepna knjiga. {{COBISS|ID=221350912}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Spremna študija: Miran Hladnik. Ljubljana: Delo: Intelego: Študentska založba, 2006. Zbirka: Domača branja. {{COBISS|ID=228683776}} == Prevodi== * Italijanski: ''Streghe e demoni (Cronaca di Visoko)'' - Čarovnice in demoni (Kronika Visokega),1929. * Nemški: ''Die Chronik von Visoko'', 1947. * Češki: ''Krev jeho na nás (Vysocká kronika)'' - Njegova kri na nas, 1948. * Srbski: ''Visočka hronika'', 1949 * Slovaški: ''Čarodejnica'', 1949. * Madžarski: ''Viszokói krónika'', 1960. * Poljski: ''Kronika rodu Khallanów'', 1961. * Makedonski: ''Visočka hronika'', 1964. * Bolgarski: * Francoski: ''La chronique de Vissoko'', 1975. ==Viri== * Ivan Tavčar, Zbrano delo, 6. Ljubljana: DZS, 1956 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). * Marja Boršnik: Opombe. Ivan Tavčar, Zbrano delo, 6. Ljubljana: DZS, 1956 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). * Marijan Kramberger: Visoška kronika: Literarno-zgodovinska interpretacija. Ljubljana: DZS, 1964. * Marija Mitrović: Destrukcija avtoritarnosti in deklarativnosti. Ivan Tavčar, Visoška kronika. Ljubljana: MK, 1987 (Hram). 251–81. * [http://lit.ijs.si/visoska.html Miran Hladnik: Tavčarjeva Visoška kronika] == Glej tudi == * [[realizem]] * [[Škofja Loka]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{wikivir}} [[Kategorija:Dela Ivana Tavčarja]] [[Kategorija:Knjige leta 1919]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinski romani]] [[Kategorija:Razvojni romani]] [[Kategorija:Besedila, izbrana za maturitetni esej pri slovenščini]] {{normativna kontrola}} eaalwcl5qtqv7ctjoedveesdtt1sy9t 6759550 6759549 2026-10-02T08:41:25Z Blueginger2 186889 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-52974-07|~2026-52974-07]] ([[User talk:~2026-52974-07|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Kartofelj|Kartofelj]] 6532116 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Visoška kronika | image = | author = [[Ivan Tavčar]] | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | genre = [[zgodovina|zgodovinski]] [[roman]] | publisher = Tiskovna zadruga | release_date = 1919 (v 12 rednih mesečnih nadaljevanjih v Ljubljanskem Zvonu), 1921 (1. knjižna izdaja) | media_type = tisk (trda in mehka vezava) | pages = 170 | isbn = | oclc = 61191078 <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 42694913 | predmetne-oznake = | udk = 821.163.6 }} '''''Visoška kronika''''' je [[zgodovinski roman]], ki ga je [[Ivan Tavčar]] objavil leta 1919 v dvanajstih nadaljevanjih v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''. Za popis zgodovine rodov gospodarjev na Visokem si je izbral obliko [[kronika|kronike]] in za pripovedovalca postavil namišljenega kronista, sam pa vzbuja dojem, da je zapiske omenjenega kronista le našel in jih objavil. Visoško kroniko določajo tri zgodovinske teme; [[čarovnice|preganjanje čarovnic]], [[protestantizem|preganjanje protestantov]] in [[30-letna vojna]]. Poleg zgodovinske tematike pa je Tavčar veliko pozornosti namenil tudi domoljubju in ljubezni do zemlje, in sicer z izbiro kmečke snovi, s popisom lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Pisec kronike Izidor na začetku tudi pove, da kroniko piše zato, da bo bralec videl, kako so on in njegova družina vse življenje delali pokoro za očetove grehe. To prepričanje prevzame tudi njegov sin Georgius, ki je po očetovi smrti kroniko nadaljeval. [[Pisatelj]] je nameraval napisati trilogijo, ki bi opisovala tri generacije v treh zaporednih stoletjih, vendar je pred smrtjo uspel napisati samo prvi del. ==Pobude za nastanek== Ker je avtor delo posvetil »svoji ženi Frančiški, sedanji Visošci« in se v posvetilu podpisal z mladostnim psevdonimom Emil Leon ter dodal letnico 1695, se je v literarni vedi oblikovala domneva, da je roman nastal kot Tavčarjevo darilo ženi Franji ob njeni petdesetletnici. Franja je bila znana kot narodno dejavna gospa in je med prvo svetovno vojno navdušeno podprla [[Majniška deklaracija (1917)|majniško deklaracijo]] o avtonomiji [[Južni Slovani|južnih Slovanov]] pod [[Habsburška monarhija|habsburško]] krono, zato je logičen sklep, da je Visoška kronika delo, ki naj bi bilo v oporo Slovencem na novi politični poti. V nekem zapisku Tavčar priznava, da piše iz nečimrnosti in ker je vse preveč energije doslej porabil v politiki. V pozno ustvarjalno obdobje so ga več ali manj »pahnili« politični nagibi, ko je občutil, da so ga njegovi mlajši strankarski kolegi zaradi starosti že odpisali. Morda ga je najbolj pekel očitek starčevske nesposobnosti, in prav ta je neposredno sprožil oblikovanje Visoške kronike, kot sam priznava [[Izidor Cankar|Izidorju Cankarju]]: »Nekaj mesecev je naše slovstvo posebno čvrsto poganjalo takozvane 'misli' oziroma 'aforizme'. V [[Dom in svet|'Domu in svetu']] čitam nekega dne aforizme g. dr. Preglja, ki ga osebno ne poznam. Priočil je svoje 'misli', in med drugim priobčil tudi to 'misel', "da naj ga Bog obvaruje, če je enkrat dosegel petdeseto leto svojega življenja, da bi še kaj pisal ali pisaril". Ta 'misel' me je zopet podkurila − in par dni pozneje sem že začel pisati ali pisariti 'Visoško kroniko'. Z g. Pregljem se morda ne bova prepirala: če bo moj spis potrdil resnico njegove slovstvene dogme, mu to gotovo ne bo v škodo; če ne, sodim o g. profesorju, da radi tega ne postane nesrečen, ker vsako pravilo dopušča to ali ono izjemo!« Neposreden razlog za raziskovanje visoških arhivov pa je dejstvo, da je leta 1893 postal lastnik visoškega dvorca in pripadajočega posestva. Na posestvo se je navezal in z zanimanjem prebiral stare listine iz arhiva, ki je bil tako obsežen, da mu je zagotovil dovolj zgodovinskega gradiva za kroniko. ==Obnova zgodbe== Roman je postavljen v [[17. stoletje]] na [[Visoko pri Poljanah|Visoko]] nad [[Škofja loka|Škofjo Loko]]. Zapisovalec kronike je Izidor Kalan (oz. Khallan). Izidor pripoveduje o svojem očetu Polikarpu Khallanu, o njegovi trdi osebnosti, o tem, kako si je posestvo pridobil z zločinom. Polikarp se je namreč bojeval v 30-letni vojni in je s kameradoma Lukežem in Joštom Schwarzkoblerjem ukradel vojaško blagajno. Plen naj bi si razdelili, vendar sta Polikarp in Jošt, Lukeža ogoljufala, Schwarzkoblerja pa je Polikarp kasneje po poti domov ubil. Kupil je obe visoški kmetiji, Lukeža pa vzel za hlapca. V zakonu sta se mu rodila dva sinova, Izidor in Jurij. Izidor se je izučil kovaštva, Jurija pa so poslali v [[jezuiti|jezuitsko]] šolo v Ljubljano, a so ga tam po štirih letih zavrnili. Ko je bil Izidor star 26 let, mu je oče povedal, da ga je namenil za dediča in mu za nevesto izbral Margareto Wulffing iz [[Davča, Železniki|Davče]], ki je bila Izidorjeva sestrična. Na Visoko pride stara Pasaverica in prosi za prenočišče. Morala je od doma za zaslužkom, da bi lahko preživljala vnukinjo Agato; njenega moža Jošta Schwarzkoblerja so namreč našli umorjenega blizu domače vasi pri kraju Passau. Ko prekolne morilca svojega moža, Polikarp obnemi in se zgrudi. Drugo jutro Pasaverica umre. [[Slika:Visoska sodba.jpg|sličica|levo|Visoška sodba]] Oče po njeni smrti Izidorju razkrije svojo življenjsko zgodbo in mu naroči, naj prekine zaroko z Margareto in odide na Nemško po Agato ter se z njo poroči, če ga bo hotela za moža, v nasprotnem primeru naj ji izplača polovico od obeh kmetij. Zatem tudi on umre. Z Agatinim prihodom se je začelo na Visokem novo življenje. V Agato, ki je namenjena za ženo Izidorju, se zaljubita njegov brat Jurij in Marks Wulffing, brat prejšnje Izidorjeve zaročenke Margarete, ki je na Visokem služil kot hlapec. Ker je Agata Marksa zavrnila s klofuto, se ji je ta maščeval tako, da jo je obtožil čarovništva in jo naznanil na loškem gradu. Na [[binkošti]] (3. junija) so prišli na Visoko biriči in odgnali Agato v Loko. Izidor je šel na loški grad, da bi glede Agate govoril s škofom Joannesom Franciscusom (oz. Janezom Frančiškom). Škof ga je vprašal, ali veruje v čarovnice. Izidor pritrdi. Na koncu mu škof pojasni, da bodo poskusili z vodo in če Agata na kateri koli način pride živa iz vode, je njena nedolžnost dokazana. Sodbo so pripravili pod mestom, ob sotočju obeh Sor. Sodniki so zaslišali Izidorja in Jurija. Jurij je pričal, da ne veruje v čarovnice, saj še nobene ni videl. Naslednji dan ob enajstih dopoldne se je začel preizkus z vodo. Agata je zabredla v vodo, ko pa jo je spodneslo in je izginila pod gladino, je Jurij skočil v vodo in jo rešil. Njeno nedolžnost je potrdila še Margareta, ki je pričala proti bratu Marksu. Agata je kasneje očitala Izidorju, ker se ni zavzel zanjo in je celo verjel, da je čarovnica. Domov jo je na konju peljal Jurij in Izidor je spoznal, da jo je izgubil zaradi svoje »posvetne ošabnosti«. Agata je bila v postelji mesec dni. Nato je Izidor njej in Juriju izročil obe posestvi in odšel v vojsko. Sam si je vzel le gornjo hišo in toliko denarja, kot bi ga moral dobiti brat Jurij. Leta 1695 sta se Jurij in Agata poročila, dve leti kasneje pa se Izidor vrne iz vojske (od doma je bil 12 let). Poškodovanemu Izidorju je prišla streč Margareta Wulffing, ki je še vedno gojila čustva do njega. Tako se z njo Izidor tudi oženi. Izidor je umrl 20. decembra 1710. Izidorjev sin Georgius Postumus, ki se je rodil po očetovi smrti, je pripisal, kaj se je v tem času zgodilo na Visokem. Leta 1716 je kužna bolezen pobrala gospodarja Jurija in najstarejšega otroka. Na Visokem živita obe materi, Jurijeva hči Suzana in on, Izidorjev sin. Dve leti starejša sestrična ga včasih preseneti s pogledom, ki skoraj "ni dovoljen med najbližjimi sorodniki". On pa se želi posvetiti oltarju in opravljati službo za duše tistih, ki so na visoškem dvorcu umrli pred njim in še vedno iščejo božjega usmiljenja. ==Karakterizacija oseb== Glavne osebe v romanu so iz treh družin, ki so se med seboj usodno povezale: Kalanova družina z Visokega (Polikarp, Izidor, Jurij), Wulffingova družina s [[Suha, Škofja Loka|Suhe]] (od koder je bila Polikarpova žena Barbara) in iz Davče (od koder sta bila Marks in Margareta) ter Schwarzkoblerjeva iz vasi Passau (od koder sta bila Jošt in njegova vnukinja Agata). Pomembno vlogo imata še hlapec Lukež in škof Joannes Franciscus (Janez Frančišek). '''Oče Polikarp''' Polikarp je bil nezakonski otrok, saj svojega očeta ni poznal, mati pa je služila na gradu na Brdu. Ko je mati umrla, je postal samotar, kar pomeni, da ni imel skoraj nobenega prijatelja. Odšel je po svetu in se leta 1630 vključil v tridesetletno vojno. Tam so morili, požigali, kradli, posiljevali ženske ... Smrti se ni bal. Bojeval se je na tisti strani, kjer se mu je bolje godilo. V vojni je bil osemnajst let, kar je vplivalo nanj in na njegove vrednote. Med vojno se ga je polastila lakomnost. Polikarp je začel varčevati svoje zlatnike, ko si je nek general, ki ga je zajel, življenje odkupil z zlatniki. Kasneje je umoril Jošta Schwarzkoblerja povsem iz koristoljubja. Po vojni si je s pridobljenim denarjem na Visokem zagotovil lepo prihodnost. Tudi ko je na Visoko prišel Lukež, z njim ni hotel deliti plena iz vojaške blagajne; raje se mu je zlagal, da je njegov delež vzel Jošt. Vendar pa Polikarpa vest ni zelo preganjala, saj je njegovo življenje temeljilo na spoznanju, da je življenje boj, da je človek človeku volk. Venomer je bil zakopan v delo in gospodarjenje, kot človek, ki bi rad nekaj pozabil in tudi bližnje je gnal kot živino. Po nekaj letih miru je začel umorjeni Jošt Polikarpa preganjati v sanjah. Preselil se je v klet, da ne bi motil ostale družine. Resnica o Schwarzkoblerju in Pasaveričina kletev Polikarpa streta. Tudi fizično propade, saj ga zadene kap in začne se dolgotrajno in mučno umiranje. Po tem dogodku se celo obrne na protestantskega duhovnika (za razliko od katoliške žene in sina Izidorja je bil protestant), čeprav prej ni imel posebnega odnosa do Boga. Na smrtni postelji se mu začne pojavljati vprašanje, kaj bo z njegovo dušo na onem svetu. Zato odgovornost za svoja dejanja položi na Izidorjeva ramena. Če bo sin poravnal njegovo krivico, sme Polikarp upati na božje usmiljenje. '''Izidor''' Izidor je človek z bojazljivo dušo. Na oblikovanje njegove osebnosti je vplivala premočna očetova osebnost (ni vedel, ali bi se ga bal ali bi ga občudoval), njegovo neomajna vera v Boga in v svet, kot ga je uredil Bog (stroga hierarhičnost fevdalne družbene ureditve) ter ponosna drža zaradi svojega imetja in imena. Že kot otrok je bil Izidor šibak, krhek in plah. V otroštvu sta ga kruto zaznamovala kazen, ko mu je oče odsekal mezinec, in obisk loške mučilnice, ki mu je v kosti nagnal strah pred oblastjo. Prepričan je, da za vsak greh sledi kazen, tako v posvetnem življenju kot tudi pred Bogom. Izidor se v vsakdanjih situacijah zato veliko obrača na Boga in veliko moli. Mirno in popolnoma pokorno sprejema vse očetove odločitve v zvezi z njegovo ženitvijo in ostalimi opravki na posestvu. Ko oče umre, postane lastnik posestva, ki naj bi ga delil z Agato. Z omenjenim lastništvom postane bolj ponosen, ošaben in skrbi za svoj ugled. Ugled visoških kmetij pa zamaje postopek proti Agati in ob tem se izkaže šibkost njegovega značaja. Izidor ni sposoben racionalnega premisleka, ne zaupa Agati, temveč sledi mnenju množice in oblasti. Izkaže se njegovo praznoverje, kajti škofu prizna, da verjame v čarovnice. Na tehtnico postavi ljubezen do Agate in svojo vero v čarovnice. Ker se boji za lasten ugled, je na sojenju distanciran in hladen do Agate, ne kaže nikakršnega sočutja. Šele na koncu dojame, da je bilo njegovo razumevanje božjih naukov nekoliko preozko. A takrat je že prepozno, saj Agato kot življenjsko sopotnico izgubi. Izidor se izkaže za narodno zavednega, saj ima vcepljeno očetovo idejo o asimilaciji Nemcev, ki pravi, da se je treba poročati z Nemkami, da bodo te rojevale slovenske otroke. Njegova narodna zavest, ki se ji pridruži še kmečki ponos, je najbolj izrazita, ko se v Loki po neuspešni sklenitvi zaroke z Margareto stepe z Wulffingovima sinovoma. Takrat namreč ni hotel poklekniti pred grajskim glavarjem in je bil za kazen vklenjen v [[Klada|klado]]. Poleg nacionalnega ponosa se na tem mestu pokaže tudi ponos lastnika, ki pa se s tem, ko ga ljudje sprejemajo kot uglednega in premožnega člana družbe, vedno bolj krepi. Opazi se, da je gotov in varen samo v ekonomskih zadevah, saj se žene le za ugledom, denarjem in dobičkom. Izidor se izkaže za nesvobodnega človeka, katerega življenje je nesrečno, mučno in grenko. Izidor se s takim življenjem sprijazni in se tako izogiba odgovornosti za lastna dejanja. '''Jurij''' Jurij je povprečen kmečki fant. Je vesel in radoživ, v svoji mladosti je rad veseljačil, plesal in kaj popil. Starši so ga poslali v jezuitsko šolo v Ljubljano, vendar je imel več v rokah kot pa v glavi in šolanja ni zaključil. Vseeno pridobljeno znanje uspešno uporabi na sojenju, ko je povedal, da je učen jezuit v knjigi napisal in dokazal, da čarovnic ni. Jurijeva in Agatina obojestranska naklonjenost se velikokrat pokaže, za razliko od Izidorjeve naklonjenosti, ki je izrazito neerotična. Na sojenju se Jurij vede zelo odraslo, odločno in sočutno. Agato prinese iz vozička na sodni oder in jo na koncu tudi reši iz vode. Na morebitno sramovanje niti ne pomisli, temveč je zanjo pripravljen tudi poklekniti pred grajskim glavarjem, da bi ji omogočil znosnejše bivanje v ječi. Na zaslišanju pove, da ne verjame v čarovnice, ker še nobene ni videl, kar kaže na njegovo razumsko ravnanje. Jurij ne podleže splošnemu praznoverju. V nasprotju z Izidorjem je Jurij svoboden človek. Pri njegovem ravnanju ga ljubezen do Agate in s svojim samozavestnim in odločnim nastopom ter prepričanjem v njeno nedolžnost, si zasluženo pridobi njeno ljubezen. Kar se tiče odločnosti in razboritosti, je Jurij veliko bolj podoben očetu Polikarpu kot pa Izidor. Na koncu zaradi odkrite naklonjenosti, odločnosti in razumnega pogleda na svet Jurij dobi vse tisto, kar je Izidorju pomenilo največ: Agato in Visoko. '''Mati Barbara''' Barbara je bila tiha, a rahločutna ženska. V zakon je prišla neizkušena in neizobražena ter na posestvu, kakršno je bilo visoško, se je vsega priučila in veliko postorila. Njen zakon ob tako trdem in robatem človeku je bil brez ljubezni in upanja na srečo. V zgornji hiši je spala sama z obema sinovoma, Polikarp pa je spal v kleti. Nemalokrat je bila deležna udarcev, ko se je mož spozabil in jo udaril vpričo otrok in služinčadi. Pri hiši je morala podpirati tri vogale, a drugače ni imela nobene besede. Poleg tega, da je bila veliko mlajša od moža in je bila Nemka, sta si bila drugačna tudi po veri, kajti Barbara je bila katoličanka. Ker pri možu ni dobila dobre besede - bolj mu je bila dekla kot pa življenjska sopotnica - se je raje oklenila svojih dveh otrok ter ju tolažila in bodrila, ko se je Polikarp lotil tudi njiju. '''Agata''' Agata je na Visoko prišla v svojem sedemnajstem letu, torej v letih, ko ni bila več otrok, pa tudi ženska še ne. Je vesela, krotka in družabna. Do ljudi je dobra in zaupljiva, ne mara pa krivice. Zna se postaviti zase, kar se pokaže, ko pijanemu Marksu prisoli klofuto. Njena ljubezen do Izidorja je bila sestrska, do Jurija pa malo več kot le-to. Agata je znala biti tudi vihrava in ljubosumna, sploh ko je Jurij na plesu cel večer plesal z Ano Renato. Obdobje obsodbe, ječe in sodbe je na njej pustilo velik pečat. Ne samo, da jo je fizično izčrpalo, temveč je uplahnilo tudi njeno veselje do življenja. Postala je bolj resna, ta izkušnja jo je postarala. Še isto leto, ko je oproščena se poroči z Jurijem in si z njim ustvari zakonsko življenje na Visokem, vendar nikoli več ni tako vesela in poskočna, kot je bila pred sojenjem. '''Margareta''' Margareta je pravo poosebljenje dobrote. Že ko sta se z Izidorjem prvič zagledala v Davči, se je vanj zaljubila. Že takrat je bila pridna in delovna, tudi na videz ženska, ki ji nobeno delo ni tuje. Ko sta brata hotela Izidorja pretepsti, je ona zgladila spor in se potegnila za Izidorja. Bila je dobra, poštena in znala je odpuščati. Kljub temu, da je Izidor razdrl zaroko in je bil nato zaradi pretepa vklenjen v klado, mu je ona obrisala potno čelo in dala piti. Izidorja je vseskozi iskreno ljubila, saj se ni poročila z drugim, kljub temu da je imela nekaj snubcev. Ko se je po dvanajstih letih vrnil domov s prestreljenimi prsmi, mu je nesebično prišla streč. Na koncu je bila njena vztrajnost poplačana, saj jo je Izidor pri njenih 37 letih končno vzel za ženo. '''Škof Janez Frančišek''' Škof je v zgodbi ena najbolj razsvetljenih in pozitivno karakteriziranih oseb. Janez Frančišek se izkaže za preudarnega in previdnega oblastnika. Čeprav je deloval trd in ukazovalen (preden je prestopil v Cerkev, naj bi bil oficir), je najprej želel vedeti, kako in kaj mislijo njegovi podrejeni, šele nato je prišel na dan s svojo besedo. V čarovnice škof ne verjame in v to skuša racionalno prepričati tudi Izidorja. Sam si zato izmisli preizkus z vodo in s pomočjo Jurija Izidorju in ostali množici dokaže zmotnost njihovega verovanja. Škof tudi graja zbrano množico na sojenju in jim očita, da niso kristjani, ko so se prišli naslajat nad tujo nesrečo. Agato prikaže kot žrtev za vse ostale, ki so se skozi njeno trpljenje prepričali, da čarovnic ni. Škof je pokazal, kako so ljudje še vedno obremenjeni s predsodki svoje dobe in kako niso prav nič razumni. Želi si vernike, ki bodo znali svobodno in razumsko presojati svet okoli sebe. ==Interpretacije== '''Zločin, krivda, pokora, greh''' Motiv zločina in kazni se v romanu nenehno prepleta. Moralno najbolj sporen je Polikarp, ki v dolgi vojni počne vse grozote, ki so običajno prisotne v vojnah. Poleg tega menja strani bojevanja, saj ga zanimajo le njegove ugodnosti in dobiček. Njegov največji zločin pa je umor vojaškega kolega Jošta, kar stori iz čiste lakomnosti. Kasneje s tem "krvavim" denarjem kupi posestvi na Visokem, kjer se sicer izkaže za dobrega gospodarja. Breme krivde pa ga podzavestno obremenjuje in ga napravi mrkega, grobega, odljudnega. Ker je bil obremenjen s svojim zločinom, je nezavedno delal krivico svojim najbližjim, predvsem Izidorju. Kajti ko Izidor vzame v kleti zlatnik, ga nečloveško kaznuje. Kazen je nepravična zlasti zato, ker je Polikarp prav zaradi teh zlatnikov moril, zdaj pa zaradi kraje enega zlatnika nemočnemu otroku odseka prst. Zanimivo je, da Polikarp s tako trdo vzgojo skuša obvarovati sina podobne usode, kot je doletela njega; želi ga obvarovati pohlepa pred tujim imetjem. Nauk, ki ga Izidor spozna tekom odraščanja, je jasen: usmiljenja ni, je le kazen, strašna in ponižujoča. Polikarpa na smrtni postelji skrbi za svojo onostransko življenje, skrbi ga, da za svoj greh ni opravil pokore. Zato sebično preloži breme svoje pokore na Izidorjeva ramena. Naroči mu, kako naj popravi krivico, ki jo je on storil. Izidor mu priseže, da bo izpolnil njegovo voljo in z odplačevanjem očetove krivde na ta način simbolično vzdržuje vez z očetom oziroma mu tako izkazuje svojo brezpogojno privrženost. Izkaže se, da je Izidor zaradi tuje krivde, ki jo sedaj nosi on sam, nesrečen. Sprijaznil se je s svojo nesrečo, trpljenjem in brezizhodnostjo, kar je značilno za ljudi, ki fanatično verujejo. Izidorju se zdi popolnoma normalno, da je njegov življenjski projekt postalo odplačevanje krivde svojih prednikov in to tudi navaja kot razlog, zakaj njegovo življenje ni polno, radostno, srečno. Kaj pa pravi [[Sveto pismo]] o dedovanju krivde? ''"Gospod, gospod, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi, ki ohranja dobroto tisočem, odpušča krivdo, upornost in greh, toda nikakor ne oprosti krivde, ampak obiskuje krivdo očetov na sinovih in na sinov sinovih, na tretjih in na četrtih.''" (Mz, 2, 34). V 5. Mojzesovi knjigi še nekaj o kazni: ''"Očetje naj ne bodo usmrčeni zaradi sinov in sinovi ne zaradi očetov: vsak naj bo usmrčen za svoj greh."'' (Mz, 5, 24). Sveto pismo torej zagovarja dedovanje krivde in pokore, vendar pa se pri primeru smrtne kazni od te ideologije distancira: vsak naj bo usmrčen za svoj greh. Kasneje se Izidor spopade tudi z lastno krivdo, ko zataji Agato v sodnem postopku. Njegova lastna krivda nima več pridiha strašljivosti in prekletstva, temveč se tiče njegovega konkretnega obstoja in njegove prihodnosti. Njegova kazen je pričakovana in racionalna: izguba Agate. Nato se Izidor poglobi vase in se odpove vsem materialnim dobrinam, gre v vojsko. Šele ta ključna dejanja v njegovem življenju lahko razumemo kot resnično njegova, plod njegove svobodne volje. Da življenje na koncu le poskrbi za etično izravnavo lahko razberemo tudi iz Marksove usode. Umre v mukah, brez roke, s katero je pred pričevanjem Agati krivo prisegel, in brez noge, ki si jo je bil v ta namen poškodoval. Visoška kronika trdo zagovarja načelo etične izravnave: v življenju je človek za zlo dejanje kaznovan, vendar ne sme dopustiti, da nanj prelagajo krivdo drugi, saj si vsak zasluži biti srečen. Tavčar je jasno ponazoril svojo kritiko determinističnega fatalizma, saj je dodelano izrazil princip človekove polne odgovornosti zase, za svoja dejanja in za svoje uresničenje. Nihče drug ni "kriv" tvojega osebnega poraza kakor ti sam in po drugi strani je vedno nekje kanček upanja, da ni vse izgubljeno, da bi se dalo z določenim dejanjem (konkretno, z določeno odpovedjo) popraviti. '''Avtobiografskost''' Vsako delo lahko dojamemo kot odraz avtorjeve osebnosti, njegove ideologije. Tudi pri Visoški kroniki se najde marsikatera vzporednica z avtorjem, kar sta še posebej izrabila [[Marijan Kramberger]] in [[Marja Boršnik|Marja Boršnikova]], ki sta v svojih interpretacijah močno povezala Tavčarja in Izidorja. Marijan Kramberger se je posvetil Tavčarjevemu odnosu do kmetstva in religioznosti. Tavčarjev odnos do kmetstva je bil precej kompleksen. Rojen je bil kot kmet in je ostal čustveno navezan na svoj rod in mladost. Vendar pa je pisatelj v Visoški kroniki do slovenskega kmeta subjektivno polemično in brezkompromisno kritičen. Kronist Visoške kronike je kot tipičen slovenski kmet nedejaven, neodločen, nesamozavesten, poln tradicionalnih predsodkov, vdan v svojo usodo, omejen, nedomiseln, neizkušen in v glavnem nesposoben za funkcioniranje med ljudmi. Ta kritika najverjetneje izvira iz Tavčarjevega liberalizma, saj so omenjene lastnosti nesprejemljive in nedopustne ravno liberalno usmerjenemu posamezniku. Kritika tipičnega slovenskega kmeta predstavlja eno od osrednjih pisateljevih družbenopolitičnih življenjskih izkušenj. Kajti vse življenje se je zaman trudil tudi na podeželju, kjer prevladuje klerikalizem, uveljaviti liberalistični ideal dejavnega človeka brez predsodkov. Tako je za kronista v romanu značilen skrajni konformizem, ni se sposoben odločati in ravnati po svoji osebni vesti in prepričanju in nikakor ne želi zaiti v nasprotje z javnim mnenjem, konvencijo, družbenimi tabuji itd. Glede na to, da na koncu Izidor moralno zmaga, se rehabilitira in prerodi, lahko sklepamo, da kljub hudi kritiki kmeta, pisatelj ne obupa nad njim. Tavčar združi element navezanosti na kmetstvo po rodu in mladosti in element kasnejše liberalistične kritike. Visoška kronika je tekst, kjer se uravnovesi Tavčarjev pogled na slovenskega kmeta, saj združi trezen in kritičen pogled na dejansko stanje in ob tem poudarja močno vero v človeka oziroma njegovo moralno-regenerativno moč. Tavčar se je v svojem intimnem in družbenopolitičnem življenju z religioznostjo srečeval na različne načine. Kot študent je prebival v Alojzovišču, kjer ga je podpiral stric župnik in sam celo omeni, da je pomagal pisati Šmarnice (preprost pobožen tekst). Kasneje je kot strog liberalec živel v nenehnem političnem in literarnem prepiru s svojim stricem in ostalimi klerikalci. Tavčar je v svojem aktivnem političnem življenju religioznost pojmoval kot nekaj, česar že davno ne bi smelo več biti, nekaj kar se upira "zdravi pameti" in nekaj, kar zavira napredek. Kljub temu, da je bil klerikalcem močan politični nasprotnik, ga je z marsikom izmed njih vezalo osebno prijateljstvo. Po mnenju M. Krambergerja lahko v Tavčarjevem zadnjem delu opazimo na nek način njegovo starostno vrnitev k religioznosti. Ne gre sicer za preprosto "vračanje" k mladostnim pogledom na svet, temveč za razvoj in sintezo, v kateri je upošteval tudi svoje liberalne izkušnje. Očitno je njegov politični poraz, ki je pomenil hkrati polom osebnega življenjskega projekta, eden od razlogov, da je v Visoški kroniki indirektno preklical vse svoje prejšnje napade na klerikalce in se z njimi na nek način celo spravil. V romanu je v ospredje postavil religioznega fanatista, ki je po njegovem mnenju tipični predstavnik determiniranega in mračnjaškega slovenskega ljudstva, predvsem slovenskega kmeta. Za konec romana prav temu religioznemu fanatiku ponudi možnost za rehabilitacijo, za rešitev, ki se konkretno ponuja v idealistični etični svobodi odpovedi in kontemplacije, s katero prostovoljno tako odločno sprejme in potrdi svoj determinirani poraz. Poraz negira in preseže ter tako izide iz spopada kljub vsemu kot zmagovalec. Prav religiozno prepričanje, ki temelji na fanatizmu, je tisti element, ki je v romanu Izidorju to preseženje omogočal in tudi sama zamisel rehabilitacije se očitno opira na pojmovni in izrazni svet krščanstva. '''Dvom v Izidorjevo rehabilitacijo in moralno očiščenje''' Temeljno vprašanje, ki se pojavlja pri večini interpretacije je, ali Izidor po sojenju Agati doživi osebni pretres in prelomi s svojim prejšnjim življenjem ali ne. Za razliko od Marijana Krambergerja in Marje Boršnik [[Marija Mitrović]] končno Izidorjevo "spreobrnitev" razume precej drugače. Mitrovićeva dvomi v popolno etično očiščenje in osebno svobodo kronista. Georgius Postumus, sin očeta Izidorja v pripisu napiše: "skoraj se zavedamo, da pred božjo milostjo še ni zadoščeno krvi, po Polikarpu preliti", kar nakazuje na to, da se Izidor očitno ni spokoril za očetove grehe in ni postal notranje svobodna osebnost. Georgius našteva nesreče, ki so se zgodile po Izidorjevi smrti, kar prav tako potrjuje, da kazni še ni konec. Izidorjev sin pa namerava svojo dušo posvetiti Bogu, saj bo tako lažje izprosil milost, za Visočane, ki so umrli pred njim. Ob tem se že napoveduje nesvobodna osebnost Georgiusa. Če bi se Izidor s tem, ko je predal posestvo, res potopil v svojo notranjo svobodo, mu ne bi bilo treba v boj, po očetovih stopinjah. Bojevanje nikakor ni v skladu z religioznostjo, a Izidor je religiozen človek. Vojska s svojo strogo hierarhijo in redom prav gotovo ne more biti prostor, kjer bi človek lahko izživljal svojo duhovno svobodo. Kljub temu, da Izidor najprej pravi, da je v vojski ostal zvest svoji službi, že v nadaljevanju pa se pohvali, koliko Turkov so pobili, kar kaže, da v vojni ni dosegel svojega namena. V vojno je namreč odšel, da bi se spokoril, da bi še enkrat plačal za očetov pohlepni zločin, domov pa prav tako pride s kupom pridobljenega blaga. Ko so ga v vojski poimenovali za desetnika je užival v lastni časti, pomanjševal in podcenjeval je svojega sovražnika, povzdigoval pa je lastno, suvereno in grobo obnašanje. Iz naštetih razlogov, bi težko potrdili tezo o t. i. Izidorjevem etičnem očiščenju. Izidor se vrne domov kot invalid, umret na domačo zemljo. Ko leži na domači zemlji, kar naj bi bil odločilen prelomni trenutek za junaka, se do svoje strežnice Margarete vede izrazito pasivno in popolnoma nečloveško. Šele po Agatinem prigovarjanju Margareto končno vzame za ženo. Tako zopet pokaže, da nikakor ni doživel radikalnega, popolnega etičnega preporoda. O preporodu le govori, vede pa se še vedno enako: kot nesamostojna, avtoriteti podrejena osebnost. Dejstvo, da Izidor piše kroniko, kaže na njegov le navidezen preporod. S pisanjem kronike se spet javno izpoveduje in proglaša za krivega, ker očitno še vedno čuti potrebo po opravljanju pokore tudi po vseh teh transformacijah, ki jih je, kot sam trdi, preživel ob vrnitvi posestva, odhodu k vojakom in panteistični spojitvi z zemljo. '''Simbolen pomen imen literarnih oseb''' Tavčar je večino imen za literarne like prevzel iz zgodovinskih virov. Pomešal je le imena, priimke, značajske lastnosti in tako ustvaril kompleksne literarne like. Izmislil si le je imena Polikarp, Izidor, Agata Schwarzkobler in Othinrih. Zanimivo je, da se romanu pojavita 2 Jurija, poleg Izidorjevega brata tudi njegov sin Georgius. Georgius je namreč latinska oblika imena Jurij. Sveti Jurij je na naših tleh dokaj 'priljubljen' svetnik, saj mu je posvečeno približno 70 cerkva. Bil je vojak v [[Anatolija|Mali Aziji]], zato ga upodabljajo kot vojaka, ki s sulico prebada zmaja. Je zavetnik vojakov, kmetov, rudarjev, kovačev, popotnikov, zapornikov in še nekaterih drugih poklicev. Ime izhaja iz grškega ''georgos'', kar pomeni 'poljedelec', 'vinogradnik', kar se ujema s pomenom imena Polikarp. Zato bi lahko Jurija razumeli kot 'bolj' Polikarpovega potomca kot pa Izidorja. Jurij je odločnejši in bolj vročekrven od Izidorja in zato bolj podoben očetu. Ime Izidor izhaja iz grškega ''isidoros'' in pomeni 'dar boginje Izide'. [[Sveti Izidor]] goduje 15. maja. Bil je kmečki hlapec v Madridu in se je odlikoval po zvestobi gospodarju, veliki delavnosti in pobožnosti. Upodobljen je s kmečkim orodjem in rožnim vencem. Poleg omenjenega svetnika, pa bi Tavčarja pri oblikovanju lika Izidorja lahko navdihnil tudi [[Izidor Seviljski]], ki goduje 4. aprila. Izidor Seviljski je bil velik učenjak, ukvarjal se je z enciklopedičnim delom. Popisal je tudi zgodovino od stvarjenja do leta 615 in jo naslovil ''Chronica majora''. Mogoče je sklepati, da je Tavčar lastnosti obeh združil v liku Izidorja. Polikarp je na Slovenskem redko ime. ''Polykarpos'' je iz grškega ''polys'' 'številen, velik, močan' in ''karpos'' 'sadež, žetev, uspeh, korist'. Slovenski prevod imena bi bil Grozdan, kar je pomensko podobno imenu Jurij. Polikarp je bil smirnski škof in je umrl mučeniške smrti. Dosojena mu je bila smrt na grmadi, vendar ga ogenj ni hotel zajeti, zato so ga ubili z nožem. Upodobljen je kot starec, na grmadi, z ognjem in bodalom. Goduje 23. februarja in naj bi pomagal pri bolečinah v ušesih. ''Agathe'' v grščini pomeni 'dobra'. Na naših tleh je to redko ime, prav tako je sveti Agati posvečena samo ena cerkev. Ker je bila Agata zalo in premožno dekle, jo je snubil župan Cantine na Siciliji. Ker ga je zavrnila, jo je za kazen najprej dal v javno hišo, nato pa jo je dal še mučiti. Odrezali so ji namreč prsi, zato je na slikah upodobljena s pladnjem, na katerem nosi svoje prsi. Bog je njeno trpljenje maščeval s potresom, zato je priprošnjica v molitvah proti naravnim nesrečam in požarom. Ker so ljudje, ki niso vedeli za svetniško legendo, na pladnju prepoznali dva hlebčka, so jo imeli za boginjo poljske rodovitnosti in krušno svetnico. Agatino drugo ime je Ema. Hema Krška je ena redkih svetnic slovenskega rodu. Po legendi ji naj bi rudarji, ki so bili kaznovani zaradi nemoralnega obnašanja, iz maščevanja ubili oba sinova. Ko je ovdovela, je veliko premoženja in posesti podarila novim faram in samostanom. Je zavetnica Koroške, priprošnjica molitev za srečen porod in proti boleznim oči. '''Narodno v romanu''' Ob analizi Visoške kronike nikakor ne moremo mimo večkrat poudarjene nacionalne dimenzije. O Izidorju ne moremo govoriti kot o zavednem Slovencu, saj je bilo v 17. stoletju še brezpredmetno govoriti o slovenski nacionalni zgodovini, lahko pa govorimo o deželni zavesti. Izraz 'kranjski' je v romanu uporabljen šestkrat. Narodna zavest je še bolj izrazita zaradi očitne protinemške naravnanosti. Poleg izraza Nemec se v romanu pojavlja tudi izraz Tajčar. Polikarp pravi, da so Tajčarje imenovali tiste, ki so prišli z Nemškega v naše kraje in nam odvzeli najboljše kmetije. Očita jim, da so lačni zemlje, surovi, privoščljivi, egoistični, napihjeni; njihovemu govoru pravi 'lajanje'. Ker so bili Nemci gospodarsko uspešnejši, je imel Polikarp posebno strategijo, kako obvladati njihovo moč. Bil je namreč mnenja, da je treba omožiti Nemko, da ta ne bo imela nemških otrok, temveč slovenske. Tako bomo Nemce obvladali z asimilacijo. V romanu se narodna zavest prepleta tudi s kmečkim, gruntarskim ponosom. Ko grajski glavar po pretepu med Wulffingovima sinovoma in Izidorjem Nemca razglasi za nedolžna, Izidorja pa vtakne v klado, ker ta ni hotel poklekniti pred njim, Izidor pravi: ''"Ali če bi mi glavo odrezali, v tistem hipu ne bi pokleknil, tako zelo se je v meni uprla poljanska kri! In če bi bil morda sam škof stal pred mano, bi ne bil hotel poklekniti, nikdar pa pred njegovim oskrbnikom, ki je živel od desetine in davščin, katere je moral pri nas pobrati, če je hotel živeti"'' (str. 84, 85/108). ==Zgradba, slog in jezik== Visoška kronika je zgrajena premišljeno; ima 14 poglavij in pripis. Ima simetrično dvodelno zgradbo. Prvih sedem poglavij je v znamenju osrednje osebnosti, Polikarpa, njegova zgodba je analitična in razlaga vzroke za trenutno stanje. Drugi del prav tako sestavlja sedem poglavij, osrednja oseba je Izidor. Pripoved o Izidorju je sintetičen in poteka od vzroka k posledici. Delo je tako romantično kot tudi realistično. Sama forma kronike izhaja iz romantike. Nekateri literarni liki so bolj realistični, drugi bolj romantični oz. so skupek realističnih in romantičnih značilnosti. Polikarp je realističen lik, ker ima tako dobre kot slabe lastnosti, za razliko od matere Barbare, ki je idealizirana in je zato romantični lik. Veliko pa je romantičnih motivov, npr. skrivnostna preteklost, ciganska prerokba, skrivnostni in kontrastni dogodki, naključna srečanja po dolgih letih ipd. Za kroniko je značilen kronikalni slog. Tega pisatelj še posebej dovrši s pomočjo jezika. Jezika ni sistematično arhaiziral, temveč se je omejil samo na nekatera sredstva, v veliki meri na besedni red in ponavljanja. Malo je arhaičnih besed, le nekaj latinizmov, precej je tujk, ki se nanašajo na vojaško življenje (''kamerad, batalja'' ipd.) in na sodstvo (''asesor''). Veliko uporablja pasiv, baročno kopičene pridevnike in ekspresivne glagole. Oblikuje dolge povedi, primere jemlje iz kmečkega življenja in biblijske snovi, kar učinkuje še bolj arhaično. Navaja datume (datira redno s svetniškimi godovi), uporablja latinski zapis starih imen. Iz arhivskega gradiva se je spoznal s titularnim fevdalnim slogom (''Jaz, Georgius Postumus, sin očeta Izidorja, rojen'' ...). Element arhaiziranja je tudi besedilo ob robu, ki ima funkcijo podnaslova, povzetka ali komentarja. == Izdaje == Zaradi šolskega povpraševanja je bil roman deležen številnih izdaj. * ''Tavčarjevih zbranih spisov VI.zvezek''. Uredil [[Ivan Prijatelj]]. Ljubljana : Tiskovna zadruga, 1921. Zbirka: Slovenski pisatelji. {{COBISS|ID=42694913}} * Prva samostojna knjižna izdaja: '' Visoška kronika : zgodovinska povest''. Ilustriral: [[Tone Kralj]]. Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 1931. {{COBISS|ID=4685874}} * ''Visoška kronika. Svoji ženi Frančiški, sedanji Visošci, poklanja Emil Leon. 1695.'' Uredila: Marija Jamar. Ljubljana, 1948. Zbirka: Klasje. {{COBISS|ID=207620096}} * ''Visoška kronika''. Uredila: Marja Boršnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1951. Zbirka: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. {{COBISS|ID=468481}} * ''Visoška kronika Prvi del 1695''. Ilustriral Boris Kobe. Ljubljana: 1953. * ''Visoška kronika : 1695''. Uredila: Marija Jamar. Ilustriral Boris Kobe. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1957. Zbirka: Knjižnica Kondor : izbrana dela iz domače in svetovne književnosti. {{COBISS|ID=2806017}} * ''Visoška kronika''. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1965. Zbirka: Kiosk. {{COBISS|ID=3860481}} * ''Izbrano delo: Ivan Tavčar''. Uredil: Franček Bohanec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1968. Zbirka: Naša beseda. {{COBISS|ID=3258120}} * ''Visoška kronika''. Ljubljana:Prešernova družba, 1973. {{COBISS|ID=157137408}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Ilustriral Ive Šubic. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978. Zbirka: Petdeset najlepših po izboru bralcev. {{COBISS|ID=157136640}} * ''Visoška kronika, 1695: Ivan Tavčar''. Uredila: Marija Mitrović. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987. Zbirka: Hram. {{COBISS|ID=22771969}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar'' Uredil: Gregor Kocijan. Ljubljana: DZS, 1993. Zbirka Klasje. Letn. 3. {{COBISS|ID=36721664}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Uredila: Stanko Janež, Ivo Stropnik. Ilustriral: Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija, 1997. Zbirka: Lastovka: najlepše zgodbe sveta. {{COBISS|ID=68331520}} * ''Ivan Tavčar'', Uredil: Iztok Ilich. Ljubljana: DZS, 1998. Zbirka: Slovenska klasika. {{COBISS|ID=76321280}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Uredil: Miha Mohor. Ilustriral: Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija, 2002. Zbirka: Domače branje. {{COBISS|ID=118144768}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Ljubljana: DZS, 2004. Zbirka: Slovenska zgodba: Dnevnikova knjižnica. {{COBISS|ID=213241088}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Ljubljana: Intelego, 2005. Zbirka: Matura 2006. {{COBISS|ID=219742720}} * ''Visoška kronika: 1695''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. {{COBISS|ID=219871744}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Tržič: Učila International, 2005. Zbirka: Žepna knjiga. {{COBISS|ID=221350912}} * ''Visoška kronika: Ivan Tavčar''. Spremna študija: Miran Hladnik. Ljubljana: Delo: Intelego: Študentska založba, 2006. Zbirka: Domača branja. {{COBISS|ID=228683776}} == Prevodi== * Italijanski: ''Streghe e demoni (Cronaca di Visoko)'' - Čarovnice in demoni (Kronika Visokega),1929. * Nemški: ''Die Chronik von Visoko'', 1947. * Češki: ''Krev jeho na nás (Vysocká kronika)'' - Njegova kri na nas, 1948. * Srbski: ''Visočka hronika'', 1949 * Slovaški: ''Čarodejnica'', 1949. * Madžarski: ''Viszokói krónika'', 1960. * Poljski: ''Kronika rodu Khallanów'', 1961. * Makedonski: ''Visočka hronika'', 1964. * Bolgarski: * Francoski: ''La chronique de Vissoko'', 1975. ==Viri== * Ivan Tavčar, Zbrano delo, 6. Ljubljana: DZS, 1956 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). * Marja Boršnik: Opombe. Ivan Tavčar, Zbrano delo, 6. Ljubljana: DZS, 1956 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). * Marijan Kramberger: Visoška kronika: Literarno-zgodovinska interpretacija. Ljubljana: DZS, 1964. * Marija Mitrović: Destrukcija avtoritarnosti in deklarativnosti. Ivan Tavčar, Visoška kronika. Ljubljana: MK, 1987 (Hram). 251–81. * [http://lit.ijs.si/visoska.html Miran Hladnik: Tavčarjeva Visoška kronika] == Glej tudi == * [[realizem]] * [[Škofja Loka]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{wikivir}} [[Kategorija:Dela Ivana Tavčarja]] [[Kategorija:Knjige leta 1919]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinski romani]] [[Kategorija:Razvojni romani]] [[Kategorija:Besedila, izbrana za maturitetni esej pri slovenščini]] {{normativna kontrola}} g1u5bott2ratk2vi4iq5plb3wylhxhn Kočevje 0 90187 6759531 6693940 2026-10-02T07:37:32Z PetarM 129205 boljša slika 6759531 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|predel [[Črnomelj|Črnomlja]]|Kočevje, Črnomelj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Kočevje |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika=Cerkev sv. Štefana, Ribnica, Slovenija.jpg | latd = 45 |latm = 38 |lats = 34.66 |latNS = N | longd = 14 |longm = 51 |longs = 33.78 |longEW = E |regija=Jugovzhodna Slovenija |pokrajina=Dolenjska |obcina=Kočevje |povrsina=14,14 |prebivalstvo=8008 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=466,5 |postna=1330 |posta=Kočevje |najdisi=Kočevje |geopedia=#L410_T13_F10099943_b4}} [[Slika:Kocevje gimnazija2.jpg|thumb|200px|Kočevska gimnazija]] '''Kočevje''' ({{IPA-sl|kɔˈtʃeːu̯jɛ|pron|Sl-Kocevje.ogg}}; {{lang-de|Gottschee}};<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36.</ref> ''Göttscheab'' ali ''Gətscheab'' v lokalnem [[Kočevarščina|kočevarskem]] narečju) je [[mesto]] v [[Sloveniji]] z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano celoto, še najmanj 3000 več), središče [[občina Kočevje|istoimenske občine]] in upravne enote. V Kočevju so delovali pisateljica [[Zofka Kveder]], krajši čas duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]], pesnika [[Matej Bor]] in [[France Onič]], skladatelj [[Viktor Parma]], kipar [[Stane Jarm]], slikarji [[Michael Ruppe]], [[Rada Šuštar]], [[Andrej Trobentar]]. V Kočevju je bil rojen slikar in likovni teoretik [[Milan Butina]]. == Geografija == [[Slika:Kočevje 01.jpg|thumb|200px|Reka Rinža v Kočevju|levo]] Kočevje leži na kraškem Kočevskem polju, na nadmorski višini 460 m, na obeh straneh kraške reke, [[ponikalnica|ponikalnice]] [[Rinža|Rinže]]. Nad mestom se dviga strma Kočevska gora z nekaterimi vrhovi, ki so višji od 1000 m (Slovenski vrh 1040 m, Ledenik 1068 m, Mestni vrh 1022 m in Suhi hrib 1004 m). Z [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[mejni prehod]] [[Petrina]]) ga povezuje [[Glavna cesta G2-106|glavna cesta]], prav tako je povezano z Belo krajino in z dolino Krke, zlasti z [[Novo mesto|Novim mestom]] kot regionalnim središčem statistične Dolenjske regije. Naselje je nastalo na polotoku nad desnim bregom Rinže. Prostor so s [[prekop]]om spremenili v otok in naselje obdali z visokim [[obzidje]]m. Otok je bil dostopen z lesenim [[most]]om. Obzidje so v 18. stoletju podrli in prekop zasuli. Kočevje se je nato razširilo tudi na levi breg Rinže. Ko je v Kočevje prišla leta 1893 [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|železnica]], se je naselje širilo v smeri kolodvora. Tu in na območju do rudnika premoga se je proti Šalki vasi širilo rudarsko naselje ''Rudnik''. Po drugi svetovni vojni so nastali še drugi predeli mesta: na Trati in Mestni log. Mesto se širi proti Mahovniku in Šalki vasi ter Livoldu. Drugi predeli so še Pri Unionu, Kolodvor, medtem ko je [[Mahovnik]] samostojna vas, tako kot še več drugih okoliških vasi, ki sestavljajo zgoščeno poselitveno območje Kočevja na istoimenskem kraškem polju. Kočevje ima kontinentalno [[podnebje]] z zelo visokimi poletnimi temperaturami. Meseci od novembra do aprila so hladni in mokri, julij in avgust pa sta vroča in suha. Povprečna letna temperatura je med najnižjimi v Sloveniji in se giblje med 4 °C do 8 °C.<ref>Podnebje v Kočevju[https://sites.google.com/site/kocevje1234/podnebje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170411220834/https://sites.google.com/site/kocevje1234/podnebje|date=2017-04-11}}</ref> == Zgodovina == Kočevje je bilo prvič omenjeno leta 1339 pod ledinskim imenom Mahovnik, s pristavo in kapelo sv. Jerneja, v listini oglejskega patriarha Bertranda. V listini iz leta 1363 je bila kapela sv. Jerneja, medtem povečana v cerkev, že navedena v Kočevju. Leta 1363 je postala tudi župnija. Naselju so dali Slovenci ime Hočevje, po hojah ob Rinži. [[Mesto]] je s starim nemškim imenom ''Gotsche'' [[1. maj]]a [[1363]] prvič omenil [[oglej]]ski [[patriarh]] [[Ludvik della Torre]]. Kasneje se je za nemško ime uporabljal zapis ''Gottschee''. Kočevsko so v prvi polovici [[14. stoletje|14. stoletja]] najprej s slovenskimi, potem pa še z [[Kočevarji|nemškimi naseljenci]] poselili [[Ortenburžani]], medtem ko je bilo obrobje Kočevske že poprej naseljeno s [[Slovenci]]. Po izumrtju Ortenburžanov je Kočevje najprej pripadlo [[Celjski grofje|Celjskim grofom]] in kasneje [[Habsburžani|Habsburžanom]], ki so kočevsko gospostvo oddajali v najem. Leta [[1377]] je Kočevje postalo [[trg]], po začetku [[turški vpadi|turških vpadov]] pa je na sedanji lokaciji v okljuku reke [[Rinža|Rinže]], namesto leta [[1461]] požganega [[trg]]a, zrasla nova naselbina, ki ji je leta [[1471]] cesar Friderik III. dodelil [[mestne pravice]]. Kočevje je tako dobilo sodnika, mestni svet, štiri letne sejme, dva cerkvena sejma, grb (višnjev ščit s trdnjavo, pred katero stoji za ograjo sv. Jernej z nožem v levici in odprto knjigo v desnici) in mestni pečat. Zaradi hudega opustošenja, ki so ga na območju povzročili kontinuirani turški vpadi, je cesar [[Friderik III. Habsburški]] prebivalcem Kočevja in [[Ribnica|Ribnice]] leta [[1492]] dodelil pravico krošnjarjenja po [[Hrvaška|Hrvaškem]] in drugod. S kasnejšimi potrditvami in razširitvami [[patent]]a se je na Ribniškem zelo razvilo [[suha roba|suhorobarstvo]], medtem ko se Kočevarji sčasoma usmerili predvsem v [[krošnjarstvo]]. Še v začetku [[20. stoletja]] je izraz Kočevar na [[Madžarska|Madžarskem]] in v [[Srbija|Srbiji]] pomenil kar krošnjarja nasploh, so poročali kronisti. Na Dunaju je bil Kočevar sinonim za sezonskega prodajalca pečenega kostanja. Turški napadi so se vrstili leta 1528, 1530, 1540, 1546, 1558-59, 1584, 1592 in 1598. Kočevje je uničil tudi požar v letih 1515, 1596 (zgorela je tudi cerkev) in 1684. Morila je tudi [[kuga]] (1578, 1600, 1601, 1836 in 1855).<ref>Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1971, druga knjiga, str. 226</ref> Leta [[1515]] so kočevski podložniki, ki so se že dalj časa upirali nasilju grofa Turna, ki je zmogel v enem samem desetletju podvojiti dohodke svojega zemljiškega gospostva in celo zasužnjeval podložnike sosednih zemljiških gospostev in jih prodajal iz dežele, ubili grofa Jurija Turna in s tem sprožili [[slovenski kmečki upor]], ki se je razširil na območje, za petino večje od današnje [[Slovenija|Slovenije]] in ga je gosposka le s težavo zadušila. Kočevarji so se kasneje še večkrat uprli ter v času [[Blagajski|grofov Blagajskih]] skušali gospostvo vzeti celo v zakup in tako ustanoviti nekakšno kmečko republiko. Habsburžani so ponudbo zavrnili. [[Slika:Kočevje 1930.jpg|sličica|Kočevje leta 1930]] Baron [[Janez Jakob Kisl]], ki je gospostvo leta 1621 odkupil od Habsburžanov je bil štiri leta kasneje povzdignjen v Kočevskega grofa. Kočevje je tako postalo grofija. Leta [[1641]] so gospostvo odkupili [[Turjačani]], grof Volk Engelbert Auersperg, ki so namesto propadajočega Fridrihštajna v mestu sezidali ''Kočevski grad''. Leta 1791 je cesar Leopold II. kneza Jožefa Auersperga povzdignil v vojvodo in kočevsko gospostvo je postalo [[vojvodina]], vsakokratni na Kočevskem vladajoči član kočevske linije pa je smel poslej nositi naslov [[vojvoda|vojvode]] Kočevskega. Zadnji kočevski Auersperg je umrl leta 1927. V [[19. stoletje|19. stoletju]] je Kočevje doživelo močan gospodarski razcvet, kar pa je povzročilo propadanje obrtnikov in kmetov, ki so se zato v začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] pričeli množično izseljevati. Konec [[19. stoletje|19. stoletja]] so se začeli vse bolj zaostrovati tudi mednacionalni odnosi med kočevskimi [[Nemci]] in [[Slovenci]]. Ob okupaciji Slovenije so Kočevje zasedli [[Italijani]], zato se je velika večina kočevskih Nemcev, okoli 10.000, na podlagi velikonemške propagande in z ambicijami posameznih rojakov odselila na domove dvakrat večjega števila pregnanih slovenskih izgnancev v [[Posavje]]. Na koncu vojne je pot za vrnitev v med vojno uničene vasi ostala zaprta in kočevski Nemci so večinoma našli zatočišče v tujini, predvsem v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. [[Slika:Postcard of Kočevje (2).jpg|levo|sličica|Kočevje na razglednici med letoma 1928 in 1947]] Med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je na Kočevskem nastalo osvobojeno ozemlje, na katerem je od [[1. oktober|1.]] do [[3. oktober|3. oktobra]] [[1943]] potekal [[Kočevski zbor|Zbor odposlancev slovenskega naroda]]. Istega meseca so mesto zasedle nemške oborožene sile. Že v času Zbora odposlancev je prišlo do prvih izvensodnih pobojev, še bolj pa je Kočevje po pobojih in kazenskem taboriščem postalo znano po vojni. V povojnem času so bili obsežni predeli občine, zlasti okoli [[Kočevska Reka|Kočevske Reke]], varovani kot ''zaprto območje''. V letu [[1990]] je na Kočevskem pričela nastajati [[Manevrska struktura narodne zaščite]], ki se je organizirala v aktivne enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] sta bili na Kočevsko premeščeni enoti 1. generacija nabornikov iz [[Ig]]a in [[Pekre|Peker]]. Pripadniki kočevske Teritorialne obrambe in [[MORiS|1. specialne brigade MORiS]] so bili vključeni v več bojnih akcij, vzpostavili pa so tudi 1. karavlo na meji s [[Hrvaška|Hrvaško]] in zaščitili pomembno komunikacijo Ljubljana-Petrina ([[Brod na Kolpi]]). [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je Kočevsko napadla trikrat - dvakrat z letali (uporaba kasetnih bomb) in enkrat s topništvom. V napadu na vojašnico v Ribnici sta bila ranjena dva pripadnika [[MORiS]]-a (nanju so streljali iz oficirskega bloka), na strani JLA je en vojak izgubil življenje, trije so bili ranjeni. [[Slika:Rinza1-Kocevje.JPG|sličica|[[Rinža]]]] Obdobje po [[1990]] je Kočevju prineslo propad nekaterih industrijskih panog, ki so bile vezane predvsem na vojaški trg bivše Jugoslavije (ITAS) in zaradi slabe izobrazbe relativno visoko brezposelnost, po drugi strani pa se je razvila terciarna dejavnost, predvsem trgovina. Stagnirala je tudi lesna industrija. Nov dinamičen razvoj so spodbudila sodelovanja z Japonci. Iz nekdanje občine Kočevje so ob reorganizaciji lokalne samouprave nastale tri nove (Kočevje, [[Kostel]] in [[Osilnica]]), del ozemlja je bil pripojen tudi k drugim novonastalim občinam. [[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)|Eksplozija v tovarni Melamin]] se je zgodila 12. maja 2022 v središču Kočevja. == Znamenitosti == [[Slika:KocevskoJezero2.JPG|thumb|200px|[[Kočevsko jezero]]]] [[Slika:Kocevje-cerkev1.JPG|thumb|200px|[[Cerkev svetega Jerneja, Kočevje|Cerkev svetega Jerneja]]]] * [[Cerkev svetega Jerneja, Kočevje|Župnijska cerkev svetega Jerneja]] iz kamna, v neoromanskem slogu zgrajena cerkev sodi med največje sakralne objekte v Sloveniji. Dokončana je bila leta 1903; notranjost dodatno opremljena tudi kasneje. * Spomenik NOB - na trgu v centru mesta stoji spomenik v spomin na [[narodnoosvobodilni boj]]. Je delo skupine kiparjev. * [[Grad Fridrihštajn]] (970 [[mnm]]) - ruševine gradu pripovedujejo zgodbo o Frideriku II. Celjskem in Veroniki Deseniški. * [[Šeškov dom]] - [[Pokrajinski muzej Kočevje]] - zgrajen leta 1936 kot Sokolski dom in predstavlja izjemno pomemben spomenik slovenske državnosti saj je v njem od 1. do 4. oktobra 1943 potekal zbor odposlancev slovenskega naroda. V šestdesetih letih ga je prenovil Vinko Glanz. Leta 2001 je bila zgradba razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-3544/odlok-o-razglasitvi-seskovega-doma-v-kocevju-za-kulturni-spomenik-drzavnega-pomena] O D L O K o razglasitvi Šeškovega doma v Kočevju za kulturni spomenik državnega pomena</ref> * Marijin dom, danes zgradba občine Kočevje, je bil zgrajen leta 1899. Stavbo z zemljiščem so leta 1901 kupile sestre usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega, jo uredile v [[samostan]] in imele dekliško šolo. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila tukaj vojaška bolnišnica in med 2. svetovno vojno močno poškodovana. Sestre so jo delno obnovile in leta 1948 morale Kočevje zapustiti. * Gimnazija je bila zgrajena med letoma 1872 - 1874. Med 2. svetovno vojno so bili v njej vojaki ter poveljstvo domobrancev. Do septembra 1945 so bili v njej vojni ujetniki. Pouk se je v gimnaziji začel ponovno 12. decembra 1945. * Most preko Rinže je iz leta 1843. Kasneje je bil razširjen. * [[Rudniško jezero]] (Kočevsko jezero) - je nastalo na opuščenem dnevnem kopu kočevskega rudnika (1978). * Pragozdni rezervat, uvrščen na UNESCOV seznam naravne dediščine. * Vojaški vadbeni poligon Gotenica == Turizem == [[Slika:Železniška postaja Kočevje 2024.jpg|sličica|[[Železniška postaja Kočevje]]]] Kočevje z bližnjo okolico lahko odkrivamo na več [[Naravoslovna učna pot|naravoslovnih učnih poteh]] in [[planinska pot|planinskih poteh]]. Občudujemo gozdove z gozdnimi rezervati (drevesni orjaki, kraške jame, razgledišča, živalski svet, ...). Poti so označene z markacijami in simboli iz živalskega in rastlinskega sveta Kočevske: sova za [[Gozdna učna pot Rožni studenec|učno pot Rožni studenec]], medvedja šapa za [[Roška pešpot|Roško pešpot]], narcisa za [[Borovška naravoslovna pot|Borovško pot]]. Poti so opremljene z vodniki in predstavitvenimi tablami. Med [[Željne|Željnami]] in [[Šalka vas|Šalko vasjo]] vzhodno od Kočevja se nahajajo [[Željnske jame]]. Imajo tanek strop in številna naravna okna in si jih lahko ogledamo od znotraj in zunaj. [[Kočevska planinska pot]] ima izhodišče pri koči Planinskega društva Kočevje pri [[Jelenov studenec|Jelenovem studencu]] (850 m), se vzpne na Mestni vrh (1034 m), dalje na vrh [[Fridrihštajn]] (978 m) z razvalinami gradu [[Friderik I. Celjski|Friderika Celjskega]] in se nadaljuje proti jugu vse do Krempe in pragozda [[Krokar (razločitev)|Krokar]] in konča v kraju [[Gorenja Žaga]] ob [[Kolpa|Kolpi]]. Najvišja točka na poti je [[Goteniški Snežnik]] (1289 m). == Znani v Kočevju == Po abecedi: {{div col|colwidth=24em}} * [[Volodja Balžalorsky]] - violinist * [[Urška Baković]] - pevka, psihologinja * [[Matej Bor]] - pesnik * [[Jure Bradeško]] - medijski producent, režiser in glasbenik * [[Nataša Briški]] - novinarka * [[Milan Butina]] - slikar in likovni teoretik *[[Srečko Devjak]] - matematik, statistik * [[Nataša Gašparac]] - slikarka * [[Anton Gole]] - vojaški častnik * [[Tomaž Gregorič]] - umetniški fotograf * [[Gregor Guštin]] - baletni plesalec, koreograf * [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] - astronom in matematik * [[Andraž Hribar]] - glasbenik * [[Leopold Hufnagel]] - začetnik sonaravnega gozdarjenja v Evropi * [[Miloš Humek]] - skladatelj * [[Rosana Jarm]] - sopranistka * [[Stane Jarm]] - kipar in pedagog * [[Gašper Jarni]] - igralec * [[Simona Ješelnik]] - dramaturginja in režiserka * [[Ivan Jurkovič]] - nadškof, papeški nuncij v Belorusiji * [[Bohumil Južnič]] (1895-1963) - vojak in umetnik v Pragi * [[Marjanca Kočevar]] - pisateljica in pedagoginja * [[Sašo Koprivec]] - slikar, kulturni delavec * [[Nataša Košir]] - miss Jugoslavije 1965 * [[Peter Kozler]] - geograf, gospodarstvenik, zgodovinar * [[Zofka Kveder]] - pisateljica * [[Edita Cetinski Malnar]] - novinarka in TV voditeljica * [[Rudi Malnar]] - novinar in vojni dopisnik * [[Jože Marinč]] - slikar * [[Sandi Marinčič]] - alpinist, ekstremni padalec in izumitelj * [[Rado Meglič]] - scenarist, slikar in pedagog * [[Vesna Malnar Memedovič]] - radijska in TV voditeljica * [[Nč od nč]] - punk skupina * [[Lela B. Njatin]] - pisateljica in vizualna umetnica * [[Primož Ogorelec]] - izumitelj, kemik * [[France Onič]] - pesnik * [[Viktor Parma]] - skladatelj *[[Viljem Pfeifer]] - politik * [[Jože Pungartnik]] - slikar * [[Michael Ruppe]] - slikar * [[Sell Out]] - rock skupina * [[Klavdij Sluban]] - umetniški fotograf * [[Bert Sotlar]] - igralec * [[Sergeja Stefanišin]] - slovenska rokometna reprezentantka * [[Erik Šuler]] - pianist in pedagog * [[Rada Šuštar]] - slikarka in likovna umetnica * [[Tadej Tomšič]] - saksofonist in dirigent orkestra Big Band RTV Slovenija * [[Andrej Trobentar]] - slikar, glasbenik in pedagog * [[Rudi Uran]] - slikar in filmski režiser * [[Bruno Urh]] - arhitekt * [[Janko Veber]] - župan občine Kočevje, poslanec, predsednik Državnega zbora, minister za obrambo * [[Andrej Zdravič]] - umetnik videa * [[Franjo Zdravič]] - pionir slovenske plastične kirurgije * [[Sendi (pevka)|Sandra Zupanc - Sendi]] - pevka in glasbenica * [[Mina Žabnikar]] - vizualna umetnica, DJ, VJ in oblikovalka {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Vojvodina Kočevje]] *[[Kočevsko]] *[[Kočevski Nemci]] (Kočevarji) *[[Kočevsko polje]] *[[Kočevsko jezero]] *[[Kočevska reka]] *[[Kočevski Rog]] *[[Kočevje, Črnomelj]] *[[Hočevje]] *[[Rinža]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Kočevje}} * [http://www.kam.si/mesta/kocevje.html Predstavitev mesta Kočevje (kam.si)] * [http://www.gottscheer.eu Društvo Peter Kosler, Kočevje] * [http://www.kocevska.net Turistično društvo Kočevje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210519114609/http://www.kocevska.net/ |date=2021-05-19 }} * http://www.tvkocevje.si/ * www.dikocevje.si {{Mesta-Slovenija}} {{Kočevje}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Kočevje]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Kočevje]] [[Kategorija:Kočevje|*]] {{normativna kontrola}} ko0nkeeb0pfxai0prlvvipkamwtg71p 6759580 6759531 2026-10-02T09:54:48Z Upwinxp 126544 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6759531|6759531]] uporabnika [[Special:Contributions/PetarM|PetarM]] ([[User talk:PetarM|pogovor]]) - tole pa ni Kočevje 6759580 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|predel [[Črnomelj|Črnomlja]]|Kočevje, Črnomelj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Kočevje |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika=Kočevje-cerkev.jpg | latd = 45 |latm = 38 |lats = 34.66 |latNS = N | longd = 14 |longm = 51 |longs = 33.78 |longEW = E |regija=Jugovzhodna Slovenija |pokrajina=Dolenjska |obcina=Kočevje |povrsina=14,14 |prebivalstvo=8008 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=466,5 |postna=1330 |posta=Kočevje |najdisi=Kočevje |geopedia=#L410_T13_F10099943_b4}} [[Slika:Kocevje gimnazija2.jpg|thumb|200px|Kočevska gimnazija]] '''Kočevje''' ({{IPA-sl|kɔˈtʃeːu̯jɛ|pron|Sl-Kocevje.ogg}}; {{lang-de|Gottschee}};<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36.</ref> ''Göttscheab'' ali ''Gətscheab'' v lokalnem [[Kočevarščina|kočevarskem]] narečju) je [[mesto]] v [[Sloveniji]] z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano celoto, še najmanj 3000 več), središče [[občina Kočevje|istoimenske občine]] in upravne enote. V Kočevju so delovali pisateljica [[Zofka Kveder]], krajši čas duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]], pesnika [[Matej Bor]] in [[France Onič]], skladatelj [[Viktor Parma]], kipar [[Stane Jarm]], slikarji [[Michael Ruppe]], [[Rada Šuštar]], [[Andrej Trobentar]]. V Kočevju je bil rojen slikar in likovni teoretik [[Milan Butina]]. == Geografija == [[Slika:Kočevje 01.jpg|thumb|200px|Reka Rinža v Kočevju|levo]] Kočevje leži na kraškem Kočevskem polju, na nadmorski višini 460 m, na obeh straneh kraške reke, [[ponikalnica|ponikalnice]] [[Rinža|Rinže]]. Nad mestom se dviga strma Kočevska gora z nekaterimi vrhovi, ki so višji od 1000 m (Slovenski vrh 1040 m, Ledenik 1068 m, Mestni vrh 1022 m in Suhi hrib 1004 m). Z [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[mejni prehod]] [[Petrina]]) ga povezuje [[Glavna cesta G2-106|glavna cesta]], prav tako je povezano z Belo krajino in z dolino Krke, zlasti z [[Novo mesto|Novim mestom]] kot regionalnim središčem statistične Dolenjske regije. Naselje je nastalo na polotoku nad desnim bregom Rinže. Prostor so s [[prekop]]om spremenili v otok in naselje obdali z visokim [[obzidje]]m. Otok je bil dostopen z lesenim [[most]]om. Obzidje so v 18. stoletju podrli in prekop zasuli. Kočevje se je nato razširilo tudi na levi breg Rinže. Ko je v Kočevje prišla leta 1893 [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|železnica]], se je naselje širilo v smeri kolodvora. Tu in na območju do rudnika premoga se je proti Šalki vasi širilo rudarsko naselje ''Rudnik''. Po drugi svetovni vojni so nastali še drugi predeli mesta: na Trati in Mestni log. Mesto se širi proti Mahovniku in Šalki vasi ter Livoldu. Drugi predeli so še Pri Unionu, Kolodvor, medtem ko je [[Mahovnik]] samostojna vas, tako kot še več drugih okoliških vasi, ki sestavljajo zgoščeno poselitveno območje Kočevja na istoimenskem kraškem polju. Kočevje ima kontinentalno [[podnebje]] z zelo visokimi poletnimi temperaturami. Meseci od novembra do aprila so hladni in mokri, julij in avgust pa sta vroča in suha. Povprečna letna temperatura je med najnižjimi v Sloveniji in se giblje med 4 °C do 8 °C.<ref>Podnebje v Kočevju[https://sites.google.com/site/kocevje1234/podnebje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170411220834/https://sites.google.com/site/kocevje1234/podnebje|date=2017-04-11}}</ref> == Zgodovina == Kočevje je bilo prvič omenjeno leta 1339 pod ledinskim imenom Mahovnik, s pristavo in kapelo sv. Jerneja, v listini oglejskega patriarha Bertranda. V listini iz leta 1363 je bila kapela sv. Jerneja, medtem povečana v cerkev, že navedena v Kočevju. Leta 1363 je postala tudi župnija. Naselju so dali Slovenci ime Hočevje, po hojah ob Rinži. [[Mesto]] je s starim nemškim imenom ''Gotsche'' [[1. maj]]a [[1363]] prvič omenil [[oglej]]ski [[patriarh]] [[Ludvik della Torre]]. Kasneje se je za nemško ime uporabljal zapis ''Gottschee''. Kočevsko so v prvi polovici [[14. stoletje|14. stoletja]] najprej s slovenskimi, potem pa še z [[Kočevarji|nemškimi naseljenci]] poselili [[Ortenburžani]], medtem ko je bilo obrobje Kočevske že poprej naseljeno s [[Slovenci]]. Po izumrtju Ortenburžanov je Kočevje najprej pripadlo [[Celjski grofje|Celjskim grofom]] in kasneje [[Habsburžani|Habsburžanom]], ki so kočevsko gospostvo oddajali v najem. Leta [[1377]] je Kočevje postalo [[trg]], po začetku [[turški vpadi|turških vpadov]] pa je na sedanji lokaciji v okljuku reke [[Rinža|Rinže]], namesto leta [[1461]] požganega [[trg]]a, zrasla nova naselbina, ki ji je leta [[1471]] cesar Friderik III. dodelil [[mestne pravice]]. Kočevje je tako dobilo sodnika, mestni svet, štiri letne sejme, dva cerkvena sejma, grb (višnjev ščit s trdnjavo, pred katero stoji za ograjo sv. Jernej z nožem v levici in odprto knjigo v desnici) in mestni pečat. Zaradi hudega opustošenja, ki so ga na območju povzročili kontinuirani turški vpadi, je cesar [[Friderik III. Habsburški]] prebivalcem Kočevja in [[Ribnica|Ribnice]] leta [[1492]] dodelil pravico krošnjarjenja po [[Hrvaška|Hrvaškem]] in drugod. S kasnejšimi potrditvami in razširitvami [[patent]]a se je na Ribniškem zelo razvilo [[suha roba|suhorobarstvo]], medtem ko se Kočevarji sčasoma usmerili predvsem v [[krošnjarstvo]]. Še v začetku [[20. stoletja]] je izraz Kočevar na [[Madžarska|Madžarskem]] in v [[Srbija|Srbiji]] pomenil kar krošnjarja nasploh, so poročali kronisti. Na Dunaju je bil Kočevar sinonim za sezonskega prodajalca pečenega kostanja. Turški napadi so se vrstili leta 1528, 1530, 1540, 1546, 1558-59, 1584, 1592 in 1598. Kočevje je uničil tudi požar v letih 1515, 1596 (zgorela je tudi cerkev) in 1684. Morila je tudi [[kuga]] (1578, 1600, 1601, 1836 in 1855).<ref>Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1971, druga knjiga, str. 226</ref> Leta [[1515]] so kočevski podložniki, ki so se že dalj časa upirali nasilju grofa Turna, ki je zmogel v enem samem desetletju podvojiti dohodke svojega zemljiškega gospostva in celo zasužnjeval podložnike sosednih zemljiških gospostev in jih prodajal iz dežele, ubili grofa Jurija Turna in s tem sprožili [[slovenski kmečki upor]], ki se je razširil na območje, za petino večje od današnje [[Slovenija|Slovenije]] in ga je gosposka le s težavo zadušila. Kočevarji so se kasneje še večkrat uprli ter v času [[Blagajski|grofov Blagajskih]] skušali gospostvo vzeti celo v zakup in tako ustanoviti nekakšno kmečko republiko. Habsburžani so ponudbo zavrnili. [[Slika:Kočevje 1930.jpg|sličica|Kočevje leta 1930]] Baron [[Janez Jakob Kisl]], ki je gospostvo leta 1621 odkupil od Habsburžanov je bil štiri leta kasneje povzdignjen v Kočevskega grofa. Kočevje je tako postalo grofija. Leta [[1641]] so gospostvo odkupili [[Turjačani]], grof Volk Engelbert Auersperg, ki so namesto propadajočega Fridrihštajna v mestu sezidali ''Kočevski grad''. Leta 1791 je cesar Leopold II. kneza Jožefa Auersperga povzdignil v vojvodo in kočevsko gospostvo je postalo [[vojvodina]], vsakokratni na Kočevskem vladajoči član kočevske linije pa je smel poslej nositi naslov [[vojvoda|vojvode]] Kočevskega. Zadnji kočevski Auersperg je umrl leta 1927. V [[19. stoletje|19. stoletju]] je Kočevje doživelo močan gospodarski razcvet, kar pa je povzročilo propadanje obrtnikov in kmetov, ki so se zato v začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] pričeli množično izseljevati. Konec [[19. stoletje|19. stoletja]] so se začeli vse bolj zaostrovati tudi mednacionalni odnosi med kočevskimi [[Nemci]] in [[Slovenci]]. Ob okupaciji Slovenije so Kočevje zasedli [[Italijani]], zato se je velika večina kočevskih Nemcev, okoli 10.000, na podlagi velikonemške propagande in z ambicijami posameznih rojakov odselila na domove dvakrat večjega števila pregnanih slovenskih izgnancev v [[Posavje]]. Na koncu vojne je pot za vrnitev v med vojno uničene vasi ostala zaprta in kočevski Nemci so večinoma našli zatočišče v tujini, predvsem v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. [[Slika:Postcard of Kočevje (2).jpg|levo|sličica|Kočevje na razglednici med letoma 1928 in 1947]] Med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je na Kočevskem nastalo osvobojeno ozemlje, na katerem je od [[1. oktober|1.]] do [[3. oktober|3. oktobra]] [[1943]] potekal [[Kočevski zbor|Zbor odposlancev slovenskega naroda]]. Istega meseca so mesto zasedle nemške oborožene sile. Že v času Zbora odposlancev je prišlo do prvih izvensodnih pobojev, še bolj pa je Kočevje po pobojih in kazenskem taboriščem postalo znano po vojni. V povojnem času so bili obsežni predeli občine, zlasti okoli [[Kočevska Reka|Kočevske Reke]], varovani kot ''zaprto območje''. V letu [[1990]] je na Kočevskem pričela nastajati [[Manevrska struktura narodne zaščite]], ki se je organizirala v aktivne enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] sta bili na Kočevsko premeščeni enoti 1. generacija nabornikov iz [[Ig]]a in [[Pekre|Peker]]. Pripadniki kočevske Teritorialne obrambe in [[MORiS|1. specialne brigade MORiS]] so bili vključeni v več bojnih akcij, vzpostavili pa so tudi 1. karavlo na meji s [[Hrvaška|Hrvaško]] in zaščitili pomembno komunikacijo Ljubljana-Petrina ([[Brod na Kolpi]]). [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je Kočevsko napadla trikrat - dvakrat z letali (uporaba kasetnih bomb) in enkrat s topništvom. V napadu na vojašnico v Ribnici sta bila ranjena dva pripadnika [[MORiS]]-a (nanju so streljali iz oficirskega bloka), na strani JLA je en vojak izgubil življenje, trije so bili ranjeni. [[Slika:Rinza1-Kocevje.JPG|sličica|[[Rinža]]]] Obdobje po [[1990]] je Kočevju prineslo propad nekaterih industrijskih panog, ki so bile vezane predvsem na vojaški trg bivše Jugoslavije (ITAS) in zaradi slabe izobrazbe relativno visoko brezposelnost, po drugi strani pa se je razvila terciarna dejavnost, predvsem trgovina. Stagnirala je tudi lesna industrija. Nov dinamičen razvoj so spodbudila sodelovanja z Japonci. Iz nekdanje občine Kočevje so ob reorganizaciji lokalne samouprave nastale tri nove (Kočevje, [[Kostel]] in [[Osilnica]]), del ozemlja je bil pripojen tudi k drugim novonastalim občinam. [[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)|Eksplozija v tovarni Melamin]] se je zgodila 12. maja 2022 v središču Kočevja. == Znamenitosti == [[Slika:KocevskoJezero2.JPG|thumb|200px|[[Kočevsko jezero]]]] [[Slika:Kocevje-cerkev1.JPG|thumb|200px|[[Cerkev svetega Jerneja, Kočevje|Cerkev svetega Jerneja]]]] * [[Cerkev svetega Jerneja, Kočevje|Župnijska cerkev svetega Jerneja]] iz kamna, v neoromanskem slogu zgrajena cerkev sodi med največje sakralne objekte v Sloveniji. Dokončana je bila leta 1903; notranjost dodatno opremljena tudi kasneje. * Spomenik NOB - na trgu v centru mesta stoji spomenik v spomin na [[narodnoosvobodilni boj]]. Je delo skupine kiparjev. * [[Grad Fridrihštajn]] (970 [[mnm]]) - ruševine gradu pripovedujejo zgodbo o Frideriku II. Celjskem in Veroniki Deseniški. * [[Šeškov dom]] - [[Pokrajinski muzej Kočevje]] - zgrajen leta 1936 kot Sokolski dom in predstavlja izjemno pomemben spomenik slovenske državnosti saj je v njem od 1. do 4. oktobra 1943 potekal zbor odposlancev slovenskega naroda. V šestdesetih letih ga je prenovil Vinko Glanz. Leta 2001 je bila zgradba razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-3544/odlok-o-razglasitvi-seskovega-doma-v-kocevju-za-kulturni-spomenik-drzavnega-pomena] O D L O K o razglasitvi Šeškovega doma v Kočevju za kulturni spomenik državnega pomena</ref> * Marijin dom, danes zgradba občine Kočevje, je bil zgrajen leta 1899. Stavbo z zemljiščem so leta 1901 kupile sestre usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega, jo uredile v [[samostan]] in imele dekliško šolo. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila tukaj vojaška bolnišnica in med 2. svetovno vojno močno poškodovana. Sestre so jo delno obnovile in leta 1948 morale Kočevje zapustiti. * Gimnazija je bila zgrajena med letoma 1872 - 1874. Med 2. svetovno vojno so bili v njej vojaki ter poveljstvo domobrancev. Do septembra 1945 so bili v njej vojni ujetniki. Pouk se je v gimnaziji začel ponovno 12. decembra 1945. * Most preko Rinže je iz leta 1843. Kasneje je bil razširjen. * [[Rudniško jezero]] (Kočevsko jezero) - je nastalo na opuščenem dnevnem kopu kočevskega rudnika (1978). * Pragozdni rezervat, uvrščen na UNESCOV seznam naravne dediščine. * Vojaški vadbeni poligon Gotenica == Turizem == [[Slika:Železniška postaja Kočevje 2024.jpg|sličica|[[Železniška postaja Kočevje]]]] Kočevje z bližnjo okolico lahko odkrivamo na več [[Naravoslovna učna pot|naravoslovnih učnih poteh]] in [[planinska pot|planinskih poteh]]. Občudujemo gozdove z gozdnimi rezervati (drevesni orjaki, kraške jame, razgledišča, živalski svet, ...). Poti so označene z markacijami in simboli iz živalskega in rastlinskega sveta Kočevske: sova za [[Gozdna učna pot Rožni studenec|učno pot Rožni studenec]], medvedja šapa za [[Roška pešpot|Roško pešpot]], narcisa za [[Borovška naravoslovna pot|Borovško pot]]. Poti so opremljene z vodniki in predstavitvenimi tablami. Med [[Željne|Željnami]] in [[Šalka vas|Šalko vasjo]] vzhodno od Kočevja se nahajajo [[Željnske jame]]. Imajo tanek strop in številna naravna okna in si jih lahko ogledamo od znotraj in zunaj. [[Kočevska planinska pot]] ima izhodišče pri koči Planinskega društva Kočevje pri [[Jelenov studenec|Jelenovem studencu]] (850 m), se vzpne na Mestni vrh (1034 m), dalje na vrh [[Fridrihštajn]] (978 m) z razvalinami gradu [[Friderik I. Celjski|Friderika Celjskega]] in se nadaljuje proti jugu vse do Krempe in pragozda [[Krokar (razločitev)|Krokar]] in konča v kraju [[Gorenja Žaga]] ob [[Kolpa|Kolpi]]. Najvišja točka na poti je [[Goteniški Snežnik]] (1289 m). == Znani v Kočevju == Po abecedi: {{div col|colwidth=24em}} * [[Volodja Balžalorsky]] - violinist * [[Urška Baković]] - pevka, psihologinja * [[Matej Bor]] - pesnik * [[Jure Bradeško]] - medijski producent, režiser in glasbenik * [[Nataša Briški]] - novinarka * [[Milan Butina]] - slikar in likovni teoretik *[[Srečko Devjak]] - matematik, statistik * [[Nataša Gašparac]] - slikarka * [[Anton Gole]] - vojaški častnik * [[Tomaž Gregorič]] - umetniški fotograf * [[Gregor Guštin]] - baletni plesalec, koreograf * [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] - astronom in matematik * [[Andraž Hribar]] - glasbenik * [[Leopold Hufnagel]] - začetnik sonaravnega gozdarjenja v Evropi * [[Miloš Humek]] - skladatelj * [[Rosana Jarm]] - sopranistka * [[Stane Jarm]] - kipar in pedagog * [[Gašper Jarni]] - igralec * [[Simona Ješelnik]] - dramaturginja in režiserka * [[Ivan Jurkovič]] - nadškof, papeški nuncij v Belorusiji * [[Bohumil Južnič]] (1895-1963) - vojak in umetnik v Pragi * [[Marjanca Kočevar]] - pisateljica in pedagoginja * [[Sašo Koprivec]] - slikar, kulturni delavec * [[Nataša Košir]] - miss Jugoslavije 1965 * [[Peter Kozler]] - geograf, gospodarstvenik, zgodovinar * [[Zofka Kveder]] - pisateljica * [[Edita Cetinski Malnar]] - novinarka in TV voditeljica * [[Rudi Malnar]] - novinar in vojni dopisnik * [[Jože Marinč]] - slikar * [[Sandi Marinčič]] - alpinist, ekstremni padalec in izumitelj * [[Rado Meglič]] - scenarist, slikar in pedagog * [[Vesna Malnar Memedovič]] - radijska in TV voditeljica * [[Nč od nč]] - punk skupina * [[Lela B. Njatin]] - pisateljica in vizualna umetnica * [[Primož Ogorelec]] - izumitelj, kemik * [[France Onič]] - pesnik * [[Viktor Parma]] - skladatelj *[[Viljem Pfeifer]] - politik * [[Jože Pungartnik]] - slikar * [[Michael Ruppe]] - slikar * [[Sell Out]] - rock skupina * [[Klavdij Sluban]] - umetniški fotograf * [[Bert Sotlar]] - igralec * [[Sergeja Stefanišin]] - slovenska rokometna reprezentantka * [[Erik Šuler]] - pianist in pedagog * [[Rada Šuštar]] - slikarka in likovna umetnica * [[Tadej Tomšič]] - saksofonist in dirigent orkestra Big Band RTV Slovenija * [[Andrej Trobentar]] - slikar, glasbenik in pedagog * [[Rudi Uran]] - slikar in filmski režiser * [[Bruno Urh]] - arhitekt * [[Janko Veber]] - župan občine Kočevje, poslanec, predsednik Državnega zbora, minister za obrambo * [[Andrej Zdravič]] - umetnik videa * [[Franjo Zdravič]] - pionir slovenske plastične kirurgije * [[Sendi (pevka)|Sandra Zupanc - Sendi]] - pevka in glasbenica * [[Mina Žabnikar]] - vizualna umetnica, DJ, VJ in oblikovalka {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Vojvodina Kočevje]] *[[Kočevsko]] *[[Kočevski Nemci]] (Kočevarji) *[[Kočevsko polje]] *[[Kočevsko jezero]] *[[Kočevska reka]] *[[Kočevski Rog]] *[[Kočevje, Črnomelj]] *[[Hočevje]] *[[Rinža]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Kočevje}} * [http://www.kam.si/mesta/kocevje.html Predstavitev mesta Kočevje (kam.si)] * [http://www.gottscheer.eu Društvo Peter Kosler, Kočevje] * [http://www.kocevska.net Turistično društvo Kočevje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210519114609/http://www.kocevska.net/ |date=2021-05-19 }} * http://www.tvkocevje.si/ * www.dikocevje.si {{Mesta-Slovenija}} {{Kočevje}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Kočevje]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Kočevje]] [[Kategorija:Kočevje|*]] {{normativna kontrola}} a4u91os93cn93e5gywbsfh1oo1a22p6 Planinec 0 90467 6759497 6745242 2026-10-01T23:29:14Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6759497 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mountaineers on Triglav-1212381.jpg|thumb|right|250px|Planinci na vrhu [[Triglav]]a]] '''Planinec''' (tudi ''gornik'') je oseba, ki hodi v [[hrib]]e, [[Gora|gor]]e. Je pohodnik, lahko tudi [[plezalec]]. Podobni izrazi so hribolazec, gorník, v plezalskem smislu še [[alpinist]].<ref>Planinski terminološki slovar, ISBN 961-6358-68-5</ref> Planinec je pa tudi veliko več, je tudi ljubitelj narave in človek, ki skrbi da narava ostaja čista tudi za prihodnje generacije. V [[Slovenija|Sloveniji]] je planinarjenje priljubljena oblika individualne in skupinske rekreacije. Gibanje v gorah obsega izlete, pohode, orientacijska tekmovanja, turno smučanje in planinske tabore. Planinec svoje potrebe in želje lahko uresničuje v okviru Planinskega društva, kluba ali individualno. V letu 2012 so bili planinci v Sloveniji vključeni v 276 planinskih društev in klubov, ki delujejo v okviru [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]]. V njih je bilo skoraj 58.500 članov vseh kategorij. Tako A in B člani, B1 člani (kamor so vključeni starejši od 65 let), člane S + Š (kamor sodijo študentje in srednješolci), ter mladi člani P + O (predšolski in osnovnošolski otroci). Da bi bil človek pravilno usposobljen za obiskovanje gora, potekajo v okviru planinskega društva in Planinske zveze že od leta 1961, izobraževanja. Ustrezno znanje o gibanju v gorah, orientaciji, poznavanju vremenskih pojavov, prehranjevanju, obleki, obutvi in tehnični opremi je pomembno, da bi se izognili nesrečam. Izobraževanje poteka v okviru vodenih pohodov pa tudi na posebnih akcijah, ki jih organizirajo planinski vodniki v okviru društva. [[Slika:1923 postcard of Skuta.jpg|thumb|right|250px|Planinci na poti na [[Skuta, Kamniško-Savinjske Alpe|Skuto]] leta 1923]] Izobražuje se tudi najmlajše v okviru akcije Mladi planinec in Ciciban planinec. Aktivnosti v okviru Mladinske komisije PZS potekajo od leta 1969 oz. 1975. Mlade planince se tako želi usmeriti k zdravemu načinu življenja v naravi, jih seznaniti z osnovami gibanja v gorah in z varnostnimi ukrepi ter razvijati vrline kot so tovarištvo, poštenost, plemenitost, delavnost, vztrajnost in vedoželjnost. Tudi nekatere [[Osnovna šola|osnovne šole]] imajo planinski krožek kot dopolnilno dejavnost. == Planinska šola == [[Slika:Piparji.jpg|thumb|right|250px|Planinci v opremi v [[1890.|1890-ih]]]] V planinski šoli planinec spozna zgodovino planinstva doma in v svetu, planinsko organizacijo, planinske vrednote (spoznavanje in [[varstvo gorske narave]], [[Planinska pot|planinske pot]]i, [[Planinska koča|planinske koče]],...), kodeks planicev in podobna splošna znanja. Naslednje pomembno znanje, ki ga mora osvojiti planinec se tiče prehranjevanja v gorah in pravil obnašanja. V planinski šoli se nauči tudi osnov [[Prva pomoč|prve pomoč]]i in reševanja ter spozna organiziranost in delo [[Gorska reševalna služba|Gorske reševalne službe]]. Pomembno za gibanje v gorah je tudi poznavanje gorske pokrajine: [[nadmorska višina]], [[naklon]], [[ekspozicija]], nastanek gora so samo nekateri pojmi, ki jih spoznamo v planinski šoli. Varstvo gorske narave je dejavnost, ki se je morajo planinci še kako zavedati. Sem sodi tako varovanje rastlin in živali (predvsem ogroženih vrst) kot tudi varovanje naravne dediščine in omejevanje [[promet]]a. Hoja v hribe poteka po planinskih poteh pa tudi po brezpotjih, če planinec tako gibanje obvlada in mu to dovoljuje njegova psiho-fizična pripravljenost. Planinec mora poznati oznake poti, mora se znati orientirati v prostoru, mora znati brati [[zemljevid]]e, danes že tudi uporabljati [[GPS]] naprave. In najpomembnejše znanje planinca je primerno načrtovanje planinske ture, kjer mora upoštevati tako udeležence in njihove sposobnosti, velikost skupine, vremenske pogoje, eventualno tehnično in drugo opremo (bivakiranje), način prevoza, poznati nevarnosti ob poti in podobno. == Glej tudi == * [[Pohodništvo]] * [[Alpinizem]] * [[Seznam slovenskih alpinistov]] * [[Planinec (priimek)]], [[Planinc]], [[Planina]] == Viri in sklici == {{sklici}} * Učbenik Planinska šola, PZS, 2005 ISBN 9616156-58-6 == Zunanje povezave == *[http://www.pzs.si/drustva/abeceda.php Uradna spletna stran Planinske zveze Slovenije] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Planinstvo]] a9mzdugj2fismu4okjj87ljp5xjfa7t Strasbourg 0 90582 6759495 6643237 2026-10-01T23:23:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759495 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Straßburg}} {{Infopolje Francoska občina | image = {{multiple image |perrow = 1/2/2/2 |border = infobox |total_width = 300 |image1 = Strasbourg Cathedral.jpg |caption1 = [[Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu]] in [[Grande Île, Strasbourg|Staro mesto]] |image2 = Absolute ponts couverts 02.jpg |caption2 = Ponts Couverts |image3 = Strasbourg Palais Rohan depuis le quai des Bateliers.jpg |caption3 = [[Rohanova palača, Strasbourg|Rohanova palača]] |image4 = Absolute Petite France 02.jpg |caption4 = [[Petite France, Strasbourg|Petite France]] |image5 = Straßburger Kaiserpalast (heute Palais du Rhin).jpg |caption5 = [[Renska palača]] |image6 = Strasbourg-Hôtel Brion (2).jpg |caption6 = Hôtel Brion |image7 = European Parliament Strasbourg Hemicycle - Diliff.jpg |caption7 = Polkrožna dvorana: [[Evropski parlament]] }} commune status = [[Občine Francije|Občina]]| arrondissement=Strasbourg-Ville| canton=sedež desetih kantonov| INSEE=67482| postal code=67000, 67100, 67200| mayor=Roland Ries| term=2008-2014| intercommunality=Mestna skupnost<br />Strasbourg| elevation m=140| elevation min m=132| elevation max m=151| coordinates = <!-- wikipodatki -->| population = {{France metadata Wikidata|population_total}}| population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}| population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}| }} '''Strasbourg''' [strazbúr] ([[francoščina|francosko]] ''Strasbourg'', [[Mednarodna fonetična abeceda|IPA]] [stʀazbuʀ]; [[Alzaščina|alzaško]] ''Strossburi''; [[nemščina|nemško]] ''Straßburg''/''Strassburg'' [štrázburg-]) je največje [[mesto]] in [[glavno mesto]] [[Francija|francoske]] [[Seznam francoskih regij|regije]] [[Alzacija|Alzacije]], [[Prefektura (Francija)|prefektura]] in [[Občine Francije|občina]] [[Seznam francoskih departmajev|departmaja]] [[Bas-Rhin|Spodnji Ren]]. Po oceni iz leta 2019 je v mestu živelo 287.000 ljudi. Mesto leži v severovzhodnem delu [[Francija|Francije]] na levem bregu [[reka|reke]] [[Ren]] in njegovega pritoka Ill tik ob nemško-francoski meji. V [[Evropska unija|Evropski uniji]] ima Strasbourg pomembno vlogo, saj je tu od leta 1949 sedež [[Svet Evrope|Sveta Evrope]]. V mestu je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]], pa tudi eno od dveh sedežev [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (drugi sedež je v [[Bruselj|Bruslju]]). V mestu je tudi sedež [[Univerza Marc Bloch|Univerze Marc Bloch]]. Mesto slovi po prekrasni gotski stolnici in največjem [[muzej]]u v Franciji. V zgodovini so ga zaznamovale različne nemške in francoske oblasti. Njegova zgodovina je bogata in trpinčena, a je pustila izjemno arhitekturno dediščino. Zgodovinsko središče Strasbourga '''[[Grande Île, Strasbourg|Grande Île]]''' (Veliki otok) je od leta 1988 uvrščeno na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] [[Svetovna dediščina|seznam svetovne kulturne dediščine]]. Vključuje tudi '''[[stolnica Notre-Dame v Strasbourgu|stolnico Notre-Dame]]''' in območje '''[[Petite France, Strasbourg|Petite France]]''' (Male Francije).<ref name="unescostrasbourgGrandeile">[http://whc.unesco.org/fr/list/495 Site internet de l'UNESCO]</ref> == Geografija == Strasbourg leži v Alzaški ravnini. Je središče zahodne Evrope, kar mu daje prometne in politične značilnosti. Približno enako je oddaljeno od [[Atlantski ocean|Atlantika]], [[Baltiško morje|Baltika]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] (okoli 750&nbsp;km) ter tudi od [[Jadransko morje|Jadrana]] in [[Severno morje|Severnega morja]] (500&nbsp;km). Skozenj teče reka [[Ill (Francija)|Ill]], ki se v samem središču mesta, imenovanem Petite France (Mala Francija], razdeli na pet rokavov. Ob reki [[Ren]], ki teče mimo njega, je mestno pristanišče, ki je za [[Duisburg]]om drugo največje na Renu. == Upravna ureditev == [[Slika:Arrondissement de Strasbourg-Ville.PNG|thumb|left|175px|Lega okrožja Strasbourg-Ville v regiji]] [[Slika:Arrondissement de Strasbourg-Campagne.PNG|thumb|left|175px|Lega okrožja Strasbourg-Campagne v regiji]] Strasbourg je sedež desetih kantonov: * ''Kanton Strasbourg-1'' (središče mesta: 23.756 prebivalcev), * ''Kanton Strasbourg-2'' (Železniška postaja: 21.362 prebivalcev), * ''Kanton Strasbourg-3'' (Borza, Esplanade, Krutenau: 24.893 prebivalcev), * ''Kanton Strasbourg-4'' (Quinze: 20.756 prebivalcev), * ''Kanton Strasbourg-5'' (Robertsau: 22.402 prebivalca), * ''Kanton Strasbourg-6'' (Cronenbourg, Hautepierre du Wacken, Koenigshoffen: 42.549 prebivalcev), * ''Kanton Strasbourg-7'' (Meinau, Neudorf – zahod: 25.533 prebivalcev), * ''Kanton Strasbourg-8'' (Neudorf: 25.518 prebivalcev), * ''Kanton Strasbourg-9'' (Elsau, Koenigshoffen, Montagne-Verte: 31.331 prebivalcev), * ''Kanton Strasbourg-10'' (Neuhof, Port du Rhin: 26.015 prebivalcev). Mesto je prav tako sedež okrožja ''Strasbourg-Ville'', v katero je vključenih njegovih deset kantonov (264.115 prebivalcev), in okrožja ''Strasbourg-Campagne''. V slednjem so kantoni [[Bischheim]], [[Brumath]], [[Geispolsheim]], [[Hochfelden, Bas-Rhin|Hochfelden]], [[Illkirch-Graffenstaden]], [[Mundolsheim]], [[Schiltigheim]] in [[Truchtersheim]] z 264.424 prebivalci. == Zgodovina == Na ozemlju Strasbourga je bila prvotno galska naselbina, ki je s prihodom [[Stari Rim|Rimljanov]] postala rimska postojanka ''Argentoratum''. Prvikrat je omenjena leta 12 n. št. in je pripadala rimski provinci [[Gornja Germanija]]. Sredi 4. stoletja so na ozemlje Strasbourga začela vdirati germanska plemena [[Alemani|Alemanov]]. Leta 357 je bila tukaj [[bitka pri Argentoratu]], v kateri je rimska vojska pod poveljstvom [[Julijan Odpadnik|Julijana Odpadnika]], poznejšega rimskega cesarja, premagala Alemane in zajela njihovega kralja Hnodomarja (''Chonodomarius''). V zgodnjem 5. stoletju so Alemani ponovno prešli reko Ren, osvojili in naselili ozemlje sedanje Alzacije ter večjega dela Švice. V 9. stoletju je bilo mesto v lokalnem jeziku znano kot ''Strazburg'', dokumentirano leta 842 v [[Sacramenta Argentariae]]. Slednje trojezično besedilo vsebuje poleg [[Latinščina|latinskega]] in [[Visoka nemščina|starega visokonemškega]] tudi najstarejšo pisano različico galskoromanskega jezika. V latinščini je bilo mesto znano kot ''Stratisburgum'' oziroma ''Strateburgus'', v alzaščini ''Strossburi'', prek nemškega Straßburga pa je v francoščini postal Strasbourg. S poklonitvijo lotarinškega vojvode nemškemu kralju [[Henrik I. Nemški|Henriku I.]] je Strasbourg leta 923 prišel pod [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Zgodnja zgodovina mesta izpričuje daljše obdobje sporov med nadškofijsko oblastjo in njihovim prebivalstvom, ki je trajalo vse do leta [[1262]], ko je kralj [[Filip Švabski]] po [[Bitka pri Oberhausbergen|bitki]] pri [[Oberhausbergen|Oberhausbergnu]] podelil Strasbourgu status [[Svobodno cesarsko mesto|svobodnega cesarskega mesta]]. Revolucija 1332 se je končala s široko osnovano mestno vlado z udeležbo [[ceh]]ov, ob tem pa je Strasbourg razglasil svobodno republiko. Leta 1348 je v mestu kosila morilska [[bubonska kuga]], [[14. februar]]ja [[1349]] pa je sledil pogrom več sto [[Judje|Judov]], ki so jih javno zažgali, preostale pa izgnali iz mesta.<ref>{{Navedi splet |url=http://judaisme.sdv.fr/histoire/historiq/stval/stval.htm |title="Masaker na Valentinovo" 1349 |accessdate=2008-03-21 |archive-date=2007-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070410161520/http://judaisme.sdv.fr/histoire/historiq/stval/stval.htm |url-status=dead }}</ref> Vse do konca 18. stoletja je bilo Judom prepovedano ostati v mestu po 10. uri dopoldne, čas za odhod pa je naznanil občinski glasnik z [[Rog (glasbilo)|rogom]]<ref>{{Navedi splet |url=http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/hist/hist2.htm |title=Židje Strasbourga in Velika kuga |accessdate=2008-03-21 |archive-date=2007-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012192044/http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/hist/hist2.htm |url-status=dead }}</ref>. Nadalje je bila za vsakega konja, ki ga je Jud z dovoljenjem privedel v mesto, uvedena posebna taksa.<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/hist/hist3.htm Židje Strasbourga pred francosko revolucijo]{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slika:Argentina Straſʒburg 1493.jpg|thumb|left|350px|Strasbourg s stolnico 1493]] Med reformacijo je mesto pod političnim vodstvom ''Jakoba Sturma von Sturmecka'' in duhovnim vodstvom [[Martin Bucer|Martina Bucerja]] sprejelo versko učenje [[Martin Luter|Martina Lutra]]. Njegovi privrženci so ustanovili gimnazijo, ki je v naslednjem stoletju prerasla v univerzo. Strasbourg je bil središče [[humanizem|humanizma]] in zgodnjega tiskanja knjig v Svetem rimskem cesarstvu. Njegov intelektualni in politični vpliv je prispeval k osnovanju [[Protestantizem|protestantizma]] kot sprejemljivega. Mesto je skupaj s [[Konstanca, Nemčija|Konstanco]], [[Memmingen]]om in [[Lindau]]om osnovalo [[Tetrapolitanska veroizpoved|tetrapolitansko veroizpoved]], ki ji je nato sledila nekoliko spremenjena [[augsburška veroizpoved]]. Po reformi cesarskega ustroja v zgodnjem 16. stoletju in z ustanovitvijo "cesarskih krogov" je Strasbourg postal del Zgornjerenskega kroga, zveze cesarskih posestev na jugozahodu Svetega rimskega cesarstva, v glavnem odgovoren za vzdrževanje vojske, nadzor kovanja denarja in zagotavljanje javne varnosti. Med [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] je ostal nevtralen. Septembra 1681 ga je zavzel francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]], priključitev k Franciji je bila priznana leta 1697 s [[sporazumom iz Rijswicka]]. Uradna politika verske nestrpnosti, ki je z [[Nantski edikt|Nantskim ediktom]] (1598) pregnala številne protestante iz Francije, je z njegovim preklicem in novim [[Fontainebleaujski edikt|Fontainebleaujskim ediktom]] v letu 1685 prizanesla Strasbourgu in celotni Alzaciji. Kljub temu je bila mestna stolnica prenesena z luterancev na rimskokatoliško cerkev, medtem ko je nemška luteranska univerza vztrajala vse do [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. V Strasbourgu je 25. aprila 1792 francoski skladatelj [[Claude Joseph Rouget de Lisle]] uglasbil [[Marsejeza|Marseljezo]], bojno pesem renske armade, ki je postala francoska državna [[himna|himna]]. Ime je dobila po prostovoljcih iz [[Marseille|Marseilla]], ki so jo peli, ko so korakali v [[Pariz]] na pomoč pariškim revolucionarjem. V 19. stoletju je postala revolucionarna pesem vseh evropskih narodov, ki so se borili proti zatiranju. Status svobodnega mesta je Strasbourg izgubil, cerkve in samostani so bili močno poškodovani, če ne celo porušeni. Stolnica je izgubila več sto kipcev, ki so bili v 19. stoletju nadomeščeni s kopijami. Leta 1794 je bil govor tudi o rušenju zvonika, ki naj bi žalil načelo enakosti. Stolp je bil rešen, po predlogu meščanov pokrit z velikansko [[Frigijska kapa|frigijsko kapo]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.inlibroveritas.net/lire/oeuvre6886-chapitre28829.html |title=Stolnica in francoska revolucija (1789-1802) |accessdate=2008-03-21 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413144000/http://www.inlibroveritas.net/lire/oeuvre6886-chapitre28829.html |url-status=dead }}</ref>. [[Slika:Karte Strassburg MK1888.png|thumb|300px|[[1888]] Nemški zemljevid Strasbourga 1888 kot dela Nemškega cesarstva]] Z rastjo trgovine in industrije se je število prebivalstva v 19. stoletju povečalo za trikrat in doseglo številko 150.000. Med [[Francosko-pruska vojna|francosko-prusko vojno]] sta bila med pruskim obleganjem in bombardiranjem mesta uničena muzej lepih umetnosti in mestna knjižnica z enkratno zbirko srednjeveških rokopisov, redkimi renesančnimi knjigami in rimskimi umetninami. Po koncu vojne je bilo mesto s [[Frankfurtski mir (1871)|frankfurtskim mirom]] brez [[plebiscit]]a priključeno novoustanovljenemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]] kot del ozemlja [[Alzacija - Lotaringija]], nemško Reichsland Elsaß-Lothringen. Kot del tega cesarstva je bil tudi obnovljen. Nemška univerza, ustanovljena 1567, zaprta med revolucijo, je bila leta 1872 ponovno odprta. Okoli mesta je bil zgrajen pas čvrstih utrdb, katerih večina stoji še danes: ''Roon'' (zdaj ''Desaix'') in ''Podbielski'' (zdaj ''Ducrot'') v [[Mundolsheim]]u, ''Moltke'' (zdaj ''Rapp'') v [[Reichstett]]u, ''Bismarck'' (zdaj ''Kléber'') v [[Wolfisheim]]u, ''Kronprinz'' (zdaj ''Foch'') v [[Niederhausbergen|Niederhausbergnu]], ''Grossherzog von Baden'' (zdaj ''Frère'') v [[Oberhausbergen|Oberhausbergnu]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.witzgilles.com/plan_ceinture_Strasbourg2.htm |title=Načrt |accessdate=2008-03-21 |archive-date=2008-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080216200416/http://www.witzgilles.com/plan_ceinture_Strasbourg2.htm |url-status=dead }}</ref>. Te utrdbe so bile namenjene francoski vojski; v letih 1918 in 1945 so jih uporabili kot taborišča za vojne ujetnike. Po porazu Nemčije v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] sta bila mesto in celotna pokrajina dodeljena Franciji, v začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa ga je po [[Bitka za Francijo|padcu Francije]] 1940 ponovno zavzela Nemčija. Eno prvih uradnih dejanj nacističnih voditeljev je bilo sežig in porušitev glavne [[sinagoga|sinagoge]], ki je krasila arhitekturno podobo mesta in bila ena največjih v Evropi po njeni izgradnji leta 1897.<ref>{{Navedi splet |url=http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/synago/kleber.htm |title=Zgodovina in slike sinagoge na obrežju Kléber |accessdate=2008-03-21 |archive-date=2007-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070208005013/http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/synago/kleber.htm |url-status=dead }}</ref> [22. novembra 1944 je mesto osvobodila francoska vojska pod poveljstvom [[Philippe Leclerc de Hauteclocque|generala Leclerca]]. Leta 1920 je Strasbourg postal sedež [[Centralna komisija za plovbo po Renu|Centralne komisije za plovbo po Renu]], ene prvih evropskih ustanov. Leta 1949 je bilo mesto izbrano za sedež [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] skupaj z [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskim sodiščem za človekove pravice]] in Evropsko [[farmakopeja|farmakopejo]], od leta 1952 pa je uradni sedež [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]], čeprav so tu le plenarna srečanja, medtem ko se vse drugo odvija v [[Bruselj|Bruslju]] in [[Luksemburg]]u. Leta 1992 je Strasbourg postal sedež francosko-nemškega televizijskega kanala in filmske družbe [[Arte]]. Leta 2000 so nemške oblasti preprečile islamski napad na mestno stolnico. 6. julija 2001 je med koncertom na prostem v ''Parc de Pourtalès'' v nevihti padla platana in povzročila eno najhujših nesreč te vrste, pri čemer je bilo mrtvih 13 ljudi, ranjenih pa 97. 27. marca 2007 je bilo mesto spoznano za krivo zaradi neupoštevanja varnosti na prireditvi in oglobljeno s 150.000 evri.<ref>[http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1283405.php Mesto Strasbourg oglobljeno za smrt v nevihti]</ref> == Znamenitosti == {{Infobox World Heritage Site|internal=yes | WHS = Strasbourg – Grande île |Image = | State Party = Francija, Département du Bas-Rhin, Région d’Alsace | Type = Kulturni | Criteria = i, ii, iv | ID = 495 |Region = Evropa in Severna Amerika | Coordinates = | Year = 1988 | Session = | Link = http://whc.unesco.org/fr/list/495 }} === Arhitektura === [[File:Strasbourg Cathedral Exterior - Diliff.jpg|thumb|Strasbourška stolnica Naše gospe]] Zgodovinsko središče [[Grande Île, Strasbourg|Grande Île]] (elipsast otok) je bil uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine leta 1988. Ministrstvo za kulturo (z oznako 2014309) je Strasbourg<ref>[http://c.dna.fr/edition-de-strasbourg/2016/02/14/ville-d-art-et-d-histoire-quesaco « Ville d’art et d’histoire, quèsaco ? »], article des ''DNA'' du 24 février 2016.</ref>) razglasil tudi za mesto umetnosti in zgodovine. Čeprav so ostanki rimskega mesta skoraj izginili, ohranja izjemno arhitekturno dediščino od srednjega veka do danes. Mesto je predvsem znano po svoji gotski stolnici iz [[peščenjak]]a z znamenito astronomsko uro in po srednjeveški podobi Porenja s stavbami [[predalčna lesena gradnja|predalčne lesene gradnje]], še posebej v četrti [[Petite France, Strasbourg|Petite France (Mala Francija)]] ali ''Gerberviertel'' ("okrožje usnjarjev") vzdolž reke Ill, po ulicah in trgih okoli stolnice, na katerih izstopa hiša ''Kammerzell''. Pomembnejše srednjeveške ulice so ''Rue Mercière, Rue des Dentelles, Rue du Bain aux Plantes, Rue de Juifs, Rue des Frères, Rue des Tonneliers, Rue du Maroquin, Rue des Charpentiers, Rue des Serruriers, Grand' Rue, Quai des Bateliers, Quai Saint-Nicolas in Quai Saint-Thomas''. Pomembni srednjeveški trgi pa so: ''Place de la Cathédrale, Place du Marché Gayot, Place Saint-Étienne, Place du Marché aux Cochons de Lait in Place Benjamin Zix''. [[File:Absolute Pl marche aux cochons 01.JPG|thumb|left|''Place du Marché aux Cochons de Lait'']] [[File:Strasbourg place gutenberg.jpg|thumb|left|Gutenbergov trg s kipom Gutenberga in vrtiljakom]] [[File:Absolute Maison des tanneurs 01.JPG|thumb|left|Hiša strojarjev (''Maison des tanneurs'')]] [[File:Strasbourgriver.jpg|thumb|Pogled na reko Ill s cerkvijo svetega Tomaža]] Poleg stolnice je v Strasbourgu še več drugih srednjeveških cerkev, ki so preživele številne vojne in uničenja, ki so pestile mesto: romanska cerkev svetega Štefana (Saint-Etienne), ki je bila delno uničena leta 1944 zaradi zavezniškega bombardiranja, delno romanska, delno gotska, zelo velika [[cerkev svetega Tomaža, Strasbourg| cerkev svetega Tomaža]] (''Église Saint-Thomas'') s Silbermannovimi [[orgle|orglami]], na katere sta igrala [[Wolfgang Amadeus Mozart]] in [[Albert Schweitzer]] <ref>{{navedi splet|url=http://perso.wanadoo.fr/eisenberg/orgues/stthomas.htm |title=History and description of the instrument |publisher=Perso.wanadoo.fr |accessdate=15 April 2010}}</ref>, gotska protestantska cerkev svetega Petra mlajšega (''Église Saint-Pierre-le-Jeune'') s kripto iz 7. stoletja in samostanom delno iz 11. stoletja, gotska cerkev svetega Viljema ('' Église Saint-Guillaume'') s fino izdelanimi renesančnimi [[vitraj]]i in pohištvom, gotska cerkev svetega Janeza (''Église Saint-Jean''), delno gotska, delno secesijska cerkev svete Magdalene (''Église Sainte-Madeleine'') itd. V cerkvi svetega Petra starejšega domujeta pod eno streho katoliška in protestantska skupnost. Neogotska katoliška cerkev svetega Petra starejšega (''Saint-Pierre-le-Vieux Catholique'') je hranila več lesenih in pobarvanih oltarjev iz 15. stoletja iz drugih uničenih cerkev in si jih je mogoče ogledati. Med številnimi posvetnimi srednjeveškimi zgradbami izstopa veličastna stara carinska zgradba ''Ancienne Douane''. Nemška [[renesansa]] je zapustila v mestu nekaj omembe vrednih stavb, predvsem Trgovinsko in industrijsko zbornico (''Chambre de commerce et d'industrie''), prej [[mestna hiša]], na Gutenbergovem trgu, prav tako pa tudi francoski barok in klasicizem z več palačami (''hôtels particuliers''), med katerimi je [[Palača Rohan, Strasbourg|Rohanova palača]] (1742, zdaj sedež treh muzejev) najveličastnejša. Druge zgradbe te vrste so ''Hôtel de Hanau'' (1736, danes mestna hiša), ''Hôtel de Klinglin'' (1736, zdaj rezidenca prefekta), ''Hôtel des Deux-Ponts'' (1755, zdaj prebivališče vojaškega guvernerja), ''Hôtel d'Andlau-Klinglin'' (1725, zdaj sedež uprave ''Port Autonome de Strasbourg'') itd. Največja baročna stavba v Strasbourgu je dolga 150 m in je iz 1720-ih, to je glavna stavba javne bolnišnice ''Hôpital civil''. Francoski neoklasicizem predstavljajo Opera na trgu Broglie in večina drugih uglednih zgradb. V nemški četrti Neustadt prevladuje eklektična arhitektura, pri čemer glavnina spominja na arhitekturo iz časa [[Viljem I. Nemški|Viljema I.]], saj je bila večina večjih mest v Nemčiji med drugo svetovno vojno močno poškodovana. Ulice, bulvarji in drevoredi so enoviti, presenetljivo visoki (do sedem nadstropij) in široki primeri nemške urbane razporeditve. Ta arhitekturni slog je mešanica pet stoletij evropske arhitekture, pa tudi neoegiptovskih, neogrških in neobabilonskih slogov. Nekdanja cesarska palača ''Palais du Rhin'' ([[Renska palača, Strasbourg|Renska palača]]), najbolj politična in s tem močno kritizirana nemška stavba v Strasbourgu, kaže velikost in slogovno trdnost tega obdobja. Dve najlepši in bogato okrašeni stavbi iz teh časov sta ''Ecole Internationale des Pontonniers'' (nekdanja ''Höhere Mädchenschule'', dekliški kolidž) s svojimi stolpi, stolpiči in več okroglimi in kvadratnimi vogali<ref>{{navedi splet |url=http://www.archi-strasbourg.org/adresse-3_rue_des_Pontonniers_Centre_ville_Strasbourg-702.html?check=1&archiIdAdresse=702&archiAffichage=adresseDetail&debut= |title=Pictures |publisher=Archi-strasbourg.org |accessdate=15 April 2010 |archive-date=2009-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090105134906/http://www.archi-strasbourg.org/adresse-3_rue_des_Pontonniers_Centre_ville_Strasbourg-702.html?check=1&archiIdAdresse=702&archiAffichage=adresseDetail&debut= |url-status=dead }}</ref> in ''École des Arts décoratifs'' (Šola za umetno obrt) s svojo bogato okrašeno fasado iz poslikane opeke, lesa in [[majolika|majolike]]. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.archi-strasbourg.org/adresse-1_rue_de_Acad%C3%A9mie_Krutenau_Strasbourg-508.html?check=1&archiIdAdresse=508&archiAffichage=adresseDetail&debut= |title=Views |accessdate=2016-06-01 |archive-date=2015-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150510234327/http://www.archi-strasbourg.org/adresse-1_rue_de_Acad%C3%A9mie_Krutenau_Strasbourg-508.html?check=1&archiIdAdresse=508&archiAffichage=adresseDetail&debut= |url-status=dead }}</ref> Ta izjemna arhitektura je razlog, da sta pred kratkim mesto in regija Alzacija predlagala Neustadt za uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine. <ref>[http://www.archi-strasbourg.org/actualites-archi-strasbourg-14.html Archi-Strasbourg.org : La {{lang|de|Neustadt}} au Patrimoine Mondial de l'UNESCO ?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150318084903/http://www.archi-strasbourg.org/actualites-archi-strasbourg-14.html |date=2015-03-18 }} consulté sur le site http://www.archi-strasbourg.org {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303165815/https://archi-strasbourg.org/ |date=2016-03-03 }}, le 10 mai 2011</ref>. [[File:OrgueSaintThomasStrasbourg.jpg|thumb|left|Baročne orgle v cerkvi svetega Tomaža]] Pomembnejše ulice nemškega okrožja so: ''Avenue de la Foret Noire, Avenue des Vosges, Avenue d'Alsace, Avenue de la Marseillaise, Avenue de la Liberté, Boulevard de la Victoire, Rue Sellénick, Rue du Général de Castelnau, Rue du Marechal Foch in Rue du Maréchal Joffre''. Pomembnejši trgi nemškega okrožja pa so: Trg Republike (Place de la Republique), Trg Univerze (Place de l'Université, Brantov in Arnoldov trg. Veličastni primeri pruske vojaške arhitekture iz 1880-ih so na obnovljeni ponovno odprti ulici Rempart, to so velike utrdbe, med katerimi so vojna vrata (''Kriegstor''). Poleg sodobne arhitekture je v Strasbourgu tudi nekaj finih [[Secesija (obdobje)|secesijskih]] zgradb, kot je velika ''Palais des Fêtes'', hiše in vile, kot sta ''Villa Schutzenberger'' in ''Hôtel Brion'', dobrih primerov funkcionalne arhitekture, zgrajenih po drugi svetovni vojni (''Cité Rotterdam'', za katerega [[Le Corbusier]]ju ni uspelo na arhitekturnem natečaju) in v ''Quartier Européen'' (Evropski četrti) so nekatere spektakularne upravne zgradbe, včasih ogromne, med katerimi je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]], ki ga je oblikoval [[Richard Rogers]], verjetno najboljša. Druge opazne sodobne zgradbe so nova glasbena šola ''Cité de la Musique et de la Danse'', ''Musée d'Art moderne et contemporain'' in ''Hôtel du Département'', na obrobju mesta pa tudi [[tramvaj]]ska postaja ''Hoenheim-Nord'', ki jo je zasnovala [[Zaha Hadid]]. [[File:Absolute place Kleber 02.jpg|thumb|right|''Kléberjev trg'']] Mesto ima številne [[most]]ove, tudi srednjeveški in štiristolpni ''Ponts Couverts'' (Pokriti most), ki kljub svojemu imenu ni več pokrit. Poleg njega je ''Barrage Vauban'' (Vaubanova pregrada), del Vaubanove utrdbe iz 17. stoletja, ki ne vključuje pokritega mostu. Drugi mostovi so bogato okrašeni ''Pont de la Fonderie'' (Livarski most) (1893, kamen) in ''Pont d'Auvergne'' (1892, železo), pa tudi futuristična ''Passerelle'' (mostiček) čez Ren arhitekta [[Marc Mimram| Marca Mimrama]], odprta leta 2004. S sosednjo Nemčijo ga povezuje ''[[Most Evropa, Strasbourg|Most Evropa]]'', ki je tudi mejni most. Največji trg v središču mesta je Kléberjev trg. Je na trgovinskem območju in je bil imenovan po generalu Jeanu-Baptistu Kléberju, rojenem v Strasbourgu leta 1753 in umorjenem leta 1800 v Kairu. Na trgu je njegov [[kip]], pod katerim je grobnica z njegovimi ostanki. Na severni strani trga je zgodovinska zgradba, imenovana ''Aubette'', ki jo je zgradil Jacques-François Blondel v letih 1765–1772. Med letoma 1926 in 1928 so jo preuredili Sophie Taeuber-Arp, Jean Arp in De Stijl, umetnik Theo van Doesburg. Delo treh umetnikov je bilo imenovano ''Sikstinska kapela abstraktne umetnosti''. <ref>{{navedi splet |url=http://www.batiactu.com/data/13042006/13042006-111343.html |title=Reopening of the restored rooms |publisher=Batiactu.com |date=2006-04-13 |accessdate=2010-04-15 |archive-date=2007-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071211054018/http://www.batiactu.com/data/13042006/13042006-111343.html |url-status=dead }}</ref> === Parki === [[File:Absolute Pavillon Joséphine 01.jpg|thumb|''Pavillon Joséphine'' (zadnja stran) v ''Parc de l'Orangerie'']] [[File:Absolute Chateau de Pourtales 01.JPG|thumb|''Château de Pourtalès'' (sprednja stran) v parku istega imena]] Strasbourg ima številne znamenite parke, od katerih so številni kulturne in zgodovinske znamenitosti: *''Parc de l'Orangerie'' je kot francoski vrt uredil André Le Notre in je bil preoblikovan kot angleški vrt po naročilu Josephine de Beauharnais; zdaj je pomemben francoski vrt z neoklasičnim gradom in majhnim živalskim vrtom; *''Parc de la Citadelle''je zgrajen okoli veličastnih ostankov utrdbe iz 17. stoletja, postavljene tik ob Renu, ki ga je uredil Vauban; <ref>{{navedi splet |url=http://www.archi-strasbourg.org/adresse-1_3e_Regiment_Tir_Algeriens_Place_Esplanade_Strasbourg-904.html?check=1&archiIdAdresse=904&archiAffichage=adresseDetail&debut= |title=Parc de la Citadelle with remains of the Vauban fortress |publisher=Archi-strasbourg.org |date=26 August 2007 |accessdate=15 April 2010 |archive-date=2015-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150510234545/http://www.archi-strasbourg.org/adresse-1_3e_Regiment_Tir_Algeriens_Place_Esplanade_Strasbourg-904.html?check=1&archiIdAdresse=904&archiAffichage=adresseDetail&debut= |url-status=dead }}</ref> *''Parc de Pourtalès'' je oblikovan v angleškem slogu okoli baročnega gradu (obnovljen v 19. stoletju), v njem je zdaj manjši hotel s tremi zvezdicami, ponaša se z muzejem na prostem mednarodnega sodobnega kiparstva; <ref>{{navedi splet |url=http://www.ceaac.org/html/espace_public/pourtales/frame.htm |title=Overview |publisher=Ceaac.org |accessdate=15 April 2010 |archive-date=2010-12-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101204060533/http://www.ceaac.org/html/espace_public/pourtales/frame.htm |url-status=dead }}</ref> *''Jardin botanique de l'Université de Strasbourg'' (univerzitetni botanični vrt) je bil ustanovljen v okviru nemške uprave ob observatoriju Strasbourg, zgrajen leta 1881, in ima še vedno v lasti nekaj rastlinjakov iz tistega časa; *''Parc des Contades'', najstarejši park v mestu, ki je bil popolnoma predelan po drugi svetovni vojni; *futuristični ''Parc des Poteries'' je primer evropske zasnove parka iz poznih 1990-ih; *''Jardin des deux Rives'' (park dveh rek), porazdeljen med Strasbourg in Kehl na obeh straneh Rena, je bil odprt leta 2004 in je najobsežnejši (60 hektarjev) park v strnjenem naselju; *najnovejši ''Parc du Heyritz'' (8,7 ha) je bil odprt leta 2014 vzdolž kanala nasproti javne bolnišnice (''Hôpital civil''). === Muzeji === Za sorazmerno majhno mesto ima veliko in različne vrste muzejev: ==== Umetniški muzeji ==== [[File:Paul Hannong Strassburg.jpg|thumb|Soba v Muzeju dekorativne umetnosti (''Musée des Arts décoratifs'')]] V primerjavi z večino drugih mest so strasbourške zbirke evropske umetnosti razdeljene v več muzejev, ne samo po vrsti in področjih, ampak tudi po dobah. Stari mojstri slikarji z germanskega ozemlja ob Renu in do leta 1681 so v muzeju ''L'oeuvre Notre-Dame'', stari mojstri slikarji z vseh drugih delov Evrope (tudi iz Nizozemske ob Renu) do leta 1871 ter tudi stari mojstri z germanskega ozemlja med letoma 1681 in 1871 so v Muzeju lepih umetnosti (''Musée des Beaux-Arts''). Stari mojstri grafiki do 1871 so v Grafičnem kabinetu (''Cabinet des estampes et dessins''). Dekorativna umetnost do leta 1681 ("nemško obdobje") je v muzeju ''L'oeuvre Notre-Dame'', dekorativna umetnost od leta 1681 do leta 1871 ("francosko obdobje") v Muzeju dekorativne umetnosti. Mednarodna umetnost (slikarstvo, kiparstvo, grafika) in dekorativna umetnost od leta 1871 sta v Muzeju moderne in sodobne umetnosti (''Musée d'art moderne et contemporain'') z mestno fotografsko knjižnico. * '''[[Muzej lepih umetnosti, Strasbourg|Muzej lepih umetnosti]]''' (''Musée des Beaux-Arts'') ima in je lastnik slik znanih slikarjev, kot so: [[Hans Memling]], [[Francisco de Goya y Lucientes|Goya]], [[Tintoretto]], [[Paolo Veronese]], [[Giotto di Bondone|Giotto]], [[Sandro Botticelli]], [[Peter Paul Rubens]], [[Anthony van Dyck]], [[El Greco]], [[Correggio]], [[Cima da Conegliano]] in [[Piero di Cosimo]]. * '''Muzej l'oeuvre Notre-Dame''' (je v delno gotski, delno renesančni stavbi poleg stolnice) ima veliko in priznano zbirko srednjeveške in renesančne zgornjerenske umetnosti, med katerimi so izvirne skulpture, načrti in obarvano steklo iz stolnice ter slike [[Hans Baldung| Hansa Baldunga]] in [[Sebastian Stoskopff| Sebastiana Stoskopffa]]. * '''Muzej moderne in sodobne umetnosti''' (''Musée d'art moderne et contemporain'') je eden največjih muzejev te vrste v Franciji. * '''Muzej dekorativne umetnosti''' (''Musée des Arts décoratifs'') je v nekdanjem razkošnem prebivališču kardinala Rohana v Rohanovi palači, v njem so ugledne zbirke pohištva iz 18. stoletja in porcelana. * '''Grafični kabinet''' (''Cabinet des estampes et des dessins'') prikazuje pet stoletij grafik in risb, tudi lesoreze in litografije. * '''Muzej Tomija Ungererja/Mednarodni center ilustracij''' (''Musée Tomi Ungerer/Centre international de l'illustration'') je v nekdanji veliki vili zraven gledališča, v njem so Ungererjeva izvirna dela in dela drugih umetnikov (Saul Steinberg, Ronald Searle ...), pa tudi velika zbirka Ungererjevih starodavnih igrač. ==== Drugi muzeji ==== * '''Arheološki muzej''' (''Musée archéologique'') predstavlja regionalne najdbe iz prvih obdobij človeka do 6. stoletja in se osredotoča predvsem na rimsko in keltsko obdobje. * '''Alzacijski muzej''' (''Musée alsacien'') je posvečen tradicionalnemu alzaškemu vsakdanjemu življenju. * '''Ladja''' (''Vaisseau'') je znanstveni in tehnološki center za otroke. * '''Zgodovinski muzej''' (''Musée historique'') je namenjen burni zgodovini mesta in številnim najdbam iz srednjega veka, med katerimi je rog, ki je vsak večer ob 22.00 oznanjal, da morajo Judje iz mesta (Grüselhorn). * '''Muzej plovbe po Renu''' (''Musée de la Navigation sur le Rhin''), imenovan tudi ''Naviscope'', je v stari ladji in je posvečen zgodovini trgovskega prometa po Renu. * '''Vudujski muzej''' (''Musée vodou'') je odprl svoja vrata 28. novembra 2013. Prikazuje zasebno zbirko predmetov s Haitija in je v nekdanjem vodnem stolpu (''château d'eau''), zgrajenem leta 1883 ter uvrščen med zgodovinske spomenike. ==== Univerzitetni muzej ==== Univerza v Strasbourgu ima več stalnih javnih predstavitev svojih zbirk znanstvenih predmetov in izdelkov vseh vrst raziskovanj in odkritij. <ref>{{navedi splet |url=http://collections.u-strasbg.fr/index.htm |title=Overview of the collections |publisher=Collections.u-strasbg.fr |accessdate=9 December 2013 |archive-date=2013-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131109191835/http://collections.u-strasbg.fr/index.htm |url-status=dead }}</ref> * '''Zoološki muzej''' (''Musée zoologique'') je eden najstarejših v Franciji in je še posebej znan po svoji zbirki ptic. Muzej sočasno upravlja občina. * '''Muzej mavčnih odlitkov''' (''Gypsothèque'', znan tudi kot ''Musée des Moulages'') je druga največja zbirka mavčnih odlitkov in največja zbirka odlitkov v Franciji. * '''Muzej seizmoloških instrumentov in instrumentov zemeljskega magnetizma''' (''Musée de Sismologie et magnetisme terrestre'') prikazuje starinske merilne instrumente. * '''Pasteurjev muzej''', v njem je zbirka medicinskih zanimivosti. * '''Mineraloški muzej''', v njem je zbirka mineralov. * '''Egiptološki muzej''' ima zbirko arheoloških najdb, najdenih in prinesenih iz Egipta in Sudana. * '''Kripta zvezd''' (''Crypte aux étoiles'') je v obokani kleti pod observatorijem v Strasbourgu in prikazuje stare teleskope in druge starinske astronomske naprave, kot so ure in teodoliti. == Knjižnice == [[File:Absolute Bibliotheque nationale 01.jpg|thumb|right|Pogled na Narodno in univerzitetno knjižnico (Bibliothèque nationale et universitaire)]] ''Narodna in univerzitetna knjižnica'' (Bibliothèque nationale et Universitaire) je s svojo zbirko več kot 3.000.000 naslovov <ref>{{navedi splet |url=http://www.bnu.fr/BNU/FR/A+propos/ |title=Figures |publisher=Bnu.fr |accessdate=15 April 2010 |archive-date=2010-12-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101204042757/http://www.bnu.fr/BNU/FR/A%20propos/ |url-status=dead }}</ref> druga največja knjižnica v Franciji za Narodno francosko knjižnico (''Bibliothèque nationale de France''). Ustanovila jo je nemška uprava po popolnem uničenju prejšnje občinske knjižnice leta 1871 in ima poseben status: je hkrati študentska in narodna knjižnica. Občinska knjižnica v Strasbourgu je bila na francoskem gospodarskem zemljevidu napačno označena kot "mestna hiša", zato je bila cilj nemškega topništva. Knjižničar iz Münchna je poudaril, "... da za uničenje dragocene zbirke ni bil kriv nemški topniški častnik, ki se uporabljal francoski zemljevid, ampak nevesten in netočen francoski strokovnjak."<ref name="Butler, Pierce 1945. Page 15">Butler, Pierce. 1945. Books and libraries in wartime. Chicago, Ill: University of Chicago Press. Page 15.</ref> Občinska knjižnica (''Bibliothèque municipale de Strasbourg'') je skrbnica mreže desetih osrednjih knjižnic na različnih območjih mesta. Šest nadstropij visoka ''Velika knjižnica'' (Grande Bibliothèque), ''Mediateka Andréja Malrauxja'' (Médiathèque André Malraux) je bila odprta 19. septembra 2008 in velja za največjo v vzhodni Franciji. <ref>[http://www.lexpress.mu/display_article.php?news_id=114962 Strasbourg ouvre une grande médiathèque sur le port] in [[L'Express (France)|L'Express]] {{Fr icon}}</ref> === Inkunabula === Strasbourg je kot eden prvih centrov tiskanja knjig v Evropi v svoji knjižnici dolgo časa imel veliko [[inkunabula|inkunabul]] – dokumentov, natisnjenih pred letom 1500, kot eno svojih najdragocenejših dediščin. Po njegovem popolnem uničenju leta 1870 je morala nova zbirka nastati znova. Danes različne javne in institucionalne knjižnice Strasbourga spet prikazujejo precej inkunabul, razdeljenih takole: Narodna in univerzitetna knjižnica okoli 2098 <ref>{{navedi splet |url=http://www.bnu.fr/collections/patrimoine/les-incunables |title=Les incunables |publisher=Bibliothèque nationale et universitaire de Strasbourg |language=fr |accessdate=12 December 2014 |archive-date=2021-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210804030528/https://www.webcitation.org/6Hd6yowrt?url=http%3A%2F%2Fwww.bnu.fr%2Fcollections%2Fpatrimoine%2Fles-incunables |url-status=dead }}</ref>, Mestna in občinska mediateka 394 <ref>{{navedi splet |url=http://ccfr.bnf.fr/portailccfr/servlet/ViewManager?menu=menu_view&record=rnbcd_fonds:FONDS:853&setCache=rnbcd_fonds.FONDS |title=Strasbourg - Médiathèque André Malraux |publisher=Catalogue collectif de France (CCFr) |language=fr |accessdate=12 December 2014}}</ref>, Bibliothèque du Grand Séminaire 238<ref>{{navedi splet |url=http://gdsemstrasbourg.blogspot.de/2011/01/la-bibliotheque-xviiieme-siecle-du.html |title=La bibliothèque ancienne du Grand Séminaire |publisher=Séminaire Sainte Marie Majeure - Diocèse de Strasbourg |language=fr |accessdate=12 December 2014}}</ref>, Protestantska mediateka 94<ref>{{navedi splet|url=http://catalogue.mediathequeprotestante.fr/cgi-bin/koha/opac-search.pl?idx=kw&idx=kw&idx=kw&do=Rechercher&limit=mc-ccode%3AANCIEN&limit-yr=-1501&sort_by=pubdate_dsc |title=Catalogue de la Médiathèque protestante |publisher=Médiathèque protestante |accessdate=15 December 2014}}</ref> in Bibliothèque alsatique du Crédit Mutuel 5. <ref>{{navedi splet |url=http://www.bacm.creditmutuel.fr/FONDS_ANCIEN.html |title=Général |publisher=Bacm.creditmutuel.fr |accessdate=16 June 2009 |archive-date=2010-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100909101932/http://www.bacm.creditmutuel.fr/FONDS_ANCIEN.html |url-status=dead }}</ref> == Evropske ustanove == [[File:Council of Europe Palais de l'Europe aerial view.JPG|thumb| Palača Evrope Evropskega sveta]] Strasbourg je sedež več kot 20 mednarodnih ustanov<ref>{{navedi splet |url=http://www.investir-strasbourg.com/page.php/en/258.htm |title=List of international institutions in Strasbourg |publisher=Investir-strasbourg.com |date=15 January 2003 |accessdate=15 April 2010 |archive-date=2010-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100310132118/http://www.investir-strasbourg.com/page.php/en/258.htm |url-status=dead }}</ref>, najslavnejši sta [[Svet Evrope]] in [[Evropski parlament]], za katere je uradni sedež. Strasbourg je zakonodajna in demokratična prestolnica [[Evropska unija|Evropske unije]], medtem ko je Bruselj izvršilno in upravno središče, Luksemburg pa sodno in finančno središče. V Strasbourgu imajo sedež te organizacije: * [[Centralna komisija za plovbo po Renu]] (Central Commission for Navigation on the Rhine) (od leta 1920) * Svet Evrope z vsemi organi in organizacijami, povezanimi z njim (od leta 1949) * Evropski parlament (od leta 1952) * [[Evropski varuh človekovih pravic]] * [[Eurocorps]] * Francosko-nemška televizija [[Arte]] (Association relative à la télévision européenne) * [[Evropska znanstvena fundacija]] (European Science Foundation – ESF) * [[Mednarodni inštitut za človekove pravice]] (International Institute of Human Rights, francosko Institut international des droits de l'homme – IIDH) * Frontier Science Program Human (francosko Frontière humaine) * [[Mednarodna komisija za osebni status]] (International Commission on Civil Status – ICCS, francosko Commission internationale de l'état civil – CIEC) * [[Skupščina evropskih regij]] (Assembly of European Regions – AER) * [[Center za evropske študije]] (francosko Centre d'études européennes de Strasbourg) * [[Saharova nagrada]] (Sakharov Prize for Freedom of Thought) == Pomembni prebivalci == Pomembni ljudje, rojeni v Strasbourgu, so: Eric of Friuli, Johannes Tauler, Sebastian Brant, Jean Baptiste Kléber, Louis Ramond de Carbonnières, François Christophe Kellermann, Marie Tussaud, Ludwig I of Bavaria, Charles Frédéric Gerhardt, Louis-Frédéric Schützenberger, Gustave Doré, Émile Waldteufel, Jean/Hans Arp, Charles Münch, Hans Bethe, Maurice Kriegel-Valrimont, Marcel Marceau, Tomi Ungerer, Arsène Wenger, Petit in Matt Pokora. Pomembni prebivalci Strasbourga so: Johannes Gutenberg, Hans Baldung, Martin Bucer, John Calvin, Joachim Meyer, Johann Carolus, Johann Wolfgang Goethe, Jakob Michael Reinhold Lenz, Klemens Wenzel von Metternich, Georg Büchner, Louis Pasteur, Ferdinand Braun, Albrecht Kossel, Georg Simmel, Albert Schweitzer, Otto Klemperer, Marc Bloch, Alberto Fujimori, Marjane Satrapi, Paul Ricoeur in Jean-Marie Lehn. == Šport == V mestu je po javnih cestah v [[Sezona Velikih nagrad 1921|sezoni 1921]] potekala dirka za [[Velika nagrada Francije 1921|veliko nagrado Francije]], na kateri je zmagal [[Italijani|italijanski]] dirkač [[Felice Nazzaro]] s [[fiat]]om 804. == Pobratena mesta == Strasbourg je pobraten z mesti:<ref name="Strasbourg twinnings">{{navedi splet|url=http://www.en.strasbourg.eu/en/europe-international/partnerships-and-solidarity/strasbourg-twin-city/|title=Strasbourg, Twin City|accessdate=21 August 2013|work=Strasbourg.eu & Communauté Urbaine|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130728153619/http://www.en.strasbourg.eu/en/europe-international/partnerships-and-solidarity/strasbourg-twin-city/|archivedate= 28 July 2013}}</ref> *{{flagicon|USA}} [[Boston]], ZDA, od 1960<ref name="Strasbourg twinnings"/><ref name="Boston sisters">{{navedi splet|url=http://www.cityofboston.gov/arts/sistercity.asp |title=Boston Sister Cities |accessdate=5 April 2009|publisher=The City of Boston |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090208224246/http://www.cityofboston.gov/arts/sistercity.asp|archivedate=8 February 2009}}</ref> *{{flagicon|UK}} [[Leicester]], Združeno kraljestvo, od 1960<ref name="Strasbourg twinnings"/><ref name="Archant twinning">{{navedi splet|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns|accessdate = 11 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}</ref><ref name="Leicester twinnings">{{navedi splet|url=http://www.leicester.gov.uk/your-council-services/lc/twinning/|title=Twinning|publisher=Leicester City council|accessdate=5 February 2010|archive-date=2010-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20101002090459/http://www.leicester.gov.uk/your-council-services/lc/twinning/|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|DEU}} [[Stuttgart]], Nemčija, od 1962<ref name="Strasbourg twinnings"/><ref name="Stuttgart twinnings">{{navedi splet|url=http://www.stuttgart.de/item/show/14673/1|title=Stuttgart Städtepartnerschaften|accessdate=27 July 2013|work=Landeshauptstadt Stuttgart, Abteilung Außenbeziehungen|language=de|archive-date=2019-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190406232539/https://www.stuttgart.de/item/show/14673/1|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|DEU}} [[Dresden]], Nemčija, od 1990<ref name="Strasbourg twinnings"/><ref name="Dresden">{{navedi splet |url=http://www.dresden.de/en/02/11/c_03.php |title=''Dresden – Partner Cities'' |publisher=2008 Landeshauptstadt Dresden |accessdate=29 December 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081016001550/http://www.dresden.de/en/02/11/c_03.php |archivedate=2008-10-16 }}</ref> *{{flagicon|ISR}} [[Ramat Gan]], Izrael, od 1991<ref name="Strasbourg twinnings"/><ref name="Ramat Gan twinnings">{{navedi splet |url=http://www.ramat-gan.muni.il/RamatGan/sister-cities/home-page.htm |title=Ramat Gan Sister Cities |accessdate=6 April 2008 |archiveurl =https://web.archive.org/web/20080307234012/http://www.ramat-gan.muni.il/RamatGan/sister-cities/home-page.htm |archivedate = 7 March 2008}}</ref> *{{flagicon|ALG}} [[Oran]], Alžirija, od 2013 <ref>''Algérie Presse'', 2 avril 2013</ref> Strasbourg ima sporazume o sodelovanju z mesti: * [[Jacmel]], Haiti, od 1996 (decentralizirano sodelovanje) * [[Veliki Novgorod]], Rusija, od 1997 (decentralizirano sodelovanje) * [[Fes]], Maroko (decentralizirano sodelovanje) * [[Carigrad]], Turčija * [[Chlef]], Alžirija Mesto je prav tako sklenilo sporazume o sodelovanju z mesti:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.club-strasbourg.eu/ |title=site du Club de Strasbourg |accessdate=2016-06-01 |archive-date=2016-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160625033059/http://www.club-strasbourg.eu/ |url-status=dead }}</ref> : * [[Brno]], Češka * [[Bukarešta]], Romunija * [[Krakov]], Poljska * [[Sofija]], Bolgarija * [[Split]], Hrvaška * [[Varšava]], Poljska * [[Périgueux]], Francija<ref>Strasbourg, [http://perigueux.fr/bienvenue-a-perigueux/537-histoire-de-la-ville.html « ville sœur » de Périgueux].</ref> == Kultura == === V filmu === * Začetni prizori filma Ridleyja Scotta ''The Duellists'' (Dvobojevalci) (1977) so bili za leto 1800 posneti v Strasbourgu. * Španski film ''In the City of Sylvia'' (V Sylvijinem mestu) (1980) se dogaja v Strasbourgu. * Zgodnji februar 2011, glavno snemanje za [[Sherlock Holmes|Sherlocka Holmsa]]: ''Igra senc'' (2011) je bila za dva dni prestavljena v Strasbourg. Streljanje je bilo okoli in v notranjosti stolnice. Uvodni prizor filma je atentat – bombni napad v mestu. === V literaturi === * Eno izmed najdaljših poglavij romana [[Laurence Sterne|Laurencea Sterna]] ''Tristram Shandy'' (1759–1767), ''Slawkenbergiusova pravljica'', se odvija v Strasbourgu. <ref>{{navedi splet |url=http://www.tristramshandyweb.it/testo/vol4/tale4.html |title=Full text |publisher=Tristramshandyweb.it |accessdate=15 April 2010 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303203310/http://www.tristramshandyweb.it/testo/vol4/tale4.html |url-status=dead }}</ref> * Epizoda romana ''The Monk'' (Menih), Matthewa Gregoryja Lewisa (1796) se odvija v gozdovih v okolici Strasbourga. === V glasbi === * [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je svoj tretji violinski koncert (1775) imenoval ''Strassburger Konzert'' zaradi enega njegovih najpomembnejših motivov, ki temelji na lokalnem [[menuet]]u kot plesu, ki se je že pojavil kot melodija v simfoniji Carla Dittersa von Dittersdorfa. <ref>{{navedi splet|last1=Lempfrid|first1=Wolfgang|title=Wolfgng Amadeus Mozart: Konzert für Violine und Orchester in D-Dur, KV 218|url=http://www.koelnklavier.de/texte/komponisten/moz-kv218.html|publisher=koelnklavier.de|accessdate=5 April 2016}}</ref> Ni pa povezan z Mozartovim naslednjim bivanjem v Strasbourgu (1778), kjer je imel tri koncertne nastope na klavirju. * Britanski art-pank ansambel The Rakes je imel manjši hit leta 2005 s skladbo Strasbourg. To je duhovita pesem o vohunjenju in vodki ter štetjem "eins, zwei, drei, vier !!", čeprav je v Strasbourgu govorijo francosko. * Na album iz leta 1974 ''Hamburger Concerto'' je nizozemska progresivna skupina Focus uvrstila tudi skladbo z naslovom ''La Cathédrale de Strasbourg'', v katero je vključila stolnične zvonove. * Strasbourška pita, ki vsebuje ''foie gras'', je omenjena na koncu muzikala ''Cats'' Andrewa Lloyda Webbra. * Več del je posebej namenjenih stolnici v Strasbourgu, posebej začasne skladbe (maše, moteti itd.) dirigenta Franza Xaverja Richterja in Ignaza Pleyela in v zadnjem času ''It is Finished'' Johna Tavenerja in ''Details on the Strasbourg Rosace'' Spencerja Topela. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Strasbourg|Strasbourg}} * [http://www.strasbourg.fr/ Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030717015110/http://www.strasbourg.fr/ |date=2003-07-17 }} (v [[francoščina|francoščini]]) {{Wikivoyage|Strasbourg|Strasbourg}} * [http://www.otstrasbourg.fr/en/ Tourist office of Strasbourg] * [http://www.cts-strasbourg.eu/en/ CTS] – Compagnie des Transports Strasbourgeois] * [http://www.musees-strasbourg.org/index.php?page=musees-en The museums of Strasbourg] * [http://archives.strasbourg.fr/ The city archives of Strasbourg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110317083334/http://archives.strasbourg.fr/ |date=2011-03-17 }} {{Fr icon}} {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} [[Kategorija:Alzacija]] [[Kategorija:Mesta departmaja Bas-Rhin]] [[Kategorija:Občine departmaja Bas-Rhin]] [[Kategorija:Francoska mesta umetnosti in zgodovine]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Strasbourg|*]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]] [[Kategorija:Naselja ob Renu]] {{normativna kontrola}} swy9lrjnsbdczbty6yjq0crsg0ny9dj Cerkev sv. Štefana, Ribnica 0 97618 6759583 5735428 2026-10-02T09:56:23Z Upwinxp 126544 boljša slika 6759583 wikitext text/x-wiki {{brez sklicev}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Štefana | fullname = | image = Cerkev sv. Štefana, Ribnica, Slovenija.jpg | imagealt = Cerkev sv. Štefana | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Ribnica]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[papež Štefan I.]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1866 | completed date = 1868 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Erna Tomšič]], [[Jože Plečnik]] | architectural type = | style = [[romanska arhitektura|romanika]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | diocese = [[Škofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ribnica - Cerkev sv. Štefana | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 2220 | lokacija = | občina = Ribnica }} }} '''Cerkev sv. Štefana''' se nahaja v središču [[mesto|mesta]] [[Ribnica]] in je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Ribnica|Župnije Ribnica]]. ==Zgodovina== [[cerkev (zgradba)|Cerkev]] [[Papež Štefan I.|sv. Štefana]] (papeža) stoji na mestu starodavne [[prednica|prednice]], ki je bila večkrat porušena in prezidana. Iz zapisov [[dekan (religija)|dekan]]a [[Anton Skubic|Antona Skubica]] razberemo, da je bila prvotna ribniška župnijska cerkev zgrajena vsaj okoli leta 1000. Sklepati smemo, da je bil sočasno z njo zgrajen tudi [[Grad Ribnica|ribniški grad]]. Ta prvotna cerkev je stala do leta 1340, ko jo je, kakor navaja Skubic, »morda porušil grozni potres, da so morali pozidati novo.« V tej cerkvi je obstajal stranski [[oltar]] [[sveti Jurij|svetega Jurija]]. Tedaj so bili gospodarji Ribnice [[Ortenburžani]]: [[Oton V. Ortenburški|Oton V.]] in [[Oton VI. Ortenburški|Oton VI.]] Znan nam je tudi tedanji ribniški [[vikar]] Janez (1347). Neka listina iz leta 1366 priča, da je tega leta, torej več kot 25 let po omenjenem potresu, stranski oltar sv. Jurija še stal, torej smemo sklepati, da prvotna cerkev ni bila popolnoma porušena, ampak le zelo poškodovana. Obnovili so jo Ortenburžani kot njeni cerkveni patroni. Leta 1415 je [[požar]] upepelil ves trg, trideset let kasneje pa je ponovno pogorela polovica trga. V tem času je bila najvrejetneje ponovno porušena tudi prvotna cerkev. Novo so najbrž postavili [[Celjski grofje]] ([[Herman II. Celjski|Herman II.]], [[Friderik II. Celjski|Friderik II.]]) kot cerkveni patroni v letih 1418–1456. Iz te dobe sta nam znana ribniška župnika Martin in Gašper. Ta cerkev, ki je stala še v [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazorjevem]] času (okoli leta 1680), pa ni več imela stranskega oltarja sv. Jurija, kar bi pomenilo, da je bila nova, torej druga cerkvena stavba. Domneva se, da je patriarhov vikar škof Martin leta 1454, ko je posvetil oltar v ribniški grajski [[kapela|kapeli]], istočasno posvetil tudi takrat novo ribniško župnijsko cerkev. Če domneva drži, je ob tej priložnosti gotovo umestil prvega znanega ribniškega naddiakona Klemena. Ta župnijska cerkev je stala 300 let, do leta 1775, ko je pogorela. Popravil in obnovil jo je na istem mestu zadnji ribniški arhidiakon Kobal s sodelovanjem cerkvenega patrona grofa Gvidona Cobenzla. Ta cerkev je stala še skoraj 100 let, ko je bila za časa dekana [[Ignacij Holzapfel|Ignacija Holzapfla]] leta 1866 popolnoma porušena. Motiv za porušenje je po pripovedovanju starih ljudi obstajal v tem, ker je bila premajhna. Zaradi svoje starosti je bila namreč v tako razpadajočem stanju, da je ni bilo vredno več popravljati ali obnavljati. Tretjo stavbo župnijske cerkve je v letih 1866-1868 na novo postavil dekan Ignacij Holzapfel s sodelovanjem in prispevki vseh župljanov. Ribnica je bila v tistem času še »cesarska fara« in je bil njen patron avstrijski cesar. V času gradnje sedanje ribniške cerkve so hranili najsvetejše v kapelici iz lesa, ki je bila med novo cerkvijo in nekdanjim župniščem. Ob nedeljah in praznikih so imeli župljani mašo v [[cerkev svete Trojice, Ribnica|podružnična cerkvi v Hrovači]] za južni del župnije in pri [[Cerkev svetega Križa, Ribnica|cerkvi svetem Križu]] za severni del. 1866 je tedanji stolni prošt in generalni vikar [[Anton Kos]] blagoslovil temeljni kamen. Gradbena dela so hitro napredovala, saj je bila cerkev dograjena v dveh letih. 8. novembra 1868 jo je blagoslovil stolni dekan [[Janez Zlatoust Pogačar]], kasnejši ljubljanski knezoškof. Po smrti dekana Holzapfla je nadaljeval z deli pri novi cerkvi dekan [[Martin Skubic]], ki je bil umeščen v ribniško župnijo 14. oktobra 1868. Veliko cerkev je bilo potrebno vso opremiti, kar je bilo veliko delo naslednjih desetletij. Najprej so za maševanje začasno postavili kar oltar iz stare cerkve. === Obnova župnijske cerkve po drugi svetovni vojni === [[Slika:Ribnica.jpg|sličica|levo|Cerkev med vojnama]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila ribniška župnijska cerkev hudo poškodovana. Ob koncu vojne je 19. aprila 1945 zaradi bombardiranja pogorela vsa streha na cerkvi, uničeni pa sta bili tudi obe zvonikovi kapi. Kolikor slikarij niso pokvarile krogle, jih je uničevala vlaga. Začasni župnijski upravitelj [[Stanislav Erzar]] je uredil z opeko krito streho. Začasno so z lesenima strehama pokrili oba zvonika. Na ugodnejše čase je bilo treba čakati nekaj let. V župnijo Ribnica je v letu 1949 prišel [[Alojzij Dobrovoljc]], ki se je skupaj z župljani lotil napornega dela celotne obnove župnijske cerkve. Ko je bila urejena notranjost cerkve, so začeli z obnovo zvonikov. Po daljšem prepričevanju je načrte izdelal ostareli arhitekt [[Jožef Plečnik]]. Ko je leta 1957 Plečnik umrl, je pri postavitvi vrhov cerkvenih zvonikov sodelovana njegova učenka [[Erna Tomšič]]. Leta 1960 sta bila zvonika dokončana. ===Obnova poškodovanih Plečnikovih zvonikov=== [[Slika:Ribnica, St. Stephen's parish church 01|sličica|levo|Pročelje cerkve]] Ob postavitvi Plečnikovih zvonikov najbrž nihče ni pomislil, da betonsko stebričevje ne bo dolgo kljubovalo vremenskim razmeram Ribniške doline. Zelo neugodne vremenske razmere so hitro začele delovati na terac beton in sploh so hitro načele celotno betonsko konstrukcijo zvonikov. Že kmalu po dograditvi zvonikov so se na posameznih elementih začele pojavljati razpoke. Razpokam so se polagoma pridružile še druge poškodbe. Posledice teh se kažejo zlasti v odstopanju posameznih delov betona. O stanju zvonikov je bilo v letih 1987 do 1995 izdelanih več poročil in tudi predlogov za sanacijo, kjer je sodeloval [[Zavod za spomeniško varstvo]] iz Ljubljane. Zadnji projekt sanacije zgornjih delov Plečnikovih zvonikov župnijske cerkve v Ribnici je izdelal [[Inštitut za raziskavo materialov]] IRMA iz Ljubljane v oktobru leta 1996. Omenjeni Inštitut je začel s sanacijo v začetku aprila leta 1997 ter jo končal v letu 1998. ==Notranjosti cerkve== Ribniška župnijska cerkev je ena največjih cerkva v [[ljubljanska nadškofija|ljubljanski nadškofiji]] in [[Slovenija|Sloveniji]]. V dolžino meri 50 m, široka je 22 m in visoka v [[prezbiterij|koru]] 17,6 m ter v ladji 20 m. [[empora|Galeriji]] merita 30 x 5 m. Cerkev je sezidana v [[neoromanska arhitektura|neoromanskem slogu]]. Podobne cerkve iz te dobe so še na [[Vrhnika|Vrhniki]], [[Boštanj|Boštanju]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorju]]. ===Glavni in daritveni oltar=== [[Slika:Ivan Grohar - Sv. Štefan.jpg|thumb|right|250px|[[Ivan Grohar]] - ''Sv. Štefan'' (1901)]] Glavni oltar je iz sivega kamna in [[marmor|marmorja]] izdelal ljubljanski kamnosek [[Ignacij Toman]]. Oltarna slika ''svetega Štefana'' iz leta 1901 je delo znanega slovenskega impresionista [[Ivan Grohar|Ivana Groharja]]. Predstavlja [[Papež Štefan I.|papeža sv. Štefana]], ki se dviga nad mračnim mestom [[Rim]]om v spremstvu angelov proti nebeškim višavam. Prvotno oltarno sliko, ki je ohranjena, je naslikal [[Franc Globočnik]]. Ohranjena in leta 1994 restavrirana je še ''slika papeža Štefana'', ki jo je upodobil slikar [[Matevž Langus]]. Sliko ''Brezmadežn''e, ki je v glavnem oltarju za Marijine praznike in pobožnosti, je naslikal slikar Wolf. Sliko ''Srca Jezusovega'', ki je v glavnem oltarju meseca junija je naslikal p. [[Blaž Farčnik]]. [[Kip|Kipe]] svetnikov pa je iz mavca napravil kipar Franc Zajc. Levo od oltarne slike je kip sv. Petra, desno pa sv. Pavla. Nad sv. Petrom stoji angel, ki ima v rokah trak z napisom: »Slava Bogu« Angel nad sv. Pavlom v rokah drži knjigo z grškima črkama [[Alfa in Omega]]. Poleg [[tabernakelj|tabernaklja]] sta tudi dva angela v molitveni drži. Glavni oltar je 13. julija 1873 posvetil takratni ljubljanski knezoškof [[Jernej Vidmar]]. Vanj je vzidal tudi [[relikvije]] sv. Kasta, sv. Sekunda in sv. Fortunata. Na ta dan je bila tudi posvečena sedanja župnijska cerkev. Umetniško dragocena so dvokrilna tabernakeljska vratca, ki jih je po načrtu [[arhitekt]]a [[Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]] in njegove žene Helene leta 1915 izdelal ljubljanski pasar [[Ivan Kregar]]. V letih prve svetovne vojne so namreč ribniške žene namesto zaobljubljenega romanja začele zbirati sredstva za nova vratca. Na levem krilu sta v medaljonih upodobljena ''Jezusovo rojstvo'' (sv. Jožef, Marija, Jezušček in pastir) in ''Jezus na križu'' (pod njim stojita Marija in sv. Janez Evangelist). Na desnem krilu sta upodobljena prizora ''zadnje večerje'' in ''Marijinega kronanja'' v nebesih. Na vrhu vratc stoji Marija z Jezusom. Tabernakelj je bil blagoslovljen 1916. Pod tabernakeljskim baldahinom je križ. Leta 1994 je akademski [[slikar]] [[Tomaž Perko]] iz [[Cerknica|Cerknice]] za glavni oltar upodobil sliko ''Križanega Jezusa''. Načrt za obnovo [[prezbiterij]]a: nov oltar, [[ambon]], mizico za darove in tlak je izdelal arhitekt [[Franc Kvaternik (arhitekt)|Franc Kvaternik]]. Kamnoseško delo je izvedel [[Andrej Mravlja]] s svojimi sinovi s [[Hotavlje|Hotavelj]]. [[Krstilnik]], ki je nekdaj stal pod pevskim korom, je bil obnovljen in prenesen na sedanje mesto v prezbiteriju. Kip škofa Friderika Barage, ki krščuje Indijančka in stoji v prezbiteriju, je iz hrastovine izklesal [[kipar]] [[Stane Jarm]]. ===Stranska oltarja=== [[Slika:Janez Wolf - Rožnovenska Mati Božja.jpg|thumb|left|250px|[[Janez Wolf]] - ''Rožnovenska Mati Božja'' (1873)]] Stranska oltarja sta bila blagoslovljena leta 1875. Izdelal ju je kamnosek Matelič, ki je bil delovodja pri vdovi takrat že rajnega kamnoseka Ignacija Tomana. Oltarni sliki je naslikal slikar [[Janez Wolf]] iz [[Ljubljana|Ljubljane]], kipe pa izdelal kipar Franc Zajc. Levi stranski oltar je posvečen Roženvenski Materi božji. Levo od oltarne slike je kip svete Uršule, desno pa svete Neže. Ob tabernaklju, ki ima na vratcih vgravirano podobo ''Križanega'', stojita dva angela. Desno od oltarja je slika ''brezjanske Marije Pomagaj'', levo od nje pa kip sv. Terezije Deteta Jezusa. Desni stranski oltar je posvečen sv. Janezu Evangelistu. Oltarna slika je eno najboljših del slikarja Janeza Wolfa. Levo od nje je kip sv. Jožefa z Jezusom, desno pa sv. Antona Puščavnika. Ob tabernaklju sta dva angela. Levo od oltarja je na steni misijonski križ, desno pa tako imenovani ''praški Jezus''. Kip sv. Antona Padovanskega stoji pod zahodno emporo. Verjetno ga je izdelal Ivan Pengov. Pod vzhodno emporo blizu stranskega vhoda na steni vidimo kip ''Prebičanega in s trnjem kronanega Kristusa - Ecce Homo'', ki je še iz prejšnje župnijske cerkve. ===Freske=== Leta 1880 je dal dekan Martin Skubic slikarju Wolfu s [[freska]]mi poslikati kor. Na okroglem oboku nad glavnim oltarjem je v siju upodobljena ''Sveta Trojica''. Na steni prezbiterija levo od glavnega oltarja so od leve proti desni upodobljeni: sv. Marko z levom, sv. Matej z angelom in sv. Janez Krstnik z jagenjčkom. Pod njima sta v medaljonih naslikana cerkvena učitelja sv. Ambrož s panjem čebel in sv. Gregor Veliki s papeško palico in golobom. Na desni strani kora so od leve proti desni upodobljeni: Mojzes s tablami desetih zapovedi, sv. Janez z orlom in sv. Luka z bikom. Zadnje večje delo v cerkvi pod dekanom Skubicem je bilo slikanje [[transept|prečne ladje]] leta 1890. Prečno ladjo je poslikal slikar [[Matija Koželj]] iz [[Kamnik|Kamnika]]. Nad stranskim oltarjem ''Roženvenske Matere božje'' je njegova freska ''sv. Uršule v nebeški slavi''. Sv. Uršula se vzdiguje nad oblaki, v levici drži zmagoslavno bandero in puščico, znamenje njenega mučeništva. Nad njo sta dva angela, ki nosita palmovo vejico in lilijo za zmagovalko. Okoli sv. Uršule je v skupinah enajst njenih tovarišic - mučenk. Spodaj na oblakih je bel golob kot znamenje, da se je po njegovi prikazni našel prej neznani grob sv. Uršule. Nad spovednico na levi strani spredaj je upodobljen prizor iz ''Lukovega evagelija'', ki predstavlja Jezusa v hiši Simona farizeja, ko se sreča z grešnico. Jezus sedi pri mizi, ki je obložena z raznimi jedili. Pred njim kleči vsa skesana Marija Magdalena. Ta Koželjeva freska je bila med drugo svetovno vojno uničena zaradi [[bombardiranje|bombardiranja]] cerkve. Po vojni je po naročilu dekana [[Alojzij Dobrovoljc|Alojzija Dobrovoljca]] slikar [[Izidor Mole]] naslikal isti motiv. Poleg te freske je v medaljonih upodobil še slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. Na desni strani nad oltarjem sv. Janeza Ev. je freska ''sv. Frančiška v nebeški slavi''. Sv. Frančišek kleči v oblakih z razprostrtimi rokami ter gleda navzgor, na svetega duha v podobi goloba. Ob straneh sta dva angela. Sv. Frančiška obdajajo prvaki tretjega reda: francoski kralj sv. Ludvik, sv. Anton Padovanski, sv. Bonaventura, [[papež Honorij III.]], sv. Kazimir in svetnice: Elizabeta, Klara, Hijacinta, Marjeta in Frančiška Rimska. Nad spovednico na desni strani spredaj je freska ''Izgubljenega sina'', ki se strgan in mršav vrača k očetu. Obraz si zakriva z levico, oče pa ga želi objeti. Zadaj je videti nevoščljivega starejšega brata in hlapca, ki po očetovem naročilu prinaša izgubljenemu sinu najboljše oblačilo. Zgoraj so trije angeli, ki nesejo znamenja vere, upanja in ljubezni ter se veselijo nad grešnim sinom, ki se je spokoril. Poleg te freske sta v medaljonih naslikana cerkvena učitelja sv. Hieronim in sv. Avguštin. ===Ostale umetnine in oprema cerkve=== [[Križev pot]] je leta 1873 po Fuhrichovih predlogah naslikal Matija Koželj. Okvire zanj je izdelal [[Matija Ozbič]]. Ti okvirji so sedaj shranjeni na podstrešju farne cerkve, ker je bil križev pot s stebrov premeščen na stene in vstavljen v manjše okvire. Pod pevsko galerijo na steni visita sliki ''Žalostne matere božje'' in slika ''Vstajenja'' kot 15. slika križevega pota. Kropivniki so izklesani iz sivo črnega marmorja. Spovednice so štiri in se lepo prilegajo slogu cerkve. Božji grob je leta 1878 izdelal [[Janez Gosar]] iz [[Duplje|Dupelj]], z dekoracijami pa ga je poslikal slikar [[Anton Jebačin]]. Sedanji lestenci nimajo posebne umetniške vrednosti, kot jo je imel nekdanji lestenec, ki se je ob požaru leta 1945 razbil. Svečniki so bili vsi izdelani v delavnici Alberta in Maksa Samasse v Ljubljani. Jaslice so delo tirolskih mojstrov. Blagoslovljene so bile leta 1908, dopolnjene in popravljene pa leta 1952. Precej kipcev je v zadnjih letih izrezljal tudi [[Drago Košir]] iz [[Jelovec|Jelovca pri Sodražici]]. Kot pastirje je upodobil Ribničane pri obdelavi [[suha roba|suhe robe]]. V spomin na papežev obisk je izrezljal tudi kip papeža [[Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] Župnijsko bandero s slikama sv. Štefana in Brezmadežne je bilo izdelano leta 1909. Poleg njega sta še dve manjši banderi. Na prvem so upodobljeni pelikan in košarica kruha z ribo, na drugem pa velikonočno jagnje na knjigi ter trnje z žeblji. Tretje manjše bandere ima podobo Matere božje z Jezusom, katerima fant ponuja lilijo, dekle pa vrtnico. Na drugi strani je podoba velikonočnega jagnjeta. Poleg farnega bandera je še šest podružničnih bander. ===Orgle=== Prve znane [[orgle]] - pozitiv je stara ribniška župnijska cerkev dobila vsaj sredi [[18. stoletje|18. stoletja]]. Ta pozitiv se je že kmalu moral umakniti Križmanovim orglam. Prodali so ga [[cerkev svete Trojice, Hrovača|cerkvi v Hrovači]], kjer je bil do leta 1874. Takrat so v Hrovačo dobili iz ribniške cerkve Scholzove orgle. Pozitiv pa so ponovno prenesli, tokrat v [[cerkev svetega Lenarta, Nemška vas|cerkev v Nemški vasi]], kjer je še danes - žal brez piščali. V letih 1758-1760 je v stari ribniški cerkvi postavil orgle znameniti orglar [[Franc Ksaver Križman]], ki se je izdelovanja izučil pri Nakriču v [[Benetke|Benetkah]]. Izdelavo teh orgel mu je poveril tedanji ribniški župnik - naddiakon Janez Jakob Bajec. Dekan Skubic o njih piše: »"Ugotovljeno pa je, da so bile Križmanove orgle leta 1760 dogotovljene in v rabi. To vemo namreč iz priporočilnega pisma, ki ga je Bajec izstavil 26. oktobra 1761.« Te orgle so leta 1775 pogorele v požaru, ki je zajel cerkev. Ribničani so kmalu poskrbeli za nove, ki jih je leta 1782 izdelal celjski orglar [[Anton Scholz]]. Leta 1874 so jih zamenjali s sedanjimi orglami, ki jih je kot svoje 19. delo izdelal ljubljanski orglarski mojster [[France Goršič]]. Orgle imajo 26 pojočih registrov, mehanično trakturo in sapnice na poteg ter so prava mojstrovina tedanje orglarske obrti. Dispozicija registrov je že romantično zasnovana, kar je bilo za tedanje čase moderno. Ribniške orgle so danes v Sloveniji največje, še povsem originalno ohranjene, mehanične orgle iz [[19. stoletje|19. stoletja]], pa tudi preteklih stoletij nasploh. Orgle je leta 1987 obnovila orglarska delavnica Ottitsch iz Koroške. ===Zvonovi=== Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je ribniška župnijska cerkev premogla enega največjih [[zvon]]ov v škofiji. Izdelali so ga leta 1883, poimenovan je bil misijonski zvon ali ''misijonar''. V Ljubljani ga je leta 1884 ulil zvonar Albert Samassa. Postavljen je bil v vzhodnem [[zvonik]]u. Kot večina zvonov na Slovenskem je postal 5. januarja 1917 žrtev prve svetovne vojne. Ostali stari zvonovi izpred let 1916/1917 so bili še iz stare župnijske cerkve. Drugi zvon je bil leta 1779 ulit v Ljubljani. Predhodnik tega zvona se je stopil v silovitem požaru. Prva svetovna vojna mu je prizanesla, ne pa tudi druga, saj se je leta 1945 ob požaru raztalil. Tretji zvon je prav tako ulil Janez Jakob Samassa leta 1779. Četrti zvon je leta 1817 ulil v Ljubljani Jožef Reiss, ki je tedaj vodil Samassovo zvonarno v imenu dedičev pokojnega Vincenca Samassa. Peti - danes četrti - mrliški zvon je tudi prišel iz zvonarne Janeza Jakoba Samassa, in sicer leta 1790. Danes visi v vzhodnem zvoniku. Veliki, tretji in četrti zvon so bili odvzeti za potrebe avstrijske vojske. Leta 1923 so Ribničani v livarni Bühl v Mariboru naročili srednji in mali zvon. Srednji zvon je še ohranjen, mali in večji pa sta se raztalila ob požaru, ki ga je povzročilo bombardiranje cerkve, 18. aprila 1945. Srednji, veliki in mali zvon je leta 1947 v [[Zagreb|Zagrebu]] ulila zvonarna Kvirina Lebiša iz ostankov raztopljenih zvonov. V oktobru leta 1999 so tri zvonove zamenjali s štirimi novimi zvonovi, ki jih je ulila livarna Rudolf Perner iz [[Passau|Passaua]]. Pojejo v Parsifal motivu na tonih H° - d' - e' - g'. == Sklici in opombe == {{sklici}} ==Viri== * Ipavec, M. (2003). ''Kronika župnije Ribnica : 1987-2003''. Ribnica: Župnija. {{COBISS|ID=125541376}} * Ipavec, M. (1997). ''Vodnik po cerkvah ribniške župnije''. Ribnica: Župnijski urad. {{COBISS|ID=68762112}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|St. Stephen's Parish Church, Ribnica}} * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] {{zvezdica}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Štefan, Ribnica]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana I.|Ribnica]] [[Kategorija:Neoromanske cerkve v Sloveniji|Štefan, Ribnica]] [[Kategorija:Ribnica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v občini Ribnica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1868]] [[Kategorija:Župnija Ribnica]] 8sqzfzyxu97rrosfgfkviolu2lx2jwp 6759585 6759583 2026-10-02T09:56:50Z Upwinxp 126544 6759585 wikitext text/x-wiki {{brez sklicev}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Štefana | fullname = | image = Cerkev sv. Štefana, Ribnica, Slovenija.jpg | imagealt = Cerkev sv. Štefana | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Ribnica]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[papež Štefan I.]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1866 | completed date = 1868 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Erna Tomšič]], [[Jože Plečnik]] | architectural type = | style = [[romanska arhitektura|romanika]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | diocese = [[Škofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ribnica - Cerkev sv. Štefana | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 2220 | lokacija = | občina = Ribnica }} }} '''Cerkev sv. Štefana''' se nahaja v središču [[mesto|mesta]] [[Ribnica]] in je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Ribnica|Župnije Ribnica]]. ==Zgodovina== [[cerkev (zgradba)|Cerkev]] [[Papež Štefan I.|sv. Štefana]] (papeža) stoji na mestu starodavne [[prednica|prednice]], ki je bila večkrat porušena in prezidana. Iz zapisov [[dekan (religija)|dekan]]a [[Anton Skubic|Antona Skubica]] razberemo, da je bila prvotna ribniška župnijska cerkev zgrajena vsaj okoli leta 1000. Sklepati smemo, da je bil sočasno z njo zgrajen tudi [[Grad Ribnica|ribniški grad]]. Ta prvotna cerkev je stala do leta 1340, ko jo je, kakor navaja Skubic, »morda porušil grozni potres, da so morali pozidati novo.« V tej cerkvi je obstajal stranski [[oltar]] [[sveti Jurij|svetega Jurija]]. Tedaj so bili gospodarji Ribnice [[Ortenburžani]]: [[Oton V. Ortenburški|Oton V.]] in [[Oton VI. Ortenburški|Oton VI.]] Znan nam je tudi tedanji ribniški [[vikar]] Janez (1347). Neka listina iz leta 1366 priča, da je tega leta, torej več kot 25 let po omenjenem potresu, stranski oltar sv. Jurija še stal, torej smemo sklepati, da prvotna cerkev ni bila popolnoma porušena, ampak le zelo poškodovana. Obnovili so jo Ortenburžani kot njeni cerkveni patroni. Leta 1415 je [[požar]] upepelil ves trg, trideset let kasneje pa je ponovno pogorela polovica trga. V tem času je bila najvrejetneje ponovno porušena tudi prvotna cerkev. Novo so najbrž postavili [[Celjski grofje]] ([[Herman II. Celjski|Herman II.]], [[Friderik II. Celjski|Friderik II.]]) kot cerkveni patroni v letih 1418–1456. Iz te dobe sta nam znana ribniška župnika Martin in Gašper. Ta cerkev, ki je stala še v [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazorjevem]] času (okoli leta 1680), pa ni več imela stranskega oltarja sv. Jurija, kar bi pomenilo, da je bila nova, torej druga cerkvena stavba. Domneva se, da je patriarhov vikar škof Martin leta 1454, ko je posvetil oltar v ribniški grajski [[kapela|kapeli]], istočasno posvetil tudi takrat novo ribniško župnijsko cerkev. Če domneva drži, je ob tej priložnosti gotovo umestil prvega znanega ribniškega naddiakona Klemena. Ta župnijska cerkev je stala 300 let, do leta 1775, ko je pogorela. Popravil in obnovil jo je na istem mestu zadnji ribniški arhidiakon Kobal s sodelovanjem cerkvenega patrona grofa Gvidona Cobenzla. Ta cerkev je stala še skoraj 100 let, ko je bila za časa dekana [[Ignacij Holzapfel|Ignacija Holzapfla]] leta 1866 popolnoma porušena. Motiv za porušenje je po pripovedovanju starih ljudi obstajal v tem, ker je bila premajhna. Zaradi svoje starosti je bila namreč v tako razpadajočem stanju, da je ni bilo vredno več popravljati ali obnavljati. Tretjo stavbo župnijske cerkve je v letih 1866-1868 na novo postavil dekan Ignacij Holzapfel s sodelovanjem in prispevki vseh župljanov. Ribnica je bila v tistem času še »cesarska fara« in je bil njen patron avstrijski cesar. V času gradnje sedanje ribniške cerkve so hranili najsvetejše v kapelici iz lesa, ki je bila med novo cerkvijo in nekdanjim župniščem. Ob nedeljah in praznikih so imeli župljani mašo v [[cerkev svete Trojice, Ribnica|podružnična cerkvi v Hrovači]] za južni del župnije in pri [[Cerkev svetega Križa, Ribnica|cerkvi svetem Križu]] za severni del. 1866 je tedanji stolni prošt in generalni vikar [[Anton Kos]] blagoslovil temeljni kamen. Gradbena dela so hitro napredovala, saj je bila cerkev dograjena v dveh letih. 8. novembra 1868 jo je blagoslovil stolni dekan [[Janez Zlatoust Pogačar]], kasnejši ljubljanski knezoškof. Po smrti dekana Holzapfla je nadaljeval z deli pri novi cerkvi dekan [[Martin Skubic]], ki je bil umeščen v ribniško župnijo 14. oktobra 1868. Veliko cerkev je bilo potrebno vso opremiti, kar je bilo veliko delo naslednjih desetletij. Najprej so za maševanje začasno postavili kar oltar iz stare cerkve. === Obnova župnijske cerkve po drugi svetovni vojni === [[Slika:Ribnica.jpg|sličica|levo|Cerkev med vojnama]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila ribniška župnijska cerkev hudo poškodovana. Ob koncu vojne je 19. aprila 1945 zaradi bombardiranja pogorela vsa streha na cerkvi, uničeni pa sta bili tudi obe zvonikovi kapi. Kolikor slikarij niso pokvarile krogle, jih je uničevala vlaga. Začasni župnijski upravitelj [[Stanislav Erzar]] je uredil z opeko krito streho. Začasno so z lesenima strehama pokrili oba zvonika. Na ugodnejše čase je bilo treba čakati nekaj let. V župnijo Ribnica je v letu 1949 prišel [[Alojzij Dobrovoljc]], ki se je skupaj z župljani lotil napornega dela celotne obnove župnijske cerkve. Ko je bila urejena notranjost cerkve, so začeli z obnovo zvonikov. Po daljšem prepričevanju je načrte izdelal ostareli arhitekt [[Jožef Plečnik]]. Ko je leta 1957 Plečnik umrl, je pri postavitvi vrhov cerkvenih zvonikov sodelovana njegova učenka [[Erna Tomšič]]. Leta 1960 sta bila zvonika dokončana. ===Obnova poškodovanih Plečnikovih zvonikov=== [[Slika:Ribnica, St. Stephen's parish church 01.jpg|sličica|levo|Pročelje cerkve]] Ob postavitvi Plečnikovih zvonikov najbrž nihče ni pomislil, da betonsko stebričevje ne bo dolgo kljubovalo vremenskim razmeram Ribniške doline. Zelo neugodne vremenske razmere so hitro začele delovati na terac beton in sploh so hitro načele celotno betonsko konstrukcijo zvonikov. Že kmalu po dograditvi zvonikov so se na posameznih elementih začele pojavljati razpoke. Razpokam so se polagoma pridružile še druge poškodbe. Posledice teh se kažejo zlasti v odstopanju posameznih delov betona. O stanju zvonikov je bilo v letih 1987 do 1995 izdelanih več poročil in tudi predlogov za sanacijo, kjer je sodeloval [[Zavod za spomeniško varstvo]] iz Ljubljane. Zadnji projekt sanacije zgornjih delov Plečnikovih zvonikov župnijske cerkve v Ribnici je izdelal [[Inštitut za raziskavo materialov]] IRMA iz Ljubljane v oktobru leta 1996. Omenjeni Inštitut je začel s sanacijo v začetku aprila leta 1997 ter jo končal v letu 1998. ==Notranjosti cerkve== Ribniška župnijska cerkev je ena največjih cerkva v [[ljubljanska nadškofija|ljubljanski nadškofiji]] in [[Slovenija|Sloveniji]]. V dolžino meri 50 m, široka je 22 m in visoka v [[prezbiterij|koru]] 17,6 m ter v ladji 20 m. [[empora|Galeriji]] merita 30 x 5 m. Cerkev je sezidana v [[neoromanska arhitektura|neoromanskem slogu]]. Podobne cerkve iz te dobe so še na [[Vrhnika|Vrhniki]], [[Boštanj|Boštanju]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorju]]. ===Glavni in daritveni oltar=== [[Slika:Ivan Grohar - Sv. Štefan.jpg|thumb|right|250px|[[Ivan Grohar]] - ''Sv. Štefan'' (1901)]] Glavni oltar je iz sivega kamna in [[marmor|marmorja]] izdelal ljubljanski kamnosek [[Ignacij Toman]]. Oltarna slika ''svetega Štefana'' iz leta 1901 je delo znanega slovenskega impresionista [[Ivan Grohar|Ivana Groharja]]. Predstavlja [[Papež Štefan I.|papeža sv. Štefana]], ki se dviga nad mračnim mestom [[Rim]]om v spremstvu angelov proti nebeškim višavam. Prvotno oltarno sliko, ki je ohranjena, je naslikal [[Franc Globočnik]]. Ohranjena in leta 1994 restavrirana je še ''slika papeža Štefana'', ki jo je upodobil slikar [[Matevž Langus]]. Sliko ''Brezmadežn''e, ki je v glavnem oltarju za Marijine praznike in pobožnosti, je naslikal slikar Wolf. Sliko ''Srca Jezusovega'', ki je v glavnem oltarju meseca junija je naslikal p. [[Blaž Farčnik]]. [[Kip|Kipe]] svetnikov pa je iz mavca napravil kipar Franc Zajc. Levo od oltarne slike je kip sv. Petra, desno pa sv. Pavla. Nad sv. Petrom stoji angel, ki ima v rokah trak z napisom: »Slava Bogu« Angel nad sv. Pavlom v rokah drži knjigo z grškima črkama [[Alfa in Omega]]. Poleg [[tabernakelj|tabernaklja]] sta tudi dva angela v molitveni drži. Glavni oltar je 13. julija 1873 posvetil takratni ljubljanski knezoškof [[Jernej Vidmar]]. Vanj je vzidal tudi [[relikvije]] sv. Kasta, sv. Sekunda in sv. Fortunata. Na ta dan je bila tudi posvečena sedanja župnijska cerkev. Umetniško dragocena so dvokrilna tabernakeljska vratca, ki jih je po načrtu [[arhitekt]]a [[Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]] in njegove žene Helene leta 1915 izdelal ljubljanski pasar [[Ivan Kregar]]. V letih prve svetovne vojne so namreč ribniške žene namesto zaobljubljenega romanja začele zbirati sredstva za nova vratca. Na levem krilu sta v medaljonih upodobljena ''Jezusovo rojstvo'' (sv. Jožef, Marija, Jezušček in pastir) in ''Jezus na križu'' (pod njim stojita Marija in sv. Janez Evangelist). Na desnem krilu sta upodobljena prizora ''zadnje večerje'' in ''Marijinega kronanja'' v nebesih. Na vrhu vratc stoji Marija z Jezusom. Tabernakelj je bil blagoslovljen 1916. Pod tabernakeljskim baldahinom je križ. Leta 1994 je akademski [[slikar]] [[Tomaž Perko]] iz [[Cerknica|Cerknice]] za glavni oltar upodobil sliko ''Križanega Jezusa''. Načrt za obnovo [[prezbiterij]]a: nov oltar, [[ambon]], mizico za darove in tlak je izdelal arhitekt [[Franc Kvaternik (arhitekt)|Franc Kvaternik]]. Kamnoseško delo je izvedel [[Andrej Mravlja]] s svojimi sinovi s [[Hotavlje|Hotavelj]]. [[Krstilnik]], ki je nekdaj stal pod pevskim korom, je bil obnovljen in prenesen na sedanje mesto v prezbiteriju. Kip škofa Friderika Barage, ki krščuje Indijančka in stoji v prezbiteriju, je iz hrastovine izklesal [[kipar]] [[Stane Jarm]]. ===Stranska oltarja=== [[Slika:Janez Wolf - Rožnovenska Mati Božja.jpg|thumb|left|250px|[[Janez Wolf]] - ''Rožnovenska Mati Božja'' (1873)]] Stranska oltarja sta bila blagoslovljena leta 1875. Izdelal ju je kamnosek Matelič, ki je bil delovodja pri vdovi takrat že rajnega kamnoseka Ignacija Tomana. Oltarni sliki je naslikal slikar [[Janez Wolf]] iz [[Ljubljana|Ljubljane]], kipe pa izdelal kipar Franc Zajc. Levi stranski oltar je posvečen Roženvenski Materi božji. Levo od oltarne slike je kip svete Uršule, desno pa svete Neže. Ob tabernaklju, ki ima na vratcih vgravirano podobo ''Križanega'', stojita dva angela. Desno od oltarja je slika ''brezjanske Marije Pomagaj'', levo od nje pa kip sv. Terezije Deteta Jezusa. Desni stranski oltar je posvečen sv. Janezu Evangelistu. Oltarna slika je eno najboljših del slikarja Janeza Wolfa. Levo od nje je kip sv. Jožefa z Jezusom, desno pa sv. Antona Puščavnika. Ob tabernaklju sta dva angela. Levo od oltarja je na steni misijonski križ, desno pa tako imenovani ''praški Jezus''. Kip sv. Antona Padovanskega stoji pod zahodno emporo. Verjetno ga je izdelal Ivan Pengov. Pod vzhodno emporo blizu stranskega vhoda na steni vidimo kip ''Prebičanega in s trnjem kronanega Kristusa - Ecce Homo'', ki je še iz prejšnje župnijske cerkve. ===Freske=== Leta 1880 je dal dekan Martin Skubic slikarju Wolfu s [[freska]]mi poslikati kor. Na okroglem oboku nad glavnim oltarjem je v siju upodobljena ''Sveta Trojica''. Na steni prezbiterija levo od glavnega oltarja so od leve proti desni upodobljeni: sv. Marko z levom, sv. Matej z angelom in sv. Janez Krstnik z jagenjčkom. Pod njima sta v medaljonih naslikana cerkvena učitelja sv. Ambrož s panjem čebel in sv. Gregor Veliki s papeško palico in golobom. Na desni strani kora so od leve proti desni upodobljeni: Mojzes s tablami desetih zapovedi, sv. Janez z orlom in sv. Luka z bikom. Zadnje večje delo v cerkvi pod dekanom Skubicem je bilo slikanje [[transept|prečne ladje]] leta 1890. Prečno ladjo je poslikal slikar [[Matija Koželj]] iz [[Kamnik|Kamnika]]. Nad stranskim oltarjem ''Roženvenske Matere božje'' je njegova freska ''sv. Uršule v nebeški slavi''. Sv. Uršula se vzdiguje nad oblaki, v levici drži zmagoslavno bandero in puščico, znamenje njenega mučeništva. Nad njo sta dva angela, ki nosita palmovo vejico in lilijo za zmagovalko. Okoli sv. Uršule je v skupinah enajst njenih tovarišic - mučenk. Spodaj na oblakih je bel golob kot znamenje, da se je po njegovi prikazni našel prej neznani grob sv. Uršule. Nad spovednico na levi strani spredaj je upodobljen prizor iz ''Lukovega evagelija'', ki predstavlja Jezusa v hiši Simona farizeja, ko se sreča z grešnico. Jezus sedi pri mizi, ki je obložena z raznimi jedili. Pred njim kleči vsa skesana Marija Magdalena. Ta Koželjeva freska je bila med drugo svetovno vojno uničena zaradi [[bombardiranje|bombardiranja]] cerkve. Po vojni je po naročilu dekana [[Alojzij Dobrovoljc|Alojzija Dobrovoljca]] slikar [[Izidor Mole]] naslikal isti motiv. Poleg te freske je v medaljonih upodobil še slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. Na desni strani nad oltarjem sv. Janeza Ev. je freska ''sv. Frančiška v nebeški slavi''. Sv. Frančišek kleči v oblakih z razprostrtimi rokami ter gleda navzgor, na svetega duha v podobi goloba. Ob straneh sta dva angela. Sv. Frančiška obdajajo prvaki tretjega reda: francoski kralj sv. Ludvik, sv. Anton Padovanski, sv. Bonaventura, [[papež Honorij III.]], sv. Kazimir in svetnice: Elizabeta, Klara, Hijacinta, Marjeta in Frančiška Rimska. Nad spovednico na desni strani spredaj je freska ''Izgubljenega sina'', ki se strgan in mršav vrača k očetu. Obraz si zakriva z levico, oče pa ga želi objeti. Zadaj je videti nevoščljivega starejšega brata in hlapca, ki po očetovem naročilu prinaša izgubljenemu sinu najboljše oblačilo. Zgoraj so trije angeli, ki nesejo znamenja vere, upanja in ljubezni ter se veselijo nad grešnim sinom, ki se je spokoril. Poleg te freske sta v medaljonih naslikana cerkvena učitelja sv. Hieronim in sv. Avguštin. ===Ostale umetnine in oprema cerkve=== [[Križev pot]] je leta 1873 po Fuhrichovih predlogah naslikal Matija Koželj. Okvire zanj je izdelal [[Matija Ozbič]]. Ti okvirji so sedaj shranjeni na podstrešju farne cerkve, ker je bil križev pot s stebrov premeščen na stene in vstavljen v manjše okvire. Pod pevsko galerijo na steni visita sliki ''Žalostne matere božje'' in slika ''Vstajenja'' kot 15. slika križevega pota. Kropivniki so izklesani iz sivo črnega marmorja. Spovednice so štiri in se lepo prilegajo slogu cerkve. Božji grob je leta 1878 izdelal [[Janez Gosar]] iz [[Duplje|Dupelj]], z dekoracijami pa ga je poslikal slikar [[Anton Jebačin]]. Sedanji lestenci nimajo posebne umetniške vrednosti, kot jo je imel nekdanji lestenec, ki se je ob požaru leta 1945 razbil. Svečniki so bili vsi izdelani v delavnici Alberta in Maksa Samasse v Ljubljani. Jaslice so delo tirolskih mojstrov. Blagoslovljene so bile leta 1908, dopolnjene in popravljene pa leta 1952. Precej kipcev je v zadnjih letih izrezljal tudi [[Drago Košir]] iz [[Jelovec|Jelovca pri Sodražici]]. Kot pastirje je upodobil Ribničane pri obdelavi [[suha roba|suhe robe]]. V spomin na papežev obisk je izrezljal tudi kip papeža [[Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] Župnijsko bandero s slikama sv. Štefana in Brezmadežne je bilo izdelano leta 1909. Poleg njega sta še dve manjši banderi. Na prvem so upodobljeni pelikan in košarica kruha z ribo, na drugem pa velikonočno jagnje na knjigi ter trnje z žeblji. Tretje manjše bandere ima podobo Matere božje z Jezusom, katerima fant ponuja lilijo, dekle pa vrtnico. Na drugi strani je podoba velikonočnega jagnjeta. Poleg farnega bandera je še šest podružničnih bander. ===Orgle=== Prve znane [[orgle]] - pozitiv je stara ribniška župnijska cerkev dobila vsaj sredi [[18. stoletje|18. stoletja]]. Ta pozitiv se je že kmalu moral umakniti Križmanovim orglam. Prodali so ga [[cerkev svete Trojice, Hrovača|cerkvi v Hrovači]], kjer je bil do leta 1874. Takrat so v Hrovačo dobili iz ribniške cerkve Scholzove orgle. Pozitiv pa so ponovno prenesli, tokrat v [[cerkev svetega Lenarta, Nemška vas|cerkev v Nemški vasi]], kjer je še danes - žal brez piščali. V letih 1758-1760 je v stari ribniški cerkvi postavil orgle znameniti orglar [[Franc Ksaver Križman]], ki se je izdelovanja izučil pri Nakriču v [[Benetke|Benetkah]]. Izdelavo teh orgel mu je poveril tedanji ribniški župnik - naddiakon Janez Jakob Bajec. Dekan Skubic o njih piše: »"Ugotovljeno pa je, da so bile Križmanove orgle leta 1760 dogotovljene in v rabi. To vemo namreč iz priporočilnega pisma, ki ga je Bajec izstavil 26. oktobra 1761.« Te orgle so leta 1775 pogorele v požaru, ki je zajel cerkev. Ribničani so kmalu poskrbeli za nove, ki jih je leta 1782 izdelal celjski orglar [[Anton Scholz]]. Leta 1874 so jih zamenjali s sedanjimi orglami, ki jih je kot svoje 19. delo izdelal ljubljanski orglarski mojster [[France Goršič]]. Orgle imajo 26 pojočih registrov, mehanično trakturo in sapnice na poteg ter so prava mojstrovina tedanje orglarske obrti. Dispozicija registrov je že romantično zasnovana, kar je bilo za tedanje čase moderno. Ribniške orgle so danes v Sloveniji največje, še povsem originalno ohranjene, mehanične orgle iz [[19. stoletje|19. stoletja]], pa tudi preteklih stoletij nasploh. Orgle je leta 1987 obnovila orglarska delavnica Ottitsch iz Koroške. ===Zvonovi=== Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je ribniška župnijska cerkev premogla enega največjih [[zvon]]ov v škofiji. Izdelali so ga leta 1883, poimenovan je bil misijonski zvon ali ''misijonar''. V Ljubljani ga je leta 1884 ulil zvonar Albert Samassa. Postavljen je bil v vzhodnem [[zvonik]]u. Kot večina zvonov na Slovenskem je postal 5. januarja 1917 žrtev prve svetovne vojne. Ostali stari zvonovi izpred let 1916/1917 so bili še iz stare župnijske cerkve. Drugi zvon je bil leta 1779 ulit v Ljubljani. Predhodnik tega zvona se je stopil v silovitem požaru. Prva svetovna vojna mu je prizanesla, ne pa tudi druga, saj se je leta 1945 ob požaru raztalil. Tretji zvon je prav tako ulil Janez Jakob Samassa leta 1779. Četrti zvon je leta 1817 ulil v Ljubljani Jožef Reiss, ki je tedaj vodil Samassovo zvonarno v imenu dedičev pokojnega Vincenca Samassa. Peti - danes četrti - mrliški zvon je tudi prišel iz zvonarne Janeza Jakoba Samassa, in sicer leta 1790. Danes visi v vzhodnem zvoniku. Veliki, tretji in četrti zvon so bili odvzeti za potrebe avstrijske vojske. Leta 1923 so Ribničani v livarni Bühl v Mariboru naročili srednji in mali zvon. Srednji zvon je še ohranjen, mali in večji pa sta se raztalila ob požaru, ki ga je povzročilo bombardiranje cerkve, 18. aprila 1945. Srednji, veliki in mali zvon je leta 1947 v [[Zagreb|Zagrebu]] ulila zvonarna Kvirina Lebiša iz ostankov raztopljenih zvonov. V oktobru leta 1999 so tri zvonove zamenjali s štirimi novimi zvonovi, ki jih je ulila livarna Rudolf Perner iz [[Passau|Passaua]]. Pojejo v Parsifal motivu na tonih H° - d' - e' - g'. == Sklici in opombe == {{sklici}} ==Viri== * Ipavec, M. (2003). ''Kronika župnije Ribnica : 1987-2003''. Ribnica: Župnija. {{COBISS|ID=125541376}} * Ipavec, M. (1997). ''Vodnik po cerkvah ribniške župnije''. Ribnica: Župnijski urad. {{COBISS|ID=68762112}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|St. Stephen's Parish Church, Ribnica}} * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] {{zvezdica}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Štefan, Ribnica]] [[Kategorija:Cerkve svetega Štefana I.|Ribnica]] [[Kategorija:Neoromanske cerkve v Sloveniji|Štefan, Ribnica]] [[Kategorija:Ribnica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v občini Ribnica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1868]] [[Kategorija:Župnija Ribnica]] ai8co1eq9km0sfwwp0nrqd7aop9oyey Oglej 0 104955 6759233 6759157 2026-10-01T12:16:09Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ dodano iz en wiki 6759233 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Oglej | official_name = Comune di Aquileia<br />Comun di Aquilee | native_name = Aquileia<br />Aquilee | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Basilica Aquileia 110.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Bazilika | image_shield = Aquileia-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 | latm = 46 | lats = | latNS = N | longd = 13 | longm = 22 | longs = | longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = x | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Enota deželne decentralizacije Videm|Videm]] | frazioni = Beligna, Belvedere, Viola, Monastero | mayor_party = | mayor = Emanuele Zorino | population_demonym = ''Oglejčan, Oglejčanka'' ali ''Akvilejec, Akvilejka''<br />{{lang-it|aquileiese}} | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Mohor|sveti Mohor in Fortunat]] | day = 12. julij | postal_code = 33051 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.aquileia.ud.it}} | footnotes = }} '''Oglej''' ({{jezik-it|Aquilea}}, {{jezik-fur|Aquilee}}, {{Jezik-vec|Aquiłeja, Aquiłegia}}, {{jezik-la|{{malekapit|Aquileia}}}}) je mesto v [[Furlanija|Furlaniji - Julijski krajini]] v Italiji. Ime Aquileia izhaja iz predrimskega imena reke [[Nadiža|Nadiže]] »Aquilis«. Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13. - 9. stoletja pr. n. št. V mestu so na ogled ostanki rimskega [[forum]]a, ki je pod zaščito [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]], najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž »Vie Giulia Augusta«, kjer se ob cesti nahaja tudi velik rimski nagrobni [[mavzolej]], na novo postavljen leta 1956, ki ga izkopavanja in ostanki [[epitaf]]ov uvrščajo v obdobje cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. [[Narodni arheološki muzej Oglej|Narodni arheološki muzej]] se nahaja v vili [[Cassis-Faraone]] in v bližnjem parku. V muzeju je na ogled ena najpopolnejših arheoloških zbirk severne Italije, z [[lapidarij]]em. Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej. Za zgodovino Slovencev je bil Oglej pomemben zlasti kot sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]]. == Zgodovina == [[File:AQUILEIA romana.png|thumb|left|250px|Zemljevid rimske Aquilee. Po nekdanjem kanalu na vzhodni strani sedaj poteka sprehajalna pot Via Sacra.]] === Rimska republika === Rimljani so Oglej (''Aquileia'') ustanovili kot kolonijo v letih 180/181 pr. n. št. ob reki Natiso, na območju južno od Julijskih Alp, a približno 13 kilometrov severno od lagun. Kolonija je služila kot strateška obmejna utrdba na severovzhodnem robu območja onkraj reke Pad ([[Cisalpska Galija]]) in je bila namenjena zaščiti [[Severnojadranski Veneti|Venetov]] – zvestih rimskih zaveznikov v času [[Hanibal]]ovega vdora med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]] in med [[Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)|ilirskimi vojnami]]. Kolonija je delovala kot oporišče za zadrževanje vdorov drugih bojevitih ljudstev v Cisalpsko Galijo, kot so bili sovražni [[Karni]] na severovzhodu (na območju današnje [[Karnia|Karnije]]) in [[Histri]] na jugovzhodu (na območju današnje [[Istra|Istre]]). Lokacija za Oglej je bila dejansko izbrana le približno 6 km stran od kraja, kjer se je leta 183 pr. n. št. poskušalo naseliti okoli 12.000 pripadnikov keltskega plemena [[Tavriski|Tavriskov]]. Vendar pa je imela ta lokacija ob reki in na vrhu Jadranskega morja že od 13. stoletja pr. n. št. tudi trgovski pomen kot končna točka trgovine z baltskim [[jantar]]jem (''sucinum''). Teoretično torej ni izključeno, da je bil Oglej keltski ''oppidum'' (utrjeno naselje) že pred prihodom Rimljanov, čeprav je bilo odkritih le malo keltskih artefaktov iz obdobja med letom 500 pr. n. št. in prihodom Rimljanov.<ref name="G. Bandelli 1982">G. Bandelli, "Aquileia dalla fondazione al II secolo d.C" in ''Aquileia dalla fondazione al alto medioevo,'' M. Buora, ed. (Udine: Arte Grafiche Friulane, 1982), 20.</ref> Leta 181 pr. n. št. so naselbino. s podelitvijo latinskih pravic, ustanovili [[triumvirat|triumviri]] [[P. Cornelius Scipio Nasica]], [[Caius Flaminius]] in [[L. Manlio Acidius]] (dva med njimi sta imela konzularni, eden pa pretorski rang), ki jih je poslal rimski senat na čelu 3000 družin. Na podlagi imen, vklesanih v kamen, je razvidno, da je večina kolonizatorskih družin prišla iz Picenuma, Samnija in Kampanije, kar pojasnjuje tudi, zakaj je bila kolonija »latinska« in ne »rimska«. Med temi kolonisti so navadni vojaki (''pedites'') prejeli po 50 ''iugerov'' zemlje, centurioni (''centuriones'') po 100 ''iugerov'', konjeniki (''equites'') pa po 140 ''iugerov''. Drugih 1500 iz bližnjega ljudstva Venetov se jim je pridružilo leta 169 pr. n. št.<ref name="G. Bandelli 1982">G. Bandelli, "Aquileia dalla fondazione al II secolo d.C" in ''Aquileia dalla fondazione al alto medioevo,'' M. Buora, ed. (Udine: Arte Grafiche Friulane, 1982), 20.</ref> Ceste so kmalu povezale Akvilejo z rimsko kolonijo Bologno, verjetno leta 173 pr. n. št. Leta 148 pr. n. št. je bila s cesto ''[[Via Postumia]]'' povezana z Genovo; ta cesta je potekala prek [[Padska nižina|Padske nižine]] od Akvileje skozi ali mimo krajev Opitergium (Oderzo), Tarvisium ([[Treviso]]), Vicetia ([[Vicenza]]), [[Verona]], Bedriacum (Calvatone) ter treh rimskih kolonij: [[Cremona|Cremone]], Placentie ([[Piacenza]]) in Dertone (Tortona). Gradnja ceste ''[[Via Popilia]]'', ki je leta 132 pr. n. št. povezala rimsko kolonijo Ariminium ([[Rimini]]) s krajem Ad Portum blizu [[Altinum]]a, je še dodatno izboljšala prometne povezave. V 1. stoletju je cesta ''[[Via Gemina]]'' povezala Akvilejo z [[Emona|Emono]] vzhodno od Julijskih Alp, do leta 78 ali 79 pa je cesta ''[[Via Flavia]]'' povezala Akvilejo s [[Pulj]]em. Medtem se je leta 169 pr. n. št. v mestu kot okrepitev garnizije naselilo še 1500 latinskih kolonistov z družinami, ki jih je vodil triumvirat v sestavi Titus Annius Lucius, Publius Decius Subulo in Marcus Cornelius Cethegus.<ref>Livy XLIII 17,1</ref> Odkritje nahajališč zlata blizu današnjega Celovca leta 130 pr. n. št.<ref>Strabon IV. 208</ref> je povečalo prepoznavnost rastoče kolonije, ki je kmalu postala pomemben kraj – ne le zaradi strateške vojaške lege, temveč tudi kot središče trgovine, zlasti s kmetijskimi pridelki in vinom. Vsaj v poznejšem obdobju je imela tudi obsežne obrate za izdelavo opeke. Leta 90 pr. n. št. je prvotna latinska kolonija postala [[municipij]], njeni prebivalci pa so bili vključeni v rimskim ljudstvom Velina. V [[Cicero]]vem času je bila v bližini meja carinskega območja Italije. [[Julij Cezar]] je mesto večkrat obiskal; v letih 59–58 pr. n. št. je v njegovi bližini postavil zimski tabor. === Rimsko cesarstvo === Čeprav so Japodi v času Avgusta plenili po Akvileji, sta kasnejša povečana poseljenost in obilo donosnega dela mestu omogočila razvoj njegovih virov. Judovski obrtniki so razvili cvetočo trgovino s steklenimi izdelki. Obdelovali in izvažali so kovine iz [[Norik (rimska provinca)|Norika]]. Nadaljevala se je starodavna venetska trgovina z jantarjem iz baltskih dežel. Izvažali so vino, zlasti znamenito ''pucinum'', uvažali pa oljčno olje iz [[Afrika (rimska provinca)|province Afrika]] (''Africa Proconsularis''). Pomorsko se je razvilo pristanišče Aquae Gradatae (današnji Gradež). Na kopnem je bila Akvileja izhodišče več pomembnih cest, ki so vodile izven Italije v severovzhodni del cesarstva: cesta (''[[Via Julia Augusta]]'') prek Iuliuma Carnicuma (Zuglio) do Veldidene (današnji Wilten pri [[Innsbruck]]u), od katere se je odcepila cesta v Norik, ki je vodila prek [[Virunum]]a ([[Celovec]]) do Lauriaca (Lorch) ob [[Donava|Donavi]]; cesta, ki je prek Emone vodila v Panonijo in do Sirmiuma ([[Sremska Mitrovica]]); cesta do [[Trsat|Tarsatice]] (blizu Reke) in Siscije ([[Sisak]]) ter cesta do Tergesta ([[Trst]]) in istrske obale. V obdobju vladavine cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] postane Oglej glavno mesto - ''caput'' - regije [[Venetia et Histria]]. Začne se obdobje velikega razcveta mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu. Avgust je bil prvi izmed številnih cesarjev, ki so obiskali Akvilejo, zlasti med panonskima vojnama v letih 12–10 pr. n. št. V slednjem letu se je tam rodil Tiberijev sin, ki ga je imel z Julijo. Rimski pesnik Marcial je Akvilejo hvalil kot svoje želeno zatočišče in kraj počitka v starosti.<ref>Martial, ''Epigrams'' lib. 4, 25: Aemula Baianis Altini litora villis et Phaethontei conscia silva rogi, quaeque Antenoreo Dryadum pulcherrima Fauno nupsit ad Euganeos Sola puella lacus, et tu Ledaeo felix Aquileia Timauo, hic ubi septenas Cyllarus hausit aquas: uos eritis nostrae requies portusque senectae, si iuris fuerint otia nostra sui. http://www.thelatinlibrary.com/martial/mart4.shtml</ref> [[File:Binnenhafen von Aquileia.JPG|thumb|Starodavno celinsko pristanišče Akvileja]] Kar zadeva vero, je prebivalstvo sprejelo rimski panteon, čeprav je imel keltski bog sonca Belenus številne častilce. Judje so prakticirali svojo vero prednikov. Vojaki pa so prinesli bojevniški kult Mitre. Med vojno proti [[Markomani|Markomanom]] leta 167 je bilo mesto v težkem položaju; njegovo obzidje je bilo v času dolgotrajnega miru dotrajalo. Kljub temu je mesto doseglo vrhunec svojega razcveta, potem ko ga je [[Mark Avrelij]] leta 168 določil za glavno cesarsko utrdbo proti severnim in vzhodnim barbarom; kmalu zatem je štelo 100.000 prebivalcev. Leta 193 ga je obiskal [[Septimij Sever]]. Leta 238, ko se je mesto v sporu s cesarjem [[Maksimin Tračan|Maksiminom Tračanom]] postavilo na stran senata, so naglo obnovili obzidje; izkazalo se je za dovolj trdno, da je zdržalo večmesečno obleganje, vse dokler niso Maksimina umorili. === Pozna Antika === Od leta 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadransko morje|Jadranu]]. V Ogleju je bila zgrajena cesarska palača, v kateri so po času Dioklecijana pogosto prebivali cesarji.{{sfn|Glaser|Pochmarski|2012|p=53}} [[File:As Flavius Victor- aquileia RIC 055b1.jpg|thumb|left|Kovanec rimskega cesarja Flavija Viktorja, kovan v oglejski kovnici]] V 4. stoletju je Oglej ohranil svoj pomen. Konstantin je tam večkrat bival. Mesto je postalo pomorsko oporišče in sedež upravitelja province Venetia et Histria (''corrector Venetiarum et Histriae''). Ustanovljena je bila kovnica, ki je izdala veliko število kovancev. Leta 313, po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] in z njim svobode za [[krščanstvo|kristjane]], se škof [[Teodor iz Ogleja]] udeleži [[Koncila v Arles|Koncila v Arlesu]] in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Oglejski škof je pridobil naziv metropolitanskega nadškofa. Cerkveni zbor, ki je v mestu potekal leta 381, je bil le prvi v vrsti oglejskih koncilov, sklicanih skozi stoletja. Mesto je imelo pomembno vlogo tudi v spopadih med vladarji 4. stoletja. Leta 340 je bil v bližini ubit cesar [[Konstantin II.]], ko je vdrl na ozemlje svojega mlajšega brata Konstansa. Leta 361 cesar [[Julijan Odpadnik]] oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]]. Leta 452 mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v [[Gradež, Gorica|Gradež]]. Tudi sedež škofije je bil začasno preseljen v Gradež. [[File:Nuremberg chronicles f 51r 1.png|thumb|240px|Oglej na lesorezu iz leta 1493 (iz ''Nürnberške kronike'' Hartmanna Schedla)]] Ob koncu 4. stoletja je [[Avzonij]] uvrstil Oglej na deveto mesto med velikimi mesti sveta; pred njim je navedel Rim, Konstantinopel, Kartagino, Antiohijo, Aleksandrijo, Trier, Mediolanum in Capuo. Vendar pa je takšen ugled mesto izpostavil nevarnosti; leta 401 sta ga oblegala [[Alarik]] in [[Vizigoti]], pri čemer so nekateri prebivalci zbežali v bližnje lagune. Alarik ga je ponovno napadel leta 408. Atila je mesto napadel leta 452. Med tem vdorom sta Atila in njegovi Huni 18. julija mesto tako popolnoma uničila, da je bilo kasneje težko prepoznati njegovo prvotno lokacijo. Padec Ogleja je bil prvi v nizu Atilovih vdorov na rimsko ozemlje; sledila so mu mesta, kot sta [[Mediolanum]] in [[Ticinum]].<ref name=Calgary>{{cite web |url=http://people.ucalgary.ca/~vandersp/Courses/texts/jordgeti.html#XLII |title=THE ORIGINS AND DEEDS OF THE GOTHS |author=Jordanes |author-link=Jordanes |year=1997 |work=[[Getica]] |publisher=University of Calgary |access-date=16 August 2011| archive-url= https://web.archive.org/web/20110716102525/http://people.ucalgary.ca/~vandersp/Courses/texts/jordgeti.html| archive-date= 16 July 2011 | url-status= live}}</ref> Rimski prebivalci so skupaj s prebivalci manjših krajev v okolici množično zbežali v lagune, kjer so postavili temelje mestu [[Benetke]] in bližnjemu Gradežu. Vendar si je Oglej (Aquileia) – čeprav precej oslabljen – opomogel in obstajal vse do vdora [[Langobardi|Langobardov]] leta 568; ti so ga leta 590 še drugič porušili. Medtem je patriarh pobegnil v otoško mesto Gradež (Grado), ki je bilo pod zaščito Bizantincev. Ko se je patriarh s sedežem v Gradežu leta 606 spravil z Rimom, so tisti, ki so vztrajali pri shizmi treh poglavij in zavračali drugi carigrajski koncil, v Ogleju izvolili svojega patriarha. Tako se je škofija dejansko razdelila na dva dela: na celinski oglejski patriarhat pod zaščito Langobardov ter na otoški oglejski patriarhat s sedežem v Gradežu, ki je užival zaščito [[Ravenski eksarhat|ravenskega eksarhata]] in pozneje beneških dožev – ob tihem soglasju Langobardov. Linija patriarhov, izvoljenih v Ogleju, je v shizmi vztrajala do leta 699. Čeprav so ohranili naziv oglejskega patriarha, so svoj sedež najprej preselili v Cormons, pozneje pa v [[Čedad]] (Cividale). === Srednji vek === Langobardski vojvode Furlanije so iz Cividaleja upravljali Oglej in okoliško celinsko ozemlje. Leta 774 je Karel Veliki osvojil langobardsko vojvodino in jo preoblikoval v frankovsko, za njenega vojvodo pa imenoval Erika Furlanskega. Leta 787 je [[Karel Veliki]] za novega oglejskega patriarha imenoval Pavlina II., duhovnika in učitelja slovnice na dvorni šoli. Kljub delitvi, pri kateri je bil severni del dodeljen v pastoralno skrb novoustanovljeni salzburški nadškofiji, je patriarhat ostal ena največjih škofij. Čeprav je Pavlin prebival predvsem v Cividaleju, je njegov naslednik Maksencij razmišljal o obnovi Ogleja; vendar projekt ni bil nikoli uresničen. V času patriarha Maksencija je papež potrdil sklepe sinode v Mantovi, ki so priznavali prvenstvo oglejskega patriarha (s sedežem na celini) pred patriarhom iz Grada. Vendar pa so se razmere za Oglej kmalu poslabšale. Ruševine Ogleja so nenehno plenili zaradi gradbenega materiala, z zlomom karolinške države v 10. stoletju pa so prebivalci trpeli tudi zaradi vpadov Ogrov. V letih 811-817 v času patriarha [[Maksencij (patriarh)|Maksencija]] poteka prva obnova [[bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|oglejske bazilike]]. V letih 1019-1042, za časa patriarha Popona, postane patriarhat, ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike. Leta 1077 fevdalna oblast s strani cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] potrdi vladavino patriarha [[Sigeard]]a, s tem pa tudi nastanek patriarhalne države. V 14. stoletju je patriarhalna država dosegla svoj največji obseg in se raztezala od reke Piave do Julijskih Alp in severne Istre. Sedež oglejskega patriarhata je bil leta 1238 prenesen v Videm (Udine), a se je leta 1420 vrnil v Oglej, ko so Benetke priključile videmsko ozemlje. [[Beneška republika]] leta 1420 okupira [[Furlanija|Furlanijo]]. Zaključi se posvetna oblast oglejskih patriarhov, ki jih od tedaj naprej izbirajo med beneškimi patriciji. Leta 1509 je Oglej pod [[Habsburška monarhija|avstrijsko]] zasedbo in postane del [[Goriška grofija|Goriške grofije]]. Del ozemlja patriarhata še dalje pripada Beneški republiki. === Novejša doba === V 16. stoletju je Oglej (Aquileia) prišel pod oblast habsburške [[Goriška (grofija)|Goriške grofije]] (pozneje [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška]]), ki je bila del Svetega rimskega cesarstva. Patriarhalna škofija je bila leta 1751 dokončno uradno ukinjena, na njenem ozemlju pa sta bili ustanovljeni [[Nadškofija Videm]] (Udine) in [[Nadškofija Gorica]]. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je bil Oglej s pogodbo iz Fontainebleaua leta 1807 priključen napoleonskemu [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]]. Leta 1815, po [[dunajski kongres|dunajskem kongresu]], je znova prešel pod avstrijsko oblast – sprva kot del [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]], nato pa v okviru obnovljene Goriške in Gradiške (ki je bila del [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]]). Po porazu Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni je Oglej leta 1920 (z Rapallsko pogodbo) pripadel Kraljevini Italiji. <gallery> File:Aquileia, Basilica. Interno - Foto Giovanni Dall'Orto.jpg|Notranjost stolnice z mozaičnimi tlemi File:Aquileia, Basilica. Montone Foto Giovanni Dall'Orto.jpg|Starodavni mozaik v stolnici File:Aquileia. La passeggiata archeologica. Foto di Giovanni Dall'Orto.jpg|Arheološka pot </gallery> == Rimsko pristanišče - Via Sacra == [[Slika:Aquileia. La passeggiata archeologica. Foto di Giovanni Dall'Orto.jpg|thumb|left|200px|Arheološka pot]] Oglej je bil v rimskem obdobju eden izmed devetih najpomembnejših mest Rimskega cesarstva, kar so potrdile arheološke raziskave z najdbo razsežnih pristaniških in obrambnih objektov vzdolž starega toka rek [[Nadiža]] in [[Ter (reka)|Ter]]. Od velikega rečnega pristanišča, ki ga je dal razširiti cesar [[Klavdij I.|Klavdij]] (41-45), so ohranjeni ostanki zahodnega dela obale, s 400 metrov dolgim obrežjem v dveh nivojih ter privezi. Vidne so rampe za dostop k skladiščem, od katerih so ohranjeni temelji, tlakovani podhodi in del mestne cestne infrastrukture. Ostanki poznorimskih utrdb iz 3. in 4. stoletja kažejo na zmanjšano pristaniško dejavnost in na začetek gospodarskega nazadovanja mesta. Pristaniški [[akvatorij]], nekoč širok 48 metrov, je v glavnem pod zemljo, v njegovi sredini pa danes stoji visok nasip, ki je nastal na odpadnem materialu po izkopavanjih v 20. in 30. letih 20. stoletja. Po nasipu poteka arheološka pot Via Sacra. Poleg teče danes Natissa, mali rečni tok, ki ga napaja poslednji izvir po preusmeritvi rek Nadiža in Ter, ki jo je dal opraviti cesar Julijan. == Krščanstvo v Ogleju == [[File:Aquileia, buon pastore, pavimento della basilica, 1a metà del IV secolo.jpg|thumb|200px|Mozaik Dobrega pastirja, detajl iz tlaka [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|oglejske bazilike]] ]] Če gre verjeti legendi, je bil [[Sveti Marko|evangelist Marko]] [[misijonar]] v Ogleju, njegova učenca, sveti [[Mohor in Fortunat]] pa pramučenca in zavetnika krajevne cerkve, brez dvoma pa se je sporočilo prvih kristjanov za dolgo zakoreninilo v svetovljanskem rimskem mestu, ki je bilo s svojim velikim pristaniščem na široko odprto vsem filozofskim in religioznim vplivom, ki so prihajali iz sredozemskega vzhoda. Pomembna in organizirana krščanska skupnost je zabeležena že v 3. stoletju, dokazuje jo nekaj imen škofov in prvih mučencev, potrjuje pa jo tudi njen pojav takoj po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Od 6. stoletja je kakih trideset škofij Severne Italije in na južni strani [[Alpe|Alp]], na germanskem in slovenskem ozemlju do reke [[Drava|Drave]], spadalo pod jurisdikcijo oglejskega metropolita (patriarha). Dogodki, ki so privedli do zatona mesta in ukinitve partriarhata, niso načeli izrednega slovesa krščanskega Ogleja, ki je ostal nedotaknjen skozi cel srednji vek in o katerem še vedno priča čudovita Poponova bazilika. == Glej tudi == * [[Oglejski patriarhat]] * [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej]] * [[Seznam mest v Italiji]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Videmska pokrajina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oglej| ]] [[Kategorija:Rimska mesta v Italiji]] rxg2aky4lktr5oek3mfhskb7wmhfc97 6759234 6759233 2026-10-01T12:16:30Z Ljuba24b 92351 /* Rimsko pristanišče - Via Sacra */ 6759234 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Oglej | official_name = Comune di Aquileia<br />Comun di Aquilee | native_name = Aquileia<br />Aquilee | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Basilica Aquileia 110.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Bazilika | image_shield = Aquileia-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 | latm = 46 | lats = | latNS = N | longd = 13 | longm = 22 | longs = | longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = x | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Enota deželne decentralizacije Videm|Videm]] | frazioni = Beligna, Belvedere, Viola, Monastero | mayor_party = | mayor = Emanuele Zorino | population_demonym = ''Oglejčan, Oglejčanka'' ali ''Akvilejec, Akvilejka''<br />{{lang-it|aquileiese}} | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Mohor|sveti Mohor in Fortunat]] | day = 12. julij | postal_code = 33051 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.aquileia.ud.it}} | footnotes = }} '''Oglej''' ({{jezik-it|Aquilea}}, {{jezik-fur|Aquilee}}, {{Jezik-vec|Aquiłeja, Aquiłegia}}, {{jezik-la|{{malekapit|Aquileia}}}}) je mesto v [[Furlanija|Furlaniji - Julijski krajini]] v Italiji. Ime Aquileia izhaja iz predrimskega imena reke [[Nadiža|Nadiže]] »Aquilis«. Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13. - 9. stoletja pr. n. št. V mestu so na ogled ostanki rimskega [[forum]]a, ki je pod zaščito [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]], najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž »Vie Giulia Augusta«, kjer se ob cesti nahaja tudi velik rimski nagrobni [[mavzolej]], na novo postavljen leta 1956, ki ga izkopavanja in ostanki [[epitaf]]ov uvrščajo v obdobje cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. [[Narodni arheološki muzej Oglej|Narodni arheološki muzej]] se nahaja v vili [[Cassis-Faraone]] in v bližnjem parku. V muzeju je na ogled ena najpopolnejših arheoloških zbirk severne Italije, z [[lapidarij]]em. Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej. Za zgodovino Slovencev je bil Oglej pomemben zlasti kot sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]]. == Zgodovina == [[File:AQUILEIA romana.png|thumb|left|250px|Zemljevid rimske Aquilee. Po nekdanjem kanalu na vzhodni strani sedaj poteka sprehajalna pot Via Sacra.]] === Rimska republika === Rimljani so Oglej (''Aquileia'') ustanovili kot kolonijo v letih 180/181 pr. n. št. ob reki Natiso, na območju južno od Julijskih Alp, a približno 13 kilometrov severno od lagun. Kolonija je služila kot strateška obmejna utrdba na severovzhodnem robu območja onkraj reke Pad ([[Cisalpska Galija]]) in je bila namenjena zaščiti [[Severnojadranski Veneti|Venetov]] – zvestih rimskih zaveznikov v času [[Hanibal]]ovega vdora med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]] in med [[Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)|ilirskimi vojnami]]. Kolonija je delovala kot oporišče za zadrževanje vdorov drugih bojevitih ljudstev v Cisalpsko Galijo, kot so bili sovražni [[Karni]] na severovzhodu (na območju današnje [[Karnia|Karnije]]) in [[Histri]] na jugovzhodu (na območju današnje [[Istra|Istre]]). Lokacija za Oglej je bila dejansko izbrana le približno 6 km stran od kraja, kjer se je leta 183 pr. n. št. poskušalo naseliti okoli 12.000 pripadnikov keltskega plemena [[Tavriski|Tavriskov]]. Vendar pa je imela ta lokacija ob reki in na vrhu Jadranskega morja že od 13. stoletja pr. n. št. tudi trgovski pomen kot končna točka trgovine z baltskim [[jantar]]jem (''sucinum''). Teoretično torej ni izključeno, da je bil Oglej keltski ''oppidum'' (utrjeno naselje) že pred prihodom Rimljanov, čeprav je bilo odkritih le malo keltskih artefaktov iz obdobja med letom 500 pr. n. št. in prihodom Rimljanov.<ref name="G. Bandelli 1982">G. Bandelli, "Aquileia dalla fondazione al II secolo d.C" in ''Aquileia dalla fondazione al alto medioevo,'' M. Buora, ed. (Udine: Arte Grafiche Friulane, 1982), 20.</ref> Leta 181 pr. n. št. so naselbino. s podelitvijo latinskih pravic, ustanovili [[triumvirat|triumviri]] [[P. Cornelius Scipio Nasica]], [[Caius Flaminius]] in [[L. Manlio Acidius]] (dva med njimi sta imela konzularni, eden pa pretorski rang), ki jih je poslal rimski senat na čelu 3000 družin. Na podlagi imen, vklesanih v kamen, je razvidno, da je večina kolonizatorskih družin prišla iz Picenuma, Samnija in Kampanije, kar pojasnjuje tudi, zakaj je bila kolonija »latinska« in ne »rimska«. Med temi kolonisti so navadni vojaki (''pedites'') prejeli po 50 ''iugerov'' zemlje, centurioni (''centuriones'') po 100 ''iugerov'', konjeniki (''equites'') pa po 140 ''iugerov''. Drugih 1500 iz bližnjega ljudstva Venetov se jim je pridružilo leta 169 pr. n. št.<ref name="G. Bandelli 1982">G. Bandelli, "Aquileia dalla fondazione al II secolo d.C" in ''Aquileia dalla fondazione al alto medioevo,'' M. Buora, ed. (Udine: Arte Grafiche Friulane, 1982), 20.</ref> Ceste so kmalu povezale Akvilejo z rimsko kolonijo Bologno, verjetno leta 173 pr. n. št. Leta 148 pr. n. št. je bila s cesto ''[[Via Postumia]]'' povezana z Genovo; ta cesta je potekala prek [[Padska nižina|Padske nižine]] od Akvileje skozi ali mimo krajev Opitergium (Oderzo), Tarvisium ([[Treviso]]), Vicetia ([[Vicenza]]), [[Verona]], Bedriacum (Calvatone) ter treh rimskih kolonij: [[Cremona|Cremone]], Placentie ([[Piacenza]]) in Dertone (Tortona). Gradnja ceste ''[[Via Popilia]]'', ki je leta 132 pr. n. št. povezala rimsko kolonijo Ariminium ([[Rimini]]) s krajem Ad Portum blizu [[Altinum]]a, je še dodatno izboljšala prometne povezave. V 1. stoletju je cesta ''[[Via Gemina]]'' povezala Akvilejo z [[Emona|Emono]] vzhodno od Julijskih Alp, do leta 78 ali 79 pa je cesta ''[[Via Flavia]]'' povezala Akvilejo s [[Pulj]]em. Medtem se je leta 169 pr. n. št. v mestu kot okrepitev garnizije naselilo še 1500 latinskih kolonistov z družinami, ki jih je vodil triumvirat v sestavi Titus Annius Lucius, Publius Decius Subulo in Marcus Cornelius Cethegus.<ref>Livy XLIII 17,1</ref> Odkritje nahajališč zlata blizu današnjega Celovca leta 130 pr. n. št.<ref>Strabon IV. 208</ref> je povečalo prepoznavnost rastoče kolonije, ki je kmalu postala pomemben kraj – ne le zaradi strateške vojaške lege, temveč tudi kot središče trgovine, zlasti s kmetijskimi pridelki in vinom. Vsaj v poznejšem obdobju je imela tudi obsežne obrate za izdelavo opeke. Leta 90 pr. n. št. je prvotna latinska kolonija postala [[municipij]], njeni prebivalci pa so bili vključeni v rimskim ljudstvom Velina. V [[Cicero]]vem času je bila v bližini meja carinskega območja Italije. [[Julij Cezar]] je mesto večkrat obiskal; v letih 59–58 pr. n. št. je v njegovi bližini postavil zimski tabor. === Rimsko cesarstvo === Čeprav so Japodi v času Avgusta plenili po Akvileji, sta kasnejša povečana poseljenost in obilo donosnega dela mestu omogočila razvoj njegovih virov. Judovski obrtniki so razvili cvetočo trgovino s steklenimi izdelki. Obdelovali in izvažali so kovine iz [[Norik (rimska provinca)|Norika]]. Nadaljevala se je starodavna venetska trgovina z jantarjem iz baltskih dežel. Izvažali so vino, zlasti znamenito ''pucinum'', uvažali pa oljčno olje iz [[Afrika (rimska provinca)|province Afrika]] (''Africa Proconsularis''). Pomorsko se je razvilo pristanišče Aquae Gradatae (današnji Gradež). Na kopnem je bila Akvileja izhodišče več pomembnih cest, ki so vodile izven Italije v severovzhodni del cesarstva: cesta (''[[Via Julia Augusta]]'') prek Iuliuma Carnicuma (Zuglio) do Veldidene (današnji Wilten pri [[Innsbruck]]u), od katere se je odcepila cesta v Norik, ki je vodila prek [[Virunum]]a ([[Celovec]]) do Lauriaca (Lorch) ob [[Donava|Donavi]]; cesta, ki je prek Emone vodila v Panonijo in do Sirmiuma ([[Sremska Mitrovica]]); cesta do [[Trsat|Tarsatice]] (blizu Reke) in Siscije ([[Sisak]]) ter cesta do Tergesta ([[Trst]]) in istrske obale. V obdobju vladavine cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] postane Oglej glavno mesto - ''caput'' - regije [[Venetia et Histria]]. Začne se obdobje velikega razcveta mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu. Avgust je bil prvi izmed številnih cesarjev, ki so obiskali Akvilejo, zlasti med panonskima vojnama v letih 12–10 pr. n. št. V slednjem letu se je tam rodil Tiberijev sin, ki ga je imel z Julijo. Rimski pesnik Marcial je Akvilejo hvalil kot svoje želeno zatočišče in kraj počitka v starosti.<ref>Martial, ''Epigrams'' lib. 4, 25: Aemula Baianis Altini litora villis et Phaethontei conscia silva rogi, quaeque Antenoreo Dryadum pulcherrima Fauno nupsit ad Euganeos Sola puella lacus, et tu Ledaeo felix Aquileia Timauo, hic ubi septenas Cyllarus hausit aquas: uos eritis nostrae requies portusque senectae, si iuris fuerint otia nostra sui. http://www.thelatinlibrary.com/martial/mart4.shtml</ref> [[File:Binnenhafen von Aquileia.JPG|thumb|Starodavno celinsko pristanišče Akvileja]] Kar zadeva vero, je prebivalstvo sprejelo rimski panteon, čeprav je imel keltski bog sonca Belenus številne častilce. Judje so prakticirali svojo vero prednikov. Vojaki pa so prinesli bojevniški kult Mitre. Med vojno proti [[Markomani|Markomanom]] leta 167 je bilo mesto v težkem položaju; njegovo obzidje je bilo v času dolgotrajnega miru dotrajalo. Kljub temu je mesto doseglo vrhunec svojega razcveta, potem ko ga je [[Mark Avrelij]] leta 168 določil za glavno cesarsko utrdbo proti severnim in vzhodnim barbarom; kmalu zatem je štelo 100.000 prebivalcev. Leta 193 ga je obiskal [[Septimij Sever]]. Leta 238, ko se je mesto v sporu s cesarjem [[Maksimin Tračan|Maksiminom Tračanom]] postavilo na stran senata, so naglo obnovili obzidje; izkazalo se je za dovolj trdno, da je zdržalo večmesečno obleganje, vse dokler niso Maksimina umorili. === Pozna Antika === Od leta 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadransko morje|Jadranu]]. V Ogleju je bila zgrajena cesarska palača, v kateri so po času Dioklecijana pogosto prebivali cesarji.{{sfn|Glaser|Pochmarski|2012|p=53}} [[File:As Flavius Victor- aquileia RIC 055b1.jpg|thumb|left|Kovanec rimskega cesarja Flavija Viktorja, kovan v oglejski kovnici]] V 4. stoletju je Oglej ohranil svoj pomen. Konstantin je tam večkrat bival. Mesto je postalo pomorsko oporišče in sedež upravitelja province Venetia et Histria (''corrector Venetiarum et Histriae''). Ustanovljena je bila kovnica, ki je izdala veliko število kovancev. Leta 313, po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] in z njim svobode za [[krščanstvo|kristjane]], se škof [[Teodor iz Ogleja]] udeleži [[Koncila v Arles|Koncila v Arlesu]] in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Oglejski škof je pridobil naziv metropolitanskega nadškofa. Cerkveni zbor, ki je v mestu potekal leta 381, je bil le prvi v vrsti oglejskih koncilov, sklicanih skozi stoletja. Mesto je imelo pomembno vlogo tudi v spopadih med vladarji 4. stoletja. Leta 340 je bil v bližini ubit cesar [[Konstantin II.]], ko je vdrl na ozemlje svojega mlajšega brata Konstansa. Leta 361 cesar [[Julijan Odpadnik]] oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]]. Leta 452 mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v [[Gradež, Gorica|Gradež]]. Tudi sedež škofije je bil začasno preseljen v Gradež. [[File:Nuremberg chronicles f 51r 1.png|thumb|240px|Oglej na lesorezu iz leta 1493 (iz ''Nürnberške kronike'' Hartmanna Schedla)]] Ob koncu 4. stoletja je [[Avzonij]] uvrstil Oglej na deveto mesto med velikimi mesti sveta; pred njim je navedel Rim, Konstantinopel, Kartagino, Antiohijo, Aleksandrijo, Trier, Mediolanum in Capuo. Vendar pa je takšen ugled mesto izpostavil nevarnosti; leta 401 sta ga oblegala [[Alarik]] in [[Vizigoti]], pri čemer so nekateri prebivalci zbežali v bližnje lagune. Alarik ga je ponovno napadel leta 408. Atila je mesto napadel leta 452. Med tem vdorom sta Atila in njegovi Huni 18. julija mesto tako popolnoma uničila, da je bilo kasneje težko prepoznati njegovo prvotno lokacijo. Padec Ogleja je bil prvi v nizu Atilovih vdorov na rimsko ozemlje; sledila so mu mesta, kot sta [[Mediolanum]] in [[Ticinum]].<ref name=Calgary>{{cite web |url=http://people.ucalgary.ca/~vandersp/Courses/texts/jordgeti.html#XLII |title=THE ORIGINS AND DEEDS OF THE GOTHS |author=Jordanes |author-link=Jordanes |year=1997 |work=[[Getica]] |publisher=University of Calgary |access-date=16 August 2011| archive-url= https://web.archive.org/web/20110716102525/http://people.ucalgary.ca/~vandersp/Courses/texts/jordgeti.html| archive-date= 16 July 2011 | url-status= live}}</ref> Rimski prebivalci so skupaj s prebivalci manjših krajev v okolici množično zbežali v lagune, kjer so postavili temelje mestu [[Benetke]] in bližnjemu Gradežu. Vendar si je Oglej (Aquileia) – čeprav precej oslabljen – opomogel in obstajal vse do vdora [[Langobardi|Langobardov]] leta 568; ti so ga leta 590 še drugič porušili. Medtem je patriarh pobegnil v otoško mesto Gradež (Grado), ki je bilo pod zaščito Bizantincev. Ko se je patriarh s sedežem v Gradežu leta 606 spravil z Rimom, so tisti, ki so vztrajali pri shizmi treh poglavij in zavračali drugi carigrajski koncil, v Ogleju izvolili svojega patriarha. Tako se je škofija dejansko razdelila na dva dela: na celinski oglejski patriarhat pod zaščito Langobardov ter na otoški oglejski patriarhat s sedežem v Gradežu, ki je užival zaščito [[Ravenski eksarhat|ravenskega eksarhata]] in pozneje beneških dožev – ob tihem soglasju Langobardov. Linija patriarhov, izvoljenih v Ogleju, je v shizmi vztrajala do leta 699. Čeprav so ohranili naziv oglejskega patriarha, so svoj sedež najprej preselili v Cormons, pozneje pa v [[Čedad]] (Cividale). === Srednji vek === Langobardski vojvode Furlanije so iz Cividaleja upravljali Oglej in okoliško celinsko ozemlje. Leta 774 je Karel Veliki osvojil langobardsko vojvodino in jo preoblikoval v frankovsko, za njenega vojvodo pa imenoval Erika Furlanskega. Leta 787 je [[Karel Veliki]] za novega oglejskega patriarha imenoval Pavlina II., duhovnika in učitelja slovnice na dvorni šoli. Kljub delitvi, pri kateri je bil severni del dodeljen v pastoralno skrb novoustanovljeni salzburški nadškofiji, je patriarhat ostal ena največjih škofij. Čeprav je Pavlin prebival predvsem v Cividaleju, je njegov naslednik Maksencij razmišljal o obnovi Ogleja; vendar projekt ni bil nikoli uresničen. V času patriarha Maksencija je papež potrdil sklepe sinode v Mantovi, ki so priznavali prvenstvo oglejskega patriarha (s sedežem na celini) pred patriarhom iz Grada. Vendar pa so se razmere za Oglej kmalu poslabšale. Ruševine Ogleja so nenehno plenili zaradi gradbenega materiala, z zlomom karolinške države v 10. stoletju pa so prebivalci trpeli tudi zaradi vpadov Ogrov. V letih 811-817 v času patriarha [[Maksencij (patriarh)|Maksencija]] poteka prva obnova [[bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|oglejske bazilike]]. V letih 1019-1042, za časa patriarha Popona, postane patriarhat, ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike. Leta 1077 fevdalna oblast s strani cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] potrdi vladavino patriarha [[Sigeard]]a, s tem pa tudi nastanek patriarhalne države. V 14. stoletju je patriarhalna država dosegla svoj največji obseg in se raztezala od reke Piave do Julijskih Alp in severne Istre. Sedež oglejskega patriarhata je bil leta 1238 prenesen v Videm (Udine), a se je leta 1420 vrnil v Oglej, ko so Benetke priključile videmsko ozemlje. [[Beneška republika]] leta 1420 okupira [[Furlanija|Furlanijo]]. Zaključi se posvetna oblast oglejskih patriarhov, ki jih od tedaj naprej izbirajo med beneškimi patriciji. Leta 1509 je Oglej pod [[Habsburška monarhija|avstrijsko]] zasedbo in postane del [[Goriška grofija|Goriške grofije]]. Del ozemlja patriarhata še dalje pripada Beneški republiki. === Novejša doba === V 16. stoletju je Oglej (Aquileia) prišel pod oblast habsburške [[Goriška (grofija)|Goriške grofije]] (pozneje [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška]]), ki je bila del Svetega rimskega cesarstva. Patriarhalna škofija je bila leta 1751 dokončno uradno ukinjena, na njenem ozemlju pa sta bili ustanovljeni [[Nadškofija Videm]] (Udine) in [[Nadškofija Gorica]]. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je bil Oglej s pogodbo iz Fontainebleaua leta 1807 priključen napoleonskemu [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]]. Leta 1815, po [[dunajski kongres|dunajskem kongresu]], je znova prešel pod avstrijsko oblast – sprva kot del [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]], nato pa v okviru obnovljene Goriške in Gradiške (ki je bila del [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]]). Po porazu Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni je Oglej leta 1920 (z Rapallsko pogodbo) pripadel Kraljevini Italiji. <gallery> File:Aquileia, Basilica. Interno - Foto Giovanni Dall'Orto.jpg|Notranjost stolnice z mozaičnimi tlemi File:Aquileia, Basilica. Montone Foto Giovanni Dall'Orto.jpg|Starodavni mozaik v stolnici File:Aquileia. La passeggiata archeologica. Foto di Giovanni Dall'Orto.jpg|Arheološka pot </gallery> == Rimsko pristanišče - Via Sacra == Oglej je bil v rimskem obdobju eden izmed devetih najpomembnejših mest Rimskega cesarstva, kar so potrdile arheološke raziskave z najdbo razsežnih pristaniških in obrambnih objektov vzdolž starega toka rek [[Nadiža]] in [[Ter (reka)|Ter]]. Od velikega rečnega pristanišča, ki ga je dal razširiti cesar [[Klavdij I.|Klavdij]] (41-45), so ohranjeni ostanki zahodnega dela obale, s 400 metrov dolgim obrežjem v dveh nivojih ter privezi. Vidne so rampe za dostop k skladiščem, od katerih so ohranjeni temelji, tlakovani podhodi in del mestne cestne infrastrukture. Ostanki poznorimskih utrdb iz 3. in 4. stoletja kažejo na zmanjšano pristaniško dejavnost in na začetek gospodarskega nazadovanja mesta. Pristaniški [[akvatorij]], nekoč širok 48 metrov, je v glavnem pod zemljo, v njegovi sredini pa danes stoji visok nasip, ki je nastal na odpadnem materialu po izkopavanjih v 20. in 30. letih 20. stoletja. Po nasipu poteka arheološka pot Via Sacra. Poleg teče danes Natissa, mali rečni tok, ki ga napaja poslednji izvir po preusmeritvi rek Nadiža in Ter, ki jo je dal opraviti cesar Julijan. == Krščanstvo v Ogleju == [[File:Aquileia, buon pastore, pavimento della basilica, 1a metà del IV secolo.jpg|thumb|200px|Mozaik Dobrega pastirja, detajl iz tlaka [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|oglejske bazilike]] ]] Če gre verjeti legendi, je bil [[Sveti Marko|evangelist Marko]] [[misijonar]] v Ogleju, njegova učenca, sveti [[Mohor in Fortunat]] pa pramučenca in zavetnika krajevne cerkve, brez dvoma pa se je sporočilo prvih kristjanov za dolgo zakoreninilo v svetovljanskem rimskem mestu, ki je bilo s svojim velikim pristaniščem na široko odprto vsem filozofskim in religioznim vplivom, ki so prihajali iz sredozemskega vzhoda. Pomembna in organizirana krščanska skupnost je zabeležena že v 3. stoletju, dokazuje jo nekaj imen škofov in prvih mučencev, potrjuje pa jo tudi njen pojav takoj po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Od 6. stoletja je kakih trideset škofij Severne Italije in na južni strani [[Alpe|Alp]], na germanskem in slovenskem ozemlju do reke [[Drava|Drave]], spadalo pod jurisdikcijo oglejskega metropolita (patriarha). Dogodki, ki so privedli do zatona mesta in ukinitve partriarhata, niso načeli izrednega slovesa krščanskega Ogleja, ki je ostal nedotaknjen skozi cel srednji vek in o katerem še vedno priča čudovita Poponova bazilika. == Glej tudi == * [[Oglejski patriarhat]] * [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej]] * [[Seznam mest v Italiji]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Videmska pokrajina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oglej| ]] [[Kategorija:Rimska mesta v Italiji]] 83y25kulo2fyietl6lveouk295mtji6 Gimnazija Želimlje 0 104976 6759622 6425792 2026-10-02T11:34:12Z G-Cup 10746 /* Organizacija */ 6759622 wikitext text/x-wiki {{Infopolje šola | name = Gimnazija Želimlje | image = LogotipGZ.jpg | size = 180px | latitude = | longitude = | motto = | established = [[23. april]] [[1991]] | type = [[zasebna šola]] | head_label = Ravnatelj | head = [[Peter Polc]] | street = Želimlje 46 | postcode = 1291 | city = [[Škofljica]] | country = [[Slovenija]] | website = https://gz.zelimlje.si/ | website_name = www.zelimlje.si }} [[Slika:Zelimlje.jpg|sličica|250x250_pik|Gimnazija Želimlje]] '''Gimnazija Želimlje''' je zasebna [[gimnazija]] v [[Želimlje|Želimljah]], ki so jo kot prvo zasebno šolo v samostojni [[Slovenija|Sloveniji]] 23. aprila 1991 ustanovili slovenski [[salezijanci]]. Gimnazija Želimlje je organizacijska enota [[Zavod sv. Frančiška Saleškega|Zavoda sv. Frančiška Saleškega]], v okviru katerega delujeta tudi Dom Janeza Boska (dijaški dom) in Majcnov dom (počitniški programi, duhovne vaje, pevski vikendi ...). [[Slika:Gimnazija Zelimlje - S pogled iz zraka.jpg|thumb|right|250px|Zavod sv. Frančiška Saleškega v Želimljah]] == Zgodovina == === Do leta 1991 === V šestdesetih letih dvajsetega stoletja je slovenski Salezijanski inšpektorat dobil dovoljenje, da za izobraževanje svojih duhovniških kandidatov ustanovi srednjo šolo, in tako je v šolskem letu 1967/68 začela delovati Srednja verska šola v Želimljah. Več kot 20 let je službo ravnatelja opravljal salezijanec Stanislav Okorn, tudi poučevali so večinoma salezijanci. Dijaki so ob koncu šolskega leta opravljali izpite na javnih gimnazijah, saj spričevala želimeljske Srednje verske šole vse do leta 1991 niso veljala za javne listine.<ref>Kolar, Bogdan. Srednja verska šola v Želimljah pri Ljubljani: 1967-1991. Salve, Ljubljana 2006.</ref> === Devetdeseta leta === 23. aprila 1991 je Salezijanski inšpektorat ustanovil zavod Gimnazija Želimlje. Zavod so od samega začetka vodili salezijanci; celotni postopek za ustanovitev šole ter pripravo in verifikacijo programa je pripravil mag. Marjan Kuralt, ki je postal tudi prvi ravnatelj gimnazije. Novi zavod je bil slovesno odprt 7. oktobra 1991, na slovesnosti je ljubljanski nadškof [[Alojzij Šuštar]] Gimnazijo Želimlje imenoval "duhovni spomenik na zgodovinsko leto". === Od konca devetdesetih let do danes === V šolskem letu 1997/98, ko je ravnatelj gimnazije postal Tone Ciglar, je bilo dijakov in dijakinj že več kot 200. Povečan je bil dijaški dom, zgrajena je bila telovadnica, leta 1999 pa še sodobno urejena čitalnica, prostori za fitnes in zunanja igrišča. Od leta 2002 je ravnatelj šole salezijanec Peter Polc. == Organizacija == Šolski prostori so namenjeni izobraževanju dijakov in so zanje odprti vsak delovni dan od 6.30 do 15.25. Pouk poteka v eni izmeni; redno traja od 7.20 do 13.45 (7 ur). Vsak oddelek ima vse leto svojo matično učilnico; od tod dijaki hodijo v specializirane učilnice za informatiko, geografijo, športno vzgojo, humanistiko in laboratorije za kemijo, fiziko in biologijo. V isti stavbi je tudi kuhinja z jedilnico in klub. V šolski knjižnici je čitalnica, kjer dijaki lahko preživljajo proste dopoldanske ure. Življenje in delo potekata v skladu z letnim delovnim načrtom in letnim koledarjem. Gimnazija Želimlje vsako leto v skladu s Pogodbo o koncesiji vpisuje največ tri oddelke prvošolcev. Odkar razpisuje prosta vpisna mesta skupaj z drugimi slovenskimi [[Srednja šola|srednjimi šolami]] (1992), je vpis nanjo redno omejen. == Predmetnik == Gimnazija Želimlje je splošna gimnazija. Posebnosti njenega predmetnika sta predmeta vera in kultura ter [[latinščina]] ali tretji tuji jezik. Predmetnik je s sklepom 30. januarja 2003 potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Obvezni maturitetni predmeti so [[matematika]], [[slovenščina]] in tuji jezik; izbirni maturitetni predmeti pa drugi tuji jezik, [[zgodovina]], [[geografija]], [[fizika]], [[biologija]], [[kemija]], [[sociologija]], [[filozofija]] in [[psihologija]]. Gimnazija Želimlje daje poseben poudarek izvenšolskim dejavnostim, saj kot salezijanska ustanova deluje po načelih don Boskovega preventivnega sistema.<ref>Bosco, Giovanni. Pismo iz Rima. Salve, Ljubljana 2003. {{COBISS|ID=122184704}}</ref><ref>[http://sdl.sdb.org/gsdl/collect/deutsch/index/assoc/HASH2192.dir/doc.pdf Franz Schmid: Das Praeventivsystem Don Boscos und die Praeventionskonzepte von heute]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pridobljeno 2.3.2012.</ref><ref>Nanni, Carlo. Scuola salesiana e profezia in Europa. Editrice SDB, Rim 1996.</ref><ref>Ivanuša Bezget, Bojana. Preventivni pedagoški sistem don Boska in njegov odmev v Sloveniji (diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2002. {{COBISS|ID=4826185}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://zelimlje.si/wp-content/uploads/2024/02/P.JacquesSchepensSDBPaedDB.pdf|title=Die Pädagogik don Boscos: Ursprung und Entwicklung|accessdate=24. 2. 2024|last=Schepens|first=Jacques}}</ref> == Uspehi == Večina dijakov Gimnazije Želimlje je šolanje uspešno končala in maturirala. Leta 2023 je bil uspeh na [[matura|maturi]] 100 %, dosegli so povprečno 25,8 točk, 14,0 % maturantov pa je v bilo "zlatih".<ref>{{Navedi knjigo|title=Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega 2022/2023|publisher=Zavod sv. Frančiška Saleškega|year=2024|page=48|issn=C503-5996|editor-last=Šlajpah|editor-first=Tina}}</ref> Leta 1999 je Andragoški center Republike Slovenije želimeljski ustanovi (Zavodu sv. Frančika Saleškega, v okviru katerega deluje Gimnazija Želimlje) podelil priznanje za izjemne strokovne dosežke pri bogatitvi znanja drugih.<ref>[http://arhiv.acs.si/publikacije/Zgledi_vlecejo_dejanja_micejo.pdf Andragoški center RS: Zgledi vlečejo, dejanja mičejo] Pridobljeno 5.2.2012.</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Emeršič, Jurij Pavel (2011). 20 let Gimnazije Želimlje. V: Letno poročilo 2010/11. {{COBISS|ID=107123968}} * Vodnik 2011/12, publikacija Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska {{COBISS|ID=217855488}} * Kolar, Bogdan. Srednja verska šola v Želimljah pri Ljubljani: 1967-1991. Salve, Ljubljana 2006. {{COBISS|ID=226950912}} * Kuralt, Marjan. Prva zasebna gimnazija: intervju z mag. Marjanom Kuraltom. V: Slovenec (24.4.1992). {{COBISS|ID=45950976}} * Škerl, Primož. Kultura bivanja je tudi pomembna. V: Delo (22. 9. 2001). {{COBISS|ID=8805173}} * Kontler-Salamon, Jasna. Nova podoba Gimnazije Želimlje. V: Nedelo (23.11.1997). {{COBISS|ID=827197}} == Glej tudi == * [[Seznam gimnazij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{zbirka|Gimnazija Zelimlje}} * [http://www.zelimlje.si/ Zavod sv. Frančiška Saleškega] * [http://www.zelimlje.si/node/1/ Gimnazija Želimlje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120329053452/http://www.zelimlje.si/node/1 |date=2012-03-29 }} * [http://djb.zelimlje.si/ Dom Janeza Boska] * [http://www.zelimlje.si/node/3/ Majcnov dom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120301220820/http://www.zelimlje.si/node/3 |date=2012-03-01 }} {{RKC SLO}} [[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji|Ž]] [[Kategorija:Želimlje]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1991]] {{normativna kontrola}} od35kphaxr4a5e2660djdmsf5x3o20q Skorbut 0 105755 6759607 6720675 2026-10-02T10:56:35Z TadejM 738 + predloga: klasifikacija in zunanji viri 6759607 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Skorbut | image = Scorbutic gums.jpg | caption = Vnete dlesni, značilne za skorbut. Predeli dlesni med zobmi so pordeli. | synonyms = hipovitaminoza C<ref name=sms/> | field = [[endokrinologija]] | symptoms = splošna slabotnost, utrujenost, [[vnetje dlesni]] s krvavitvami, majavost in izpadanje zob, kožne [[petehija|petehialne]] krvavitve, [[slabokrvnost]], [[osteoporoza]], oteklina spodnjih udov, zmanjšana odpornost proti okužbam, slabo celjenje ran<ref name=GARD2016/><ref name=Ag2015/><ref name=sms/> | complications = | onset = | duration = | causes = pomanjkanje [[vitamin C|vitamina C]]<ref name=GARD2016/> | risks = [[duševna motnja|duševne motnje]], neobičajne prehranjevalne navade, [[alkoholizem]], [[zloraba substanc]], [[malabsorpcija]], [[dializa]],<ref name=Ag2015/> življenje na ladjah (v preteklosti), brodolomstvo | diagnosis = na osnovi simptomov<ref name=Ag2015/> | differential = | prevention = | treatment = zdravila z vitaminom C,<ref name=GARD2016/> prehrana, bogata s [[sadje]]m (zlasti [[Citrus|citrusi]]) in [[zelenjava|zelenjavo]] | medication = | prognosis = | frequency = redko (v današnjih časih)<ref name=Ag2015/> | deaths = }} '''Skorbút''' je bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje [[vitamin C|vitamina C]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538892/skorbut?query=Skorbut&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 10. 2024.</ref><ref name=GARD2016>{{navedi splet|title=Scurvy|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/10406/scurvy|website=GARD|access-date=26. 9. 2016|date=1. 9. 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170126020402/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/10406/scurvy|archive-date=26. 1. 2017}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170126020402/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/10406/scurvy |date=2017-01-26 }}</ref> Med zgodnje simptome bolezni spadajo splošna oslabelost, utrujenost in otečenost okončin.<ref name=GARD2016/><ref name=Ag2015/> Če bolnik ne prejme ustreznega zdravljenja oziroma ima še naprej pomanjkanje vitamina C, se lahko pojavijo [[slabokrvnost]], [[vnetje dlesni]], spremembe na laseh in krvavitve v koži.<ref name=GARD2016/><ref>{{navedi splet|title=Vitamin C|url=https://ods.od.nih.gov/factsheets/VitaminC-HealthProfessional/|website=Office of Dietary Supplements|access-date=18. 7. 2017|language=en|date=11. 2. 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170730052126/https://ods.od.nih.gov/factsheets/VitaminC-HealthProfessional/|archive-date=30. 7. 2017}}</ref> Pri dodatnem napredovanju bolezni je lahko moteno [[celjenje ran]], pojavijo se lahko spremembe osebnosti, povečana je dovzetnost za okužbe in naposled lahko nastopi smrt zaradi okužb ali krvavitev.<ref name=Ag2015/> <!-- Vzrok, mehanizem in diagnoza--> Simptomi skorbuta se pokažejo po vsaj enem mesecu brez vnosa ali premajhnega vnosa vitamina C.<ref name=GARD2016/><ref name=Ag2015/> V današnjih časih se skorbut razvije predvsem pri osebah z [[Duševna motnja|duševno motnjo]], neobičajnimi prehranjevalnimi navadami, [[Alkoholizem|alkoholikih]] in pri starostnikih, ki živijo sami.<ref name=Ag2015/> Dejavnika tveganja sta tudi [[Malabsorpcija|malabsorpcija]] (okvarjeno vsrkavanje hranil iz črevesja) in [[dializa]].<ref name=Ag2015/> Številne živalske vrste so zmožne same v telesu proizvajati vitamin C, človeški organizem pa ga ne more sam sintetizirati in ga mora v dovoljšnjih količinah prejemati s hrano.<ref name="Ag2015" /> Vitamin C je [[antioksidant]], ki je v telesu potreben za tvorbo [[kolagen|kolagena]], [[karnitin|karnitina]] in [[kateholamin|kateholaminov]] ter sodeluje pri absorpciji [[Železo|železa]] iz hrane v črevesju.<ref name="Ag2015" /><ref>{{navedi knjigo |last=Coffee |first=Carole J. |title=Quick Look: Metabolism |url=https://archive.org/details/quicklookgenetic0000patr |publisher=Hayes Barton |year=1999 |isbn=1-59377-192-4 |pages=[https://archive.org/details/quicklookgenetic0000patr/page/26 26]}}</ref><ref name=":0">{{navedi splet |date=22. 4. 2014|title=Vitamin C |url=https://lpi.oregonstate.edu/mic/vitamins/vitamin-C |access-date=4. 6. 2023 |website=Linus Pauling Institute |language=en |archive-date=16. 9. 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180916084650/https://lpi.oregonstate.edu/mic/vitamins/vitamin-C |url-status=live }}</ref> Drugo ime za vitamin C je askorbinska kislina, izraz pa izhaja iz [[latinščina|latinske]] besede ''scorbutus'' (slovensko skorbut). Diagnoza običajno temelji na [[klinični znak|kliničnih znakih]], rentgenskem slikanju ter na podlagi izboljšanja po zdravljenju z nadomeščanjem ustreznih količin vitamina C.<ref name="Ag2015" /> <!-- Zdravljenje --> Zdravljenje temelji na peroralnem nadomeščanju vitamina C.<ref name=GARD2016/> Do izboljšanja stanja pride ponavadi že po nekaj dneh, za popolno okrevanje pa je potrebnih več tednov.<ref name=Ag2015/> Prehranski viri vitamina C so med drugim [[citrus|citrusi]], druge vrste sadja ([[acerola]], [[Črni ribez|črni ribez]], [[Borovnica (Cyanococcus)|borovnice]], [[kivi]], [[Jagodnjak|jagode]]) ter številne vrste zelenjave (na primer rdeča paprika, brokoli, paradižnik).<ref name=Ag2015/><ref>Stušek N. s sod. Vitamin C v prehrani starostnikov. Revija za zdravstvene vede (2, 2014): 123–133.</ref> Toplotna obdelava, na primer kuhanje, pogosto zmanjša vsebnost vitamina C v hrani.<ref name=Ag2015>{{cite journal|last1=Agarwal|first1=A|last2=Shaharyar|first2=A|last3=Kumar|first3=A|last4=Bhat|first4=MS|last5=Mishra|first5=M|title=Scurvy in pediatric age group - A disease often forgotten?|journal=Journal of Clinical Orthopaedics and Trauma|date=junij 2015|volume=6|issue=2|pages=101–7|pmid=25983516|doi=10.1016/j.jcot.2014.12.003|pmc=4411344}}</ref> <!-- Epidemiologija in zgodovina --> V primerjavi z nekaterimi drugimi boleznimi, ki so posledica pomanjkanja določenih hranil, je skorbut redka bolezen.<ref name=Ag2015/> Pogosteje se pojavlja v državah v razvoju, kjer je prisoten problem [[Nedohranjenost|nedohranjenosti]].<ref name=Ag2015/> Nekateri podatki kažejo, da je razširjenost skorbuta med prebežniki iz prizadetih predelov sveta 5- do 45-odstotna.<ref>{{navedi knjigo|last1=Renzaho|first1=Andre M. N.|title=Globalisation, Migration and Health: Challenges and Opportunities|date=2016|publisher=World Scientific|isbn=978-1-78326-889-4|page=94|url=https://books.google.com/books?id=GrHACwAAQBAJ&pg=PA94|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908182320/https://books.google.com/books?id=GrHACwAAQBAJ&pg=PA94|archive-date=8. 9. 2017}}</ref> Prvič so skorbut opisali že v starem Egiptu. V zgodovini je bolezen predstavljala težavo pri dolgih pomorskih potovanjih in je pogosto med pomorščaki na daljših plovbah zahtevala številne žrtve.<ref name=Ag2015/><ref>{{navedi knjigo|last1=Toler|first1=Pamela D.|title=Mankind: The Story of All of Us|date=2012|publisher=Running Press|isbn=978-0762447176|page=296|url=https://books.google.com/books?id=aQfhYL_MT54C&pg=PA296|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908182325/https://books.google.com/books?id=aQfhYL_MT54C&pg=PA296|archive-date=8. 9. 2017}}</ref> V obdobju pomorske trgovine nekje od 15. stoletja ocenjujejo, da je na daljših plovbah zaradi skorbuta umrla polovica posadke.<ref name="Distillations">{{cite magazine |last1=Price |first1=Catherine |title=The Age of Scurvy |magazine=Distillations |date=2017 |volume=3 |issue=2 |pages=12–23 |url=https://www.sciencehistory.org/distillations/magazine/the-age-of-scurvy |access-date=April 17, 2018 |archive-date=January 24, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210124064127/https://www.sciencehistory.org/distillations/magazine/the-age-of-scurvy |url-status=live }}</ref> Škotski zdravnik, kapitan v Britanski kraljevi mornarici James Lind (1716–1794) je prvi ugotovil, da pri bolezni pomaga uživanje [[citrus]]ov in to zapisal v knjigi ''A Treatise of the Scurvy'' (slovensko: ''Razprava o skorbutu''). O uspešnem zdravljenju bolnikov s skorbutom s citrusi je pisal leta 1753.<ref name=Hel2012/> Šele leta 1975 je kraljeva mornarica pomorščakom rutinsko dajala limonov sok.<ref name="Distillations"/><ref name=Hel2012>{{navedi splet |url=http://www.mv.helsinki.fi/home/hemila/history/ |title=A Brief History of Vitamin C and its Deficiency, Scurvy |first=Harri |last=Hemilä |date=29 May 2012 |access-date=25 May 2014 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140709061426/http://www.mv.helsinki.fi/home/hemila/history/ |archive-date=9 July 2014 }}</ref> Španci so poznali citruse kot zdravilo proti skorbutu že v 16. stoletju, več kot sto let pred rojstvom Jamesa Linda.<ref>{{navedi splet |title=El descubrimiento español de la cura del escorbuto |date=27 February 2018 |url=https://abcblogs.abc.es/espejo-de-navegantes/otros-temas/el-descubrimiento-espanol-de-la-cura-del-escorbuto.html}}<!-- auto-translated from Spanish by Module:CS1 translator --></ref> == Simptomi == Naslednji [[simptom]]i nastopijo običajno šele po večmesečnem pomanjkanju vitamina C v organizmu: [[Slika:Scorbutic gums.jpg|thumb|Krvavitve iz dlesni pri skorbutu.]] * [[vnetje]] dlesni in krvavitve iz njih * izpadanje [[zob]] * izčrpanost * počasno celjenje ran * [[dermatitis]] * vnetje [[sklep]]ov * visoka [[vročina]] * [[anemija]] * [[osteoporoza]] * [[edem]]i spodnjih okončin [[Smrt]] lahko nastopi zaradi [[srčna insuficienca|srčne insuficience]]. == Vzroki == Vzrok je pomanjkanje vitamina C ([[avitaminoza]]), kar pomeni dnevno manj od 20 mg zaužitega vitamina C. Priporočena količina dnevnega vnosa je 75 mg. Vitamin C sodeluje pri sintezi kolagena v vezivnem tkivu in deluje kot oksidacijsko ali redukcijsko sredstvo v telesu. Prav zaradi tega pa je pomemben za obrambo telesa pred močno reaktivnimi in zaradi tega škodljivimi snovmi. == Zdravljenje == Zdravljenje skorbuta vedno temelji na dajanju vitamina C, na primer v obliki [[šumeča tableta|šumečih tablet]], soka citrusov ali z uživanjem obilnih količin svežega sadja in zelenjave. == Etimologija == Izvor besede ''skorbut'' ni popolnoma pojasnjen. Po neki razlagi naj bi beseda izhajala iz [[nizozemščina|nizozemščine]], in sicer iz besede ''Scheurerbek'' (slovensko: ranjena usta). Nekateri razlagajo, da ima beseda izvor v germanski besedi ''Skyrbjúgr'' (''Skyr'' = [[Skyr]], ''Bjúgr'' = sprememba [[tkivo|tkiva]]) – torej bolezen, ki nastane ob prehrani s hrano z malo vitamini (na primer [[Skuta (mlečni izdelek)|skuta]]). == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 13930 | ICD11 = {{ICD11|5B56.0}} | ICD10 = {{ICD10|E|54||e|50}} | ICD9 = {{ICD9|267}} | ICDO = | OMIM = 240400 | MedlinePlus = 000355 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2086 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|derm|521}} {{eMedicine2|ped|2073}} {{eMedicine2|radio|628}} | MeshID = D012614 }} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] {{normativna kontrola}} otalvvmvvzoti8pdr70bam26upw4yiv Zgodovina Mehike 0 114327 6759337 6756847 2026-10-01T16:39:06Z Ljuba24b 92351 /* Mehiška neodvisnost */ np 6759337 wikitext text/x-wiki [[Slika:023 Antropološki muzej Mexico (42).JPG|thumb|right|250px|V Antropološkem muzeju v Cuidad de Mexico je prikazana mehiška zgodovina]] '''Zgodovina [[Mehika|Mehike]]''' je vedno nekaj posebnega. Od nomadov in lovcev do 2700 let starih velikih civilizacij je težko na kratko opisati. Mezoameriške civilizacije so bile visoko razvite mnogo let pred prihodom Špancev v 16. stoletju. Prve med njimi so nastale že 1200 let pred našim štetjem. Ostanki [[Svetišče|svetišč]], [[Piramide|piramid]], kipov in drugih umetniških predmetov pričajo o izjemnem sijaju mehiške preteklosti. Mehiški antropološki muzej v [[Ciudad de Mexico]], ki spada med najlepše in najzanimivejše muzeje na svetu, hrani neprecenljive zaklade civilizacij, ki so nekoč prebivale na ozemlju današnje Mehike, civilizacij [[Olmeki|Olmekov]], [[Maji|Majev]], [[Tolteki|Toltekov]], [[Azteki|Aztekov]] in drugih. == Obdobja v zgodovini Mehike == Zgodovina Mehike je običajno razdeljena na štiri glavna obdobja. Prazgodovina je razdeljena na tri obdobja: ''Periodo Arqueolítico'' približno od 30.000 do 9500 pred našim štetjem, ''Cenolítico'' od 9500-5000 pr.n.št. in ''Protoneolítico'' od 5000-2500 pr.n.št. Območje, ki danes obsega Mehiko, je bilo razdeljeno na tri predšpanska kulturna območja: [[Mezoamerika]], Oasisamerika in Aridoamerika. Prvo obdobje zgodovine Mehike je ravno predšpanska ali [[Predkolumbovska Amerika|predkolumbovska]] era od 2500 pr.n.št. do leta 1521, do zatona Tenochtitlana. V tem obdobju so se v osrednjem, južnem in jugozahodem delu današnje Mehike razvijale različne civilizacije. Ta faza je še dodatno razdeljena na: preklasično (2500 pr.n.št. do 200 n.št.), klasično (200-900) in poklasično (900-1519).<ref>{{navedi knjigo |author=Šprajc, Ivan |year=2009 |title=Izgubljena mesta |publisher=Ljubljana : Modrijan |isbn=978-961-241-331-6 |cobiss=245189632 |pages=}}</ref> Naslednje obdobje je imenovano kolonialno obdobje, ko je bila Mehika povezana s špansko krono in je trajala od leta 1521 do 1810 (datum podpisa Deklaracije o neodvisnosti). Večina zgodovinarjev se strinja, da je leto 1810 tisto, ko se začne sodobna Mehika. Kolonialno obdobje obsega vzpostavitev Podkralja, prihod verskih redov, pojav [[Naša Gospa iz Guadalupe|device Guadalupske]] in spremembe v gospodarstvu in upravi s pomočjo umetnosti [[barok]]a. Moderna Mehika pokriva natanko sto let; od začetka uporniškega gibanja za neodvisnost leta 1810 in se konča leta 1910 z izbruhom [[Mehiška revolucija|mehiške revolucije]]. V tem času so se poskušali osvoboditi od [[Španija|Španije]] in je država sodelovala v različnih konfliktih, tako notranjih kot zunanjih, do zmage leta 1867, ter obnovo republike (1867-1876) in vzpon [[diktator]]ja Porfidio Díaza na oblast leta 1876.<ref>National Geographic News. National Geographic Society. Consultado el 31 de octubre de 2012[http://news.nationalgeographic.com/news/2006/01/0105_060105_maya_writing.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060111053407/http://news.nationalgeographic.com/news/2006/01/0105_060105_maya_writing.html |date=2006-01-11 }}</ref> Od leta 1910 do danes je obdobje imenovano sodobna Mehika. Začne se z mehiško revolucijo, o kateri še vedno obstajajo razprave o datumu njenega začetka ( govori se celo več revolucijah), vendar velja dogovor, da je leto 1917 zmagoslavje ustavnosti. V naslednjih letih se različne struje borijo za oblast (Álvaro Obregón in Huerta). To obdobje obsega tudi obdobja Maximato (1928 - 1935), Cardenismo (1. december 1934 do 30. november 1940) in Priísmo. Od španskega osvajanja dalje je Mehika doživela prepletanje svoje dolgoletne avtohtone civilizacije z evropsko kulturo. To se lepo vidi na primeru jezika: Mehika je država z največ govoci španskega jezika na svetu in dom največjega števila govorcev jezikov ameriških Indijancev na kontinentu. == Domorodne civilizacije pred stikom z Evropejci (pred letom 1519) == {{Glavni|Predkolumbovska Amerika}} [[Slika:013 Teotihuacan (16).JPG|thumb|right|250px|Teotihuacán, Avenija mrtvih]] [[Slika:011 Tula park (23).JPG|thumb|right|250px|Tempeljska piramida v Tuli]] Najstarejši človeški artefakti v Mehiki so odlomki kamnitega orodja, najdeni v bližini ostankov ognjišč na Mehiški planoti, ki so z radiokarbonsko analizo datirani na približno 10.000 let nazaj.{{sfn|Werner|2001|pp=386–}} Mehika je kraj udomačitve koruze, paradižnika in fižola, kar je ustvarilo kmetijski presežek. To je omogočilo prehod od paleoindijanskih lovcev in nabiralcev do stalno naseljenih kmetijskih vasi, ki se začnejo okoli leta 5000 pr. n. št.<ref name="EvansWebster2013">{{navedi knjigo|author1=Susan Toby Evans|author2=David L. Webster|title=Archaeology of Ancient Mexico and Central America: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=6ba_AAAAQBAJ&pg=PT54|year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-80186-0|page=54}}</ref> Oblikovalno obdobje [[Mezoamerika|Mezoamerike]] velja za eno od šestih neodvisnih zibelk civilizacije. V tem obdobju so nastale različne kulturne značilnosti, kot so verske in simbolne tradicije, gojenje koruze, umetniški in arhitekturni kompleksi ter dvajsetinski numerični sistem (osnova 20), ki se je iz mehiških kultur razširil na preostali del mezoameriškega kulturnega območja. V tem obdobju so vasi postale gostejše glede na prebivalstvo, postale so družbeno stratificirane z obrtniškim razredom in se razvile v poglavarstva. Najmočnejši vladarji so imeli versko in politično moč ter so organizirali gradnjo velikih ceremonialnih središč.<ref>{{navedi knjigo |last1=Carmack |first1=Robert M. |last2=Gasco |first2=Janine L. |last3=Gossen |first3=Gary H. |title=The Legacy of Mesoamerica: History and Culture of a Native American Civilization |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-34678-4 }}</ref> Najzgodnejša kompleksna civilizacija v Mehiki je bila olmeška kultura, ki je cvetela na obali Mehiškega zaliva okoli leta 1500 pr. n. št. Olmeške kulturne značilnosti so se po Mehiki razširile v druge kulture formativnega obdobja v Chiapasu, Oaxaci in Mehiški planoti.<ref name="MacLachlan">{{navedi knjigo|author=Colin M. MacLachlan|title=Imperialism and the Origins of Mexican Culture|url=https://books.google.com/books?id=fqdKCAAAQBAJ&pg=PT38|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-28643-6|page=38|date=13 April 2015}}</ref> V naslednjem predklasičnem obdobju sta majevska in zapoteška civilizacija razvili kompleksna središča v [[Calakmul]]u oziroma [[Monte Albán]]u. V tem obdobju so se v epiolmeški in zapoteški kulturi razvili prvi pravi mezoameriški pisni sistemi. Mezoameriška pisna tradicija je dosegla vrhunec v klasični majevski hieroglifski pisavi, najzgodnejše pisne zgodovine pa izvirajo iz tega obdobja. Tradicija pisanja je bila pomembna po španski osvojitvi leta 1521, ko so se domorodni pisarji naučili pisati svoje jezike z abecednimi črkami, hkrati pa so še naprej ustvarjali slikovna besedila.<ref>Matthew Restall, "A History of the New Philology and the New Philology in History", ''Latin American Research Review'' - Volume 38, Number 1, 2003, pp.113–134</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Sampson |first1=Geoffrey |title=Writing Systems: A Linguistic Introduction |url=https://archive.org/details/writingsystems00geof |date=1985 |publisher=Stanford University Press |isbn=978-0-8047-1756-4 }}</ref> V osrednji Mehiki je bil na vrhuncu klasičnega obdobja vzpon [[Teotihuacán]]a, ki je oblikoval vojaški in trgovski imperij. Teotihuacán z več kot 150.000 prebivalci je zgradil nekatere največje piramidalne strukture v predkolumbovski Ameriki.<ref>{{cite journal |last1=Cowgill |first1=George L. |title=State and Society at Teotihuacan, Mexico |journal=Annual Review of Anthropology |date=21 October 1997 |volume=26 |issue=1 |pages=129–161 |doi=10.1146/annurev.anthro.26.1.129 |oclc=202300854 |s2cid=53663189 |s2cid-access=free }}</ref> Po propadu Teotihuacána okoli leta 600 n. št. je prišlo do konkurence med več pomembnimi političnimi središči v osrednji Mehiki, kot sta Xochicalco in Cholula. V tem času, v epiklasičnem obdobju, so se ljudstva Nahua začela s severa seliti proti jugu v Mezoameriko in postala politično in kulturno prevladujoča v osrednji Mehiki, saj so izpodrinila govorce oto-manguejskih jezikov. V zgodnjem postklasičnem obdobju (približno 1000–1519 n. št.) je v osrednji Mehiki prevladovala tolteška kultura, v Oaxaci Miksteki, nižinsko območje Majev pa je imelo pomembna središča v [[Chichén Itzá]] in [[Mayapán]]u. Proti koncu postklasičnega obdobja so [[Azteki]] (ali Mehika) vzpostavili prevlado in ustanovili politični in gospodarski imperij s sedežem v mestu [[Tenochtitlan]] (današnji Ciudad de Mexico), ki se je raztezal od osrednje Mehike do meje z Gvatemalo.<ref>{{navedi splet |website=Ancient Civilizations World |title=Ancient Civilizations of Mexico |url=https://ancientcivilizationsworld.com/mexico/ |date=12 January 2017 |access-date=14 July 2019 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712161602/https://ancientcivilizationsworld.com/mexico/ |url-status=live }}</ref> Najbolj znane civilizacije na območju današnje Mehike so bile: * Olmeki: 1200–400 pr. n. št. * Teotihuacán: 100 pr. n. št. – 750 n. št. * Maji: 250–1460 n. št. * Zapoteki: 500 pr. n. št. – 800 n. št. * Tolteki: 950–1150 n. št. * Azteki: 1325–1521 n. št. === Teotihuacán === Teotihuacán, ki v jeziku [[nahuatl]] pomeni ''Mesto bogov'', je najstarejše znano urbano središče zahodne poloble. Pripadal je nam nepoznani civilizaciji predkolumbovske Amerike. Kultura Teotihuacána je bila pomemben vir za vse kulture in civilizacije, ki so kasneje nastale na tem področju. Še danes predstavlja uganko in z gotovostjo trdijo le, da je svoj nenadni konec doživel sredi 8. stoletja. Vzrok je neznan, k padcu pa so verjetno pripomogli vpadi Chichimekov, barbarskih plemen s severa, ki so napadali civilizirano Mehiko. Kultura Teotihuacána vključno s svojo [[Religija|religijo]], arhitekturo in družbeno ureditvijo je propadla, vendar so jo prevzeli in na naslednje rodove prenesli chichimeški potomci – Tolteki. === Tolteki === {{glavni|Tolteki}} Po legendi naj bi Tolteki v Mehiško dolino prišli na začetku X. stoletja od severozahoda kot barbari s skupnim imenom Chichimeki. Najprej so se naselili v Culhuacanu, nekaj kilometrov južno od današnjega glavnega mesta. Njihov vodja je bil legendarni Mixcoatl, za njim pa sin Ce Acatl Topiltzin, ki je kot vladar in vrhovni svečenik kulta boga Quetzalcoatla dobil ime [[Quetzalcoatl]] (Pernata kača). Leta 950 je prestolnico preselil v Tollan, v španščini [[Tula]]. Mesto je imelo 10.000 prebivalcev in je obsegalo 16 km². Potomci chichimekov so sprejeli teotihuacánsko kulturo in osvojili njihov način gradnje veličastnih mest, palač, svetišč, igrišč in piramid. Sebe so imenovali Tolteki. V jeziku nahuatl to pomeni ''umetnik'', ''človek znanja'' in tudi ''prebivalec Tule''. Ker so bili bojevniki, so svoje hitro ozemlje širili in se končno je raztezalo od ene do druge obale, na jug do današnje [[Gvatemala|Gvatemale]] ter daleč na sever, v deželo svojih chichimeških prednikov. Kulturna središča so bila Coatlichan, Texcoco in Coyoacan. Do leta 1000 so Tolteki prodrli tudi na [[Jukatan (polotok)|Jukatan]] in osvojili mesta, kjer je še zmeraj cvetela pozna civilizacija Majev. Tolteška prisotnosti na Jukatanu je vidna tudi v mestu [[Chichen Itza]] (kamnite ograje, izklesane v obliki kač, stebri v obliki kače z glavami v višini tal, številni frizi bojevnikov, kipi Chac Moolov, prikazi jaguarjev, stebri Atlantov in netopirji, ki so služili kot okras na prsih bojevnikov).<ref>Tolteki – varuhi tradicije starodavne Mehike[http://www.akropola.org/clanki/clanek.aspx?lit=127] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305192503/http://akropola.org/clanki/clanek.aspx?lit=127 |date=2016-03-05 }}</ref> === Olmeki === {{glavni|Olmeki}} Olmeki so bili prva civilizacija na področju današnje Mehike. Živeli so na območju današnjih zvezni dežel Veracruz in Tabasco. Prepoznavni so po velikih kamnitih skulpturah (glavah) in obsežnem koledarskem sestavu. Razvili so kompleksno družbo, ki so jo vodili kralji in svečeniki v impresivnih ceremonialnih centrih. Prvi so začeli graditi piramide. Kamnite glave so našli v krajih [[La Venta]] in v bližini mesta San Lorenzo. Do sedaj je bilo odkritih 17 velikih bazaltnih monolitnih glav, največja med njimi meri v višino okoli 3,5 m in tehta čez 20 ton. === Zapoteki === [[Slika:037 Monte Alban (34).JPG|thumb|right|250px|Monte Alban, Zapoteško mesto]] {{Glavni|Zapoteki}} Arheološki dokazi kažejo, da sega zapoteška kultura vsaj 2500 let v preteklost. Zgradili so eno prvih mestnih naselbin na mezoameriških tleh, [[Monte Albán]], na hribu v bližini današnje Oaxace. Do 7. stoletja je bila najpomembnejšo trgovsko in versko središče. Arheološki ostanki so piramide in svetišča, igrišče za igro z žogo, veličastne grobnice s pridatki, fino izdelan zlati nakit. Zapoteki so uporabljali koledar in hieroglifsko pisavo, bili so kmetovalci, saj je področje okoli Oaxace zelo rodovitno. Bilo naj bi jih okoli 540.000. V 9. stoletju je zapoteška civizacija začela propadati, a o tem zakaj, se ne ve. === Maji === [[Slika:055 Palenque Pakal Maji (29).JPG|thumb|right|250px|Palenque, Majevsko mesto]] {{glavni|Majevska civilizacija|Maji}} Maji so bili ljudstvo in kultura, ki je do 15. stoletja prevladovalo na območju Jukatana, v južni Mehiki in Gvatemali. Arheologi ločijo območja naselitve na: gvatemalsko višavje, Petén (osrednja Gvatemala), južna nižavja na vzhodu in zahodu ter severna nižavja na Jukatanu. Med letoma 300 in 800 so bila največja mesta [[Tical]], Uaxactún in [[Palenque]], kasneje pa [[Chichen Itza]], [[Uxmal]] in Dzibilchaltún. Med letoma 1200 in 1400 je bilo največje mesto Maypán, ki je leta 1441 razpadlo na več manjših držav. Vsa območja so imela med seboj trgovske in politične povezave. Maji so poznali hieroglifsko pisavo, zakone, koledar z 52 letnim obrednim ciklom ter dolgoštevilni koledar (absolutne datume so računali od ničelnega, ki ustreza našemu letu 3113 pr. n. št.). Njihova mesta so imela obredne trge, piramide, templje, palače, vse okrašene v različnih slogih, poznali so igro z žogo, pri gradnji so uporabljali navidezni (ponarejeni) obok, njihova lončenina je bila mnogobarvno poslikana. Bili so dobri kamnoseki. <ref name="#1">Oxfordova enciklopedija zgodovine, 1. knjiga, DZS 1993, ISBN 86-341-0840-6</ref> === Azteki === {{glavni|Azteška civilizacija}} Glej tudi: [[Tenochtitlan]] Prva razvita civilizacija na področju današnje Mehike je bila [[Azteki|Azteška]], ki jo je med letoma 1519 in 1521 uničil [[Španci|španski]] [[konkvistador]] [[Hernán Cortés]]. Njihovo prvotno ime je bilo Méxica (beri ''mešika'' - od tod ime Mehika) ali Trnochea (od ime njihove prestolnice Tenochtitlán. Na območje Mehiškega višavja so prišli iz severa in se v 13. stoletju naselili v Mehiško dolino. Lokacijo jim je pokazalo navodilo njihovih bogov, naj se naselijo tam, kjer bodo videli na kaktusu sedečega orla žreti kačo. To je bilo na otoku v jezeru Texcoco. Do 16. stoletja so osvojili ozemlja od Mehiškega zaliva do Tihega oceana, na severu do puščave in na jugu do Majev. Za Azteke je značilna vera, ki zahteva žrtvovanje ljudi. Bili so učinkoviti pri gradnji plavajočih umetnih vrtov ''chinampas'', imeli so učinkovito trgovsko mrežo in sistem davčne uprave. Imeli so razvito gradbeništvo, astronomijo, poljedelstvo in umetnost. Niso poznali kolesa ne pisave.<ref name="#1"/> == Špansko osvajanje == [[Slika:Conquest mexico 1519 21.png|thumb|300px|Zemljevid osvajalske poti Hernána Cortésa]] [[Slika:Lake Texcoco c 1519.png|thumb|Zemljevid Mehiške Doline v očeh španskih zavojevalcev]] {{Glej tudi|Hernán Cortés}} Španski osvajalec [[Hernán Cortés]] se je leta 1519 v spremstvu kakih 500 oboroženih mož odpravil v osrednjo Mehiko po tem, ko so Španci že osvojili Jukatan in si začeli podrejati Maje. 23. oktobra 1518 je Cortés pričel z ekspedicijo na mehiško obalo, da bi začeli trgovinske odnose z avtohtonimi obalnimi plemeni, kljub nasprotovanju španskega guvernerja Velázqueza, ki je imel sedež na Kubi in kasnejšim sporom s poveljniki, ki jih je poslal, da bi Cortesa zamenjali. Ko so dosegli [[Tenochtitlan|Tenochtítlan]] je Cortes osupnil ob pogledu na veliko mesto s številnimi palačami, templji in širokimi ulicami. Ob prihodu v mesto 8. novembra 1519 ga je prišel pozdravit sam veliki azteški kralj [[Montezuma II.|Montezuma II]]. Azteki so namreč, na osnovi nekaterih dogodkov, ki so se zgodili v tem času verjeli, da je prišel bog Quetzalcoatl. Obiskovalce je kraljevsko pogostil, Cortes pa ga je izdal, vtaknil v zapor in pobil na stotine azteških plemičev. Osupli nad dogajanjem so azteški voditelji leta 1520, ko je bil Cortes odsoten, organizirali upor. Mnogo Špancev je padlo, vendar je Cortes proti Aztekom naščuval njihove zatirane sosede. Montezuma je bil ubit, Tenochtitlan uničen, Cortés pa je postal [[guverner]] Mehike. Dokončna zmaga je bila razglašena 13. avgusta 1521. Propad Azteškega imperija je bil pomemben mejnik pri oblikovanju Nove Španije, ki je bila ustanovljena s strani španske krone do leta 1535. Do začetka 19. stoletja je bila Mehika [[Španija|španska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]]. === Vključitev v Španski imperij === ''Svet Indije'' je bil ustanovljen leta 1524. Leta 1535 je cesar in španski kralj [Karel V. Habsburški|Karel V.]]. imenoval Antonia de Mendozo za prvega podkralja [[Nova Španija|Nove Španije]]. Ime Nova Španija je predlagal Cortés in ga kasneje uradno potrdil tudi Mendoza. Svet Indije je bil ustanovljen z namenom pridobivanja bogastva za špansko krono in spreobračanje domačinov v [[Krščanska vera|krščansko vero]]. Obstoječi [[Fevdalizem|fevdalni sistem]] so nadomestili s fevdalnim sistemom Španije, prilagojenem predšpanski tradiciji. V naslednjih treh stoletjih kolonialne vladavine se je manj kot 700.000 Špancev, večina je bila moških, naselilo v Mehiki. Naseljenci so se poročali z avtohtonimi ženskami in nastali so potomci [[mestici]], ki danes predstavljajo večino prebivalstva Mehike. === Vojna s Chichimeci === Padec Tenochtitlana se običajno omenja kot glavno epizodo v procesu osvajanja [[Mezoamerika|Mezoamerike]]. Vendar pa je bil ta proces veliko bolj zapleten in daljši od treh let. Trajalo je skoraj 60 let vojn da so Španci zatrli upor indijanskega prebivalstva v Mezoameriki. Španci so ekspedicije poslali še proti severu v regijo La Gran Chichimeca. Boje z domačini je vodil leta 1540 slavni konkvistador Pedro de Alvarado. Leta 1546 so španske oblasti odkrile [[srebro]] v regiji Zacatecas na ozemlju ljudstva Chichimeca. Sledila je dolgotrajna vojna (1550-1590) med španskimi silami in avtohtonimi ljudstvi v Ameriki. Leta 1585 imenovani podkralj Alonso Manrique de Zuñiga se je začel pogajati z voditelji ljudstva Chichimeca, kar je rezultiralo premirje in konec vojne. == Kolonialno obdobje (1650-1810) == V tem obdobju je bila Mehika del veliko večjega podkraljestva Nova Španija, ki je obsegala današnjo Kubo, Portoriko, Srednjo Ameriko, na jugu Kostariko, jugozahod ZDA, Florido in Filipine. Španski konkvistador Hernán Cortés je osvojil velik Azteški imperij in ustanovila Novo Španijo kot največji in najpomembnejši del vseh španskih kolonij. Španija je v 16. stoletju usmerila svojo energijo na območja z gosto poseljenostjo predkolumbovskih civilizacij, saj so ta območja zagotavljala delovno silo in ljudi za pokristjanjevanje. Prebivalstvo Nove Španije je bil razdeljeno v štiri glavne skupine ali razrede: * Najmočnejša skupina so bili Španci, ljudje, rojeni v Španiji in poslani čez Atlantik, da upravljajo kolonijo. Samo Španci so lahko dobili visoka delovna mesta v kolonialni vladi. * Člani druge skupine imenovali [[kreoli]], so bili iz španskih družin, ki pa so bili rojeni v Mehiki. Mnogi Kreoli so bili uspešne posestniki in trgovci. Toda tudi najbogatejši izmed njih so zelo redko dobili delo v vladi, ki je bila pod nadzorom Špancev. * Tretja skupina so bili [[mestici]] in so imeli precej nižji položaj v kolonialni družbi. Mestici so bili mešanci med potomci španskih prednikov in Indijanci. Tako Španci kot Kreoli so jih gledali zviška. Veljalo je rasistično prepričanje, da so ljudje s čistim evropskim izvorom boljši od vseh ostalih. * Najrevnejši in najbolj zatirana skupina v Novi Španiji so bili [[staroselci]], prvotni prebivalci dežele. Poleg navedenih skupin je bilo nekaj tudi temnopoltih [[Afričani|Afričanov]]. Ti so bili pripeljani kot delavci in so si delili usodo z Indijanci. Sestavljali so približno 4 do 5 odstotkov prebivalstva, njihove mešane potomce so imenovali [[mulati]]. Mehika je zagotovila več kot polovico davkov imperija. Da bi zaščitili državo pred napadi angleških, francoskih in nizozemskih piratov in s tem tudi prihodke kralju, sta bili le dve pristanišči odprti za zunanjo trgovino: Veracruz na Atlantiku in Acapulco na Pacifiku. Pirati so napadli, oropali in razdejali več mest: [[Campeche (mesto)|Campeche]] (1557), Veracruz (1568) in Alvarado (1667). Že od samega začetka je kraljevina spodbujala izobraževanje. Mehika se ponaša s prvo [[Osnovna šola|osnovno šolo]] (Texcoco, 1523), prvo [[Univerza|univerzo]] (1551) in prvo [[Tiskarna|tiskarno]] (1524) v Severni in Južni Ameriki. Avtohtone jezike so preučevali predvsem z verskimi naročili. V Mehiki so v tem obdobju nastali pomembni kulturni dosežki kot je literatura sestre [[Juan Inés de la Cruz|Juane Inés de la Cruz]], baročne pesnice (12. november 1651 - 17. april 1695) in [[Juan Ruiz de Alarcón]] (1581? - August 4, 1639), novošpanski dramatik, zgrajene so bile [[stolnica|stolnice]], javni spomeniki, utrdbe in kolonialna mesta, kot so Puebla, Ciudad de Mexico, Queretaro, Zacatecas in drugi, ki so danes del Unescove svetovne dediščine. [[Sinkretizem]] med avtohtonimi in špansko kulturo je doprinesel danes svetovno znane izdelke: [[tekila]] (tudi [[mezcal]]) (prva [[destilarna]] v 16. stoletju) - dejstvo: vsaka tekila je mezcal, toda vsak mezcal ni tekila<ref>http://www.tastings.com/spirits/tequila.html</ref>, [[mariači]] (18. stoletje), jarabe (zvrst glasbe 17. stoletje), charros (tradicionalni konjeniki 17. stoletje) in zelo cenjena [[mehiška kuhinja]], mešanica evropskih in avtohtonih sestavin in tehnik. Do začetka leta 1800 so mnogi rojeni Mehičani začeli razmišljati, da bi Mehika postala neodvisna od Španije, po vzoru Združenih držav Amerike. Človek, ki je končno začel z idejo upora proti Španiji, je bil katoliški duhovnik Miguel Hidalgo Y Costilla. == Mehiška neodvisnost == {{Glej tudi|Miguel Hidalgo|Mehiška vojna za neodvisnost|Teksaška revolucija|Ameriško-mehiška vojna}} 15. septembra 1810 se je začel pod vodstvom Miguela Hidalga y Costilla boj za osvoboditev Mehike izpod španske krone. Vodilne osebnosti v vojni za mehiško neodvisnost so bili duhovnik [[José María Morelos]], Vicente Guerrero, španski general [[Augustin de Itúrbide]] in general [[Antonio López de Santa Anna]]. Bitka je trajala enajst let, dokler se nu Osvobodilna vojska preselila leta 1821 v Ciudad de Mexico. Leta 1821 so razglasili neodvisnost in postala cesarstvo. Leta 1824 se je država preoblikovala v [[Republika|republiko]]. 4. oktobra 1824 je Republika Mehika sprejela zvezno ustavo, Guadalupe Victoria je postal prvi predsednik Mehike. Njegovo pravo ime je bilo Manuel Félix Fernández, a je izbral vzdevek za varstvo Marije Guadalupske in Victoria za zmago. Leta 1828 ga je zamenjal Manuel Gomez Pedraza, ki mu je sledil v istem letu Vicente Guerrero. Leta 1829 je bil zadnji poskus Špancev, da bi zavzeli Mehiko. Zavojevalci so bili poraženi v Tampicu na severu države Veracruz. Leta 1830 je postal novi predsednik Anastasio Bustamante, sledil je leta 1832 Melchor Múzquiz. V istem letu je bil spet predsednik Pedraza. Prvič je leta 1833 postal predsednik Antonio López de Santa Anna, ki ga je leta 1835 zamenjal Miguel Barragán. Aangleški naseljenci v Mehiki, ki so spadali v [[Teksas]] so želeli neodvisnost. Po [[Bitka pri Alamu|bitki pri Alamu]] in porazu mehiške vojske ob reki San Jacinto leta 1836, Teksas postane neodvisen. V državi so pogosto divjale državljanske vojne. Predsedniki so se hitro menjali. Novi mehiški predsednik je postal leta 1836 José Justo Caro, ki ga je nadomestil leta 1837 Bustamante. 1840 je sledil Nicolás Bravo, Javier Echeverría 1841 in ponovno v Santa Ana, 1844 Valentin Canalizo, 1845 José Joaquín de Herrera, 1846 Mariano Peredes y Arrillaga in tretjič Santa Anna, 1847 Pedro Maria Anaya, 1848 Manuel de la Pena y Pena, že drugič Herrera, 1851 Mariano Arista, 1853 Juan Bautista Ceballos, Manuel Lombardini in četrtič Santa Anna, 1855 Martin Carrera in Romulo Diaz de la Vega. Felipe Zuloaga je bil predsednik leta 1858 in leta 1859 Miguel Miramon. Leta 1845 so si [[Združene države Amerike|ZDA]] priključile območje današnjega [[Teksas]]a, po vojni med letoma 1846 in 1848 pa še območje današnje [[Kalifornija|Kalifornije]], [[Arizona|Arizone]] in [[Nova Mehika|Nove Mehike]]. Predsedstvo Juáreza, ki je trajalo med 1861-1872 je bilo prekinjeno. Leta 1861 je v Mehiko posegel [[Napoleon III.]] in na mesto cesarja s pomočjo konzervativcev postavil nadvojvodo [[Maksimiljan I. Mehiški|Maksimiljana I.]], ki je v Mehiko prišel 16. junija 1864. Soočil se je z močno republikansko opozicijo. Leta 1866 so bili Francozi prisiljeni umakniti svoje enote iz Mehike zaradi velikega pritiska ZDA in odpora. Cesar Maksimilijan se je odločil, da ostane v državi. Bil je s svojimi mehiškimi silami pod vodstvom Juáreza v bitki pri Cerro de las Campanas V Queretaro 14. Maj 1867 poražen, zajet in na koncu 19. junija 1867 usmrčen. == Druga republika (1867-1910) == === Benito Juárez === {{glavni|Benito Juárez}} Benito Juarez, rojen Zapotek, je prejel republikansko vlado. Leta 1867 je vlado uradno obnovil. Sprejeta je bila nova ustava, odvzet je bil velik del cerkvenega premoženja, uvedli so civilno poroko in prepovedal udeležbo duhovnikov v političnem življenju. Cilj je bila popolna ločitev cerkve in države. Juareza, ki je bil predsednik v letih 1861-1863 ter 1867-1872 je zamenjal leta 1872 [[Sebastián Lerdo de Tejada]]. General Porfirio Díaz se je uprl vladi in razglasil leta 1876 ''načrt Tuxtepec''. Istega leta je postal predsednik Juan Nepomuceno Méndez. === Porfirio Díaz === {{Glavni|Porfirio Díaz}} Porfirio Díaz je končno leta 1877 postal novi predsednik Mehike. V obdobju približno trideset let (1877-1911, s prekinitvami) je bil vodilni človek v Mehiki. »Porfiriato« (de facto diktatura predsednika Díaza) je stabiliziran zahvaljujoč finančni podpori drugih držav, političnim in gospodarskim razmeram v državi, ki je doživela izjemen gospodarski razcvet. Ljudje so zavračali režim, pogosto so bili brutalno potlačeni (politika ''pan y palo'' (Kruh in palica). Le redki bogati so bili vse bogatejši, velika večina prebivalstva pa je živelo v absolutni revščini. Med letoma 1880-1884 je državo vodil Manuel González. == Mehiška revolucija in njegova institucionalizacija (1910-2000) == {{Glavni članek|Mehiška revolucija}} Med letoma 1910 in 1920 je v Mehiki spet divjala državljanska vojna, ki je končala vladavino [[diktator]]ja Porfiria Diaza. Vojna je bila naperjena proti [[veleposestnik]]om, njihova zemlja je bila ob koncu vojne razdeljena. Med letoma 1929 in 2000 je bila na oblasti [[Revolucionarna institucionalna stranka]] (''Partido Revolucionario Institucional'' - PRI), ki je med vladavino prevzela mnogo imen. Leta 1938 je bila nacionalizirana [[Nafta|naftna]] industrija. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je začela hitra gospodarska rast in umiritev poličnih razmer, tako da je država leta 1994 z ZDA in [[Kanada|Kanado]] podpisala sporazum, s katerim se je pridružila organizaciji [[Sporazum NAFTA|NAFTA]]. Sedemm desetletij vladavine PRI se je končala leta 2000 z izvolitvijo Vicentea Foxa iz stranke ''Partido Acción Nacional'' (PAN). V Meksiku vldajo zelo nasilni boji med vlado in narko karteli. PRI se je vrnila na oblast 2012 in obljublja spremebe. === Gibanje EZLN === [[Slika:052 pot v Palenque (39).JPG|thumb|right|250px|Kontrolna točka zapatistov v bližini Aqua Azul]] Od leta 1994 poteka na jugu oborožen upor zapatistične vojske narodne osvoboditve (EZLN - ''Ejército Zapatista de Liberación Nacional'') v Chiapasu, takrat je nastopila tudi večja gospodarska kriza. Na dan podpisa Trgovinskega sporazuma, je skupina zamaskiranih članov EZLN vdrla v središče mesta San Cristobal. Prevzeli so občinsko palačo in napovedali vojno mehiški zvezni vladi. 12. januarja 1994 je bila borba v mestu prekinjena. Po konfliktu v San Cristobalu so se začela pogajanja med vlado predsednika Carlosa Salinas in EZLN. Dosežen je bil velik napredek in podpisana [[deklaracija]] ''Selva Lacandóna''. Kasneje v tem letu, je bil izvoljen za predsednika Ernesto Zedillo. Do leta 1996 je bilo podpisanih še več deklaracij. Te naj bi zagotovile domorodnim ljudstvom, kot so zapatisti, posebne pravice, avtonomijo v nekaterih sektorjih, vključno z dvojezično šolstvo in indijanska sodišča. V naslenjih letih so še večkrat poskušali doseči svoje pravice, a so bili od zvezne vlade vedno zavrnjeni. Subcommander Marcos, tiskovni predstavnik EZLN se še naprej bojuje z oblastmi. Izdaja uradna sporočila o krivicah. EZLN dela na ustanovitvi več občin, ki so nastale na nivoju lokalnih vlad. Leta 2005 je EZLN izdala že šesto deklaracijo ''Selva Lacandóna''.<ref>Zgodovina EZLN [http://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=http://www.mtholyoke.edu/~fzanghi/classweb/polt116/history.html&prev=/search%3Fq%3Dezln%26biw%3D1530%26bih%3D890] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304101915/http://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=http%3A%2F%2Fwww.mtholyoke.edu%2F~fzanghi%2Fclassweb%2Fpolt116%2Fhistory.html&prev=%2Fsearch%3Fq%3Dezln%26biw%3D1530%26bih%3D890 |date=2016-03-04 }}</ref>,<ref>6th Declaration of the Selva Lacandona[http://www.anarkismo.net/newswire.php?story_id=805] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130901230951/http://www.anarkismo.net/newswire.php?story_id=805 |date=2013-09-01 }}</ref> == Viri in sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Mehike|*]] oduldnkljobio4e754fxiyv7aforepm Čelnica 0 116207 6759373 6661171 2026-10-01T17:27:34Z TadejM 738 dodano infopolje 6759373 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Čelnica | Latin = os frontale | Image2 = File:Frontal bone - animation 02.gif | Caption2 = Animacija čelnice | Image = Frontal bone lateral3.png | Caption = Položaj čelnice (označena zeleno) | Origins = | Insertions = | Articulations = dvanajst kosti: [[zagozdnica]], [[sitka]], dve [[temenica (kost)|temenici]], dve [[nazalna kost|nazalni kosti]], dve [[maksila|maksili]], dve [[solznica|solznici]] in dve [[ličnica|ličnici]] }} '''Čêlnica''' ({{lang-la|os frontale}}) je ena neparna [[lobanjske kosti|lobanjska kost]], ki tvori sprednjo steno [[možganski svod|možganskega svoda]] in zgornji del [[očesna votlina|očesnih votlin]]. Zgrajena je iz luske ({{lang|la|squama frontalis}}), iz nosnega dela ({{lang|la|pars nasalis}}) in očesnega dela ({{lang|la|pars orbitalis}}). Luska ima na zunanji strani v zgornjem delu parno izboklino ({{lang|la|tuber frontale}}). Del luske, ki leži nad nosnim delom, ima vdolbino, ki se imenuje {{lang|la|glabella}}, vstran od nje pa poteka lokasta izboklina ({{lang|la|arcus supercilliaris}}). Loka sta močneje razvita pri moških. Spodnji del čelnice prehaja v lični odrastek ({{lang|la|processus zygomaticus}}), ki skupaj z odrastkom senčnice dela lični mostiček. Nosni del je sprednji, sredinski del čelnice, ki gradi svod nosne votline, ima pa nastavek za [[nosnica|nosnico]] ({{lang|la|spina nasalis}}). Očesni del gradi strop očesne votline. Med obema orbitalnima deloma je zareza ({{lang|la|incisura ethmoidalis}}). Čelnica se stika s številnimi kostmi možganskega in obraznega dela lobanje. Luska se zgoraj stika s temenicama preko [[koronalni šiv|šiva]] ({{lang|la|sutura coronalis}}), ob strani pa z [[zagozdnica|zagozdnico]]. Nosni in obrazni del se stikata z nosnico, [[solznica|solznico]], [[zgornja čeljustnica|zgornjo čeljustnico]], [[sitka|sitko]] in zagozdnico. == Glej tudi == * [[Človeški skelet]] {{anatomy-stub}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] {{normativna kontrola}} 4pd82lmklduzvil4czqhpsol69ifvz1 Matevž (ime) 0 119574 6759475 6579395 2026-10-01T22:09:16Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci */ 6759475 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Matevž |image = Matej Langus.jpg |imagesize = |caption = [[Matevž Langus]] |pronunciation = [matévž] |gender = moški |meaning = ''dar božji'' |region = hebrejsko ime |origin = Mattitjáhu |name day = 21. september |related name = |fotonotes = }} {{drugipomeni|Matevž}} '''Matevž''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Matevž izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Mathaeus'', to pa prek [[grščina|grške]] oblike Ματθαιος (''Mattháios'') iz [[hebrejščina|hebrejskega]] imena ''Mattitjáhu''. To pa je zloženo iz hebrejskih besed ''matti'' v pomenu besede »dan, dar« in ''jah'' v pomenu »bog«, to je z nekdanjim pomenom »dan, dar od boga« ali »dar božji«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == Mate, Matej, Matko, Matevžek, Mateos, Mateus, Tevž == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Matevž: 2.567. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Matevž po pogostosti uporabe uvrščeno na 88. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Matevž|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Matevž zapisano [[21. september|21. septembra]] (Matej [Matevž], [[apostol]]).<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Zanimivosti == *Po imenu Matevž je nastalo več besed in izrazov: Izraz [[Matevž (jed)|matevž]] pomeni slovensko narodno jed. *Narečno ''imeti matevžka'' pomeni »biti vinjen, pijan.« == Znani nosilci == * [[Matevž Arko]] * [[Matevž Bajde]] * [[Matevž Biber]] * [[Matevž Brecelj]] * [[Matevž Bren]] * [[Matevž Cerar]] * [[Matevž Cerdonis]] * [[Matevž Čelik]] * [[Matevž Čemažar]] * [[Matevž Dežela]] * [[Matevž Dolenc]] * [[Matevž Fabijan]] * [[Matevž Faganel]] * [[Matevž Frangež]] * [[Matevž Frelih]] * [[Matevž Gradišek]] * [[Matevž Granda]] * [[Matavž Gregorič]] * [[Matevž Grilc]] * [[Matevž Hace]] * [[Matevž Hafner]] * [[Matevž Kračman]] * [[Matevž Juvančič]] * [[Matevž Kajdiž]] * [[Matevž Kamnik]] * [[Matevž Kink]] * [[Matevž Kolenc]] * [[Matevž Kordež]] * [[Matevž Kos]] * [[Matevž Košir]] * [[Matevž Kračman]] * [[Matevž Krivic]] * [[Matevž Krmelj]] * [[Matevž Krumpestar]] * [[Matevž Langus]] * [[Matevž Lenarčič]] * [[Matevž Lukanc]] * [[Matevž Luzar]] * [[Matevž Malešič]] * [[Matevž Matijevec]] * [[Matevž Medja]] * [[Matevž Mezeg]] * [[Matevž Miklavčič]] * [[Matevž Mrak]] * [[Matevž Mramor]] * [[Matevž Müller]] * [[Matevž Novak]] * [[Matevž Paternoster]] * [[Matevž Pečelin]] * [[Matevž Petek]] * [[Matevž Pirc]] * [[Matevž Planko]] * [[Matevž Podjed]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Matevž Rašković]] * [[Matevž Ravnikar]] * [[Matevž Reiser]] * [[Matevž Rudolf]] * [[Matevž Rutar]] * [[Matevž Sekelj]] * [[Matevž Skok]] * [[Matevž Slapničar]] * [[Matevž Smerkolj]] * [[Matevž Sova]] * [[Matevž Strlič]] * [[Matevž Šalehar - Hamo]] * Matej/-vž Šmalc * [[Matevž Šumah]] * [[Matevž Tadel]] * [[Matevž Tomšič]] * [[Matevž Vehovar]] * [[Matevž Vidmar]] * [[Matevž Vrčko]] * [[Matevž Vrečko]] * [[Matevž Wieser]] * [[Matevž Wolf]] * [[Matevž Zalar]] * [[Matevž Zavolovšek]] * [[Matevž Ziherl]] * [[Matevž Zupančič]] == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na M]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] d8wzf7wq6itvq45eh3rvfln6kdxp89m Turjak 0 121214 6759625 6747752 2026-10-02T11:37:59Z G-Cup 10746 6759625 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10112958_b4 | latd = 45 |latm = 52 |lats = 40.96 |latNS = N | longd = 14 |longm = 36 |longs = 35.21 |longEW = E |najdisi=Turjak |slika=Turjak Slovenia.JPG |povrsina=2,3 |prebivalstvo=229 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=519,5 |postna=1311 |posta=Turjak |obcina=Velike Lašče |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Turjak''' je [[naselje]] v [[Občina Velike Lašče|Občini Velike Lašče]], pod [[Turjaški grad|Turjaškim gradom]] in cesto proti Kočevju. Ime Turjak naj bi dobil po danes izumrlem govedu [[Tur (govedo)|turu]], ki je tudi upodobljeno v turjaškem [[Grb|grbu]]. Sama beseda tur je bila baje prinesena v naše kraje okoli leta 400 pr. n. št. ob [[Galci|galski]] kolonizaciji; v njihovem jeziku pomeni tur [[gorovje]]. Po Valvasorju naj bi na mestu današnjega gradu nekoč stalo [[Japodi|japodsko]] mesto ''[[Aurupium]]'', kar je manj verjetno. Vaščani kmetujejo in so zaposleni v večjih okoliških krajih. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[grad Turjak]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Velike Lašče}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Velike Lašče]] [[Kategorija:Turjak|*]] {{normativna kontrola}} 06pk631rtf5fvt9gz08cyigo3tb5978 Srebrniče 0 124385 6759367 6759191 2026-10-01T17:12:10Z Andrejj 94 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-45085-22|~2026-45085-22]] ([[User talk:~2026-45085-22|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6695362 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10121124_b4 | latd = 45 |latm = 47 |lats = 34.06 |latNS = N | longd = 15 |longm = 7 |longs = 30.51 |longEW = E |najdisi=Srebrniče |povrsina=1,47 |prebivalstvo=97 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=169,6 |postna=8000 |posta=Novo mesto |obcina=Novo mesto |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Srebrniče''' so [[naselje]] na desnem bregu Krke v [[Mestna občina Novo mesto|Občini Novo mesto]]. V naselju je tudi novo novomeško [[pokopališče]], ki je edino gozdno pokopališče v Sloveniji. <gallery> File:Graščina Srebrniče (Silberbau).jpg|Graščina Srebrniče (Silberbau) File:Pokopališče Srebrniče.jpg|Pokopališče Srebrniče </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.geopedia.world/#T12_L362_F2473:4914_x1684212.0856114929_y5746713.858126596_s15_b2345 Srebrniče na Geopediji] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/183.htm Zemljevid naselja Srebrniče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211142510/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/183.htm |date=2005-02-11 }} {{Novo mesto}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Novo mesto]] m71k7qlvxya2oetokehmxppq346oktc Drča 0 124539 6759318 6696451 2026-10-01T15:25:13Z ~2026-45085-22 264465 6759318 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Drča}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10119146_b4 | latd = 45 |latm = 49 |lats = 4.54 |latNS = N | longd = 15 |longm = 21 |longs = 46.84 |longEW = E |najdisi=Drča |slika= |povrsina=1,34 |prebivalstvo=36 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=246,2 |postna=8310 |posta=Šentjernej |obcina=Šentjernej |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Drča''' je [[naselje]] v [[Občina Šentjernej|Občini Šentjernej]]. Na njenem ozemlju leži znana [[Kartuzija Pleterje]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{škrbina-naselje-sl}} {{Šentjernej}} [[Kategorija:Naselja Občine Šentjernej]] [[Kategorija:Drča]] 0ilpk08v6cnjd5n29gcavx976ratv6d Uporabnik:Yerpo 2 126636 6759338 6750363 2026-10-01T16:44:35Z Yerpo 8417 + 6759338 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="width: 100%; padding: 0px; margin: 0px" |- | valign="top" style="width: *" | <h2>Urejam / urejal sem</h2> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Samo večji vsebinski prispevki, brez kategorij, preusmeritev, razločitev in podobne »navlake«. *: novo začeta stran. [[Uporabnik:Yerpo/Projekti|Dolgoročnejše aktivnosti]]. Osebni peskovniki: [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik|1]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik1|2]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik3|3]]<br/> Druge aktivnosti: dodajanje Interwiki povezav, patruljiranje po spisku zadnjih sprememb in odstranjevanje vandalizma, reklam ter avtorsko spornih vsebin, popravljanje slovnice, dodajanje slik iz Zbirke v puste članke.</div> {{Navpolje zložljive skupine |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = open |title = Znanost |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; border-bottom: 0; width:100%; text-align:left |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |groupstyle = background: #A1B9D6 |list1 = * [[2010 v znanosti]] ° * [[agronomija]] * [[dan znanosti]] ° * [[Elsevier]] ° * [[faktor vpliva]] ° * ''[[Journal des sçavans]]'' ° * [[nacionalna medalja znanosti]] ° * ''[[National Geographic]]'' ° * ''[[Nature]]'' * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]] * [[ORCID]] ° * ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society]]'' ° * [[plenilsko založništvo]] ° * [[pregledni članek]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[prosti dostop]] * ''[[Science]]'' * ''[[Scientific American]]'' ° * ''[[Sci-Hub]]'' ° * [[Springer Nature]] * [[znanstvena revija]] ° * [[znanstveno delo]] |group2=Astronomija, fizika, matematika in vede o Zemlji |list2= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * * [[0. januar]] ° * [[2018 VG18|2018 VG<sub>18</sub>]] ° * [[3I/ATLAS]] ° * [[Anscombeov kvartet]] ° * [[antropocen]] * [[atmosfera nebesnega telesa]] ° * [[atom]] * [[C/2020 F3 (NEOWISE)]] ° * [[Comet Observation Database]] ° * [[dan pi]] ° * [[deževna doba]] ° * [[decibel]] * [[Faeton (domnevni planet)]] * [[frekvenca]] * [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]] ° * [[holocenski koledar]] ° * [[Jezero (krater)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[kilogram]] * [[klimatologija]] * [[korona]] * [[kvekto]] ° * [[kveta]] ° * [[liter]] * [[macedonit]] ° * [[Mednarodno geofizikalno leto]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meroslovje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meter]] * [[momentna magnitudna lestvica]] ° * [[ničelni poldnevnik]] ° * [[obdelava signalov]] ° * [[oddaljena stran Lune]] ° * [[Ötzi]] * [[paradoks dolžine obale]] ° * [[pedosfera]] * [[planet]] * [[poskus kapljanja smole]] ° * [[pravokotnik]] ° * [[Radijsko-optični observatorij Orgov]] ° * [[rona (predpona)]] ° * [[ronto]] ° * [[sekunda]] * [[sievert]] ° * [[sistem linearnih enačb]] ° * [[Sončev koledar]] ° * [[Struvejev geodetski lok]] ° * [[sušna doba]] ° * [[tajfun Šanšan (2024)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tunguški dogodek]] ° * [[velika pacifiška cona smeti]] ° * [[vibracija]] * [[Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja]] ° * [[vreme]] * [[Wow!]] ° * [[zima]] * [[zmerno podnebje]] ° |group2=Matematiki,<br/>fiziki et al. |list2=* [[Allan McLeod Cormack|Cormack, Allan M.]] ° * [[Edgeworth David|David, Edgeworth]] ° * [[Snegulka Detoni|Detoni, Snegulka]] ° * [[Zvonko Fazarinc|Fazarinc, Zvonko]] ° * [[Andre Geim|Geim, Andre]] ° * [[Steve Haggerty|Haggerty, Steve]] * [[Stefan Hell|Hell, Stefan]] ° * [[Godfrey Hounsfield|Hounsfield, Godfrey]] ° * [[Katherine Johnson|Johnson, Katherine]] ° * [[John George Kemeny|Kemeny, John G.]] ° * [[Martin Kneser|Kneser, Martin]] ° * [[Ferenc Krausz|Krausz, Ferenc]] ° * [[Jure Leskovec|Leskovec, Jure]] ° * [[Charles Lyell|Lyell, Charles]] ° * [[Marjam Mirzahani|Mirzahani, Marjam]] ° * [[Igor Papič|Papič, Igor]] ° * [[Arno Allan Penzias|Penzias, Arno A.]] * [[Janez Polajnar|Polajnar, Janez]] ° * [[Marija Strojnik Scholl|Strojnik Scholl, Marija]] ° * [[Alan Turing|Turing, Alan]] }} |group3=Biologija |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[alel]] ° * [[bazni par]] ° * [[bioetika]] ° * ''[[Biology Letters]]'' ° * [[biološki spol]] * [[bioreaktor]] * [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] * [[biotremologija]] ° * [[celična delitev]] ° * [[cista (biologija)]] ° * [[CRISPR]] ° * [[črtna koda DNK]] ° * [[Darwinova medalja]] ° * [[Darwin-Wallaceova medalja]] ° * [[dednost]] ° * [[domena (biologija)]] ° * [[Društvo študentov biologije]] ° * ''[[Encyclopedia of Life]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[evolucija]] * [[evolucijska biologija]] ° * [[Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin]] ° * [[filogenija]] ° * [[genetski kod]] ° * [[GFAJ-1]] ° * [[Hayflickova meja]] ° * [[ihnotakson]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[imunski sistem]] * ''[[incertae sedis]]'' ° * [[Integrirani taksonomski informacijski sistem]] ° * [[iskanje prstnih odtisov DNA]] ° * [[kariotip]] ° * [[koda EPPO]] ° * [[koralni greben]] ° * [[lazarski takson]] ° * [[modelni organizem]] ° * [[morska biologija]] ° * [[Nacionalni center za biotehnološke informacije]] ° * [[nagrada Louise Gross Horwitz]] ° * [[naravni izbor]] ° * ''[[Natura Sloveniae]]'' ° * [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] ° * ''[[O izvoru vrst]]'' ° * [[oploditev]] ° * ''[[PLoS Biology]]'' ° * [[podvrsta (biologija)]] ° * [[popravljanje DNK]] ° * [[poskusi na živalih]] ° * [[proencim]] ° * [[rod (biologija)]] ° * [[sinonim (taksonomija)]] ° * [[spolna dvoličnost]] ° * [[spolno razmnoževanje]] ° * [[staranje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[stegozaver]] ° * [[subfosil]] ° * ''[[Systema Naturae]]'' ° * [[tričlensko poimenovanje]] ° * [[virusi]] * [[vojne kosti]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zgodovina biologije]] * [[zlata trsna rumenica]] * [[življenje]] |group2=Anatomija |list2=* [[cerk]] ° * [[furkula]] ° * [[ganglij]] ° * [[hordotonalni organ]] ° * [[Johnstonov organ]] ° * [[leča (oko)]] ° * [[leglica]] ° * [[maščobno telesce]] ° * [[mišična celica]] ° * [[obustni aparat]] ° * [[očesce]] ° * [[oprsje]] ° * [[organ (biologija)]] ° * [[organel]] * [[predalasta pljuča]] ° * [[prsi]] ° * [[pterostigma]] ° * [[razmnoževalni sistem]] ° * [[semenčica]] ° * [[sestavljeno oko]] ° * [[somatsko živčevje]] * [[sprednja križna vez]] ° * [[terminalni filum]] ° * [[tesni stik]] ° * [[timpanalni organ]] ° * [[tipalnica]] ° * [[utripača]] ° * [[vzdušnica]] ° * [[zigota]] ° * [[zunanji skelet]] ° * [[žuželčje krilo]] ° |group3=Biologi |list3=* [[James P. Allison|Allison, James P.]] ° * [[Victor Ambros|Ambros, Victor]] ° * [[Paul Friedrich August Ascherson|Ascherson, Paul F.A.]] * [[Julius Axelrod|Axelrod, Julius]] ° * [[Frederick Grant Banting|Banting, Frederick G.]] * [[Robert Bárány|Bárány, Robert]] ° * [[Georg von Békésy|Békésy, Georg von]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Claude Bernard|Bernard, Claude]] * [[J. Michael Bishop|Bishop, J. Michael]] ° * [[James W. Black|Black, James W.]] ° * [[Elizabeth Blackburn|Blackburn, Elizabeth]] ° * [[Daniel Bovet|Bovet, Daniel]] ° * [[Sydney Brenner|Brenner, Sydney]] * [[Christian Ludwig Brehm|Brehm, Christian L.]] ° * [[Morten Thrane Brünnich|Brünnich, Morten T.]] ° * [[Linda B. Buck|Buck, Linda B.]] ° * [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Buffon, Georges-Louis Leclerc de]] ° * [[Leopoldo Marco Antonio Caldani|Caldani, Leopoldo M.A.]] * [[Mario Capecchi|Capecchi, Mario]] ° * [[Arvid Carlsson|Carlsson, Arvid]] ° * [[Jan Carnelutti|Carnelutti, Jan]] ° * [[Rachel Carson|Carson, Rachel]] ° * [[Howard Cedar|Cedar, Howard]] ° * [[Brian Charlesworth|Charlesworth, Brian]] ° * [[Carl Alexander Clerck|Clerck, Carl A.]] ° * [[Anna Botsford Comstock|Comstock, Anna B.]] ° * [[John Henry Comstock|Comstock, John H.]] ° * [[Edward Drinker Cope|Cope, Edward D.]] ° * [[Carl Ferdinand Cori|Cori, Carl F.]] ° * [[Gerty Cori|Cori, Gerty]] ° * [[Francis Crick|Crick, Francis]] ° * [[Henry Hallett Dale|Dale, Henry H.]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Charles Darwin|Darwin, Charles]] * [[Louis-Jean-Marie Daubenton|Daubenton, Louis-Jean-Marie]] * [[Max Delbrück|Delbrück, Max]] ° * [[Mihael Dimonie|Dimonie, Mihael]] ° * [[Theodosius Dobzhansky|Dobzhansky, Theodosius]] ° * [[Peter C. Doherty|Doherty, Peter C.]] ° * [[Gerhard Domagk|Domagk, Gerhard]] ° * [[Dru Drury|Drury, Dru]] ° * [[Christian de Duve|Duve, Christian de]] ° * [[John Carew Eccles|Eccles, John C.]] ° * [[Gerald Edelman|Edelman, Gerald]] ° * [[Christiaan Eijkman|Eijkman, Christiaan]] ° * [[Gertrude B. Elion|Elion, Gertrude B.]] ° * [[John Franklin Enders|Enders, John Franklin]] ° * [[Joseph Erlanger|Erlanger, Joseph]] ° * [[Ulf von Euler|Euler, Ulf von]] ° * [[Johan Christian Fabricius|Fabricius, Johan C.]] ° * [[Johannes Andreas Grib Fibiger|Fibiger, Johannes]] ° * [[Metka Filipič|Filipič, Metka]] ° * [[Andrew Fire|Fire, Andrew]] ° * [[Edmond H. Fischer|Fischer, Edmond H.]] ° * [[Karl von Frisch|Frisch, Karl von]] ° * [[Daniel Carleton Gajdusek|Gajdusek, Daniel C.]] ° * [[Birutė Galdikas|Galdikas, Birutė]] ° * [[Herbert Spencer Gasser|Gasser, Herbert S.]] ° * [[Matija Gogala|Gogala, Matija]] ° * [[Nada Gogala|Gogala, Nada]] ° * [[David Goodall (botanik)|Goodall, David]] ° * [[Stephen Jay Gould|Gould, Stephen J.]] ° * [[Ragnar Granit|Granit, Ragnar]] ° * [[John Edward Gray|Gray, John E.]] ° * [[Carol W. Greider|Greider, Carol W.]] ° * [[Karl Grobben|Grobben, Karl]] ° * [[Franc Gubenšek|Gubenšek, Franc]] ° * [[Roger Guillemin|Guillemin, Roger]] ° * [[Nina Gunde Cimerman|Gunde Cimerman, Nina]] ° * [[Jovan Hadži|Hadži, Jovan]] * [[John Scott Haldane|Haldane, John S.]] * [[Ernst Haeckel|Haeckel, Ernst]] ° * [[Haldan Keffer Hartline|Hartline, Haldan K.]] ° * [[Corneille Heymans|Heymans, Corneille]] ° * [[Alan Lloyd Hodgkin|Hodgkin, Alan L.]] ° * [[H. Robert Horvitz|Horvitz, H. Robert]] ° * [[David H. Hubel|Hubel, David H.]] ° * [[Andrew Huxley|Huxley, Andrew]] ° * [[Julian Huxley|Huxley, Julian]] ° * [[Thomas Henry Huxley|Huxley, Thomas H.]] ° * [[Tadas Ivanauskas|Ivanauskas, Tadas]] ° * [[Šinja Jamanaka|Jamanaka, Šinja]] ° * [[Roman Jerala|Jerala, Roman]] ° * [[Niels Kaj Jerne|Jerne, Niels K.]] ° * [[Fran Jesenko|Jesenko, Fran]] * [[Eric Kandel|Kandel, Eric]] ° * [[Stanko Karaman|Karaman, Stanko]] ° * [[Katalin Karikó|Karikó, Katalin]] ° * [[Sabiha Kasimati|Kasimati, Sabiha]] ° * [[Bernard Katz|Katz, Bernard]] ° * [[Boštjan Kobe|Kobe, Boštjan]] ° * [[Bojan Kofler|Kofler, Bojan]] ° * [[Simona Kossak|Kossak, Simona]] ° * [[Edwin G. Krebs|Krebs, Edwin G.]] ° * [[August Krogh|Krogh, August]] ° * [[Boris Kryštufek|Kryštufek, Boris]] ° * [[Jurij Kurillo|Kurillo, Jurij]] ° * [[John Latham (prirodoslovec)|Latham, John (prirodoslovec)]] ° * [[Pierre André Latreille|Latreille, Pierre A.]] ° * [[William Elford Leach|Leach, William E.]] ° * [[Antonie van Leeuwenhoek|Leeuwenhoek, Antonie van]] ° * [[Rita Levi-Montalcini|Levi-Montalcini, Rita]] ° * [[Carl Linnaeus|Linnaeus, Carl]] * [[Fritz Albert Lipmann|Lipmann, Fritz Albert]] ° * [[Hermann Loew|Loew, Hermann]] ° * [[Konrad Lorenz|Lorenz, Konrad]] ° * [[Salvador Luria|Luria, Salvador]] ° * [[André Lwoff|Lwoff, André]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[John James Rickard Macleod|Macleod, John J.R.]] ° * [[Darja Marolt|Marolt, Darja]] ° * [[Othniel Charles Marsh|Marsh, Othniel C.]] ° * [[Carlo Matteucci|Matteucci, Carlo]] ° * [[Ernest Mayer|Mayer, Ernest]] ° * [[Ernst Mayr|Mayr, Ernst]] ° * [[Barbara McClintock|McClintock, Barbara]] ° * [[Franc Megušar|Megušar, Franc]] ° * [[Gregor Mendel|Mendel, Gregor]] * [[Štefan Michieli|Michieli, Štefan]] ° * [[Jacques Monod|Monod, Jacques]] ° * [[Thomas Hunt Morgan|Morgan, Thomas H.]] ° * [[Edvard Moser|Moser, Edvard]] ° * [[May-Britt Moser|Moser, May-Britt]] ° * [[Narcis Mršić|Mršić, Narcis]] ° * [[Hermann Joseph Muller|Muller, Hermann J.]] ° * [[Johannes Peter Müller|Müller, Johannes P.]] * [[Carl Wilhelm von Nägeli|Nägeli, Carl Wilhelm von]] ° * [[Erwin Neher|Neher, Erwin]] ° * [[Marshall Warren Nirenberg|Nirenberg, Marshall W.]] ° * [[Christiane Nüsslein-Volhard|Nüsslein-Volhard, Christiane]] ° * [[Severo Ochoa|Ochoa, Severo]] ° * [[Satoši Omura|Omura, Satoši]] ° * [[Frej Ossiannilsson|Ossiannilsson, Frej]] ° * [[Jošinori Osumi|Osumi, Jošinori]] ° * [[Svante Pääbo|Pääbo, Svante]] ° * [[George Emil Palade|Palade, George E.]] ° * [[Peter Simon Pallas|Pallas, Peter S.]] ° * [[Ardem Patapoutian|Patapoutian, Ardem]] ° * [[Roger Payne|Payne, Roger]] ° * [[Jure Piškur|Piškur, Jure]] ° * [[Franc Pohleven|Pohleven, Franc]] ° * [[Anton Polenec|Polenec, Anton]] * [[Janko Ponebšek|Ponebšek, Janko]] ° * [[Rodney Porter|Porter, Rodney]] ° * [[Vladimir Ravnik|Ravnik, Vlado]] ° * [[Ivan Regen|Regen, Ivan]] * [[Francis Peyton Rous|Rous, Francis P.]] ° * [[Gary Ruvkun|Ruvkun, Gary]] ° * [[Bert Sakmann|Sakmann, Bert]] ° * [[Aziz Sancar|Sancar, Aziz]] ° * [[Thomas Say|Say, Thomas]] ° * [[Albin Seliškar|Seliškar, Albin]] ° * [[Gregg L. Semenza|Semenza, Gregg L.]] ° * [[Nikolaj Aleksejevič Severcov|Severcov, Nikolaj Aleksejevič]] ° * [[Andrew V. Schally|Schally, Andrew V.]] ° * [[Ferdinand Jožef Schmidt|Schmidt, Ferdinand Jožef]] ° * [[seznam slovenskih biologov]] * [[Phillip Allen Sharp|Sharp, Phillip A.]] ° * [[Charles Scott Sherrington|Sherrington, Charles S.]] ° * [[John Maynard Smith|Smith, John M.]] ° * [[Oliver Smithies|Smithies, Oliver]] ° * [[Hans Spemann|Spemann, Hans]] ° * [[Roger Wolcott Sperry|Sperry, Roger W.]] ° * [[Ralph Steinman|Steinman, Ralph]] ° * [[Peter Stušek|Stušek, Peter]] ° * [[Earl Wilbur Sutherland Jr.|Sutherland, Earl W. Jr. ]] ° * [[Jack W. Szostak|Szostak, Jack W.]] ° * [[Andrej Šali|Šali, Andrej]] ° * [[Kazimir Tarman|Tarman, Kazimir]] ° * [[Edward L. Tatum|Tatum, Edward L.]] ° * [[Coenraad Jacob Temminck|Temminck, Coenraad J.]] ° * [[Max Theiler|Theiler, Max]] ° * [[Hugo Theorell|Theorell, Hugo]] ° * [[Nikolaas Tinbergen|Tinbergen, Niko]] ° * [[Susumu Tonegava|Tonegava, Susumu]] ° * [[Charles Henry Turner (zoolog)|Turner, Charles Henry (zoolog)]] ° * [[Sébastien Vaillant|Vaillant, Sébastien]] * [[Pierre Léonard Vander Linden|Vander Linden, Pierre L.]] ° * [[Harold Varmus|Varmus, Harold]] ° * [[Tak Wah Mak|Wah Mak, Tak]] ° * [[Selman Waksman|Waksman, Selman]] ° * [[George Wald|Wald, George]] ° * [[Alfred Russel Wallace|Wallace, Alfred R.]] ° * [[Torsten N. Wiesel|Wiesel, Torsten N.]] ° * [[Maks Wraber|Wraber, Maks]] ° * [[Tone Wraber|Wraber, Tone]] ° * [[Rosalyn Yalow|Yalow, Rosalyn]] ° * [[Rolf M. Zinkernagel|Zinkernagel, Rolf M.]] ° |group4=Botanika |list4=* ''[[Dendrocnide moroides]]'' ° * [[gomolj]] ° * [[hifa]] ° * [[kranjska bunika]] * ''[[Mala flora Slovenije]]'' ° * [[močvirski tulipan]] ° * [[navadna sončnica]] ° * [[navadni fižol]] ° * [[navadni jesenček]] ° * [[navadni rman]] ° * [[navadni sirek]] ° * [[navadni volovski jezik]] ° * [[planinski pelin]] ° * [[plevel]] ° * [[prevajalno tkivo]] ° * [[rastlinska celica]] ° * [[rman]] ° * [[stročnice]] ° * [[tigmomorfogeneza]] ° * [[trilistna vetrnica]] ° * [[zlatica]] ° |group5=Ekologija in<br/>okoljevarstvo |list5=* [[anavtogenija]] ° * [[Beloveška pušča]] ° * [[biogeografija]] * [[bioindikator]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[biološki nadzor škodljivcev]] ° * [[Črnomorski biosferni rezervat]] ° * [[džungla]] ° * [[ekologija]] * [[ekološka sukcesija]] * [[ekoton]] * [[evtrofikacija]] ° * [[Global Biodiversity Information Facility]] ° * [[Hardy-Weinbergovo načelo]] * [[hiperparazit]] * [[kemična ekologija]] ° * [[Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne]] ° * [[kozmopolit (biogeografija)]] ° * [[listni zavrtač]] ° * [[manj ogrožena vrsta]] ° * [[Mednarodno leto biotske raznovrstnosti]] ° * [[mimikrija]] * [[najmanj ogrožena vrsta]] ° * [[Naravni rezervat za okapije]] ° * [[Narodni park Vrata Arktike]] ° * [[Nearktika]] ° * ''[[Nema pomlad]]'' ° * [[okoljska DNK]] ° * [[Palearktika]] ° * [[parazitoid]] ° * [[planetarne meje]] * [[populacija (biologija)]] ° * [[potencialno ogrožena vrsta]] ° * [[produkcija (ekologija)]] ° * [[rastlinojedec]] * [[Rdeči seznam IUCN|''Rdeči seznam'' IUCN]] * [[relikt (biologija)]] ° * [[skrajno ogrožena vrsta]] ° * [[škodljivec]] ° * [[varstveno odvisna vrsta]] ° * [[v divjini izumrla vrsta]] ° * [[vektor (epidemiologija)]] ° |group6=Fiziologija |list6=* [[barvni vid]] ° * [[bazalna presnova]] ° * [[celično dihanje]] * [[cirkadiani ritem]] ° * [[čutilni receptor]] ° * [[čutilo]] * [[dihanje]] * [[dormanca]] ° * [[estivacija]] ° * [[hibernacija]] * [[izločanje]] ° * [[Kroghovo načelo]] ° * [[lateralna inhibicija]] ° * [[Lombardov učinek]] ° * [[membranski potencial]] ° * [[okus]] * [[refleks]] ° * [[termogeneza]] ° * [[torpor]] ° * [[vzdražnost]] ° |group7= Zoologija |list7={{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1=* ''[[Alona sketi]]'' ° * ''[[Animal Diversity Web]]'' ° * [[aposematizem]] ° * [[arahnologija]] ° * [[arapajma]] ° * [[bioakustika]] ° * [[bogomolčarji]] ° * ''[[Caenorhabditis elegans]]'' ° * [[ceponožci]] ° * ''[[Cerithidea decollata]]'' ° * [[cistotvorne ogorčice]] ° * [[citokin]] ° * [[cvetni okrogličar]] ° * [[členonožci]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[človeška ribica]] * [[črni močeril]] * [[črv]] ° * [[deseteronožci]] ° * [[drobnonožke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[dvojnonoge]] ° * [[dvoklopniki]] ° * [[dvoživke]] * [[eholokacija]] ° * [[enakonožci]] * [[Entognatha]] ° * ''[[Entomologia Carniolica]]'' ° * [[etologija]] ° * [[Eutardigrada]] ° * [[evsocialnost]] ° * ''[[Fauna Europaea]]'' ° * [[glavonožci]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[gliste]] ° * ''[[Globochthonius pancici]]'' ° * [[goži]] ° * ''[[Halicephalobus mephisto]]'' ° * [[herpetologija]] ° * [[Heterotardigrada]] ° * ''[[Hippocampus sarmaticus]]'' ° * ''[[Hippocampus slovenicus]]'' ° * [[hobotnice]] ° * [[Horvatova kuščarica]] ° * [[jeguljičaste ogorčice]] ° * [[jesetri]] ° * [[kače]] * [[kameleoni]] ° * [[kitovec]] ° * [[klobučnjaki]] ° * [[klopi]] * [[komodoški varan]] ° * [[komunikacija živali]] ° * [[kraški škrgonožec]] ° * [[kril]] * [[kubomeduze]] ° * [[leptostraki]] ° * [[levitev]] ° * [[ličinka]] ° * [[lignji]] ° * [[listonožci]] ° * [[maksilopodi]] ° * [[malonoge]] ° * [[mečarica]] ° * [[meduza (zoologija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mehkužci]] * [[močvirska sklednica]] ° * [[monoplakofori]] ° * [[morski klobuk]] ° * [[morski pes orjak]] ° * [[nektur]] ° * [[nimfa (biologija)]] ° * [[nogači]] ° * ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' ° * [[ogorčice koreninske pegavosti]] ° * [[ogorčice koreninskih šišk]] ° * [[osasti pajek]] * [[ostrižniki]] ° * [[ostvarji]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[pajki]] * [[palpigradi]] ° * [[partenogeneza]] ° * [[paščipalci]] ° * [[pipalkarji]] ° * [[počasniki]] ° * [[poglavitni histokompatibilnostni kompleks]] ° * [[polip (zoologija)]] ° * [[postranice]] ° * [[praskrluparji]] ° * [[preobrazba (biologija)]] ° * [[pršice]] ° * [[raki]] ° * [[rebrače]] ° * [[Remipedia]] ° * [[ribe]] * [[seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah]] ° * [[sistem komplementa]] ° * [[sleporili]] ° * [[slonovi zobčki]] ° * [[slovenski ščipalec]] ° * [[sperma]] ° * [[spermatofor]] ° * [[stridulacija]] ° * [[strige]] ° * [[suhe južine]] ° * [[šesteronožni členonožci]] ° * [[ščipalci]] ° * [[škrgorepci]] ° * [[taksija]] ° * [[temačniki]] ° * [[trdoživnjaki]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[triceratops]] * [[udavi]] ° * [[udomačitev]] ° * [[vitičnjaki]] ° * [[vodne bolhe]] ° * [[volovska žaba]] ° * [[zlata krastača]] ° * [[zoologija]] * ''[[Zootaxa]]'' ° * [[živali]] |group2=Entomologija |list2= * [[afriški minljivec]] ° * [[alpski lesketnik]] ° * [[ameriški škržatek]] ° * ''[[Anasa tristis]]'' ° * ''[[Anax junius]]'' ° * ''[[Anoplolepis gracilipes]]'' ° * [[azijska žitna stenica]] ° * [[azijski kozliček]] ° * [[azijski sršen]] ° * [[barjanska deva]] ° * [[barjanski lesketnik]] ° * [[barjanski okarček]] ° * [[barjanski spreletavec]] ° * [[barjanski škratec]] ° * [[belini]] ° * [[beli T]] ° * [[bleda deva]] ° * [[bledi kresničar]] ° * [[bledi peščenec]] ° * [[bleščeči zmotec]] ° * [[bogomolke]] ° * [[bolhe]] ° * [[bolšice]] ° * [[borova lubna stenica]] ° * [[brezov ogrinjalar]] ° * [[bramorji]] ° * [[brzični škratec]] ° * [[buba]] ° * ''[[Camponotus tergestinus]]'' ° * [[ciklamni telovnikar]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[čebele]] * [[čebeljeliki kožokrilci]] ° * [[čmrlj]] ° * [[črni kamenjak]] ° * [[črni ploščec]] ° * [[črtasta pižamarka]] ° * [[deviški pastir]] ° * [[dnevni metulji]] * [[dolgotipalčnice]] ° * ''[[Dolycoris baccarum]]'' ° * [[dristavični spreletavec]] ° * [[drobnovratnik]] * ''[[Drosophila melanogaster]]'' * [[dvobarvna travniška mravlja]] ° * [[dvokrilci]] ° * [[dvopikčasti škržatek]] ° * [[džungelska deva]] ° * [[enakokrili kačji pastirji]] ° * [[enodnevnice]] ° * [[entomologija]] * ''[[Erasmoneura vulnerata]]'' ° * ''[[Fulgora laternaria]]'' ° * [[gosenica]] ° * [[gozdni tekači]] ° * [[griloblatoidi]] ° * [[grmiščna zverca]] ° * [[harlekinska polonica]] ° * [[harlekinska stenica]] ° * [[herkul (hrošč)]] ° * [[hišni molj]] ° * [[Hitlerjev brezokec]] ° * [[hrastova čipkarka]] ° * [[hrošči]] * [[hruševa mrežnica]] ° * ''[[Isotomus speciosus]]'' ° * [[istrska žagorožka]] ° * [[japonski škržatek]] ° * [[južna zverca]] ° * [[kačji pastirji]] * [[kačji potočnik]] ° * [[kamelovratnice]] ° * [[kaparji]] ° * [[kljunavci]] ° * [[kobilice]] * [[komarji]] ° * [[koščični škratec]] ° * [[kovinski lesketnik]] ° * [[kozlički]] ° * [[kožokrilci]] ° * [[kranjski ovnič]] ° * [[kratkotipalčnice]] ° * [[kresnice (hrošči)]] ° * [[krešiči]] ° * [[krhljar]] ° * [[križarska vitezovka]] ° * [[krvavordeči kamenjak]] ° * [[lastovičarji]] ° * [[lebduhi]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[lepenci]] ° * [[lisasti ploščec]] ° * [[listne uši]] ° * [[listni zavijači]] ° * [[listni zavrtač divjega kostanja]] ° * [[loška zverca]] * ''[[Lycorma delicatula]]'' ° * [[mahovna deva]] ° * [[majski hrošč]] ° * [[mala hruševa bolšica]] ° * [[malinovordeči kamenjak]] ° * [[mali modrač]] ° * [[mali rdečeokec]] ° * [[mali rogač]] ° * [[mali škržatki]] ° * [[marmorirana smrdljivka]] ° * [[medeči škržatek]] ° * [[medonosna čebela]] ° * ''[[Melitaea vedica]]'' ° * ''[[Mesosa nebulosa]]'' ° * [[metuljaste mušice]] ° * [[metuljčnice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[metulji]] * [[mladoletnice]] ° * [[močvirski lebduh]] ° * [[modri bleščavec]] ° * [[modrini]] ° * [[modrinka]] ° * [[modri ploščec]] ° * [[modroriti spremljevalec]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mravlje]] * [[mrtvični spreletavec]] ° * [[navadna metuljčnica]] ° * [[navadna tenčičarica]] ° * [[navadni govnač]] ° * [[navadni kamenjak]] ° * [[navadni mravljinčar]] ° * [[navadni slezovček]] ° * [[neprave sovke]] ° * [[nogoprelci]] ° * [[nosna jezerka]] ° * [[obadi]] ° * [[obrežna zverca]] ° * [[obvodna zverca]] ° * [[oleandrovec]] ° * [[opoldanski škrlatec]] ° * [[orjaška skolija]] ° * [[orjaški azijski sršen]] ° * [[osatova vitezovka]] ° * [[ovratniški plavač]] ° * [[pahljačekrilci]] ° * [[Palaeoptera]] ° * ''[[Pantala flavescens]]'' ° * [[pasasti bleščavec]] ° * [[pasasti kamenjak]] ° * [[pedici]] ° * [[pegasti lesketnik]] ° * ''[[Perillus bioculatus]]'' ° * ''[[Philipomyia aprica]]'' ° * ''[[Phrictus quinquepartitus]]'' ° * ''[[Piezodorus lituratus]]'' ° * [[pisana stenica]] ° * [[plodova vinska mušica]] ° * [[ploščci]] ° * [[polkrilci]] ° * [[polonice]] ° * [[popotni porečnik]] ° * [[posnemalci]] ° * [[povirni studenčar]] ° * [[povodni škratec]] ° * [[pračeljustnice]] ° * [[prašne uši]] ° * [[prave cvrčalke]] ° * [[prave muhe]] ° * [[prave ose]] ° * [[pravi mrežekrilci]] ° * [[presenetljiva pazverca]] ° * [[prešerna lepotka]] ° * [[primorska plenilka]] ° * [[prisojni zimnik]] ° * [[pritlikavi listni zavrtači]] ° * [[prodni modrač]] * [[prodni paškratec]] ° * [[progasti kamenjak]] ° * [[Protodonata]] ° * ''[[Pseudochazara cingovskii]]'' ° * [[puščavnik (hrošč)]] ° * [[rani plamenec]] ° * [[ravnokrilci]] * [[rdečevrati mrhar]] ° * [[rdeči voščenec]] ° * [[repin belin]] ° * [[resarji]] ° * [[rjava deva]] ° * [[rjava lipovka]] ° * [[rjava trnovka]] ° * [[rogač]] ° * [[rumeni kamenjak]] ° * [[rumeni porečnik]] ° * [[Saulijev dvoličnik]] ° * [[Schmidtov dvoličnik]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam kačjih pastirjev v Sloveniji]] ° * [[seznam redov žuželk]] * ''[[Siliquofera grandis]]'' ° * [[sinji modrač]] ° * [[sinji presličar]] ° * [[siva bogomolka]] ° * [[sivi smrdljivec]] ° * [[skakači (členonožci)]] * [[skakači (pajki)]] * [[skarabeji]] ° * [[slinarice]] ° * [[smrtoglavec]] ° * [[sredozemski lesketnik]] ° * [[sobni hrošček]] ° * [[sorodstvo svetivcev]] ° * [[sorodstvo ščitastih stenic]] ° * [[sredozemski kamenjak]] ° * [[stasiti kamenjak]] ° * [[stenice]] ° * [[storževa listonožka]] ° * [[strigalice]] ° * [[suhljati škratec]] ° * [[svetivci]] ° * [[sviloprejka]] * [[ščetinorepke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščitaste stenice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščurki]] ° * [[škrlatna lilijevka]] ° * [[šotna deva]] ° * [[španska muha]] ° * [[šuštarji]] * [[švab]] ° * [[talne uši]] ° * [[temni modrač]] ° * [[temni slaniščar]] ° * [[termiti]] * [[tigrasti komar]] ° * [[titan (hrošč)]] ° * [[travniške stenice]] ° * [[travniški škratec]] ° * [[trepetavke]] ° * [[trirogi skarabej]] ° * [[uhata rusonožka]] ° * [[usnjate stenice]] ° * [[velekrilci]] ° * [[velika hruševa bolšica]] ° * [[velika lesna osa]] ° * [[velika ostrorobka]] ° * [[velika peščenka]] ° * [[veliki rdečeokec]] ° * [[veliki spremljevalec]] ° * [[veliki topolov kozliček]] ° * [[veščci]] ° * [[vinske mušice]] ° * [[višnjeva deva]] ° * [[vodni drsalci]] ° * [[volkci]] ° * [[vrbnice]] ° * [[vresni spreletavec]] ° * [[Wallaceova orjaška čebela]] ° * [[zajedavske stenice]] ° * [[zajedavske uši]] ° * [[zalubniki]] ° * [[zelena deva]] ° * [[zelena listna stenica]] ° * [[zelena pazverca]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zelena smrdljivka]] ° * [[zeleni škržatek]] ° * [[zelenomodra deva]] ° * [[zgodnji trstničar]] ° * [[zibajoči ples]] ° * [[zlata minica]] ° * [[žagarica]] ° * [[želvaste stenice]] ° * [[žitna stenica]] ° * [[žitni molj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[žuželke]] |group3=Mamalogija |list3=* [[brazdasti kit]] ° * [[človečnjaki]] ° * [[človek]] * [[domača mačka]] * [[domači pes]] * [[Félicette]] ° * [[fenek]] * [[gnu]] ° * [[gorila]] ° * [[hijene]] * [[ihneumoni]] ° * [[impala]] ° * ''[[Inia araguaiaensis]]'' ° * [[jamski medved]] ° * [[ježi]] ° * [[kapibara]] ° * [[kit grbavec]] ° * [[kljunaš]] ° * [[konji]] ° * [[kretska belozoba rovka]] ° * [[krti]] ° * [[leteče lisice]] ° * [[makak]] ° * [[mali malajski kančil]] ° * [[maremsko-abruški ovčar]] ° * [[mink]] ° * [[miši]] ° * [[morski sesalec]] ° * [[mrenarji]] ° * [[orangutan]] ° * [[pasavci]] ° * [[pasma]] * [[pavijan]] ° * [[pečinarji]] ° * [[pekariji]] ° * [[plavutonožci]] ° * [[podzemska svinjka]] ° * [[polhi]] ° * [[pravi tjulnji]] ° * [[rakunasti pes]] * [[rakuni]] ° * [[rilčasti skakači]] ° * [[rjave pliskavke]] ° * [[rovke]] ° * [[severna žirafa]] ° * [[sika]] ° * [[skakači]] ° * [[skunki]] ° * [[slepa kužeta]] ° * [[Spalacidae]] ° * ''[[Spalax arenarius]]'' ° * ''[[Spalax zemni]]'' ° * ''[[Sus]]'' ° * [[svizec]] ° * [[tapirji]] ° * [[trobčarji]] ° * [[tupaje]] ° * [[uhati tjulnji]] ° * [[vampirski netopirji]] ° * [[vapiti]] ° * [[velblod]] ° * [[vikunja]] ° * [[vodni bivol]] ° |group4=Ornitologija |list4=* ''[[Acrocephalus]]'' ° * [[albatrosi]] ° * [[bela pastirica]] ° * [[bela štorklja]] ° * [[bičja trstnica]] ° * [[BirdLife International]] ° * [[breguljka]] ° * [[burnice]] ° * [[čaplje]] ° * [[čapljica]] ° * [[čevljekljun]] ° * [[čigre]] ° * [[čopasta čaplja]] ° * [[čopasti ponirek]] ° * [[črna štorklja]] ° * [[črni hudournik]] ° * [[črni lori]] ° * [[črnoglavi muhar]] ° * [[divji petelin]] ° * [[dlakavci]] ° * [[dodo]] ° * [[dolgoprsti plezalček]] ° * [[dolgorepka]] ° * [[domači vrabec]] ° * [[droplje]] ° * [[drozgi]] * [[duplinska kozarka]] ° * [[epiornis]] * [[galapaški pingvin]] ° * [[gnezdo]] ° * [[golobi]] * [[govnačke]] ° * [[grilček]] ° * [[hudourniki (družina)]] ° * [[ibisi (družina)]] ° * [[jastrebi Novega sveta]] ° * [[kakapo]] ° * [[kljunači]] ° * [[kljunorožci]] ° * [[kljunorožci (družina)]] ° * [[kmečka lastovka]] ° * [[kobiličar]] ° * [[krekovt]] ° * [[krokar]] ° * [[kukavica]] ° * [[lastovke]] ° * [[medosesi]] ° * [[medosledci]] ° * [[mestna lastovka]] ° * [[mokož]] ° * [[mormon (ptič)]] * [[muharji]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[navadna čigra]] ° * [[njivska gos]] ° * [[njorke]] ° * [[nojevci]] * [[obročkanje ptic]] ° * [[orjaški tukan]] ° * [[Passeri]] ° * [[pastirice]] ° * [[pegaste sove]] ° * [[pegatke]] ° * [[pero]] ° * ''[[Pipreola pulchra]]'' ° * [[pisani tukan]] ° * [[plovci]] ° * [[podhujke]] ° * [[polarni slapnik]] ° * [[poljski škrjanec]] ° * [[polojnik]] ° * [[priba]] ° * [[pritlikavi kormoran]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ptiči]] * [[ptič neletalec]] ° * [[rajčice]] ° * [[repaljščica]] ° * [[repnik]] ° * [[rjavi srakoper]] ° * [[rjavoglavi srakoper]] ° * [[rumeni strnad]] ° * [[rumenonogi galeb]] ° * [[ruševec]] ° * [[sadjejedi]] ° * [[severni kovaček]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam ptic v Sloveniji]] * [[sinice]] ° * [[siva čaplja]] * [[siva vrana]] ° * [[slavec]] ° * [[smrdokavra]] ° * [[sokol (rod)]] ° * [[sraka]] ° * [[srakoper]] ° * [[srakoperji]] ° * [[strmoglavci]] ° * [[strmoglavec (ptič)]] ° * [[stržki]] ° * [[škorci]] ° * [[škrjanci]] ° * [[šoja]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tajnik (ptič)]] ° * [[Temminckov prodnik]] ° * [[tirančki]] ° * [[tolsti lastovičnik]] ° * [[tropiki]] ° * [[tukalice]] ° * [[tukani]] ° * [[turška grlica]] ° * [[velika bela čaplja]] ° * [[veliki detel]] ° * [[veliki vodomec]] ° * [[vijeglavka]] ° * [[vodomec]] ° * [[vojna emujev]] ° * [[vrabci]] ° * [[vrana]] ° * [[vrbji kovaček]] ° * [[vrtna penica]] ° * [[zelenonoga tukalica]] ° * [[zelenonogi martinec]] ° * [[zlati gozdičar]] ° * [[žametna penica]] ° * [[žerjavi]] ° * [[žličarka]] ° * [[žličarka (rod)]] ° * [[žolne]] ° }} }} |group8=Kemija |list8= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[adrenokrom]] ° * [[barijev klorid]] * [[biomolekula]] ° * [[DDT]] ° * [[dvoatomna molekula]] * [[fermentacija v predelavi hrane]] ° * [[funkcionalna skupina]] * [[hitin]] * [[insekticid]] ° * [[kalcijev amonijev nitrat]] * [[karotenoid]] ° * [[Kemijski inštitut]] ° * [[kokamidopropil betain]] ° * [[kurare]] ° * [[lindan]] * [[malacidin]] ° * [[metanol]] ° * [[metilamin]] ° * [[obstojno organsko onesnaževalo]] ° * [[penicilin G]] ° * [[peptidna vez]] ° * [[periodni sistem elementov]] * [[peroksid]] ° * [[polivinil klorid]] ° * [[riboflavin]] * [[solanin]] ° * [[strihnin]] * [[tiol]] ° |group2=Kemiki |list2= * [[Adolf Butenandt|Butenandt, Adolf]] * [[William C. Campbell|Campbell, William C.]] ° * [[Jaroslav Heyrovský|Heyrovský, Jaroslav]] ° * [[Ana Kansky|Kansky, Ana]] * [[Martin Karplus|Karplus, Martin]] ° * [[Stephanie Kwolek|Kwolek, Stephanie]] ° * [[Ignacy Łukasiewicz|Łukasiewicz, Ignacy]] ° * [[Edmund Mach|Mach, Edmund]] ° * [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev, Dimitrij Ivanovič]] * [[Paul Hermann Müller|Müller, Paul H.]] ° * [[George Andrew Olah|Olah, George Andrew]] ° * [[John Charles Polanyi|Polanyi, John Charles]] ° * [[Charles Soret|Soret, Charles]] ° * [[Tibor Škerlak|Škerlak, Tibor]] ° * [[Ana Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Ana]] * [[Jan Stanislav Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Jan Stanislav]] ° * [[Miha Tišler|Tišler, Miha]] * [[Ada E. Yonath|Yonath, Ada]] ° * [[Richard Adolf Zsigmondy|Zsigmondy, Richard A.]] ° }} |group9=Medicina |list9=* [[afantazija]] ° * [[analiza urina]] ° * [[Baruj Benacerraf|Benacerraf, Baruj]] ° * [[André Frédéric Cournand|Cournand, André Frédéric]] ° * [[Elizabetina otroška bolnišnica]] ° * [[Robert G. Edwards|Edwards, Robert G.]] ° * [[Fabryjeva bolezen]] ° * [[Dušan Ferluga|Ferluga, Dušan]] ° * [[Werner Forßmann|Forßmann, Werner]] ° * [[Ana Gligić|Gligić, Ana]] ° * [[Ljerka Glonar|Glonar, Ljerka]] ° * [[Mirko Grmek|Grmek, Mirko]] ° * [[Allvar Gullstrand|Gullstrand, Alvar]] ° * [[hematologija]] ° * [[Eleonora Jenko Groyer|Jenko Groyer, Eleonora]] * [[Edward Jenner|Jenner, Edward]] * [[Vinko Kambič|Kambič, Vinko]] ° * [[karantena]] ° * [[Emil Theodor Kocher|Kocher, Emil T.]] ° * ''[[The Lancet|Lancet, The]]'' ° * [[Laskerjeva nagrada]] ° * [[Medical Subject Headings]] ° * [[melanom]] ° * [[miokardni infarkt]] ° * [[Ferid Murad|Murad, Ferid]] ° * [[Joseph Murray|Murray, Joseph]] ° * [[obdukcija]] ° * [[osnovno zdravilo]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]] * [[Dickinson W. Richards|Richards, Dickinson W.]] ° * [[Peter Safar|Safar, Peter]] * [[Jonas Salk|Salk, Jonas]] ° * [[Ignaz Semmelweis|Semmelweis, Ignaz]] ° * [[Uroš Skalerič|Skalerič, Uroš]] ° * [[John Snow|Snow, John]] ° * [[splav]] * [[spolno prenosljiva bolezen]] ° * [[transfuzija krvi]] ° * [[Joujou Tu|Tu, Joujou]] ° * [[umivanje rok]] * [[Jelka Vesenjak-Hirjan|Vesenjak-Hirjan Jelka]] ° * [[Julius Wagner-Jauregg|Wagner-Jauregg, Julius]] ° * [[Rudolf Weigl|Weigl, Rudolf]] ° * [[Wolfova nagrada za medicino]] ° |group10=Znanstvene in visokošolske ustanove |list10=* [[Akademija znanosti Češke republike]] ° * [[Ameriška akademija umetnosti in znanosti]] ° * [[Ameriški prirodoslovni muzej]] ° * [[Avstralska narodna univerza]] ° * [[Bolgarska akademija znanosti]] ° * [[Collège de France]] ° * [[Družba cesarja Viljema]] ° * [[Imperialni kolidž v Londonu]] ° * [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] ° * [[Karolinski inštitut]] ° * [[Kraljeva švedska akademija znanosti]] ° * [[Madžarska akademija znanosti]] ° * [[Mednarodna zveza raziskovalnih univerz]] ° * [[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] ° * [[Nacionalni inštituti za zdravje]] ° * [[Skupina Coimbra]] ° * [[Slovaška akademija znanosti]] ° * [[Univerza Cornell]] ° * [[Univerza Britanske Kolumbije]] ° * [[Univerza Duke]] ° * [[Univerza Friedricha Schillerja v Jeni]] ° * [[Univerza Harvard]] ° * [[Univerza Johnsa Hopkinsa]] ° * [[Univerza Kalifornije]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Berkeley]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|Los Angeles]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Diego|San Diego]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Francisco|San Francisco]] ° * [[Univerza v Kjotu]] ° * [[Univerza v Københavnu]] ° * [[Univerza Komenskega v Bratislavi]] ° * [[Univerza v Ljubljani]] * [[Univerza v Londonu]] ° * [[Univerza v Lundu]] ° * [[Univerza McGill]] ° * [[Univerza McMaster]] ° * [[Univerza Michigana]] ° * [[Univerza v New Yorku]] ° * [[Univerza Northwestern]] ° * [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]] ° * [[Univerza v Sofiji]] ° * [[Univerza v Tokiu]] ° * [[Univerza v Uppsali]] ° * [[Univerza v Ženevi]] ° * [[Univerza Washingtona]] ° * [[Univerzitetni kolidž v Londonu]] ° * [[Washingtonova univerza v St. Louisu]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Kultura |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |above = |below = |list1 = * [[AKC Metelkova mesto]] * [[alternativna zgodovina]] ° * [[Art Rebel 9]] ° * [[Elektra]] ° * [[Ememem]] ° * [[Hitar Petar]] ° * [[Hollywoodska aleja slavnih]] ° * [[izmišljeno vesolje]] ° * [[Oton Jugovec|Jugovec, Oton]] ° * [[Ivan Jurkovič (kipar)|Jurkovič, Ivan]] ° * [[Kiberpipa]] ° * [[Franz Marc|Marc, Franz]] ° * [[Marijin steber, Ljubljana]] ° * [[Dóra Maurer|Maurer, Dóra]] ° * ''[[Metacritic]]'' ° * [[New California Republic]] ° * [[Nizozemski umetnostnozgodovinski inštitut]] ° * [[nori znanstvenik]] ° * ''[[Padli astronavt]]'' ° * [[Pokrajinski muzej Celje]] ° * [[porcijunkulovo]] ° * [[postapokaliptična fikcija]] ° * [[Pluton (mitologija)]] ° * [[rdeči fičo]] ° * [[Nikolaj Konstantinovič Rerih|Rerih, Nikolaj]] ° * [[retrofuturizem]] ° * ''[[Rolling Stone]]'' ° * [[Antonio Rotta|Rotta, Antonio]] ° * [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] ° * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] ° * [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika]] ° * [[spomenik Rudolfu Maistru, Ljubljana]] ° * [[spomenik Simonu Gregorčiču, Ljubljana]] ° * [[superheroj]] ° * [[Ivan Šiškin|Šiškin, Ivan]] ° * [[Jože Tiran|Tiran, Jože]] ° * [[velikonočno jajce (mediji)]] ° * [[Vodnikov spomenik]] ° * [[vojaška znanstvena fantastika]] ° * [[Benjamin Wilson (slikar)|Wilson, Benjamin (slikar)]] * ''[[xkcd]]'' ° * [[Zmagovalec (spomenik)]] ° * [[Androniqi Zengo Antoniu|Zengo Antoniu, Androniqi]] ° * [[Srdjan Živulović|Živulović, Srdjan]] ° |group2 = Film in<br/>televizija |list2 = * ''[[Ad Astra: Pot do zvezd]]'' ° * [[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik]] ° * ''[[AllMovie]]'' ° * [[Gillian Anderson|Anderson, Gillian]] ° * [[Avatar (film)|''Avatar'' (film)]] * [[Lída Baarová|Baarová, Lída]] ° * [[Ena Begović|Begović, Ena]] ° * [[Brigitte Bardot|Bardot, Brigitte]] ° * [[Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)|''Bojna ladja Galaktika'' (TV-serija, 2004)]] ° * ''[[Bolje ne bo nikoli]]'' ° * ''[[Božji oklep]]'' ° * [[Bryan Cranston|Cranston, Bryan]] ° * [[Joan Crawford|Crawford, Joan]] ° * [[Časovni stroj (film, 1960)|''Časovni stroj'' (film, 1960)]] ° * [[Černobil (miniserija)|''Černobil'' (miniserija)]] ° * ''[[Čudežni grm]]'' ° * [[Dan neodvisnosti (film)|''Dan neodvisnosti'' (film)]] ° * [[James Dean|Dean, James]] ° * [[Dracula (miniserija)|''Dracula'' (miniserija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Dune: Peščeni planet]]'' ° * ''[[Dune: Peščeni planet, 2. del]]'' ° * [[Dvoboj (film, 1971)|''Dvoboj'' (film, 1971)]] ° * [[Fallout (TV-serija)|''Fallout'' (TV-serija)]] ° * ''[[Forrest Gump]]'' ° * [[Michael J. Fox|Fox, Michael J.]] ° * [[Stephen Fry|Fry, Stephen]] ° * [[Greta Garbo|Garbo, Greta]] ° * ''[[Gattaca]]'' ° * [[Whoopi Goldberg|Goldberg, Whoopi]] ° * [[Samuel Goldwyn|Goldwyn, Samuel]] ° * ''[[Goli v sedlu]]'' ° * [[Gran Turismo (film)|''Gran Turismo'' (film)]] ° * [[Greyhound (film)|''Greyhound'' (film)]] ° * [[Anna Gunn|Gunn, Anna]] ° * ''[[Hiter kot strel]]'' ° * [[Vera Holodna|Holodna, Vera]] ° * [[Hedda Hopper|Hopper, Hedda]] ° * [[Igra prestolov (TV-serija)|''Igra prestolov'' (TV-serija)]] ° * [[Oscar Isaac|Isaac, Oscar]] ° * ''[[Iztrebljevalec]]'' ° * ''[[Iztrebljevalec 2049]]'' ° * [[Samuel L. Jackson|Jackson, Samuel L.]] ° * ''[[Kaj žre Gilberta Grapa?]]'' ° * ''[[Kaznilnica odrešitve]]'' ° * [[Kocka (film)|''Kocka'' (film)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Kriva pota]]'' * ''[[Kung Fu Panda]]'' * ''[[Kung Fury]]'' ° * [[Hedy Lamarr|Lamarr, Hedy]] ° * [[Fritz Lang|Lang, Fritz]] ° * ''[[Ledene steze]]'' ° * [[Vivien Leigh|Leigh, Vivien]] ° * ''[[Lepota po ameriško]]'' ° * ''[[Mars napada!]]'' ° * ''[[Mediterraneo]]'' ° * [[Metropolis (film)|''Metropolis'' (film)]] ° * ''[[Mladi Frankenstein]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] * [[Možje v črnem (film)|''Možje v črnem'' (film)]] ° * [[Muha (film, 1986)|''Muha'' (film, 1986)]] * ''[[Mystery Science Theater 3000]]'' ° * [[Narodni filmski register]] ° * [[nemi film]] ° * ''[[Nevarni let]]'' ° * [[Jack Nicholson|Nicholson, Jack]] ° * ''[[Okrožje 9]]'' * [[Edward James Olmos|Olmos, Edward James]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Oppenheimer (film)|''Oppenheimer'' (film)]] ° * [[oskar za najboljši tujejezični film]] ° * ''[[Osmi potnik]]'' ° * [[George Pal|Pal, George]] ° * [[Panj (film)|''Panj'' (film)]] ° * [[Aaron Paul|Paul, Aaron]] ° * [[Roman Polanski|Polanski, Roman]] ° * ''[[Preden se stegneva]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Prihod]]'' ° * ''[[Princesa Mononoke]]'' ° * ''[[Princesa nevesta]]'' ° * [[Sonja Prosenc|Prosenc, Sonja]] ° * [[Alan Rickman|Rickman, Alan]] ° * [[Emmanuelle Riva|Riva, Emmanuelle]] ° * ''[[Rotten Tomatoes]]'' ° * [[Maximilian Schell|Schell, Maximilian]] ° * [[seznam slovenskih filmov]] * [[seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film]] ° * [[Sherlock Holmes (film, 1916)|''Sherlock Holmes'' (film, 1916)]] ° * ''[[Shrek]]'' ° * [[Skynet]] ° * [[Klemen Slakonja|Slakonja, Klemen]] * ''[[Smrtonosni stroji]]'' ° * ''[[Socializacija bika?]]'' ° * [[Emilija Soklič|Soklič, Emilija]] ° * ''[[Spectral]]'' ° * [[Stik (film)|''Stik'' (film)]] ° * [[Studio Ghibli]] ° * ''[[Svižčev dan]]'' ° * [[Šund (film)|''Šund'' (film)]] ° * [[Genndy Tartakovsky|Tartakovsky, Genndy]] ° * [[Shirley Temple|Temple, Shirley]] ° * ''[[Terminator 2: Sodni dan]]'' ° * ''[[Trinajsti bojevnik]]'' * ''[[U Are the Universe]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Umri pokončno]]'' ° * [[Variety (revija)|''Variety'']] ° * [[Denis Villeneuve|Villeneuve, Denis]] ° * ''[[Vojna zvezd]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen|Epizoda I – Grozeča prikazen]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda II – Napad klonov|Epizoda II – Napad klonov]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda III – Maščevanje Sitha|Epizoda III – Maščevanje Sitha]]'' * ''[[V višave]]'' ° * ''[[V žarišču]]'' ° * [[Sigourney Weaver|Weaver, Sigourney]] ° * [[Billy Wilder|Wilder, Billy]] ° * [[Witold Zacharewicz|Zacharewicz, Witold]] ° * ''[[Zajec Jojo]]'' ° * [[Železni križec (film)|''Železni križec'' (film)]] ° * [[Živi mrtveci (TV-serija)|''Živi mrtveci'' (TV-serija)]] ° |group3 = Glasba |list3 = * ''[[AllMusic]]'' ° * [[Angine de Poitrine]] ° * [[Athena (glasbena skupina)|Athena]] ° * [[The Authentics|Authentics, The]] ° * [[Jeff Beck|Beck, Jeff]] ° * ''[[Billboard]]'' ° * [[Rob Bourdon|Bourdon Rob]] * [[Brothers in Arms (album, Dire Straits)|''Brothers in Arms'' (album, Dire Straits)]] ° * [[Jimmy Cliff|Cliff, Jimmy]] ° * [[Columbia Records]] ° * [[The Cranberries|Cranberries, The]] ° * [[Creedence Clearwater Revival]] ° * [[Ajano Cudži|Cudži, Ajano]] ° * [[DakhaBrakha]] ° * [[John Deacon|Deacon, John]] ° * [[Dež (pesem)]] ° * [[Dire Straits]] * ''[[Discogs]]'' ° * ''[[Dookie]]'' ° * [[The Drinkers|Drinkers, The]] * ''[[Džinovski]]'' ° * [[Dalaj Eegol|Eegol, Dalaj]] * [[Ella Fitzgerald|Fitzgerald, Ella]] ° * [[Aretha Franklin|Franklin, Aretha]] ° * [[Generator (glasbena skupina)|Generator]] ° * ''[[Get Lucky (album, Mark Knopfler)|Get Lucky]]'' ° * [[glasbeni album]] ° * [[Gogol Bordello]] ° * [[Greatest Hits (album, Queen)|''Greatest Hits'' (album, Queen)]] ° * ''[[Greatest Hits II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Heart]] ° * [[Hepcat]] ° * [[Hladno pivo]] ° * [[Hram slavnih rokenrola]] ° * [[In Color (album, Red Five Point Star)|''In Color'' (album, Red Five Point Star)]] ° * ''[[In the End]]'' ° * [[Judge Dread]] ° * [[R. Kelly|Kelly, R.]] * [[Klon (glasbena skupina)|Klon]] ° * [[Mark Knopfler|Knopfler, Mark]] ° * [[Jakob Kobal|Kobal, Jakob]] ° * [[Komu zvoni (pesem)]] ° * [[Kool & the Gang]] * [[Kukushai]] ° * [[Um Kultum|Kultum, Um]] ° * [[Leningrad (glasbena skupina)|Leningrad]] ° * [[Annie Lennox|Lennox, Annie]] ° * ''[[Leva scena]]'' ° * ''[[London Calling]]'' ° * [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] ° * [[Men at Work]] ° * [[Slađana Milošević|Milošević, Slađana]] ° * [[mini album]] ° * [[Joni Mitchell|Mitchell, Joni]] ° * ''[[MTV Unplugged in New York]]'' ° * [[News of the World (album)|''News of the World'' (album)]] ° * ''[[No Need to Argue]]'' ° * ''[[One Step Beyond...]]'' ° * [[Dolores O'Riordan|O'Riordan, Dolores]] * [[Otava Jo]] ° * [[Pannonia Allstars Ska Orchestra]] ° * [[Parni valjak]] ° * [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] ° * [[Pekinška patka]] ° * ''[[Physical Graffiti]]'' ° * [[Pitura Freska]] ° * [[Plava trava zaborava]] ° * [[Polemic]] ° * [[Ala Pugačova|Pugačova, Ala]] ° * ''[[Punk in Drublic]]'' ° * [[Red Five Point Star]] ° * [[R.E.M.]] ° * [[Lidija Ruslanova|Ruslanova, Lidija]] ° * ''[[Sailing to Philadelphia]]'' * [[Scatman (Ski-Ba-Bop-Ba-Dop-Bop)]] ° * [[Doreen Shaffer|Shaffer, Doreen]] ° * [[Simon & Garfunkel]] ° * [[The Slackers|Slackers, The]] ° * [[Smash (album)|''Smash'' (album)]] ° * [[Spitfire (ruska glasbena skupina)]] ° * [[Stepping Out (album, Red Five Point Star)|''Stepping Out'' (album, Red Five Point Star)]] ° * [[superskupina]] ° * ''[[Še pomnite Kuzle, tovariši?]]'' ° * [[Roger Meddows Taylor|Taylor, Roger M.]] ° * [[Teška industrija]] ° * [[These Are the Days of Our Lives]] ° * [[The Toasters|Toasters, The]] ° * [[Tracker (album)|''Tracker'' (album)]] ° * [[Trojan Records]] ° * [[UB40]] ° * [[Vangelis]] ° * [[Eddie Van Halen|Van Halen, Eddie]] ° * [[Vaya Con Dios]] ° * [[We Didn't Start the Fire]] ° * [[»Weird Al« Yankovic]] ° * ''[[Worst Case Scenario (album, Red Five Point Star)|Worst Case Scenario]]'' ° * [[Neil Young|Young, Neil]] ° * [[Združenje ameriške glasbene industrije]] ° * [[Zemfira]] ° |group4 = Književnost |list4 = * [[Douglas Adams|Adams, Douglas]] * ''[[Baskervillski pes]]'' ° * [[Jorge Luis Borges|Borges, Jorge Luis]] ° * [[Anna Brigadere|Brigadere, Anna]] ° * [[Ivana Brlić-Mažuranić|Brlić-Mažuranić, Ivana]] ° * [[Algis Budrys|Budrys, Algis]] ° * [[Cankarjeva nagrada]] * [[Orson Scott Card|Card, Orson Scott]] ° * [[Karel Čapek|Čapek, Karel]] ° * ''[[Človek v visokem dvorcu]]'' ° * [[Philip Kindred Dick|Dick, Philip Kindred]] ° * [[Emily Dickinson|Dickinson, Emily]] ° * [[Greg Egan|Egan, Greg]] ° * [[Mihai Eminescu|Eminescu, Mihai]] ° * ''[[Enderjeva igra]]'' ° * [[For sale: baby shoes, never worn]] ° * [[Joe Haldeman|Haldeman, Joe]] ° * [[Robert A. Heinlein|Heinlein, Robert A.]] ° * ''[[Hellstrom's Hive]]'' ° * [[Brian Herbert|Herbert, Brian]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Frank Herbert|Herbert, Frank]] ° * [[Aldous Huxley|Huxley, Aldous]] ° * [[William Gibson|Gibson, William]] ° * [[Nadine Gordimer|Gordimer, Nadine]] ° * [[Georgi Gospodinov|Gospodinov, Georgi]] ° * ''[[Jedci mrtvih]]'' ° * [[Ismail Kadare|Kadare, Ismail]] ° * [[Stephen King|King, Stephen]] ° * ''[[Klavnica pet]]'' ° * [[Mojca Kumerdej|Kumerdej, Mojca]] ° * ''[[Kurja polt]]'' * [[Harper Lee|Lee, Harper]] ° * [[Herman Melville|Melville, Herman]] ° * ''[[Metro 2033]]'' ° * [[Mi (roman)|''Mi'' (roman)]] ° * [[Vladimir Nabokov|Nabokov, Vladimir]] ° * [[nagrada Hugo]] ° * [[nagrada Nebula]] ° * ''[[Na Zahodu nič novega]]'' ° * [[Larry Niven|Niven, Larry]] ° * ''[[Peščeni planet]]'' ° * ''[[Piknik na robu ceste]]'' ° * [[Terry Pratchett|Pratchett, Terry]] ° * [[prazna knjiga]] ° * [[Marko Radmilovič|Radmilovič, Marko]] ° * ''[[Rendezvous with Rama]]'' ° * [[Richard Matheson|Matheson, Richard]] ° * ''[[Ringworld]]'' ° * ''[[Rože za Algernona]]'' ° * [[seznam avtorjev fantazijskih književnih del]] ° * [[seznam avtorjev znanstvenofantastičnih književnih del]] * ''[[Slavospev za Leibowitza]]'' ° * [[Slovenski knjižni sejem]] ° * ''[[Slowenische Bibliothek]]'' ° * [[Solaris (roman)|''Solaris'' (roman)]] ° * [[Olaf Stapledon|Stapledon, Olaf]] ° * [[Stik (roman)|''Stik'' (roman)]] ° * ''[[The Forever War]]'' ° * ''[[The White Plague]]'' ° * [[Sue Townsend|Townsend, Sue]] ° * ''[[Umetnost vojne]]'' ° * [[Ivan Vazov|Vazov, Ivan]] ° * ''[[Vesoljski bojevniki]]'' ° * [[Veščec (fantazijska serija)|''Veščec'' (fantazijska serija)]] ° * [[Voltaire]] ° * [[William Butler Yeats|Yeats, William B.]] ° * ''[[V Elvisovi sobi]]'' ° * [[Virginia Woolf|Woolf, Virginia]] ° |group5 = Igre |list5 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[fliper]] ° * [[igra igranja vlog]] * [[Monopoli (igra)|''Monopoli'' (igra)]] ° * [[namizna igra evropskega sloga]] ° * [[Talisman (igra na deski)|''Talisman'' (igra na deski)]] ° * ''[[Warhammer 40.000]]'' ° |group2 = Videoigre |list2 = * [[2K Games]] ° * [[4X]] ° * ''[[Age of Empires II: The Age of Kings|Age of Empires II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[BioShock]]'' ° * [[CD Projekt]] ° * ''[[Civilization VI]]'' ° * ''[[Cloudpunk]]'' ° * ''[[Command & Conquer]]'' ° * ''[[Darkest Dungeon]]'' ° * ''[[Deus Ex: Human Revolution]]'' ° * ''[[Dishonored]]'' ° * [[Domina (videoigra)|''Domina'' (videoigra)]] ° * [[Doom (serija)|''Doom'' (serija)]] ° * [[Doom (videoigra, 2016)|''Doom'' (videoigra, 2016)]] ° * ''[[Dragon Age: Origins]]'' ° * ''[[Duke Nukem 3D]]'' ° * [[Fallout (serija)|''Fallout'' (serija)]] ° ** [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Fallout]]'' ° ** ''[[Fallout 2]]'' ° ** ''[[Fallout 3]]'' ° * [[Haemimont Games]] ° * ''[[Hard Reset]]'' ° * ''[[Hardspace: Shipbreaker]] ° * ''[[Heroes of Might and Magic III: The Restoration of Erathia|Heroes of Might and Magic III]]'' * [[Interplay Entertainment]] ° * ''[[Jagged Alliance 3]]'' ° * ''[[Kena: Bridge of Spirits]]'' ° * ''[[The Last of Us|Last of Us, The]]'' ° * ''[[Left 4 Dead]]'' ° * ''[[Magicka]]'' ° * ''[[Metro 2033 (videoigra)|Metro 2033]]'' ° * ''[[Mordhau]] ° * ''[[Mordheim: City of the Damned]]'' ° * ''[[Mutant Year Zero: Road to Eden]]'' ° * ''[[Palworld]]'' ° * [[Paradox Interactive]] ° * ''[[Phoenix Point]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Pillars of Eternity]]'' ° * ''[[Plague Inc.]]'' ° * ''[[PlayerUnknown's Battlegrounds]]'' ° * ''[[Pokémon Go]]'' ° * ''[[Portal (videoigra)|Portal]]'' ° * [[preživetvena grozljivka]] ° * [[Prince of Persia (videoigra, 1989)|''Prince of Persia'' (videoigra, 1989)]] ° * [[prvoosebna strelska videoigra]] ° * [[pustolovska videoigra]] ° * ''[[Serious Sam: The First Encounter]]'' ° * [[seznam videoiger]] * ''[[Shogun Showdown]]'' ° * ''[[Slay the Spire]]'' ° * ''[[South Park: The Stick of Truth]]'' ° * ''[[Spintires]]'' ° * ''[[S.T.A.L.K.E.R.: Shadow of Chernobyl]]'' ° * [[strateška videoigra]] ° * ''[[Subnautica]]'' ° * ''[[Subnautica: Below Zero]]'' ° * [[šef (videoigre)]] ° * ''[[They Are Billions]] ° * [[THQ Nordic]] ° * ''[[Transport Tycoon]]'' ° * [[Valve Corporation]] ° * ''[[Viscera Cleanup Detail]]'' ° * ''[[Wordle]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[XCOM: Enemy Unknown]]'' ° * [[zvrst videoigre]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Geografija |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[Afrika]] * [[Akrotiri in Dhekelia]] ° * [[Amerika]] ° * [[Antarktični polotok]] ° * [[Armensko višavje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Avstrija]] * [[Azija]] * [[Banskobistriški okraj]] ° * [[Bistriško branište]] ° * [[Bodélé]] ° * [[Bratislavski okraj]] ° * [[Daljni vzhod]] ° * [[Denali]] ° * [[Dolina Lepene]] ° * [[Dolina vrtnic]] ° * [[državni naravni rezervat Sataplia]] ° * [[Dunajska kotlina]] ° * [[hidrografija]] ° * [[Hong Kong]] * [[Hubej]] ° * [[Huda luknja]] ° * [[Indonezija]] * [[Jakupica]] ° * [[Jamantau]] ° * [[Jezersko]] ° * [[Jutlandija]] ° * [[Južna Azija]] ° * [[Južnočeški okraj]] ° * [[Južnomoravski okraj]] ° * [[Kalifornijski polotok]] ° * [[Kapova jama]] ° * [[Karlovarski okraj]] ° * [[Karpati]] ° * [[Kinderle]] ° * [[Kola (polotok)]] ° * [[Korab]] ° * [[Kordiljere]] ° * [[Košiški okraj]] ° * [[Kralovehraški okraj]] ° * [[kriptodepresija]] * [[Labrador]] ° * [[ledena polica]] ° * [[Lekinka]] ° * [[Libereški okraj]] ° * [[Lovćen]] * [[Mala Pasica]] ° * [[Mariborska cesta, Celje]] ° * [[Mednarodna hidrografska organizacija]] ° * [[Mokrec]] * [[Moravsko-šlezijski okraj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[naravni park Strandža]] ° * [[naravni rezervat Kesterson]] * [[Nitranski okraj]] ° * [[Niue]] * [[Ngerulmud]] ° * [[Nizozemski Antili]] * [[NUTS 1]] ° * [[oaza]] ° * [[okraji Češke]] ° * [[okraji Slovaške]] ° * [[Olomuški okraj]] ° * [[Osrednječeški okraj]] ° * [[Padska nižina]] ° * [[Pardubiški okraj]] ° * [[pas Taihejo]] ° * [[Pilanca]] ° * [[Pjongčang]] * [[Plzenski okraj]] ° * [[podregije Madžarske]] ° * [[pol nedostopnosti]] ° * [[Pontsko gorovje]] ° * [[poplave v Sloveniji (2023)]] * [[Portugalska]] * [[potres in cunami v Tohokuju (2011)]] ° * [[potres na Haitiju (2010)]] ° * [[potres v Beljaku (1690)]] ° * [[potres v Črni gori (1979)]] ° * [[potres v Dubrovniku (1667)]] ° * [[potres v Furlaniji 1976]] * [[potres v Skopju (1963)]] ° * [[potres v Vrancei (1940)]] ° * [[potres v Zgornjem Posočju (2004)]] ° * [[Prešovski okraj]] ° * [[Pripetska močvirja]] ° * [[regije Združenih držav Amerike]] ° * [[Rodopi]] ° * [[severna morska pot]] ° * [[severni tečajnik]] * [[Slovenija]] * [[Somaliland]] ° * [[Stara planina]] ° * [[Stari svet]] ° * [[Špehovka (jama)]] ° * [[Trenčinski okraj]] ° * [[Trg državne zastave, Baku]] ° * [[Trnavski okraj]] ° * [[tropi]] ° * [[Turansko nižavje]] ° * [[Usteški okraj]] ° * [[Velikanova pot]] ° * [[Velika Pasica]] ° * [[veliki čilski potres]] ° * [[veliki perujski potres]] ° * [[Visočinski okraj]] ° * [[Vzhodna Slovenija]] ° * [[Vzhodnoevropsko nižavje]] ° * [[Yaren]] ° * [[Zlinski okraj]] ° * [[zvezna država Združenih držav Amerike]] * [[Železna jama]] |group2=Naselja |list2=* [[Ahmedabad]] ° * [[Almati]] ° * [[Alofi]] ° * [[Alžir]] ° * [[Antananarivo]] ° * [[Apia]] ° * [[Asmara]] ° * [[Avarua]] ° * [[Bamako]] ° * [[Bandar Seri Begawan]] ° * [[Bangui]] ° * [[Banjul]] ° * [[Basseterre]] ° * [[Belmopan]] ° * [[Berkeley, Kalifornija]] ° * [[Berlin]] * [[Bethel, New York]] ° * [[Bissau]] ° * [[Bistra, Vrhnika]] * [[Bloemfontein]] ° * [[Brasilia]] * [[Brazzaville]] ° * [[Brest, Belorusija]] ° * [[Bridgetown]] ° * [[Bruselj]] * [[Bruselj (občina)]] ° * [[Bujumbura]] ° * [[Calgary]] ° * [[Cardiff]] * [[Castries]] ° * [[Celje]] * [[Cincinnati]] ° * [[Conakry]] ° * [[Daka]] ° * [[Dakar]] ° * [[Dar es Salaam]] ° * [[Delhi]] ° * [[Dili]] ° * [[Dnipro]] ° * [[Dodoma]] ° * [[Doha]] ° * [[Dubaj]] ° * [[Durban]] ° * [[Dušanbe]] ° * [[Džakarta]] ° * [[Džuba]] ° * [[Elbasan]] ° * [[Entebbe]] * [[Freetown]] ° * [[Gaborone]] ° * [[Gostomel]] ° * [[Gradenc]] * [[Guadalajara]] ° * [[Gvatemala (mesto)]] * [[Halifax, Nova Škotska]] ° * [[Harare]] ° * [[Hiderabad]] ° * [[Honiara]] ° * [[Islamabad]] ° * [[Ithaca, New York]] ° * [[Jokohama]] ° * [[Juneau]] * [[Kairo]] * [[Kampala]] ° * [[Kartum]] * [[Kigali]] ° * [[Kinšasa]] ° * [[Kolkata]] ° * [[Komarno, Slovaška]] ° * [[Kuala Lumpur]] ° * [[Kuvajt (mesto)]] ° * [[Lagos]] ° * [[Leeds]] ° * [[Libreville]] ° * [[Lilongwe]] ° * [[Little Rock]] ° * [[Lomé]] ° * [[London]] * [[Luanda]] ° * [[Lund]] ° * [[Lusaka]] ° * [[Malabo]] ° * [[Malé]] ° * [[Manama]] ° * [[Manila]] ° * [[Maputo]] ° * [[Martin, Slovaška]] ° * [[Maseru]] ° * [[Mbabane]] ° * [[Mežica]] * [[Modra, Slovaška]] ° * [[Mogadiš]] ° * [[Monrovija]] ° * [[Moroni]] ° * [[Mumbaj]] * [[Muškat (mesto)]] ° * [[Nagoja]] ° * [[Narva]] ° * [[Nassau, Bahami]] ° * [[N'Djamena]] ° * [[Niamey]] ° * [[Nouakchott]] * [[Nukuʻalofa]] ° * [[Nusantara]] ° * [[Osaka]] ° * [[Pafos]] ° * [[Palikir]] ° * [[Panama (mesto)]] ° * [[Peking]] * [[Pittsburgh]] ° * [[Pjongjang]] ° * [[Plymouth]] ° * [[Podgorje, Koper]] * [[Port-au-Prince]] ° * [[Port of Spain]] ° * [[Port Louis]] ° * [[Porto-Novo]] ° * [[Port Vila]] ° * [[Praia]] ° * [[Preska nad Kostrevnico]] * [[Prevalje]] * [[Princeton, New Jersey]] ° * [[Rabat]] ° * [[Riad]] ° * [[Ribnica]] * [[Rio de Janeiro]] * [[Rogaška Slatina]] * [[Roseau]] ° * [[Ruše]] * [[San Juan, Portoriko]] ° * [[San Michele all'Adige]] ° * [[San Salvador]] ° * [[São Tomé]] ° * [[seznam največjih mest po državah]] ° * [[Sheboygan, Wisconsin]] ° * [[Shrewsbury]] ° * [[St. George's]] ° * [[St. John's]] ° * [[Suva]] ° * [[Sydney]] * [[Šentjernej]] * [[Šenžen]] ° * [[Šimkent]] ° * [[Šjan]] ° * [[Tajpej]] ° * [[Tegucigalpa]] ° * [[Timbuktu]] ° * [[Tokio]] * [[Trento]] ° * [[Tripoli]] ° * [[Ufa]] ° * [[Ulan Bator]] ° * [[Verd]] * [[Vientiane]] ° * [[Vipolže]] * [[Vogrsko]] * [[Vojnik]] * [[Vrhnika]] * [[Vuhan]] ° * [[Yamoussoukro]] ° * [[Yaoundé]] ° * [[Zreče]] * [[Železniki]] |group3=Otoki |list3=* [[Aleksandrov otok]] ° * [[Baffinov otok]] ° * [[Bathurstov otok]] ° * [[Bananal (otok)]] ° * [[Banksov otok]] ° * [[Bioko]] ° * [[Boljševik (otok)]] ° * [[Borneo]] ° * [[Bylotov otok]] ° * [[Cape Breton (otok)]] ° * [[Devon (otok)]] ° * [[Ellesmere]] ° * [[Funafuti]] ° * [[Grande Terre, Nova Kaledonija]] ° * [[Hainan]] ° * [[Južni otok]] ° * [[Južni otok (Nova dežela)]] ° * [[Kanadsko arktično otočje]] ° * [[Kiritimati]] ° * [[Komandantovi otoki]] * [[Kotelni]] ° * [[Lemnos]] ° * [[Luzon]] ° * [[Majuro]] ° * [[Mali Sundski otoki]] ° * [[Marajó]] ° * [[Martha's Vineyard]] ° * [[Maskareni]] ° * [[Melvillov otok, Kanada]] ° * [[Mindanao]] ° * [[Moluki]] ° * [[Nova Britanija]] ° * [[Nova Gvineja]] ° * [[Novosibirski otoki]] ° * [[Otok Axla Heiberga]] ° * [[Otok Ellefa Ringnesa]] ° * [[Otok kralja Viljema]] ° * [[Otok oktobrske revolucije]] ° * [[Otok princa Patricka]] ° * [[Otok waleškega princa]] ° * [[Otoki kraljice Elizabete]] ° * [[Sahalin]] ° * [[Sark]] * [[Severna dežela]] ° * [[Severni otok]] ° * [[Severni otok (Nova dežela)]] ° * [[seznam otokov po površini]] ° * [[‎Somersetski otok]] ° * [[Southamptonov otok]] ° * [[Spitsbergi (otok)]] ° * [[Sulavezi]] ° * [[Tajvan (otok)]] ° * [[Tarava]] ° * [[Vancouvrov otok]] ° * [[Viktorijin otok]] ° * [[Zanzibarsko otočje]] ° |group4=Vodna<br/>telesa |list4=* [[Albertovo jezero]] ° * [[Balhaško jezero]] ° * [[Belca (Idrijca)]] ° * [[Belo morje]] ° * [[Blidinje jezero]] ° * [[Bohinjsko jezero]] * [[Bovilla]] ° * [[Brebeneskul (jezero)]] ° * [[Buško jezero]] ° * [[Butoniga (jezero)]] ° * [[Cookov preliv]] ° * [[Čad (jezero)]] ° * [[Činghaj (jezero)]] ° * [[Črno morje]] * [[delta Donave]] ° * [[Don (reka)]] ° * [[Drava]] * [[Eriejsko jezero]] ° * [[Eyrovo jezero]] ° * [[Floridski preliv]] ° * [[Gajševsko jezero]] ° * [[Gibraltarska ožina]] ° * [[Grenlandsko morje]] ° * [[Hudsonov zaliv]] ° * [[Hutovo blato]] ° * [[Huronsko jezero]] ° * [[Indigirka]] ° * [[Irpin (reka)]] ° * [[Izabal]] ° * [[izvir]] * [[Jalpug]] ° * [[Jalpug (jezero)]] ° * [[Jamuna]] ° * [[Jangce]] * [[jezero Mweru]] ° * [[Kalifornijski zaliv]] ° * [[Kaspijsko jezero]] * [[Kijevsko jezero]] ° * [[Kossou (jezero)]] ° * [[Kura (reka)]] ° * [[Malavijsko jezero]] ° * [[Maracaibo (jezero)]] ° * [[Melaški preliv]] ° * [[Michigansko jezero]] ° * [[Morava (reka)]] ° * [[Murray (reka)]] ° * [[Müritz]] ° * [[Nežidersko jezero]] ° * [[Nikaragovsko jezero]] ° * [[Norveško morje]] ° * [[Ontarijsko jezero]] ° * [[Orinoko]] ° * [[Ormoško jezero]] ° * [[Palško jezero]] ° * [[Pečora]] ° * [[Perniško jezero]] ° * [[Petelinjsko jezero]] ° * [[Petišovsko jezero]] ° * [[Pivška presihajoča jezera]] ° * [[Pojang]] ° * [[Ramsko jezero]] ° * [[ribniki Opekarna]] ° * [[Ribniki v dolini Drage]] ° * [[Riški zaliv]] ° * [[Saimaa]] ° * [[Senegal (reka)]] ° * [[Skagerrak]] ° * [[Sundski preliv]] ° * [[Svratka]] ° * [[Škumbin]] ° * [[Tanganjiško jezero]] * [[Tasmanovo morje]] ° * [[Temza]] ° * [[Tisa]] * [[Tokantins]] ° * [[Turkansko jezero]] ° * [[Ural (reka)]] ° * [[Urmijsko jezero]] ° * [[Vänern]] ° * [[Veliko medvedje jezero]] ° * [[Veliko slano jezero]] ° * [[Veliko suženjsko jezero]] ° * [[Venta (reka)]] ° * [[Volga]] * [[Volta (jezero)]] ° * [[Vonarsko jezero]] ° * [[Vostok (jezero)]] ° * [[Winnipeško jezero]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Tehnika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[8,8 cm SK C/35]] ° * [[avtocesta A34, Italija]] ° * [[avtomobil]] * [[Beograd (rušilec)]] ° * [[brezzrcalni fotoaparat]] ° * [[Canon EOS 40D]] ° * [[Canon PowerShot G]] ° * [[čoln]] ° * [[digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[Dysonova sfera]] ° * [[elektronski mikroskop]] ° * [[Eriejski prekop]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]] ° * [[Rudolf Fizir|Fizir, Rudolf]] ° * [[GAU-8 Avenger]] ° * [[Generalna konferenca za uteži in mere]] ° * [[hiperzvočno orožje]] * [[jama Ojstro]] ° * [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] ° * [[kamera]] ° * [[kazanska podzemna železnica]] ° * [[komunikacijski satelit]] ° * [[kristalni oscilator]] ° * [[laserski vibrometer]] ° * [[londonska podzemna železnica]] ° * [[M142 HIMARS]] ° * [[maksimalni potop podmornice]] ° * [[mednarodna poldnevniška konferenca]] ° * [[Mednarodna vesoljska postaja]] * [[Mednarodni urad za uteži in mere]] ° * [[Metropolitanska železnica]] * [[mikroplastika]] ° * [[namakanje]] ° * [[newyorška podzemna železnica]] ° * [[orožje za množično uničevanje]] ° * [[Phoenix (sonda)]] ° * [[plastika]] ° * [[ploski zaslon]] ° * [[potniška križarka]] ° * [[pristanek na Luni]] ° * [[program Luna]] ° * [[program Voyager]] ° * [[projekt Mercury]] ° * [[raketa nosilka]] ° * [[raketoplan]] * [[sondirna raketa]] ° * [[Space Shuttle]] * [[splošna umetna inteligenca]] ° * [[SS Mont-Blanc|SS ''Mont-Blanc'']] ° * [[SS Volturno (1906)|SS ''Volturno'']] ° * [[STOL]] ° * [[stol (pohištvo)]] ° * [[strmoglavec]] * [[tahistoskop]] * [[Tehniška založba Slovenije]] ° * [[TGV]] * [[Trinity (jedrski poskus)]] ° * [[trup podmornice]] ° * [[univerzalni zabojnik]] ° * [[Volkswagen hrošč]] ° * [[zemeljska postaja]] ° * [[Zmaj Fizir FN]] * [[zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[zvezdna ladja]] ° |group2=Računalništvo |list2=* [[atribut alt]] ° * [[elektronska knjiga]] ° * [[hCalendar]] ° * [[hCard]] ° * [[igralna konzola]] ° * [[internacionalizacija in lokalizacija]] ° * [[internet v Sloveniji]] ° * [[mailto]] ° * [[načelo najmanjše osuplosti]] ° * [[NASA World Wind|NASA ''World Wind'']] ° * [[NetBus]] * [[osebni računalnik]] ° * [[Pascaline]] * [[PlayStation 3]] * [[Portable Document Format]] ° * [[računalniško okolje]] ° * [[regularni izraz]] ° * [[Steam]] ° * [[Telegram (programje)]] ° * [[upravljanje pravic digitalnih vsebin]] ° * [[vhod-izhod]] * [[videoigra]] ° * ''[[Wayback Machine]] ° * [[Windows 7]] ° * [[zaslon na dotik]] ° * [[zlonamerna programska oprema]] ° * [[zunanja naprava]] |group3=Zgradbe in<br/>objekti |list3=* [[Arena Gliwice]] ° * [[Baza Sv. Kliment Ohridski]] ° * [[Belvedere, Dunaj]] ° * [[Beograjska trdnjava]] ° * [[Brusove klavže]] ° * [[cerkev spreobrnitve sv. Pavla, Vrhnika]] ° * [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha]] ° * [[Chryslerjeva stolpnica]] ° * [[Črepinja (zgradba)|Črepinja]] ° * [[dača]] ° * [[dvorec Črnelo]] ° * [[dvorec Lanthieri]] ° * [[dvorec Novo Celje]] ° * [[Empire State Building]] ° * [[Flatiron Building]] ° * [[grad Lemberg pri Novi Cerkvi]] ° * [[grad Ormož]] ° * [[grad Trosky]] ° * [[hidroelektrarna Bistra]] ° * [[Hribarjeva vila]] ° * [[jedrska elektrarna Zwentendorf]] ° * [[jez Hoda Afarin]] ° * [[Kamniti most, Škofja Loka]] ° * [[Kanomeljske klavže]] ° * [[Kristalna palača, Ljubljana]] ° * [[Lavrenčičeva hiša]] ° * [[letališče Ajševica]] * [[mednarodno letališče Larnaka]] ° * [[mednarodno letališče Los Angeles]] ° * [[most SNP]] ° * [[Oravski grad]] ° * [[Øresundski most]] ° * [[palača Lucerna]] ° * [[Pentagon (stavba)]] ° * [[Pirnatova vila]] ° * [[Poševni stolp v Pisi]] ° * [[predor na Jadran]] ° * [[predor pod Rokavskim prelivom]] ° * [[Putrihove klavže]] ° * [[Rakušev mlin]] ° * [[Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini|rimska nekropola v Šempetru]] ° * [[Seikan]] ° * [[skladišče idrijskega rudnika, Vrhnika]] ° * [[stadion Wembley (1923)]] ° * [[Stari grad, Varaždin]] ° * [[stavba madžarskega parlamenta]] ° * [[steber zmage v osamosvojitveni vojni]] ° * [[Šlajmerjev dom]] ° * [[Tokaido Šinkansen]] ° * [[vila Vipolže]] ° * [[Vjesnikova stolpnica]] ° * [[vodni stolp]] ° * [[Vodni stolp, Celje]] ° * [[Vodni stolp, Muta]] ° * [[Vodovodni stolp, Brežice]] ° * [[Vodovodni stolp, Kranj]] ° * [[World Trade Center]] * [[Zapornica na Ljubljanici]] ° * [[Zmajski most]] ° * [[Železne dveri (dvorec)]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Zgodovina in politika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[afera Iran-Contra]] * [[afera Lewinsky]] * [[afera Watergate]] * [[ANZUS]] ° * [[arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško]] ° * [[Atlantska listina]] * [[balonarska nesreča na Ljubljanskem barju (2012)]] ° * [[blejski sporazum (1938)]] ° * [[Blutorden]] * [[Britanska Indija]] * [[dan neodvisnosti Ukrajine]] ° * [[dinastija Han]] ° * [[državni sekretar Republike Slovenije]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[eksplozija v Halifaxu (1917)]] ° * [[Fatah]] * [[Frobergov upor]] ° * [[Haliaetum]] * [[holokavst]] * [[kancler Nemčije]] ° * [[koncentracijsko taborišče Mauthausen]] * [[legenda o nožu v hrbet]] ° * [[let 105 Britannia Airways]] ° * [[let 5055 LOT Polish Airlines]] ° * [[let 802/6 British Eagle International Airlines]] ° * [[Malijski imperij]] ° * [[Mednarodna komisija za kitolov]] ° * [[Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova]] ° * [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]] ° * [[Mongolsko cesarstvo]] ° * [[oboroževalna tekma]] ° * [[odlok 770]] ° * [[Pisateljska ustava]] ° * [[piščančji davek]] ° * [[pivniški puč]] ° * [[pogodba o Danski zahodni Indiji]] ° * [[poskus atentata na Donalda Trumpa]] ° * [[protesti v Sloveniji (2012–2013)]] ° * [[protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2025)]] ° * [[referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] ° * [[referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf]] ° * [[Sevreška mirovna pogodba]] * [[sistem Pogodbe o Antarktiki]] ° * [[Skupnost narodov]] * [[stohastični terorizem]] ° * [[strmoglavljenje letala USAF CT-43 na Hrvaškem (1996)]] ° * [[Svet baltskih držav]] ° * [[trojni pakt]] * [[velika gospodarska kriza]] ° * [[veliki londonski požar]] ° * [[Versajska mirovna pogodba]] * [[vesoljska tekma]] ° * [[veto]] ° * [[železniška nesreča v Zagrebu (1974)]] |list2 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |group1 = Politiki in<br>zgodovinske<br>osebnosti |list1 = * [[Albert I. Monaški]] * [[Hejdar Alijev|Alijev, Hejdar]] ° * [[Agatha Barbara|Barbara, Agatha]] ° * [[Menahem Begin|Begin, Menahem]] * [[Alfonso de Borbón y Borbón|Borbón y Borbón, Alfonso de]] ° * [[Leonid Brežnjev|Brežnjev, Leonid]] * [[Hans Cramer|Cramer, Hans]] * [[Edvard VIII. Britanski]] * [[Giovanni dalle Bande Nere]] * [[Alexander Meigs Haig mlajši|Haig, Alexander M. ml.]] * [[Kamala Harris|Harris, Kamala]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Boris Johnson|Johnson, Boris]] * [[Jurij V. Britanski]] * [[Krištof Kolumb|Kolumb, Krištof]] * [[Sándor Mikola|Mikola, Sándor]] * [[Francisco Macías Nguema|Macías Nguema, Francisco]] ° * [[Teodoro Obiang Nguema Mbasogo|Obiang, Teodoro]] ° * [[Daniel Ortega|Ortega, Daniel]] * [[Mohamed Reza Pahlavi|Pahlavi, Mohamed Reza]] * [[Jacques de la Palice|Palice, Jacques de la]] * [[Olof Palme|Palme, Olof]] * [[Józef Piłsudski|Piłsudski, Józef]] ° * [[Emilia Plater|Plater, Emilia]] ° * [[Achille Starace|Starace, Achille]] * [[Alfredo Stroessner|Stroessner, Alfredo]] * [[Lech Wałęsa|Wałęsa, Lech]] ° * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Windisch-Graetz, Alfred I. zu]] |group2=Letni<br/>pregledi |list2= * [[1980]] * [[1981]] * [[1982]] * [[2007]] * [[2008]] * [[2009]] * [[2010]] * [[2011]] * [[2012]] * [[2013]] * [[2014]] * [[2015]] * [[2016]] ° * [[2017]] ° * [[2018]] * [[2019]] ° * [[2020]] * [[2021]] ° * [[2022]] * [[2023]] * [[2024]] * [[2025]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Drugo |style = border-top: 1px darkblue solid; border-bottom: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[alkopop]] ° * [[Amazon.com]] ° * [[Ameriški urad za statistiko]] ° * [[Arbereši]] ° * [[ASML Holding]] ° * [[Balloonfest '86]] ° * [[Betteridgeov zakon]] ° * [[biofumigacija]] ° * [[Boeing]] ° * [[Britanska knjižnica]] ° * [[CiNii]] ° * [[Cinkarna Celje]] * [[čeburek]] ° * [[Delo (časopis)|''Delo'' (časopis)]] * ''[[elefteria i tanatos]]'' ° * [[Erazmova nagrada]] ° * [[Francoska narodna knjižnica]] ° * [[Gemeinsame Normdatei]] ° * [[gnojilo]] ° * ''[[The Guardian|Guardian, The]]'' ° * [[hamburger]] ° * [[hitra hrana]] ° * [[inteligentni načrt]] ° * [[Internet Archive]] ° * [[ISO 4]] ° * [[JSTOR]] ° * [[kangina]] ° * [[Karpowership]] ° * [[kmetijstvo]] * [[Kongresna knjižnica]] ° * [[kontrola zračnega prometa]] ° * [[Kraljeva kanadska vojna mornarica]] ° * [[kravata]] ° * [[kumis]] ° * [[laž]] ° * [[Library of Congress Control Number]] ° * [[mărțișor]] ° * [[mladoletnik]] * [[množično občilo]] ° * [[možje v črnem]] ° * [[mrežni marketing]] * [[načelo KISS]] * [[naravna katastrofa]] ° * [[Narodna knjižnica Češke republike]] ° * [[Netscape]] * [[Nobelova nagrada]] * [[Nobelov sklad]] ° * [[normativna kontrola]] ° * [[Odbor za svetovno dediščino]] ° * [[Očistimo Slovenijo 2012]] ° * [[Očistimo Slovenijo v enem dnevu!]] * [[poklicna rokoborba]] ° * [[poletne olimpijske igre 1956]] * [[požar]] * [[prometna konica]] ° * [[red za izredne zasluge (Slovenija)]] ° * [[registracija zrakoplova]] ° * [[revščina]] ° * [[riški črni balzam]] ° * [[sadovnjak]] ° * [[Saule]] ° * [[skrčflacija]] ° * [[Slovaška narodna knjižnica]] ° * ''[[Slovenika]]'' ° * [[Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini]] ° * [[stric Sam]] ° * [[sunitizem]] ° * [[suši]] ° * [[Svetovna razstava]] ° * [[svoboda panorame]] ° * [[šiitizem]] * [[temeljno živilo]] ° * [[Univerzitetna knjižnica v Bratislavi]] ° * [[Večer (časopis)|''Večer'' (časopis)]] ° * [[vesoljski sprehod]] ° * [[vesoljski turizem]] ° * [[visoške piramide]] * ''[[The Washington Post|Washington Post, The]]'' ° * [[WikiLeaks]] * ''[[Wired]]'' ° * [[Yahoo!]] ° * [[zastava Japonske]] ° * [[zastava Kenije]] ° * [[zastava Mozambika]] ° * [[zastava Romunije]] ° * [[Zimske olimpijske igre 2014]] * [[Zlatarna Celje]] ° * [[zmaj]] ° * [[znak evra]] ° * [[zombi]] ° * [[živina]] ° |group2=Biografije - razno |list2= * [[Alena Aladava|Aladava, Alena]] ° * [[Janez Aljančič|Aljančič, Janez]] ° * [[Mary Anderson (izumiteljica)|Anderson, Mary (izumiteljica)]] ° * [[Neil Armstrong|Armstrong, Neil]] * [[Jolanda Batagelj|Batagelj, Jolanda]] * [[Anthony Blunt|Blunt, Anthony]] * [[Lara Bohinc|Bohinc, Lara]] ° * [[Drago Bregar|Bregar, Drago]] * [[Nataša Briški|Briški, Nataša]] ° * [[Josephine Cochrane|Cochrane, Josephine]] ° * [[Irma Čremošnik|Čremošnik, Irma]] ° * [[Borka Dragojević-Josifovska|Dragojević-Josifovska, Borka]] ° * [[Anthony Fokker|Fokker, Anthony]] * [[Henry Ford|Ford, Henry]] * [[Olga Franko|Franko, Olga]] ° * [[Eugène-Richard Gasana|Gasana, Eugène-Richard]] ° * [[Nona Gaprindašvili|Gaprindašvili, Nona]] ° * [[Sarah E. Goode|Goode, Sarah E.]] ° * [[Sabiha Gökçen|Gökçen, Sabiha]] ° * [[Bruno Gröning|Gröning, Bruno]] * [[Živa Gruden|Gruden, Živa]] ° * [[James Hargest|Hargest, James]] * [[Antonín Hájek|Hájek, Antonín]] ° * [[Beti Hohler|Hohler, Beti]] ° * [[Enver Hoxha|Hoxha, Enver]] * [[Evgenija Hribar|Hribar, Evgenija]] ° * [[Aleksander Kamenik|Kamenik, Aleksander]] * [[Šavarš Karapetjan|Karapetjan, Šavarš]] ° * [[Julian Kenda|Kenda, Julian]] ° * [[Bojan Kmecl|Kmecl, Bojan]] ° * [[Charles Lindbergh|Lindbergh, Charles]] ° * [[Anka Makovec|Makovec, Anka]] ° * [[Bronisław Malinowski|Malinowski, Bronisław]] * [[Katarina Marinič|Marinič, Katarina]] ° * [[Nada Miletić|Miletić, Nada]] ° * [[Mira Murati|Murati, Mira]] ° * [[Oscar Niemeyer|Niemeyer, Oscar]] ° * [[Franc Oderlap|Oderlap, Franc]] * [[Henry Oldenburg|Oldenburg, Henry]] ° * [[Mungo Park|Park, Mungo]] * [[Renzo Piano|Piano, Renzo]] ° * [[Eddie Rickenbacker|Rickenbacker, Eddie]] * [[Asel Roberts|Roberts, Asel]] ° * [[Zlata Rodošek|Rodošek, Zlata]] * [[Ana Roš|Roš, Ana]] ° * [[Denis de Sallo|Sallo, Denis de]] ° * [[Alexandre de Serpa Pinto|Serpa Pinto, Alexandre de]] * [[Henry Morton Stanley|Stanley, Henry M.]] * [[Filip Supančič|Supančič, Filip]] ° * [[Aaron Swartz|Swartz, Aaron]] ° * [[Silvester Škerl|Škerl, Silvester]] ° * [[Uroš Škerl Kramberger|Škerl Kramberger, Uroš]] ° * [[Albin Tahiri|Tahiri, Albin]] ° * [[Tadeusz Tański|Tański, Tadeusz]] ° * [[Jozo Tomasevich|Jozo Tomasevich, Jozo]] ° * [[Pavel Turner|Turner, Pavel]] ° * [[Antonio de Ulloa|Ulloa, Antonio de]] * [[Sunita Williams|Williams, Sunita]] ° * [[Dunja Zdouc|Zdouc, Dunja]] ° |group3=Wikimedia |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[Angleška Wikipedija]] ° * [[Fundacija Wikimedia]] * [[MediaWiki]] ° * [[Portal:Biologija]] ° * [[Slovenska Wikipedija]] * [[Wiki Loves Monuments]] ° * [[Wikimania]] * [[Wikipodatki]] ° * [[Wikipotovanje]] * [[Wikivrste]] ° |group2=Pravila,<br/>smernice in<br/>navodila |list2=* [[Wikipedija:Avtorske pravice]] * [[Wikipedija:Dokumentacija predloge]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor predlog]] ° * [[Wikipedija:Konflikt interesov]] ° * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] ° * [[Wikipedija:Logotipi]] ° * [[Wikipedija:Medjezikovne povezave]] * [[Pomoč:Navzkrižje urejanj]] ° * [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]] ° * [[Wikipedija:Pravila blokiranja]] * [[Wikipedija:Pravila brisanja]] * [[Wikipedija:Slovarček izrazov]] ° * [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija/Uporaba taksonomskih predlog]] ° * [[Wikipedija:Zunanja uporaba wikipedijskih prispevkov]] * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] ° |group3=Predloge |list3=* [[Predloga:Dlib|Dlib]] ° * [[Predloga:Infopolje ESČP|Infopolje ESČP]] ° * [[Predloga:Infopolje Zgradba|Infopolje Zgradba]] ° * [[Predloga:Nuwp|Nuwp]] ° * [[Predloga:Pravila in smernice|Pravila in smernice]] ° * [[Predloga:SloBio|SloBio]] ° * [[Predloga:Zoologija|Zoologija]] ° * [[Predloga:Zuwp|Zuwp]] ° }} }} {{userpage}} |valign="top"| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Babilon|Babilon]]''' |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-3}} |--- | {{user it-1}} |--- | {{user de-1}} |--- | {{user hr-2}} |--- | {{user sr-2}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|49 }} |-- |{{Uporabnik IS|[[:Kategorija:Izbrane slike (Yerpo)|45]]}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[[Uporabnik:Yerpo/DYK|407]]}} |-- |{{userbox|#FFEA74|#FFEA74|[[Slika:Nuvola apps amarok.png|50px]]|Uporabnik je '''[[Wikipedija:Stik z nami|predstavnik za stike z javnostjo]]''' v skupnosti slovenskih wikipedistov.}} |-- |{{Uporabnik VRT-Wiki}} |-- | {| cellspacing="0" style="width: 240px; background: #00BFFF; margin-left:1px;" | style="width: 27px; height: 27px; background: #00BFFF;" text-align: center; font-size: 13.5pt" | [[Slika:Police man ganson.svg|50px]] | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" |Uporabnik redno patruljira po [[Posebno:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] na slovenski Wikipediji.</tr></td> |} |-- | {{uporabnik admin}} |-- | {{uporabnik birokrat}} |-- | {{Uporabnik upravljalec bota|Botopol|Python (programski jezik){{!}}Python}} |-- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |-- | {{Uporabnik WPMed}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |{{userbox|#A6A6A6|white|[[Slika:Wikimedia-logo.svg|35px]]|Uporabnik prispeva tudi na [[Meta:User:Yerpo|Meti]], v [[Commons:User:Yerpo|Zbirki]], [[:d:User:Yerpo|Wikipodatkih]] in [[:en:User:Yerpo|angleški Wikipediji]].}} |} |} __NOTOC__ [[de:Benutzer:Yerpo]] [[en:User:Yerpo]] [[hr:Suradnik:Yerpo]] [[it:Utente:Yerpo]] iki2nakwxv8zbc8tyadnpxlm5rkphfi 6759438 6759338 2026-10-01T19:55:13Z Yerpo 8417 tn 6759438 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="width: 100%; padding: 0px; margin: 0px" |- | valign="top" style="width: *" | <h2>Urejam / urejal sem</h2> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Samo večji vsebinski prispevki, brez kategorij, preusmeritev, razločitev in podobne »navlake«. *: novo začeta stran. [[Uporabnik:Yerpo/Projekti|Dolgoročnejše aktivnosti]]. Osebni peskovniki: [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik|1]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik1|2]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik3|3]]<br/> Druge aktivnosti: dodajanje Interwiki povezav, patruljiranje po spisku zadnjih sprememb in odstranjevanje vandalizma, reklam ter avtorsko spornih vsebin, popravljanje slovnice, dodajanje slik iz Zbirke v puste članke.</div> {{Navpolje zložljive skupine |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = open |title = Znanost |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; border-bottom: 0; width:100%; text-align:left |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |groupstyle = background: #A1B9D6 |list1 = * [[2010 v znanosti]] ° * [[agronomija]] * [[dan znanosti]] ° * [[Elsevier]] ° * [[faktor vpliva]] ° * ''[[Journal des sçavans]]'' ° * [[nacionalna medalja znanosti]] ° * ''[[National Geographic]]'' ° * ''[[Nature]]'' * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]] * [[ORCID]] ° * ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society]]'' ° * [[plenilsko založništvo]] ° * [[pregledni članek]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[prosti dostop]] * ''[[Science]]'' * ''[[Scientific American]]'' ° * ''[[Sci-Hub]]'' ° * [[Springer Nature]] * [[znanstvena revija]] ° * [[znanstveno delo]] |group2=Astronomija, fizika, matematika in vede o Zemlji |list2= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * * [[0. januar]] ° * [[2018 VG18|2018 VG<sub>18</sub>]] ° * [[3I/ATLAS]] ° * [[Anscombeov kvartet]] ° * [[antropocen]] * [[atmosfera nebesnega telesa]] ° * [[atom]] * [[C/2020 F3 (NEOWISE)]] ° * [[Comet Observation Database]] ° * [[dan pi]] ° * [[deževna doba]] ° * [[decibel]] * [[Faeton (domnevni planet)]] * [[frekvenca]] * [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]] ° * [[holocenski koledar]] ° * [[Jezero (krater)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[kilogram]] * [[klimatologija]] * [[korona]] * [[kvekto]] ° * [[kveta]] ° * [[liter]] * [[macedonit]] ° * [[Mednarodno geofizikalno leto]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meroslovje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meter]] * [[momentna magnitudna lestvica]] ° * [[ničelni poldnevnik]] ° * [[obdelava signalov]] ° * [[oddaljena stran Lune]] ° * [[Ötzi]] * [[paradoks dolžine obale]] ° * [[pedosfera]] * [[planet]] * [[poskus kapljanja smole]] ° * [[pravokotnik]] ° * [[Radijsko-optični observatorij Orgov]] ° * [[rona (predpona)]] ° * [[ronto]] ° * [[sekunda]] * [[sievert]] ° * [[sistem linearnih enačb]] ° * [[Sončev koledar]] ° * [[Struvejev geodetski lok]] ° * [[sušna doba]] ° * [[tajfun Šanšan (2024)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tunguški dogodek]] ° * [[velika pacifiška cona smeti]] ° * [[vibracija]] * [[Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja]] ° * [[vreme]] * [[Wow!]] ° * [[zima]] * [[zmerno podnebje]] ° |group2=Matematiki,<br/>fiziki et al. |list2=* [[Allan McLeod Cormack|Cormack, Allan M.]] ° * [[Edgeworth David|David, Edgeworth]] ° * [[Snegulka Detoni|Detoni, Snegulka]] ° * [[Zvonko Fazarinc|Fazarinc, Zvonko]] ° * [[Andre Geim|Geim, Andre]] ° * [[Steve Haggerty|Haggerty, Steve]] * [[Stefan Hell|Hell, Stefan]] ° * [[Godfrey Hounsfield|Hounsfield, Godfrey]] ° * [[Katherine Johnson|Johnson, Katherine]] ° * [[John George Kemeny|Kemeny, John G.]] ° * [[Martin Kneser|Kneser, Martin]] ° * [[Ferenc Krausz|Krausz, Ferenc]] ° * [[Jure Leskovec|Leskovec, Jure]] ° * [[Charles Lyell|Lyell, Charles]] ° * [[Marjam Mirzahani|Mirzahani, Marjam]] ° * [[Igor Papič|Papič, Igor]] ° * [[Arno Allan Penzias|Penzias, Arno A.]] * [[Janez Polajnar|Polajnar, Janez]] ° * [[Marija Strojnik Scholl|Strojnik Scholl, Marija]] ° * [[Alan Turing|Turing, Alan]] }} |group3=Biologija |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[alel]] ° * [[bazni par]] ° * [[bioetika]] ° * ''[[Biology Letters]]'' ° * [[biološki spol]] * [[bioreaktor]] * [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] * [[biotremologija]] ° * [[celična delitev]] ° * [[cista (biologija)]] ° * [[CRISPR]] ° * [[črtna koda DNK]] ° * [[Darwinova medalja]] ° * [[Darwin-Wallaceova medalja]] ° * [[dednost]] ° * [[domena (biologija)]] ° * [[Društvo študentov biologije]] ° * ''[[Encyclopedia of Life]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[evolucija]] * [[evolucijska biologija]] ° * [[Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin]] ° * [[filogenija]] ° * [[genetski kod]] ° * [[GFAJ-1]] ° * [[Hayflickova meja]] ° * [[ihnotakson]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[imunski sistem]] * ''[[incertae sedis]]'' ° * [[Integrirani taksonomski informacijski sistem]] ° * [[iskanje prstnih odtisov DNA]] ° * [[kariotip]] ° * [[koda EPPO]] ° * [[koralni greben]] ° * [[lazarski takson]] ° * [[modelni organizem]] ° * [[morska biologija]] ° * [[Nacionalni center za biotehnološke informacije]] ° * [[nagrada Louise Gross Horwitz]] ° * [[naravni izbor]] ° * ''[[Natura Sloveniae]]'' ° * [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] ° * ''[[O izvoru vrst]]'' ° * [[oploditev]] ° * ''[[PLoS Biology]]'' ° * [[podvrsta (biologija)]] ° * [[popravljanje DNK]] ° * [[poskusi na živalih]] ° * [[proencim]] ° * [[rod (biologija)]] ° * [[sinonim (taksonomija)]] ° * [[spolna dvoličnost]] ° * [[spolno razmnoževanje]] ° * [[staranje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[stegozaver]] ° * [[subfosil]] ° * ''[[Systema Naturae]]'' ° * [[tričlensko poimenovanje]] ° * [[virusi]] * [[vojne kosti]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zgodovina biologije]] * [[zlata trsna rumenica]] * [[življenje]] |group2=Anatomija |list2=* [[cerk]] ° * [[furkula]] ° * [[ganglij]] ° * [[hordotonalni organ]] ° * [[Johnstonov organ]] ° * [[leča (oko)]] ° * [[leglica]] ° * [[maščobno telesce]] ° * [[mišična celica]] ° * [[obustni aparat]] ° * [[očesce]] ° * [[oprsje]] ° * [[organ (biologija)]] ° * [[organel]] * [[predalasta pljuča]] ° * [[prsi]] ° * [[pterostigma]] ° * [[razmnoževalni sistem]] ° * [[semenčica]] ° * [[sestavljeno oko]] ° * [[somatsko živčevje]] * [[sprednja križna vez]] ° * [[terminalni filum]] ° * [[tesni stik]] ° * [[timpanalni organ]] ° * [[tipalnica]] ° * [[utripača]] ° * [[vzdušnica]] ° * [[zigota]] ° * [[zunanji skelet]] ° * [[žuželčje krilo]] ° |group3=Biologi |list3=* [[James P. Allison|Allison, James P.]] ° * [[Victor Ambros|Ambros, Victor]] ° * [[Paul Friedrich August Ascherson|Ascherson, Paul F.A.]] * [[Julius Axelrod|Axelrod, Julius]] ° * [[Frederick Grant Banting|Banting, Frederick G.]] * [[Robert Bárány|Bárány, Robert]] ° * [[Georg von Békésy|Békésy, Georg von]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Claude Bernard|Bernard, Claude]] * [[J. Michael Bishop|Bishop, J. Michael]] ° * [[James W. Black|Black, James W.]] ° * [[Elizabeth Blackburn|Blackburn, Elizabeth]] ° * [[Daniel Bovet|Bovet, Daniel]] ° * [[Sydney Brenner|Brenner, Sydney]] * [[Christian Ludwig Brehm|Brehm, Christian L.]] ° * [[Morten Thrane Brünnich|Brünnich, Morten T.]] ° * [[Linda B. Buck|Buck, Linda B.]] ° * [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Buffon, Georges-Louis Leclerc de]] ° * [[Leopoldo Marco Antonio Caldani|Caldani, Leopoldo M.A.]] * [[Mario Capecchi|Capecchi, Mario]] ° * [[Arvid Carlsson|Carlsson, Arvid]] ° * [[Jan Carnelutti|Carnelutti, Jan]] ° * [[Rachel Carson|Carson, Rachel]] ° * [[Howard Cedar|Cedar, Howard]] ° * [[Brian Charlesworth|Charlesworth, Brian]] ° * [[Carl Alexander Clerck|Clerck, Carl A.]] ° * [[Anna Botsford Comstock|Comstock, Anna B.]] ° * [[John Henry Comstock|Comstock, John H.]] ° * [[Edward Drinker Cope|Cope, Edward D.]] ° * [[Carl Ferdinand Cori|Cori, Carl F.]] ° * [[Gerty Cori|Cori, Gerty]] ° * [[Francis Crick|Crick, Francis]] ° * [[Henry Hallett Dale|Dale, Henry H.]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Charles Darwin|Darwin, Charles]] * [[Louis-Jean-Marie Daubenton|Daubenton, Louis-Jean-Marie]] * [[Max Delbrück|Delbrück, Max]] ° * [[Mihael Dimonie|Dimonie, Mihael]] ° * [[Theodosius Dobzhansky|Dobzhansky, Theodosius]] ° * [[Peter C. Doherty|Doherty, Peter C.]] ° * [[Gerhard Domagk|Domagk, Gerhard]] ° * [[Dru Drury|Drury, Dru]] ° * [[Christian de Duve|Duve, Christian de]] ° * [[John Carew Eccles|Eccles, John C.]] ° * [[Gerald Edelman|Edelman, Gerald]] ° * [[Christiaan Eijkman|Eijkman, Christiaan]] ° * [[Gertrude B. Elion|Elion, Gertrude B.]] ° * [[John Franklin Enders|Enders, John Franklin]] ° * [[Joseph Erlanger|Erlanger, Joseph]] ° * [[Ulf von Euler|Euler, Ulf von]] ° * [[Johan Christian Fabricius|Fabricius, Johan C.]] ° * [[Johannes Andreas Grib Fibiger|Fibiger, Johannes]] ° * [[Metka Filipič|Filipič, Metka]] ° * [[Andrew Fire|Fire, Andrew]] ° * [[Edmond H. Fischer|Fischer, Edmond H.]] ° * [[Karl von Frisch|Frisch, Karl von]] ° * [[Daniel Carleton Gajdusek|Gajdusek, Daniel C.]] ° * [[Birutė Galdikas|Galdikas, Birutė]] ° * [[Herbert Spencer Gasser|Gasser, Herbert S.]] ° * [[Matija Gogala|Gogala, Matija]] ° * [[Nada Gogala|Gogala, Nada]] ° * [[David Goodall (botanik)|Goodall, David]] ° * [[Stephen Jay Gould|Gould, Stephen J.]] ° * [[Ragnar Granit|Granit, Ragnar]] ° * [[John Edward Gray|Gray, John E.]] ° * [[Carol W. Greider|Greider, Carol W.]] ° * [[Karl Grobben|Grobben, Karl]] ° * [[Franc Gubenšek|Gubenšek, Franc]] ° * [[Roger Guillemin|Guillemin, Roger]] ° * [[Nina Gunde Cimerman|Gunde Cimerman, Nina]] ° * [[Jovan Hadži|Hadži, Jovan]] * [[John Scott Haldane|Haldane, John S.]] * [[Ernst Haeckel|Haeckel, Ernst]] ° * [[Haldan Keffer Hartline|Hartline, Haldan K.]] ° * [[Corneille Heymans|Heymans, Corneille]] ° * [[Alan Lloyd Hodgkin|Hodgkin, Alan L.]] ° * [[H. Robert Horvitz|Horvitz, H. Robert]] ° * [[David H. Hubel|Hubel, David H.]] ° * [[Andrew Huxley|Huxley, Andrew]] ° * [[Julian Huxley|Huxley, Julian]] ° * [[Thomas Henry Huxley|Huxley, Thomas H.]] ° * [[Tadas Ivanauskas|Ivanauskas, Tadas]] ° * [[Šinja Jamanaka|Jamanaka, Šinja]] ° * [[Roman Jerala|Jerala, Roman]] ° * [[Niels Kaj Jerne|Jerne, Niels K.]] ° * [[Fran Jesenko|Jesenko, Fran]] * [[Eric Kandel|Kandel, Eric]] ° * [[Stanko Karaman|Karaman, Stanko]] ° * [[Katalin Karikó|Karikó, Katalin]] ° * [[Sabiha Kasimati|Kasimati, Sabiha]] ° * [[Bernard Katz|Katz, Bernard]] ° * [[Boštjan Kobe|Kobe, Boštjan]] ° * [[Bojan Kofler|Kofler, Bojan]] ° * [[Simona Kossak|Kossak, Simona]] ° * [[Edwin G. Krebs|Krebs, Edwin G.]] ° * [[August Krogh|Krogh, August]] ° * [[Boris Kryštufek|Kryštufek, Boris]] ° * [[Jurij Kurillo|Kurillo, Jurij]] ° * [[John Latham (prirodoslovec)|Latham, John (prirodoslovec)]] ° * [[Pierre André Latreille|Latreille, Pierre A.]] ° * [[William Elford Leach|Leach, William E.]] ° * [[Antonie van Leeuwenhoek|Leeuwenhoek, Antonie van]] ° * [[Rita Levi-Montalcini|Levi-Montalcini, Rita]] ° * [[Carl Linnaeus|Linnaeus, Carl]] * [[Fritz Albert Lipmann|Lipmann, Fritz Albert]] ° * [[Hermann Loew|Loew, Hermann]] ° * [[Konrad Lorenz|Lorenz, Konrad]] ° * [[Salvador Luria|Luria, Salvador]] ° * [[André Lwoff|Lwoff, André]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[John James Rickard Macleod|Macleod, John J.R.]] ° * [[Darja Marolt|Marolt, Darja]] ° * [[Othniel Charles Marsh|Marsh, Othniel C.]] ° * [[Carlo Matteucci|Matteucci, Carlo]] ° * [[Ernest Mayer|Mayer, Ernest]] ° * [[Ernst Mayr|Mayr, Ernst]] ° * [[Barbara McClintock|McClintock, Barbara]] ° * [[Franc Megušar|Megušar, Franc]] ° * [[Gregor Mendel|Mendel, Gregor]] * [[Štefan Michieli|Michieli, Štefan]] ° * [[Jacques Monod|Monod, Jacques]] ° * [[Thomas Hunt Morgan|Morgan, Thomas H.]] ° * [[Edvard Moser|Moser, Edvard]] ° * [[May-Britt Moser|Moser, May-Britt]] ° * [[Narcis Mršić|Mršić, Narcis]] ° * [[Hermann Joseph Muller|Muller, Hermann J.]] ° * [[Johannes Peter Müller|Müller, Johannes P.]] * [[Carl Wilhelm von Nägeli|Nägeli, Carl Wilhelm von]] ° * [[Erwin Neher|Neher, Erwin]] ° * [[Marshall Warren Nirenberg|Nirenberg, Marshall W.]] ° * [[Christiane Nüsslein-Volhard|Nüsslein-Volhard, Christiane]] ° * [[Severo Ochoa|Ochoa, Severo]] ° * [[Satoši Omura|Omura, Satoši]] ° * [[Frej Ossiannilsson|Ossiannilsson, Frej]] ° * [[Jošinori Osumi|Osumi, Jošinori]] ° * [[Svante Pääbo|Pääbo, Svante]] ° * [[George Emil Palade|Palade, George E.]] ° * [[Peter Simon Pallas|Pallas, Peter S.]] ° * [[Ardem Patapoutian|Patapoutian, Ardem]] ° * [[Roger Payne|Payne, Roger]] ° * [[Jure Piškur|Piškur, Jure]] ° * [[Franc Pohleven|Pohleven, Franc]] ° * [[Anton Polenec|Polenec, Anton]] * [[Janko Ponebšek|Ponebšek, Janko]] ° * [[Rodney Porter|Porter, Rodney]] ° * [[Vladimir Ravnik|Ravnik, Vlado]] ° * [[Ivan Regen|Regen, Ivan]] * [[Francis Peyton Rous|Rous, Francis P.]] ° * [[Gary Ruvkun|Ruvkun, Gary]] ° * [[Bert Sakmann|Sakmann, Bert]] ° * [[Aziz Sancar|Sancar, Aziz]] ° * [[Thomas Say|Say, Thomas]] ° * [[Albin Seliškar|Seliškar, Albin]] ° * [[Gregg L. Semenza|Semenza, Gregg L.]] ° * [[Nikolaj Aleksejevič Severcov|Severcov, Nikolaj Aleksejevič]] ° * [[Andrew V. Schally|Schally, Andrew V.]] ° * [[Ferdinand Jožef Schmidt|Schmidt, Ferdinand Jožef]] ° * [[seznam slovenskih biologov]] * [[Phillip Allen Sharp|Sharp, Phillip A.]] ° * [[Charles Scott Sherrington|Sherrington, Charles S.]] ° * [[John Maynard Smith|Smith, John M.]] ° * [[Oliver Smithies|Smithies, Oliver]] ° * [[Hans Spemann|Spemann, Hans]] ° * [[Roger Wolcott Sperry|Sperry, Roger W.]] ° * [[Ralph Steinman|Steinman, Ralph]] ° * [[Peter Stušek|Stušek, Peter]] ° * [[Earl Wilbur Sutherland Jr.|Sutherland, Earl W. Jr. ]] ° * [[Jack W. Szostak|Szostak, Jack W.]] ° * [[Andrej Šali|Šali, Andrej]] ° * [[Kazimir Tarman|Tarman, Kazimir]] ° * [[Edward L. Tatum|Tatum, Edward L.]] ° * [[Coenraad Jacob Temminck|Temminck, Coenraad J.]] ° * [[Max Theiler|Theiler, Max]] ° * [[Hugo Theorell|Theorell, Hugo]] ° * [[Nikolaas Tinbergen|Tinbergen, Niko]] ° * [[Susumu Tonegava|Tonegava, Susumu]] ° * [[Charles Henry Turner (zoolog)|Turner, Charles Henry (zoolog)]] ° * [[Sébastien Vaillant|Vaillant, Sébastien]] * [[Pierre Léonard Vander Linden|Vander Linden, Pierre L.]] ° * [[Harold Varmus|Varmus, Harold]] ° * [[Tak Wah Mak|Wah Mak, Tak]] ° * [[Selman Waksman|Waksman, Selman]] ° * [[George Wald|Wald, George]] ° * [[Alfred Russel Wallace|Wallace, Alfred R.]] ° * [[Torsten N. Wiesel|Wiesel, Torsten N.]] ° * [[Maks Wraber|Wraber, Maks]] ° * [[Tone Wraber|Wraber, Tone]] ° * [[Rosalyn Yalow|Yalow, Rosalyn]] ° * [[Rolf M. Zinkernagel|Zinkernagel, Rolf M.]] ° |group4=Botanika |list4=* ''[[Dendrocnide moroides]]'' ° * [[gomolj]] ° * [[hifa]] ° * [[kranjska bunika]] * ''[[Mala flora Slovenije]]'' ° * [[močvirski tulipan]] ° * [[navadna sončnica]] ° * [[navadni fižol]] ° * [[navadni jesenček]] ° * [[navadni rman]] ° * [[navadni sirek]] ° * [[navadni volovski jezik]] ° * [[planinski pelin]] ° * [[plevel]] ° * [[prevajalno tkivo]] ° * [[rastlinska celica]] ° * [[rman]] ° * [[stročnice]] ° * [[tigmomorfogeneza]] ° * [[trilistna vetrnica]] ° * [[zlatica]] ° |group5=Ekologija in<br/>okoljevarstvo |list5=* [[anavtogenija]] ° * [[Beloveška pušča]] ° * [[biogeografija]] * [[bioindikator]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[biološki nadzor škodljivcev]] ° * [[Črnomorski biosferni rezervat]] ° * [[džungla]] ° * [[ekologija]] * [[ekološka sukcesija]] * [[ekoton]] * [[evtrofikacija]] ° * [[Global Biodiversity Information Facility]] ° * [[Hardy-Weinbergovo načelo]] * [[hiperparazit]] * [[kemična ekologija]] ° * [[Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne]] ° * [[kozmopolit (biogeografija)]] ° * [[listni zavrtač]] ° * [[manj ogrožena vrsta]] ° * [[Mednarodno leto biotske raznovrstnosti]] ° * [[mimikrija]] * [[najmanj ogrožena vrsta]] ° * [[Naravni rezervat za okapije]] ° * [[Narodni park Vrata Arktike]] ° * [[Nearktika]] ° * ''[[Nema pomlad]]'' ° * [[okoljska DNK]] ° * [[Palearktika]] ° * [[parazitoid]] ° * [[planetarne meje]] * [[populacija (biologija)]] ° * [[potencialno ogrožena vrsta]] ° * [[produkcija (ekologija)]] ° * [[rastlinojedec]] * [[Rdeči seznam IUCN|''Rdeči seznam'' IUCN]] * [[relikt (biologija)]] ° * [[skrajno ogrožena vrsta]] ° * [[škodljivec]] ° * [[varstveno odvisna vrsta]] ° * [[v divjini izumrla vrsta]] ° * [[vektor (epidemiologija)]] ° |group6=Fiziologija |list6=* [[barvni vid]] ° * [[bazalna presnova]] ° * [[celično dihanje]] * [[cirkadiani ritem]] ° * [[čutilni receptor]] ° * [[čutilo]] * [[dihanje]] * [[dormanca]] ° * [[estivacija]] ° * [[hibernacija]] * [[izločanje]] ° * [[Kroghovo načelo]] ° * [[lateralna inhibicija]] ° * [[Lombardov učinek]] ° * [[membranski potencial]] ° * [[okus]] * [[refleks]] ° * [[termogeneza]] ° * [[torpor]] ° * [[vzdražnost]] ° |group7= Zoologija |list7={{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1=* ''[[Alona sketi]]'' ° * ''[[Animal Diversity Web]]'' ° * [[aposematizem]] ° * [[arahnologija]] ° * [[arapajma]] ° * [[bioakustika]] ° * [[bogomolčarji]] ° * ''[[Caenorhabditis elegans]]'' ° * [[ceponožci]] ° * ''[[Cerithidea decollata]]'' ° * [[cistotvorne ogorčice]] ° * [[citokin]] ° * [[cvetni okrogličar]] ° * [[členonožci]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[človeška ribica]] * [[črni močeril]] * [[črv]] ° * [[deseteronožci]] ° * [[drobnonožke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[dvojnonoge]] ° * [[dvoklopniki]] ° * [[dvoživke]] * [[eholokacija]] ° * [[enakonožci]] * [[Entognatha]] ° * ''[[Entomologia Carniolica]]'' ° * [[etologija]] ° * [[Eutardigrada]] ° * [[evsocialnost]] ° * ''[[Fauna Europaea]]'' ° * [[glavonožci]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[gliste]] ° * ''[[Globochthonius pancici]]'' ° * [[goži]] ° * ''[[Halicephalobus mephisto]]'' ° * [[herpetologija]] ° * [[Heterotardigrada]] ° * ''[[Hippocampus sarmaticus]]'' ° * ''[[Hippocampus slovenicus]]'' ° * [[hobotnice]] ° * [[Horvatova kuščarica]] ° * [[jeguljičaste ogorčice]] ° * [[jesetri]] ° * [[kače]] * [[kameleoni]] ° * [[kitovec]] ° * [[klobučnjaki]] ° * [[klopi]] * [[komodoški varan]] ° * [[komunikacija živali]] ° * [[kraški škrgonožec]] ° * [[kril]] * [[kubomeduze]] ° * [[leptostraki]] ° * [[levitev]] ° * [[ličinka]] ° * [[lignji]] ° * [[listonožci]] ° * [[maksilopodi]] ° * [[malonoge]] ° * [[mečarica]] ° * [[meduza (zoologija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mehkužci]] * [[močvirska sklednica]] ° * [[monoplakofori]] ° * [[morski klobuk]] ° * [[morski pes orjak]] ° * [[nektur]] ° * [[nimfa (biologija)]] ° * [[nogači]] ° * ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' ° * [[ogorčice koreninske pegavosti]] ° * [[ogorčice koreninskih šišk]] ° * [[osasti pajek]] * [[ostrižniki]] ° * [[ostvarji]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[pajki]] * [[palpigradi]] ° * [[partenogeneza]] ° * [[paščipalci]] ° * [[pipalkarji]] ° * [[počasniki]] ° * [[poglavitni histokompatibilnostni kompleks]] ° * [[polip (zoologija)]] ° * [[postranice]] ° * [[praskrluparji]] ° * [[preobrazba (biologija)]] ° * [[pršice]] ° * [[raki]] ° * [[rebrače]] ° * [[Remipedia]] ° * [[ribe]] * [[seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah]] ° * [[sistem komplementa]] ° * [[sleporili]] ° * [[slonovi zobčki]] ° * [[slovenski ščipalec]] ° * [[sperma]] ° * [[spermatofor]] ° * [[stridulacija]] ° * [[strige]] ° * [[suhe južine]] ° * [[šesteronožni členonožci]] ° * [[ščipalci]] ° * [[škrgorepci]] ° * [[taksija]] ° * [[temačniki]] ° * [[trdoživnjaki]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[triceratops]] * [[udavi]] ° * [[udomačitev]] ° * [[vitičnjaki]] ° * [[vodne bolhe]] ° * [[volovska žaba]] ° * [[zlata krastača]] ° * [[zoologija]] * ''[[Zootaxa]]'' ° * [[živali]] |group2=Entomologija |list2= * [[afriški minljivec]] ° * [[alpski lesketnik]] ° * [[ameriški škržatek]] ° * ''[[Anasa tristis]]'' ° * ''[[Anax junius]]'' ° * ''[[Anoplolepis gracilipes]]'' ° * [[azijska žitna stenica]] ° * [[azijski kozliček]] ° * [[azijski sršen]] ° * [[barjanska deva]] ° * [[barjanski lesketnik]] ° * [[barjanski okarček]] ° * [[barjanski spreletavec]] ° * [[barjanski škratec]] ° * [[belini]] ° * [[beli T]] ° * [[bleda deva]] ° * [[bledi kresničar]] ° * [[bledi peščenec]] ° * [[bleščeči zmotec]] ° * [[bogomolke]] ° * [[bolhe]] ° * [[bolšice]] ° * [[borova lubna stenica]] ° * [[brezov ogrinjalar]] ° * [[bramorji]] ° * [[brzični škratec]] ° * [[buba]] ° * ''[[Camponotus tergestinus]]'' ° * [[ciklamni telovnikar]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[čebele]] * [[čebeljeliki kožokrilci]] ° * [[čmrlj]] ° * [[črni kamenjak]] ° * [[črni ploščec]] ° * [[črtasta pižamarka]] ° * [[deviški pastir]] ° * [[dnevni metulji]] * [[dolgotipalčnice]] ° * ''[[Dolycoris baccarum]]'' ° * [[dristavični spreletavec]] ° * [[drobnovratnik]] * ''[[Drosophila melanogaster]]'' * [[dvobarvna travniška mravlja]] ° * [[dvokrilci]] ° * [[dvopikčasti škržatek]] ° * [[džungelska deva]] ° * [[enakokrili kačji pastirji]] ° * [[enodnevnice]] ° * [[entomologija]] * ''[[Erasmoneura vulnerata]]'' ° * ''[[Fulgora laternaria]]'' ° * [[gosenica]] ° * [[gozdni tekači]] ° * [[griloblatoidi]] ° * [[grmiščna zverca]] ° * [[harlekinska polonica]] ° * [[harlekinska stenica]] ° * [[herkul (hrošč)]] ° * [[hišni molj]] ° * [[Hitlerjev brezokec]] ° * [[hrastova čipkarka]] ° * [[hrošči]] * [[hruševa mrežnica]] ° * ''[[Isotomus speciosus]]'' ° * [[istrska žagorožka]] ° * [[japonski škržatek]] ° * [[južna zverca]] ° * [[kačji pastirji]] * [[kačji potočnik]] ° * [[kamelovratnice]] ° * [[kaparji]] ° * [[kljunavci]] ° * [[kobilice]] * [[komarji]] ° * [[koščični škratec]] ° * [[kovinski lesketnik]] ° * [[kozlički]] ° * [[kožokrilci]] ° * [[kranjski ovnič]] ° * [[kratkotipalčnice]] ° * [[kresnice (hrošči)]] ° * [[krešiči]] ° * [[krhljar]] ° * [[križarska vitezovka]] ° * [[krvavordeči kamenjak]] ° * [[lastovičarji]] ° * [[lebduhi]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[lepenci]] ° * [[lisasti ploščec]] ° * [[listne uši]] ° * [[listni zavijači]] ° * [[listni zavrtač divjega kostanja]] ° * [[loška zverca]] * ''[[Lycorma delicatula]]'' ° * [[mahovna deva]] ° * [[majski hrošč]] ° * [[mala hruševa bolšica]] ° * [[malinovordeči kamenjak]] ° * [[mali modrač]] ° * [[mali rdečeokec]] ° * [[mali rogač]] ° * [[mali škržatki]] ° * [[marmorirana smrdljivka]] ° * [[medeči škržatek]] ° * [[medonosna čebela]] ° * ''[[Melitaea vedica]]'' ° * ''[[Mesosa nebulosa]]'' ° * [[metuljaste mušice]] ° * [[metuljčnice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[metulji]] * [[mladoletnice]] ° * [[močvirski lebduh]] ° * [[modri bleščavec]] ° * [[modrini]] ° * [[modrinka]] ° * [[modri ploščec]] ° * [[modroriti spremljevalec]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mravlje]] * [[mrtvični spreletavec]] ° * [[navadna metuljčnica]] ° * [[navadna tenčičarica]] ° * [[navadni govnač]] ° * [[navadni kamenjak]] ° * [[navadni mravljinčar]] ° * [[navadni slezovček]] ° * [[neprave sovke]] ° * [[nogoprelci]] ° * [[nosna jezerka]] ° * [[obadi]] ° * [[obrežna zverca]] ° * [[obvodna zverca]] ° * [[oleandrovec]] ° * [[opoldanski škrlatec]] ° * [[orjaška skolija]] ° * [[orjaški azijski sršen]] ° * [[osatova vitezovka]] ° * [[ovratniški plavač]] ° * [[pahljačekrilci]] ° * [[Palaeoptera]] ° * ''[[Pantala flavescens]]'' ° * [[pasasti bleščavec]] ° * [[pasasti kamenjak]] ° * [[pedici]] ° * [[pegasti lesketnik]] ° * ''[[Perillus bioculatus]]'' ° * ''[[Philipomyia aprica]]'' ° * ''[[Phrictus quinquepartitus]]'' ° * ''[[Piezodorus lituratus]]'' ° * [[pisana stenica]] ° * [[plodova vinska mušica]] ° * [[ploščci]] ° * [[polkrilci]] ° * [[polonice]] ° * [[popotni porečnik]] ° * [[posnemalci]] ° * [[povirni studenčar]] ° * [[povodni škratec]] ° * [[pračeljustnice]] ° * [[prašne uši]] ° * [[prave cvrčalke]] ° * [[prave muhe]] ° * [[prave ose]] ° * [[pravi mrežekrilci]] ° * [[presenetljiva pazverca]] ° * [[prešerna lepotka]] ° * [[primorska plenilka]] ° * [[prisojni zimnik]] ° * [[pritlikavi listni zavrtači]] ° * [[prodni modrač]] * [[prodni paškratec]] ° * [[progasti kamenjak]] ° * [[Protodonata]] ° * ''[[Pseudochazara cingovskii]]'' ° * [[puščavnik (hrošč)]] ° * [[rani plamenec]] ° * [[ravnokrilci]] * [[rdečevrati mrhar]] ° * [[rdeči voščenec]] ° * [[repin belin]] ° * [[resarji]] ° * [[rjava deva]] ° * [[rjava lipovka]] ° * [[rjava trnovka]] ° * [[rogač]] ° * [[rumeni kamenjak]] ° * [[rumeni porečnik]] ° * [[Saulijev dvoličnik]] ° * [[Schmidtov dvoličnik]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam kačjih pastirjev v Sloveniji]] ° * [[seznam redov žuželk]] * ''[[Siliquofera grandis]]'' ° * [[sinji modrač]] ° * [[sinji presličar]] ° * [[siva bogomolka]] ° * [[sivi smrdljivec]] ° * [[skakači (členonožci)]] * [[skakači (pajki)]] * [[skarabeji]] ° * [[slinarice]] ° * [[smrtoglavec]] ° * [[sredozemski lesketnik]] ° * [[sobni hrošček]] ° * [[sorodstvo svetivcev]] ° * [[sorodstvo ščitastih stenic]] ° * [[sredozemski kamenjak]] ° * [[stasiti kamenjak]] ° * [[stenice]] ° * [[storževa listonožka]] ° * [[strigalice]] ° * [[suhljati škratec]] ° * [[svetivci]] ° * [[sviloprejka]] * [[ščetinorepke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščitaste stenice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščurki]] ° * [[škrlatna lilijevka]] ° * [[šotna deva]] ° * [[španska muha]] ° * [[šuštarji]] * [[švab]] ° * [[talne uši]] ° * [[temni modrač]] ° * [[temni slaniščar]] ° * [[termiti]] * [[tigrasti komar]] ° * [[titan (hrošč)]] ° * [[travniške stenice]] ° * [[travniški škratec]] ° * [[trepetavke]] ° * [[trirogi skarabej]] ° * [[uhata rusonožka]] ° * [[usnjate stenice]] ° * [[velekrilci]] ° * [[velika hruševa bolšica]] ° * [[velika lesna osa]] ° * [[velika ostrorobka]] ° * [[velika peščenka]] ° * [[veliki rdečeokec]] ° * [[veliki spremljevalec]] ° * [[veliki topolov kozliček]] ° * [[veščci]] ° * [[vinske mušice]] ° * [[višnjeva deva]] ° * [[vodni drsalci]] ° * [[volkci]] ° * [[vrbnice]] ° * [[vresni spreletavec]] ° * [[Wallaceova orjaška čebela]] ° * [[zajedavske stenice]] ° * [[zajedavske uši]] ° * [[zalubniki]] ° * [[zelena deva]] ° * [[zelena listna stenica]] ° * [[zelena pazverca]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zelena smrdljivka]] ° * [[zeleni škržatek]] ° * [[zelenomodra deva]] ° * [[zgodnji trstničar]] ° * [[zibajoči ples]] ° * [[zlata minica]] ° * [[žagarica]] ° * [[želvaste stenice]] ° * [[žitna stenica]] ° * [[žitni molj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[žuželke]] |group3=Mamalogija |list3=* [[brazdasti kit]] ° * [[človečnjaki]] ° * [[človek]] * [[domača mačka]] * [[domači pes]] * [[Félicette]] ° * [[fenek]] * [[gnu]] ° * [[gorila]] ° * [[hijene]] * [[ihneumoni]] ° * [[impala]] ° * ''[[Inia araguaiaensis]]'' ° * [[jamski medved]] ° * [[ježi]] ° * [[kapibara]] ° * [[kit grbavec]] ° * [[kljunaš]] ° * [[konji]] ° * [[kretska belozoba rovka]] ° * [[krti]] ° * [[leteče lisice]] ° * [[makak]] ° * [[mali malajski kančil]] ° * [[maremsko-abruški ovčar]] ° * [[mink]] ° * [[miši]] ° * [[morski sesalec]] ° * [[mrenarji]] ° * [[orangutan]] ° * [[pasavci]] ° * [[pasma]] * [[pavijan]] ° * [[pečinarji]] ° * [[pekariji]] ° * [[plavutonožci]] ° * [[podzemska svinjka]] ° * [[polhi]] ° * [[pravi tjulnji]] ° * [[rakunasti pes]] * [[rakuni]] ° * [[rilčasti skakači]] ° * [[rjave pliskavke]] ° * [[rovke]] ° * [[severna žirafa]] ° * [[sika]] ° * [[skakači]] ° * [[skunki]] ° * [[slepa kužeta]] ° * [[Spalacidae]] ° * ''[[Spalax arenarius]]'' ° * ''[[Spalax zemni]]'' ° * ''[[Sus]]'' ° * [[svizec]] ° * [[tapirji]] ° * [[trobčarji]] ° * [[tupaje]] ° * [[uhati tjulnji]] ° * [[vampirski netopirji]] ° * [[vapiti]] ° * [[velblod]] ° * [[vikunja]] ° * [[vodni bivol]] ° |group4=Ornitologija |list4=* ''[[Acrocephalus]]'' ° * [[albatrosi]] ° * [[bela pastirica]] ° * [[bela štorklja]] ° * [[bičja trstnica]] ° * [[BirdLife International]] ° * [[breguljka]] ° * [[burnice]] ° * [[čaplje]] ° * [[čapljica]] ° * [[čevljekljun]] ° * [[čigre]] ° * [[čopasta čaplja]] ° * [[čopasti ponirek]] ° * [[črna štorklja]] ° * [[črni hudournik]] ° * [[črni lori]] ° * [[črnoglavi muhar]] ° * [[divji petelin]] ° * [[dlakavci]] ° * [[dodo]] ° * [[dolgoprsti plezalček]] ° * [[dolgorepka]] ° * [[domači vrabec]] ° * [[droplje]] ° * [[drozgi]] * [[duplinska kozarka]] ° * [[epiornis]] * [[galapaški pingvin]] ° * [[gnezdo]] ° * [[golobi]] * [[govnačke]] ° * [[grilček]] ° * [[hudourniki (družina)]] ° * [[ibisi (družina)]] ° * [[jastrebi Novega sveta]] ° * [[kakapo]] ° * [[kljunači]] ° * [[kljunorožci]] ° * [[kljunorožci (družina)]] ° * [[kmečka lastovka]] ° * [[kobiličar]] ° * [[krekovt]] ° * [[krokar]] ° * [[kukavica]] ° * [[lastovke]] ° * [[medosesi]] ° * [[medosledci]] ° * [[mestna lastovka]] ° * [[mokož]] ° * [[mormon (ptič)]] * [[muharji]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[navadna čigra]] ° * [[njivska gos]] ° * [[njorke]] ° * [[nojevci]] * [[obročkanje ptic]] ° * [[orjaški tukan]] ° * [[Passeri]] ° * [[pastirice]] ° * [[pegaste sove]] ° * [[pegatke]] ° * [[pero]] ° * ''[[Pipreola pulchra]]'' ° * [[pisani tukan]] ° * [[plovci]] ° * [[podhujke]] ° * [[polarni slapnik]] ° * [[poljski škrjanec]] ° * [[polojnik]] ° * [[priba]] ° * [[pritlikavi kormoran]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ptiči]] * [[ptič neletalec]] ° * [[rajčice]] ° * [[repaljščica]] ° * [[repnik]] ° * [[rjavi srakoper]] ° * [[rjavoglavi srakoper]] ° * [[rumeni strnad]] ° * [[rumenonogi galeb]] ° * [[ruševec]] ° * [[sadjejedi]] ° * [[severni kovaček]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam ptic v Sloveniji]] * [[sinice]] ° * [[siva čaplja]] * [[siva vrana]] ° * [[slavec]] ° * [[smrdokavra]] ° * [[sokol (rod)]] ° * [[sraka]] ° * [[srakoper]] ° * [[srakoperji]] ° * [[strmoglavci]] ° * [[strmoglavec (ptič)]] ° * [[stržki]] ° * [[škorci]] ° * [[škrjanci]] ° * [[šoja]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tajnik (ptič)]] ° * [[Temminckov prodnik]] ° * [[tirančki]] ° * [[tolsti lastovičnik]] ° * [[tropiki]] ° * [[tukalice]] ° * [[tukani]] ° * [[turška grlica]] ° * [[velika bela čaplja]] ° * [[veliki detel]] ° * [[veliki vodomec]] ° * [[vijeglavka]] ° * [[vodomec]] ° * [[vojna emujev]] ° * [[vrabci]] ° * [[vrana]] ° * [[vrbji kovaček]] ° * [[vrtna penica]] ° * [[zelenonoga tukalica]] ° * [[zelenonogi martinec]] ° * [[zlati gozdičar]] ° * [[žametna penica]] ° * [[žerjavi]] ° * [[žličarka]] ° * [[žličarka (rod)]] ° * [[žolne]] ° }} }} |group8=Kemija |list8= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[adrenokrom]] ° * [[barijev klorid]] * [[biomolekula]] ° * [[DDT]] ° * [[dvoatomna molekula]] * [[fermentacija v predelavi hrane]] ° * [[funkcionalna skupina]] * [[hitin]] * [[insekticid]] ° * [[kalcijev amonijev nitrat]] * [[karotenoid]] ° * [[Kemijski inštitut]] ° * [[kokamidopropil betain]] ° * [[kurare]] ° * [[lindan]] * [[malacidin]] ° * [[metanol]] ° * [[metilamin]] ° * [[obstojno organsko onesnaževalo]] ° * [[penicilin G]] ° * [[peptidna vez]] ° * [[periodni sistem elementov]] * [[peroksid]] ° * [[polivinil klorid]] ° * [[riboflavin]] * [[solanin]] ° * [[strihnin]] * [[tiol]] ° |group2=Kemiki |list2= * [[Adolf Butenandt|Butenandt, Adolf]] * [[William C. Campbell|Campbell, William C.]] ° * [[Jaroslav Heyrovský|Heyrovský, Jaroslav]] ° * [[Ana Kansky|Kansky, Ana]] * [[Martin Karplus|Karplus, Martin]] ° * [[Stephanie Kwolek|Kwolek, Stephanie]] ° * [[Ignacy Łukasiewicz|Łukasiewicz, Ignacy]] ° * [[Edmund Mach|Mach, Edmund]] ° * [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev, Dimitrij Ivanovič]] * [[Paul Hermann Müller|Müller, Paul H.]] ° * [[George Andrew Olah|Olah, George Andrew]] ° * [[John Charles Polanyi|Polanyi, John Charles]] ° * [[Charles Soret|Soret, Charles]] ° * [[Tibor Škerlak|Škerlak, Tibor]] ° * [[Ana Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Ana]] * [[Jan Stanislav Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Jan Stanislav]] ° * [[Miha Tišler|Tišler, Miha]] * [[Ada E. Yonath|Yonath, Ada]] ° * [[Richard Adolf Zsigmondy|Zsigmondy, Richard A.]] ° }} |group9=Medicina |list9=* [[afantazija]] ° * [[analiza urina]] ° * [[Baruj Benacerraf|Benacerraf, Baruj]] ° * [[André Frédéric Cournand|Cournand, André Frédéric]] ° * [[Elizabetina otroška bolnišnica]] ° * [[Robert G. Edwards|Edwards, Robert G.]] ° * [[Fabryjeva bolezen]] ° * [[Dušan Ferluga|Ferluga, Dušan]] ° * [[Werner Forßmann|Forßmann, Werner]] ° * [[Ana Gligić|Gligić, Ana]] ° * [[Ljerka Glonar|Glonar, Ljerka]] ° * [[Mirko Grmek|Grmek, Mirko]] ° * [[Allvar Gullstrand|Gullstrand, Alvar]] ° * [[hematologija]] ° * [[Eleonora Jenko Groyer|Jenko Groyer, Eleonora]] * [[Edward Jenner|Jenner, Edward]] * [[Vinko Kambič|Kambič, Vinko]] ° * [[karantena]] ° * [[Emil Theodor Kocher|Kocher, Emil T.]] ° * ''[[The Lancet|Lancet, The]]'' ° * [[Laskerjeva nagrada]] ° * [[Medical Subject Headings]] ° * [[melanom]] ° * [[miokardni infarkt]] ° * [[Ferid Murad|Murad, Ferid]] ° * [[Joseph Murray|Murray, Joseph]] ° * [[obdukcija]] ° * [[osnovno zdravilo]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]] * [[Dickinson W. Richards|Richards, Dickinson W.]] ° * [[Peter Safar|Safar, Peter]] * [[Jonas Salk|Salk, Jonas]] ° * [[Ignaz Semmelweis|Semmelweis, Ignaz]] ° * [[Uroš Skalerič|Skalerič, Uroš]] ° * [[John Snow|Snow, John]] ° * [[splav]] * [[spolno prenosljiva bolezen]] ° * [[transfuzija krvi]] ° * [[Joujou Tu|Tu, Joujou]] ° * [[umivanje rok]] * [[Jelka Vesenjak-Hirjan|Vesenjak-Hirjan Jelka]] ° * [[Julius Wagner-Jauregg|Wagner-Jauregg, Julius]] ° * [[Rudolf Weigl|Weigl, Rudolf]] ° * [[Wolfova nagrada za medicino]] ° |group10=Znanstvene in visokošolske ustanove |list10=* [[Akademija znanosti Češke republike]] ° * [[Ameriška akademija umetnosti in znanosti]] ° * [[Ameriški prirodoslovni muzej]] ° * [[Avstralska narodna univerza]] ° * [[Bolgarska akademija znanosti]] ° * [[Collège de France]] ° * [[Družba cesarja Viljema]] ° * [[Imperialni kolidž v Londonu]] ° * [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] ° * [[Karolinski inštitut]] ° * [[Kraljeva švedska akademija znanosti]] ° * [[Madžarska akademija znanosti]] ° * [[Mednarodna zveza raziskovalnih univerz]] ° * [[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] ° * [[Nacionalni inštituti za zdravje]] ° * [[Skupina Coimbra]] ° * [[Slovaška akademija znanosti]] ° * [[Univerza Cornell]] ° * [[Univerza Britanske Kolumbije]] ° * [[Univerza Duke]] ° * [[Univerza Friedricha Schillerja v Jeni]] ° * [[Univerza Harvard]] ° * [[Univerza Johnsa Hopkinsa]] ° * [[Univerza Kalifornije]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Berkeley]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|Los Angeles]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Diego|San Diego]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Francisco|San Francisco]] ° * [[Univerza v Kjotu]] ° * [[Univerza v Københavnu]] ° * [[Univerza Komenskega v Bratislavi]] ° * [[Univerza v Ljubljani]] * [[Univerza v Londonu]] ° * [[Univerza v Lundu]] ° * [[Univerza McGill]] ° * [[Univerza McMaster]] ° * [[Univerza Michigana]] ° * [[Univerza v New Yorku]] ° * [[Univerza Northwestern]] ° * [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]] ° * [[Univerza v Sofiji]] ° * [[Univerza v Tokiu]] ° * [[Univerza v Uppsali]] ° * [[Univerza v Ženevi]] ° * [[Univerza Washingtona]] ° * [[Univerzitetni kolidž v Londonu]] ° * [[Washingtonova univerza v St. Louisu]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Kultura |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |above = |below = |list1 = * [[AKC Metelkova mesto]] * [[alternativna zgodovina]] ° * [[Art Rebel 9]] ° * [[Elektra]] ° * [[Ememem]] ° * [[Hitar Petar]] ° * [[Hollywoodska aleja slavnih]] ° * [[izmišljeno vesolje]] ° * [[Oton Jugovec|Jugovec, Oton]] ° * [[Ivan Jurkovič (kipar)|Jurkovič, Ivan]] ° * [[Kiberpipa]] ° * [[Franz Marc|Marc, Franz]] ° * [[Marijin steber, Ljubljana]] ° * [[Dóra Maurer|Maurer, Dóra]] ° * ''[[Metacritic]]'' ° * [[New California Republic]] ° * [[Nizozemski umetnostnozgodovinski inštitut]] ° * [[nori znanstvenik]] ° * ''[[Padli astronavt]]'' ° * [[Pokrajinski muzej Celje]] ° * [[porcijunkulovo]] ° * [[postapokaliptična fikcija]] ° * [[Pluton (mitologija)]] ° * [[rdeči fičo]] ° * [[Nikolaj Konstantinovič Rerih|Rerih, Nikolaj]] ° * [[retrofuturizem]] ° * ''[[Rolling Stone]]'' ° * [[Antonio Rotta|Rotta, Antonio]] ° * [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] ° * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] ° * [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika]] ° * [[spomenik Rudolfu Maistru, Ljubljana]] ° * [[spomenik Simonu Gregorčiču, Ljubljana]] ° * [[superheroj]] ° * [[Ivan Šiškin|Šiškin, Ivan]] ° * [[Jože Tiran|Tiran, Jože]] ° * [[velikonočno jajce (mediji)]] ° * [[Vodnikov spomenik]] ° * [[vojaška znanstvena fantastika]] ° * [[Benjamin Wilson (slikar)|Wilson, Benjamin (slikar)]] * ''[[xkcd]]'' ° * [[Zmagovalec (spomenik)]] ° * [[Androniqi Zengo Antoniu|Zengo Antoniu, Androniqi]] ° * [[Srdjan Živulović|Živulović, Srdjan]] ° |group2 = Film in<br/>televizija |list2 = * ''[[Ad Astra: Pot do zvezd]]'' ° * [[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik]] ° * ''[[AllMovie]]'' ° * [[Gillian Anderson|Anderson, Gillian]] ° * [[Avatar (film)|''Avatar'' (film)]] * [[Lída Baarová|Baarová, Lída]] ° * [[Ena Begović|Begović, Ena]] ° * [[Brigitte Bardot|Bardot, Brigitte]] ° * [[Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)|''Bojna ladja Galaktika'' (TV-serija, 2004)]] ° * ''[[Bolje ne bo nikoli]]'' ° * ''[[Božji oklep]]'' ° * [[Bryan Cranston|Cranston, Bryan]] ° * [[Joan Crawford|Crawford, Joan]] ° * [[Časovni stroj (film, 1960)|''Časovni stroj'' (film, 1960)]] ° * [[Černobil (miniserija)|''Černobil'' (miniserija)]] ° * ''[[Čudežni grm]]'' ° * [[Dan neodvisnosti (film)|''Dan neodvisnosti'' (film)]] ° * [[James Dean|Dean, James]] ° * [[Dracula (miniserija)|''Dracula'' (miniserija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Dune: Peščeni planet]]'' ° * ''[[Dune: Peščeni planet, 2. del]]'' ° * [[Dvoboj (film, 1971)|''Dvoboj'' (film, 1971)]] ° * [[Fallout (TV-serija)|''Fallout'' (TV-serija)]] ° * ''[[Forrest Gump]]'' ° * [[Michael J. Fox|Fox, Michael J.]] ° * [[Stephen Fry|Fry, Stephen]] ° * [[Greta Garbo|Garbo, Greta]] ° * ''[[Gattaca]]'' ° * [[Whoopi Goldberg|Goldberg, Whoopi]] ° * [[Samuel Goldwyn|Goldwyn, Samuel]] ° * ''[[Goli v sedlu]]'' ° * [[Gran Turismo (film)|''Gran Turismo'' (film)]] ° * [[Greyhound (film)|''Greyhound'' (film)]] ° * [[Anna Gunn|Gunn, Anna]] ° * ''[[Hiter kot strel]]'' ° * [[Vera Holodna|Holodna, Vera]] ° * [[Hedda Hopper|Hopper, Hedda]] ° * [[Igra prestolov (TV-serija)|''Igra prestolov'' (TV-serija)]] ° * [[Oscar Isaac|Isaac, Oscar]] ° * ''[[Iztrebljevalec]]'' ° * ''[[Iztrebljevalec 2049]]'' ° * [[Samuel L. Jackson|Jackson, Samuel L.]] ° * ''[[Kaj žre Gilberta Grapa?]]'' ° * ''[[Kaznilnica odrešitve]]'' ° * [[Kocka (film)|''Kocka'' (film)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Kriva pota]]'' * ''[[Kung Fu Panda]]'' * ''[[Kung Fury]]'' ° * [[Hedy Lamarr|Lamarr, Hedy]] ° * [[Fritz Lang|Lang, Fritz]] ° * ''[[Ledene steze]]'' ° * [[Vivien Leigh|Leigh, Vivien]] ° * ''[[Lepota po ameriško]]'' ° * ''[[Mars napada!]]'' ° * ''[[Mediterraneo]]'' ° * [[Metropolis (film)|''Metropolis'' (film)]] ° * ''[[Mladi Frankenstein]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] * [[Možje v črnem (film)|''Možje v črnem'' (film)]] ° * [[Muha (film, 1986)|''Muha'' (film, 1986)]] * ''[[Mystery Science Theater 3000]]'' ° * [[Narodni filmski register]] ° * [[nemi film]] ° * ''[[Nevarni let]]'' ° * [[Jack Nicholson|Nicholson, Jack]] ° * ''[[Okrožje 9]]'' * [[Edward James Olmos|Olmos, Edward James]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Oppenheimer (film)|''Oppenheimer'' (film)]] ° * [[oskar za najboljši tujejezični film]] ° * ''[[Osmi potnik]]'' ° * [[George Pal|Pal, George]] ° * [[Panj (film)|''Panj'' (film)]] ° * [[Aaron Paul|Paul, Aaron]] ° * [[Roman Polanski|Polanski, Roman]] ° * ''[[Preden se stegneva]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Prihod]]'' ° * ''[[Princesa Mononoke]]'' ° * ''[[Princesa nevesta]]'' ° * [[Sonja Prosenc|Prosenc, Sonja]] ° * [[Alan Rickman|Rickman, Alan]] ° * [[Emmanuelle Riva|Riva, Emmanuelle]] ° * ''[[Rotten Tomatoes]]'' ° * [[Maximilian Schell|Schell, Maximilian]] ° * [[seznam slovenskih filmov]] * [[seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film]] ° * [[Sherlock Holmes (film, 1916)|''Sherlock Holmes'' (film, 1916)]] ° * ''[[Shrek]]'' ° * [[Skynet]] ° * [[Klemen Slakonja|Slakonja, Klemen]] * ''[[Smrtonosni stroji]]'' ° * ''[[Socializacija bika?]]'' ° * [[Emilija Soklič|Soklič, Emilija]] ° * ''[[Spectral]]'' ° * [[Stik (film)|''Stik'' (film)]] ° * [[Studio Ghibli]] ° * ''[[Svižčev dan]]'' ° * [[Šund (film)|''Šund'' (film)]] ° * [[Genndy Tartakovsky|Tartakovsky, Genndy]] ° * [[Shirley Temple|Temple, Shirley]] ° * ''[[Terminator 2: Sodni dan]]'' ° * ''[[Trinajsti bojevnik]]'' * ''[[U Are the Universe]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Umri pokončno]]'' ° * [[Variety (revija)|''Variety'']] ° * [[Denis Villeneuve|Villeneuve, Denis]] ° * ''[[Vojna zvezd]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen|Epizoda I – Grozeča prikazen]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda II – Napad klonov|Epizoda II – Napad klonov]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda III – Maščevanje Sitha|Epizoda III – Maščevanje Sitha]]'' * ''[[V višave]]'' ° * ''[[V žarišču]]'' ° * [[Sigourney Weaver|Weaver, Sigourney]] ° * [[Billy Wilder|Wilder, Billy]] ° * [[Witold Zacharewicz|Zacharewicz, Witold]] ° * ''[[Zajec Jojo]]'' ° * [[Železni križec (film)|''Železni križec'' (film)]] ° * [[Živi mrtveci (TV-serija)|''Živi mrtveci'' (TV-serija)]] ° |group3 = Glasba |list3 = * ''[[AllMusic]]'' ° * [[Angine de Poitrine]] ° * [[Athena (glasbena skupina)|Athena]] ° * [[The Authentics|Authentics, The]] ° * [[Jeff Beck|Beck, Jeff]] ° * ''[[Billboard]]'' ° * [[Rob Bourdon|Bourdon Rob]] * [[Brothers in Arms (album, Dire Straits)|''Brothers in Arms'' (album, Dire Straits)]] ° * [[Jimmy Cliff|Cliff, Jimmy]] ° * [[Columbia Records]] ° * [[The Cranberries|Cranberries, The]] ° * [[Creedence Clearwater Revival]] ° * [[Ajano Cudži|Cudži, Ajano]] ° * [[DakhaBrakha]] ° * [[John Deacon|Deacon, John]] ° * [[Dež (pesem)]] ° * [[Dire Straits]] * ''[[Discogs]]'' ° * ''[[Dookie]]'' ° * [[The Drinkers|Drinkers, The]] * ''[[Džinovski]]'' ° * [[Dalaj Eegol|Eegol, Dalaj]] * [[Ella Fitzgerald|Fitzgerald, Ella]] ° * [[Aretha Franklin|Franklin, Aretha]] ° * [[Generator (glasbena skupina)|Generator]] ° * ''[[Get Lucky (album, Mark Knopfler)|Get Lucky]]'' ° * [[glasbeni album]] ° * [[Gogol Bordello]] ° * [[Greatest Hits (album, Queen)|''Greatest Hits'' (album, Queen)]] ° * ''[[Greatest Hits II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Heart]] ° * [[Hepcat]] ° * [[Hladno pivo]] ° * [[Hram slavnih rokenrola]] ° * [[In Color (album, Red Five Point Star)|''In Color'' (album, Red Five Point Star)]] ° * ''[[In the End]]'' ° * [[Judge Dread]] ° * [[R. Kelly|Kelly, R.]] * [[Klon (glasbena skupina)|Klon]] ° * [[Mark Knopfler|Knopfler, Mark]] ° * [[Jakob Kobal|Kobal, Jakob]] ° * [[Komu zvoni (pesem)]] ° * [[Kool & the Gang]] * [[Kukushai]] ° * [[Um Kultum|Kultum, Um]] ° * [[Leningrad (glasbena skupina)|Leningrad]] ° * [[Annie Lennox|Lennox, Annie]] ° * ''[[Leva scena]]'' ° * ''[[London Calling]]'' ° * [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] ° * [[Men at Work]] ° * [[Slađana Milošević|Milošević, Slađana]] ° * [[mini album]] ° * [[Joni Mitchell|Mitchell, Joni]] ° * ''[[MTV Unplugged in New York]]'' ° * [[News of the World (album)|''News of the World'' (album)]] ° * ''[[No Need to Argue]]'' ° * ''[[One Step Beyond...]]'' ° * [[Dolores O'Riordan|O'Riordan, Dolores]] * [[Otava Jo]] ° * [[Pannonia Allstars Ska Orchestra]] ° * [[Parni valjak]] ° * [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] ° * [[Pekinška patka]] ° * ''[[Physical Graffiti]]'' ° * [[Pitura Freska]] ° * [[Plava trava zaborava]] ° * [[Polemic]] ° * [[Ala Pugačova|Pugačova, Ala]] ° * ''[[Punk in Drublic]]'' ° * [[Red Five Point Star]] ° * [[R.E.M.]] ° * [[Lidija Ruslanova|Ruslanova, Lidija]] ° * ''[[Sailing to Philadelphia]]'' * [[Scatman (Ski-Ba-Bop-Ba-Dop-Bop)]] ° * [[Doreen Shaffer|Shaffer, Doreen]] ° * [[Simon & Garfunkel]] ° * [[The Slackers|Slackers, The]] ° * [[Smash (album)|''Smash'' (album)]] ° * [[Spitfire (ruska glasbena skupina)]] ° * [[Stepping Out (album, Red Five Point Star)|''Stepping Out'' (album, Red Five Point Star)]] ° * [[superskupina]] ° * ''[[Še pomnite Kuzle, tovariši?]]'' ° * [[Roger Meddows Taylor|Taylor, Roger M.]] ° * [[Teška industrija]] ° * [[These Are the Days of Our Lives]] ° * [[The Toasters|Toasters, The]] ° * [[Tracker (album)|''Tracker'' (album)]] ° * [[Trojan Records]] ° * [[UB40]] ° * [[Vangelis]] ° * [[Eddie Van Halen|Van Halen, Eddie]] ° * [[Vaya Con Dios]] ° * [[We Didn't Start the Fire]] ° * [[»Weird Al« Yankovic]] ° * ''[[Worst Case Scenario (album, Red Five Point Star)|Worst Case Scenario]]'' ° * [[Neil Young|Young, Neil]] ° * [[Združenje ameriške glasbene industrije]] ° * [[Zemfira]] ° |group4 = Književnost |list4 = * [[Douglas Adams|Adams, Douglas]] * ''[[Baskervillski pes]]'' ° * [[Jorge Luis Borges|Borges, Jorge Luis]] ° * [[Anna Brigadere|Brigadere, Anna]] ° * [[Ivana Brlić-Mažuranić|Brlić-Mažuranić, Ivana]] ° * [[Algis Budrys|Budrys, Algis]] ° * [[Cankarjeva nagrada]] * [[Orson Scott Card|Card, Orson Scott]] ° * [[Karel Čapek|Čapek, Karel]] ° * ''[[Človek v visokem dvorcu]]'' ° * [[Philip Kindred Dick|Dick, Philip Kindred]] ° * [[Emily Dickinson|Dickinson, Emily]] ° * [[Greg Egan|Egan, Greg]] ° * [[Mihai Eminescu|Eminescu, Mihai]] ° * ''[[Enderjeva igra]]'' ° * [[For sale: baby shoes, never worn]] ° * [[Joe Haldeman|Haldeman, Joe]] ° * [[Robert A. Heinlein|Heinlein, Robert A.]] ° * ''[[Hellstrom's Hive]]'' ° * [[Brian Herbert|Herbert, Brian]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Frank Herbert|Herbert, Frank]] ° * [[Aldous Huxley|Huxley, Aldous]] ° * [[William Gibson|Gibson, William]] ° * [[Nadine Gordimer|Gordimer, Nadine]] ° * [[Georgi Gospodinov|Gospodinov, Georgi]] ° * ''[[Jedci mrtvih]]'' ° * [[Ismail Kadare|Kadare, Ismail]] ° * [[Stephen King|King, Stephen]] ° * ''[[Klavnica pet]]'' ° * [[Mojca Kumerdej|Kumerdej, Mojca]] ° * ''[[Kurja polt]]'' * [[Harper Lee|Lee, Harper]] ° * [[Herman Melville|Melville, Herman]] ° * ''[[Metro 2033]]'' ° * [[Mi (roman)|''Mi'' (roman)]] ° * [[Vladimir Nabokov|Nabokov, Vladimir]] ° * [[nagrada Hugo]] ° * [[nagrada Nebula]] ° * ''[[Na Zahodu nič novega]]'' ° * [[Larry Niven|Niven, Larry]] ° * ''[[Peščeni planet]]'' ° * ''[[Piknik na robu ceste]]'' ° * [[Terry Pratchett|Pratchett, Terry]] ° * [[prazna knjiga]] ° * [[Marko Radmilovič|Radmilovič, Marko]] ° * ''[[Rendezvous with Rama]]'' ° * [[Richard Matheson|Matheson, Richard]] ° * ''[[Ringworld]]'' ° * ''[[Rože za Algernona]]'' ° * [[seznam avtorjev fantazijskih književnih del]] ° * [[seznam avtorjev znanstvenofantastičnih književnih del]] * ''[[Slavospev za Leibowitza]]'' ° * [[Slovenski knjižni sejem]] ° * ''[[Slowenische Bibliothek]]'' ° * [[Solaris (roman)|''Solaris'' (roman)]] ° * [[Olaf Stapledon|Stapledon, Olaf]] ° * [[Stik (roman)|''Stik'' (roman)]] ° * ''[[The Forever War]]'' ° * ''[[The White Plague]]'' ° * [[Sue Townsend|Townsend, Sue]] ° * ''[[Umetnost vojne]]'' ° * [[Ivan Vazov|Vazov, Ivan]] ° * ''[[Vesoljski bojevniki]]'' ° * [[Veščec (fantazijska serija)|''Veščec'' (fantazijska serija)]] ° * [[Voltaire]] ° * [[William Butler Yeats|Yeats, William B.]] ° * ''[[V Elvisovi sobi]]'' ° * [[Virginia Woolf|Woolf, Virginia]] ° |group5 = Igre |list5 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[fliper]] ° * [[igra igranja vlog]] * [[Monopoli (igra)|''Monopoli'' (igra)]] ° * [[namizna igra evropskega sloga]] ° * [[Talisman (igra na deski)|''Talisman'' (igra na deski)]] ° * ''[[Warhammer 40.000]]'' ° |group2 = Videoigre |list2 = * [[2K Games]] ° * [[4X]] ° * ''[[Age of Empires II: The Age of Kings|Age of Empires II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[BioShock]]'' ° * [[CD Projekt]] ° * ''[[Civilization VI]]'' ° * ''[[Cloudpunk]]'' ° * ''[[Command & Conquer]]'' ° * ''[[Darkest Dungeon]]'' ° * ''[[Deus Ex: Human Revolution]]'' ° * ''[[Dishonored]]'' ° * [[Domina (videoigra)|''Domina'' (videoigra)]] ° * [[Doom (serija)|''Doom'' (serija)]] ° * [[Doom (videoigra, 2016)|''Doom'' (videoigra, 2016)]] ° * ''[[Dragon Age: Origins]]'' ° * ''[[Duke Nukem 3D]]'' ° * [[Fallout (serija)|''Fallout'' (serija)]] ° ** [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Fallout]]'' ° ** ''[[Fallout 2]]'' ° ** ''[[Fallout 3]]'' ° * [[Haemimont Games]] ° * ''[[Hard Reset]]'' ° * ''[[Hardspace: Shipbreaker]] ° * ''[[Heroes of Might and Magic III: The Restoration of Erathia|Heroes of Might and Magic III]]'' * [[Interplay Entertainment]] ° * ''[[Jagged Alliance 3]]'' ° * ''[[Kena: Bridge of Spirits]]'' ° * ''[[The Last of Us|Last of Us, The]]'' ° * ''[[Left 4 Dead]]'' ° * ''[[Magicka]]'' ° * ''[[Metro 2033 (videoigra)|Metro 2033]]'' ° * ''[[Mordhau]] ° * ''[[Mordheim: City of the Damned]]'' ° * ''[[Mutant Year Zero: Road to Eden]]'' ° * ''[[Palworld]]'' ° * [[Paradox Interactive]] ° * ''[[Phoenix Point]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Pillars of Eternity]]'' ° * ''[[Plague Inc.]]'' ° * ''[[PlayerUnknown's Battlegrounds]]'' ° * ''[[Pokémon Go]]'' ° * ''[[Portal (videoigra)|Portal]]'' ° * [[preživetvena grozljivka]] ° * [[Prince of Persia (videoigra, 1989)|''Prince of Persia'' (videoigra, 1989)]] ° * [[prvoosebna strelska videoigra]] ° * [[pustolovska videoigra]] ° * ''[[Serious Sam: The First Encounter]]'' ° * [[seznam videoiger]] * ''[[Shogun Showdown]]'' ° * ''[[Slay the Spire]]'' ° * ''[[South Park: The Stick of Truth]]'' ° * ''[[Spintires]]'' ° * ''[[S.T.A.L.K.E.R.: Shadow of Chernobyl]]'' ° * [[strateška videoigra]] ° * ''[[Subnautica]]'' ° * ''[[Subnautica: Below Zero]]'' ° * [[šef (videoigre)]] ° * ''[[They Are Billions]] ° * [[THQ Nordic]] ° * ''[[Transport Tycoon]]'' ° * [[Valve Corporation]] ° * ''[[Viscera Cleanup Detail]]'' ° * ''[[Wordle]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[XCOM: Enemy Unknown]]'' ° * [[zvrst videoigre]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Geografija |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[Afrika]] * [[Akrotiri in Dhekelia]] ° * [[Amerika]] ° * [[Antarktični polotok]] ° * [[Armensko višavje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Avstrija]] * [[Azija]] * [[Banskobistriški okraj]] ° * [[Bistriško branište]] ° * [[Bodélé]] ° * [[Bratislavski okraj]] ° * [[Daljni vzhod]] ° * [[Denali]] ° * [[Dolina Lepene]] ° * [[Dolina vrtnic]] ° * [[državni naravni rezervat Sataplia]] ° * [[Dunajska kotlina]] ° * [[hidrografija]] ° * [[Hong Kong]] * [[Hubej]] ° * [[Huda luknja]] ° * [[Indonezija]] * [[Jakupica]] ° * [[Jamantau]] ° * [[Jezersko]] ° * [[Jutlandija]] ° * [[Južna Azija]] ° * [[Južnočeški okraj]] ° * [[Južnomoravski okraj]] ° * [[Kalifornijski polotok]] ° * [[Kapova jama]] ° * [[Karlovarski okraj]] ° * [[Karpati]] ° * [[Kinderle]] ° * [[Kola (polotok)]] ° * [[Korab]] ° * [[Kordiljere]] ° * [[Košiški okraj]] ° * [[Kralovehraški okraj]] ° * [[kriptodepresija]] * [[Labrador]] ° * [[ledena polica]] ° * [[Lekinka]] ° * [[Libereški okraj]] ° * [[Lovćen]] * [[Mala Pasica]] ° * [[Mariborska cesta, Celje]] ° * [[Mednarodna hidrografska organizacija]] ° * [[Mokrec]] * [[Moravsko-šlezijski okraj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[naravni park Strandža]] ° * [[naravni rezervat Kesterson]] * [[Nitranski okraj]] ° * [[Niue]] * [[Ngerulmud]] ° * [[Nizozemski Antili]] * [[NUTS 1]] ° * [[oaza]] ° * [[okraji Češke]] ° * [[okraji Slovaške]] ° * [[Olomuški okraj]] ° * [[Osrednječeški okraj]] ° * [[Padska nižina]] ° * [[Pardubiški okraj]] ° * [[pas Taihejo]] ° * [[Pilanca]] ° * [[Pjongčang]] * [[Plzenski okraj]] ° * [[podregije Madžarske]] ° * [[pol nedostopnosti]] ° * [[Pontsko gorovje]] ° * [[poplave v Sloveniji (2023)]] * [[Portugalska]] * [[potres in cunami v Tohokuju (2011)]] ° * [[potres na Haitiju (2010)]] ° * [[potres v Beljaku (1690)]] ° * [[potres v Črni gori (1979)]] ° * [[potres v Dubrovniku (1667)]] ° * [[potres v Furlaniji 1976]] * [[potres v Skopju (1963)]] ° * [[potres v Vrancei (1940)]] ° * [[potres v Zgornjem Posočju (2004)]] ° * [[Prešovski okraj]] ° * [[Pripetska močvirja]] ° * [[regije Združenih držav Amerike]] ° * [[Rodopi]] ° * [[severna morska pot]] ° * [[severni tečajnik]] * [[Slovenija]] * [[Somaliland]] ° * [[Stara planina]] ° * [[Stari svet]] ° * [[Špehovka (jama)]] ° * [[Trenčinski okraj]] ° * [[Trg državne zastave, Baku]] ° * [[Trnavski okraj]] ° * [[tropi]] ° * [[Turansko nižavje]] ° * [[Usteški okraj]] ° * [[Velikanova pot]] ° * [[Velika Pasica]] ° * [[veliki čilski potres]] ° * [[veliki perujski potres]] ° * [[Visočinski okraj]] ° * [[Vzhodna Slovenija]] ° * [[Vzhodnoevropsko nižavje]] ° * [[Yaren]] ° * [[Zlinski okraj]] ° * [[zvezna država Združenih držav Amerike]] * [[Železna jama]] |group2=Naselja |list2=* [[Ahmedabad]] ° * [[Almati]] ° * [[Alofi]] ° * [[Alžir]] ° * [[Antananarivo]] ° * [[Apia]] ° * [[Asmara]] ° * [[Avarua]] ° * [[Bamako]] ° * [[Bandar Seri Begawan]] ° * [[Bangui]] ° * [[Banjul]] ° * [[Basseterre]] ° * [[Belmopan]] ° * [[Berkeley, Kalifornija]] ° * [[Berlin]] * [[Bethel, New York]] ° * [[Bissau]] ° * [[Bistra, Vrhnika]] * [[Bloemfontein]] ° * [[Brasilia]] * [[Brazzaville]] ° * [[Brest, Belorusija]] ° * [[Bridgetown]] ° * [[Bruselj]] * [[Bruselj (občina)]] ° * [[Bujumbura]] ° * [[Calgary]] ° * [[Cardiff]] * [[Castries]] ° * [[Celje]] * [[Cincinnati]] ° * [[Conakry]] ° * [[Daka]] ° * [[Dakar]] ° * [[Dar es Salaam]] ° * [[Delhi]] ° * [[Dili]] ° * [[Dnipro]] ° * [[Dodoma]] ° * [[Doha]] ° * [[Dubaj]] ° * [[Durban]] ° * [[Dušanbe]] ° * [[Džakarta]] ° * [[Džuba]] ° * [[Elbasan]] ° * [[Entebbe]] * [[Freetown]] ° * [[Gaborone]] ° * [[Gostomel]] ° * [[Gradenc]] * [[Guadalajara]] ° * [[Gvatemala (mesto)]] * [[Halifax, Nova Škotska]] ° * [[Harare]] ° * [[Hiderabad]] ° * [[Honiara]] ° * [[Islamabad]] ° * [[Ithaca, New York]] ° * [[Jokohama]] ° * [[Juneau]] * [[Kairo]] * [[Kampala]] ° * [[Kartum]] * [[Kigali]] ° * [[Kinšasa]] ° * [[Kolkata]] ° * [[Komarno, Slovaška]] ° * [[Kuala Lumpur]] ° * [[Kuvajt (mesto)]] ° * [[Lagos]] ° * [[Leeds]] ° * [[Libreville]] ° * [[Lilongwe]] ° * [[Little Rock]] ° * [[Lomé]] ° * [[London]] * [[Luanda]] ° * [[Lund]] ° * [[Lusaka]] ° * [[Malabo]] ° * [[Malé]] ° * [[Manama]] ° * [[Manila]] ° * [[Maputo]] ° * [[Martin, Slovaška]] ° * [[Maseru]] ° * [[Mbabane]] ° * [[Mežica]] * [[Modra, Slovaška]] ° * [[Mogadiš]] ° * [[Monrovija]] ° * [[Moroni]] ° * [[Mumbaj]] * [[Muškat (mesto)]] ° * [[Nagoja]] ° * [[Narva]] ° * [[Nassau, Bahami]] ° * [[N'Djamena]] ° * [[Niamey]] ° * [[Nouakchott]] * [[Nukuʻalofa]] ° * [[Nusantara]] ° * [[Osaka]] ° * [[Pafos]] ° * [[Palikir]] ° * [[Panama (mesto)]] ° * [[Peking]] * [[Pittsburgh]] ° * [[Pjongjang]] ° * [[Plymouth]] ° * [[Podgorje, Koper]] * [[Port-au-Prince]] ° * [[Port of Spain]] ° * [[Port Louis]] ° * [[Porto-Novo]] ° * [[Port Vila]] ° * [[Praia]] ° * [[Preska nad Kostrevnico]] * [[Prevalje]] * [[Princeton, New Jersey]] ° * [[Rabat]] ° * [[Riad]] ° * [[Ribnica]] * [[Rio de Janeiro]] * [[Rogaška Slatina]] * [[Roseau]] ° * [[Ruše]] * [[San Juan, Portoriko]] ° * [[San Michele all'Adige]] ° * [[San Salvador]] ° * [[São Tomé]] ° * [[seznam največjih mest po državah]] ° * [[Sheboygan, Wisconsin]] ° * [[Shrewsbury]] ° * [[St. George's]] ° * [[St. John's]] ° * [[Suva]] ° * [[Sydney]] * [[Šentjernej]] * [[Šenžen]] ° * [[Šimkent]] ° * [[Šjan]] ° * [[Tajpej]] ° * [[Tegucigalpa]] ° * [[Timbuktu]] ° * [[Tokio]] * [[Trento]] ° * [[Tripoli]] ° * [[Ufa]] ° * [[Ulan Bator]] ° * [[Verd]] * [[Vientiane]] ° * [[Vipolže]] * [[Vogrsko]] * [[Vojnik]] * [[Vrhnika]] * [[Vuhan]] ° * [[Yamoussoukro]] ° * [[Yaoundé]] ° * [[Zreče]] * [[Železniki]] |group3=Otoki |list3=* [[Aleksandrov otok]] ° * [[Baffinov otok]] ° * [[Bathurstov otok]] ° * [[Bananal (otok)]] ° * [[Banksov otok]] ° * [[Bioko]] ° * [[Boljševik (otok)]] ° * [[Borneo]] ° * [[Bylotov otok]] ° * [[Cape Breton (otok)]] ° * [[Devon (otok)]] ° * [[Ellesmere]] ° * [[Funafuti]] ° * [[Grande Terre, Nova Kaledonija]] ° * [[Hainan]] ° * [[Južni otok]] ° * [[Južni otok (Nova dežela)]] ° * [[Kanadsko arktično otočje]] ° * [[Kiritimati]] ° * [[Komandantovi otoki]] * [[Kotelni]] ° * [[Lemnos]] ° * [[Luzon]] ° * [[Majuro]] ° * [[Mali Sundski otoki]] ° * [[Marajó]] ° * [[Martha's Vineyard]] ° * [[Maskareni]] ° * [[Melvillov otok, Kanada]] ° * [[Mindanao]] ° * [[Moluki]] ° * [[Nova Britanija]] ° * [[Nova Gvineja]] ° * [[Novosibirski otoki]] ° * [[Otok Axla Heiberga]] ° * [[Otok Ellefa Ringnesa]] ° * [[Otok kralja Viljema]] ° * [[Otok oktobrske revolucije]] ° * [[Otok princa Patricka]] ° * [[Otok waleškega princa]] ° * [[Otoki kraljice Elizabete]] ° * [[Sahalin]] ° * [[Sark]] * [[Severna dežela]] ° * [[Severni otok]] ° * [[Severni otok (Nova dežela)]] ° * [[seznam otokov po površini]] ° * [[‎Somersetski otok]] ° * [[Southamptonov otok]] ° * [[Spitsbergi (otok)]] ° * [[Sulavezi]] ° * [[Tajvan (otok)]] ° * [[Tarava]] ° * [[Vancouvrov otok]] ° * [[Viktorijin otok]] ° * [[Zanzibarsko otočje]] ° |group4=Vodna<br/>telesa |list4=* [[Albertovo jezero]] ° * [[Balhaško jezero]] ° * [[Belca (Idrijca)]] ° * [[Belo morje]] ° * [[Blidinje jezero]] ° * [[Bohinjsko jezero]] * [[Bovilla]] ° * [[Brebeneskul (jezero)]] ° * [[Buško jezero]] ° * [[Butoniga (jezero)]] ° * [[Cookov preliv]] ° * [[Čad (jezero)]] ° * [[Činghaj (jezero)]] ° * [[Črno morje]] * [[delta Donave]] ° * [[Don (reka)]] ° * [[Drava]] * [[Eriejsko jezero]] ° * [[Eyrovo jezero]] ° * [[Floridski preliv]] ° * [[Gajševsko jezero]] ° * [[Gibraltarska ožina]] ° * [[Grenlandsko morje]] ° * [[Hudsonov zaliv]] ° * [[Hutovo blato]] ° * [[Huronsko jezero]] ° * [[Indigirka]] ° * [[Irpin (reka)]] ° * [[Izabal]] ° * [[izvir]] * [[Jalpug]] ° * [[Jalpug (jezero)]] ° * [[Jamuna]] ° * [[Jangce]] * [[jezero Mweru]] ° * [[Kalifornijski zaliv]] ° * [[Kaspijsko jezero]] * [[Kijevsko jezero]] ° * [[Kossou (jezero)]] ° * [[Kura (reka)]] ° * [[Malavijsko jezero]] ° * [[Maracaibo (jezero)]] ° * [[Melaški preliv]] ° * [[Michigansko jezero]] ° * [[Morava (reka)]] ° * [[Murray (reka)]] ° * [[Müritz]] ° * [[Nežidersko jezero]] ° * [[Nikaragovsko jezero]] ° * [[Norveško morje]] ° * [[Ontarijsko jezero]] ° * [[Orinoko]] ° * [[Ormoško jezero]] ° * [[Palško jezero]] ° * [[Pečora]] ° * [[Perniško jezero]] ° * [[Petelinjsko jezero]] ° * [[Petišovsko jezero]] ° * [[Pivška presihajoča jezera]] ° * [[Pojang]] ° * [[Ramsko jezero]] ° * [[ribniki Opekarna]] ° * [[Ribniki v dolini Drage]] ° * [[Riški zaliv]] ° * [[Saimaa]] ° * [[Senegal (reka)]] ° * [[Skagerrak]] ° * [[Sundski preliv]] ° * [[Svratka]] ° * [[Škumbin]] ° * [[Tanganjiško jezero]] * [[Tasmanovo morje]] ° * [[Temza]] ° * [[Tisa]] * [[Tokantins]] ° * [[Turkansko jezero]] ° * [[Ural (reka)]] ° * [[Urmijsko jezero]] ° * [[Vänern]] ° * [[Veliko medvedje jezero]] ° * [[Veliko slano jezero]] ° * [[Veliko suženjsko jezero]] ° * [[Venta (reka)]] ° * [[Volga]] * [[Volta (jezero)]] ° * [[Vonarsko jezero]] ° * [[Vostok (jezero)]] ° * [[Winnipeško jezero]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Tehnika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[8,8 cm SK C/35]] ° * [[avtocesta A34, Italija]] ° * [[avtomobil]] * [[Beograd (rušilec)]] ° * [[brezzrcalni fotoaparat]] ° * [[Canon EOS 40D]] ° * [[Canon PowerShot G]] ° * [[čoln]] ° * [[digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[Dysonova sfera]] ° * [[elektronski mikroskop]] ° * [[Eriejski prekop]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]] ° * [[Rudolf Fizir|Fizir, Rudolf]] ° * [[GAU-8 Avenger]] ° * [[Generalna konferenca za uteži in mere]] ° * [[hiperzvočno orožje]] * [[jama Ojstro]] ° * [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] ° * [[kamera]] ° * [[kazanska podzemna železnica]] ° * [[komunikacijski satelit]] ° * [[kristalni oscilator]] ° * [[laserski vibrometer]] ° * [[londonska podzemna železnica]] ° * [[M142 HIMARS]] ° * [[maksimalni potop podmornice]] ° * [[mednarodna poldnevniška konferenca]] ° * [[Mednarodna vesoljska postaja]] * [[Mednarodni urad za uteži in mere]] ° * [[Metropolitanska železnica]] * [[mikroplastika]] ° * [[namakanje]] ° * [[newyorška podzemna železnica]] ° * [[orožje za množično uničevanje]] ° * [[Phoenix (sonda)]] ° * [[plastika]] ° * [[ploski zaslon]] ° * [[potniška križarka]] ° * [[pristanek na Luni]] ° * [[program Luna]] ° * [[program Voyager]] ° * [[projekt Mercury]] ° * [[raketa nosilka]] ° * [[raketoplan]] * [[sondirna raketa]] ° * [[Space Shuttle]] * [[splošna umetna inteligenca]] ° * [[SS Mont-Blanc|SS ''Mont-Blanc'']] ° * [[SS Volturno (1906)|SS ''Volturno'']] ° * [[STOL]] ° * [[stol (pohištvo)]] ° * [[strmoglavec]] * [[tahistoskop]] * [[Tehniška založba Slovenije]] ° * [[TGV]] * [[Trinity (jedrski poskus)]] ° * [[trup podmornice]] ° * [[univerzalni zabojnik]] ° * [[Volkswagen hrošč]] ° * [[zemeljska postaja]] ° * [[Zmaj Fizir FN]] * [[zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[zvezdna ladja]] ° |group2=Računalništvo |list2=* [[atribut alt]] ° * [[elektronska knjiga]] ° * [[hCalendar]] ° * [[hCard]] ° * [[igralna konzola]] ° * [[internacionalizacija in lokalizacija]] ° * [[internet v Sloveniji]] ° * [[mailto]] ° * [[načelo najmanjše osuplosti]] ° * [[NASA World Wind|NASA ''World Wind'']] ° * [[NetBus]] * [[osebni računalnik]] ° * [[Pascaline]] * [[PlayStation 3]] * [[Portable Document Format]] ° * [[računalniško okolje]] ° * [[regularni izraz]] ° * [[Steam]] ° * [[Telegram (programje)]] ° * [[upravljanje pravic digitalnih vsebin]] ° * [[vhod-izhod]] * [[videoigra]] ° * ''[[Wayback Machine]] ° * [[Windows 7]] ° * [[zaslon na dotik]] ° * [[zlonamerna programska oprema]] ° * [[zunanja naprava]] |group3=Zgradbe in<br/>objekti |list3=* [[Arena Gliwice]] ° * [[Baza Sv. Kliment Ohridski]] ° * [[Belvedere, Dunaj]] ° * [[Beograjska trdnjava]] ° * [[Brusove klavže]] ° * [[cerkev spreobrnitve sv. Pavla, Vrhnika]] ° * [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha]] ° * [[Chryslerjeva stolpnica]] ° * [[Črepinja (zgradba)|Črepinja]] ° * [[dača]] ° * [[dvorec Črnelo]] ° * [[dvorec Lanthieri]] ° * [[dvorec Novo Celje]] ° * [[Empire State Building]] ° * [[Flatiron Building]] ° * [[grad Lemberg pri Novi Cerkvi]] ° * [[grad Ormož]] ° * [[grad Trosky]] ° * [[hidroelektrarna Bistra]] ° * [[Hribarjeva vila]] ° * [[jedrska elektrarna Zwentendorf]] ° * [[jez Hoda Afarin]] ° * [[Kamniti most, Škofja Loka]] ° * [[Kanomeljske klavže]] ° * [[Kristalna palača, Ljubljana]] ° * [[Lavrenčičeva hiša]] ° * [[letališče Ajševica]] * [[mednarodno letališče Larnaka]] ° * [[mednarodno letališče Los Angeles]] ° * [[most SNP]] ° * [[Oravski grad]] ° * [[Øresundski most]] ° * [[palača Lucerna]] ° * [[Pentagon (stavba)]] ° * [[Pirnatova vila]] ° * [[Poševni stolp v Pisi]] ° * [[predor na Jadran]] ° * [[predor pod Rokavskim prelivom]] ° * [[Putrihove klavže]] ° * [[Rakušev mlin]] ° * [[Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini|rimska nekropola v Šempetru]] ° * [[Seikan]] ° * [[skladišče idrijskega rudnika, Vrhnika]] ° * [[stadion Wembley (1923)]] ° * [[Stari grad, Varaždin]] ° * [[stavba madžarskega parlamenta]] ° * [[steber zmage v osamosvojitveni vojni]] ° * [[Šlajmerjev dom]] ° * [[Tokaido Šinkansen]] ° * [[vila Vipolže]] ° * [[Vjesnikova stolpnica]] ° * [[vodni stolp]] ° * [[Vodni stolp, Celje]] ° * [[Vodni stolp, Muta]] ° * [[Vodovodni stolp, Brežice]] ° * [[Vodovodni stolp, Kranj]] ° * [[World Trade Center]] * [[Zapornica na Ljubljanici]] ° * [[Zmajski most]] ° * [[Železne dveri (dvorec)]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Zgodovina in politika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[afera Iran-Contra]] * [[afera Lewinsky]] * [[afera Watergate]] * [[ANZUS]] ° * [[arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško]] ° * [[Atlantska listina]] * [[balonarska nesreča na Ljubljanskem barju (2012)]] ° * [[blejski sporazum (1938)]] ° * [[Blutorden]] * [[Britanska Indija]] * [[dan neodvisnosti Ukrajine]] ° * [[dinastija Han]] ° * [[državni sekretar Republike Slovenije]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[eksplozija v Halifaxu (1917)]] ° * [[Fatah]] * [[Frobergov upor]] ° * [[Haliaetum]] * [[holokavst]] * [[kancler Nemčije]] ° * [[koncentracijsko taborišče Mauthausen]] * [[legenda o nožu v hrbet]] ° * [[let 105 Britannia Airways]] ° * [[let 5055 LOT Polish Airlines]] ° * [[let 802/6 British Eagle International Airlines]] ° * [[Malijski imperij]] ° * [[Mednarodna komisija za kitolov]] ° * [[Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova]] ° * [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]] ° * [[Mongolsko cesarstvo]] ° * [[oboroževalna tekma]] ° * [[odlok 770]] ° * [[Pisateljska ustava]] ° * [[piščančji davek]] ° * [[pivniški puč]] ° * [[pogodba o Danski zahodni Indiji]] ° * [[poskus atentata na Donalda Trumpa]] ° * [[protesti v Sloveniji (2012–2013)]] ° * [[protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2025)]] ° * [[referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] ° * [[referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf]] ° * [[Sevreška mirovna pogodba]] * [[sistem Pogodbe o Antarktiki]] ° * [[Skupnost narodov]] * [[stohastični terorizem]] ° * [[strmoglavljenje letala USAF CT-43 na Hrvaškem (1996)]] ° * [[Svet baltskih držav]] ° * [[trojni pakt]] * [[velika gospodarska kriza]] ° * [[veliki londonski požar]] ° * [[Versajska mirovna pogodba]] * [[vesoljska tekma]] ° * [[veto]] ° * [[železniška nesreča v Zagrebu (1974)]] |list2 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |group1 = Politiki in<br>zgodovinske<br>osebnosti |list1 = * [[Albert I. Monaški]] * [[Hejdar Alijev|Alijev, Hejdar]] ° * [[Agatha Barbara|Barbara, Agatha]] ° * [[Menahem Begin|Begin, Menahem]] * [[Alfonso de Borbón y Borbón|Borbón y Borbón, Alfonso de]] ° * [[Leonid Brežnjev|Brežnjev, Leonid]] * [[Hans Cramer|Cramer, Hans]] * [[Edvard VIII. Britanski]] * [[Giovanni dalle Bande Nere]] * [[Alexander Meigs Haig mlajši|Haig, Alexander M. ml.]] * [[Kamala Harris|Harris, Kamala]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Boris Johnson|Johnson, Boris]] * [[Jurij V. Britanski]] * [[Krištof Kolumb|Kolumb, Krištof]] * [[Sándor Mikola|Mikola, Sándor]] * [[Francisco Macías Nguema|Macías Nguema, Francisco]] ° * [[Teodoro Obiang Nguema Mbasogo|Obiang, Teodoro]] ° * [[Daniel Ortega|Ortega, Daniel]] * [[Mohamed Reza Pahlavi|Pahlavi, Mohamed Reza]] * [[Jacques de la Palice|Palice, Jacques de la]] * [[Olof Palme|Palme, Olof]] * [[Józef Piłsudski|Piłsudski, Józef]] ° * [[Emilia Plater|Plater, Emilia]] ° * [[Achille Starace|Starace, Achille]] * [[Alfredo Stroessner|Stroessner, Alfredo]] * [[Lech Wałęsa|Wałęsa, Lech]] ° * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Windisch-Graetz, Alfred I. zu]] |group2=Letni<br/>pregledi |list2= * [[1980]] * [[1981]] * [[1982]] * [[2007]] * [[2008]] * [[2009]] * [[2010]] * [[2011]] * [[2012]] * [[2013]] * [[2014]] * [[2015]] * [[2016]] ° * [[2017]] ° * [[2018]] * [[2019]] ° * [[2020]] * [[2021]] ° * [[2022]] * [[2023]] * [[2024]] * [[2025]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Drugo |style = border-top: 1px darkblue solid; border-bottom: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[alkopop]] ° * [[Amazon.com]] ° * [[Ameriški urad za statistiko]] ° * [[Arbereši]] ° * [[ASML Holding]] ° * [[Balloonfest '86]] ° * [[Betteridgeov zakon]] ° * [[biofumigacija]] ° * [[Boeing]] ° * [[Britanska knjižnica]] ° * [[CiNii]] ° * [[Cinkarna Celje]] * [[čeburek]] ° * [[Delo (časopis)|''Delo'' (časopis)]] * ''[[elefteria i tanatos]]'' ° * [[Erazmova nagrada]] ° * [[Francoska narodna knjižnica]] ° * [[Gemeinsame Normdatei]] ° * [[gnojilo]] ° * ''[[The Guardian|Guardian, The]]'' ° * [[hamburger]] ° * [[hitra hrana]] ° * [[inteligentni načrt]] ° * [[Internet Archive]] ° * [[ISO 4]] ° * [[JSTOR]] ° * [[kangina]] ° * [[Karpowership]] ° * [[kmetijstvo]] * [[Kongresna knjižnica]] ° * [[kontrola zračnega prometa]] ° * [[Kraljeva kanadska vojna mornarica]] ° * [[kravata]] ° * [[kumis]] ° * [[laž]] ° * [[Library of Congress Control Number]] ° * [[mărțișor]] ° * [[mladoletnik]] * [[množično občilo]] ° * [[možje v črnem]] ° * [[mrežni marketing]] * [[načelo KISS]] * [[naravna katastrofa]] ° * [[Narodna knjižnica Češke republike]] ° * [[Netscape]] * [[Nobelova nagrada]] * [[Nobelov sklad]] ° * [[normativna kontrola]] ° * [[Odbor za svetovno dediščino]] ° * [[Očistimo Slovenijo 2012]] ° * [[Očistimo Slovenijo v enem dnevu!]] * [[poklicna rokoborba]] ° * [[poletne olimpijske igre 1956]] * [[požar]] * [[prometna konica]] ° * [[red za izredne zasluge (Slovenija)]] ° * [[registracija zrakoplova]] ° * [[revščina]] ° * [[riški črni balzam]] ° * [[sadovnjak]] ° * [[Saule]] ° * [[skrčflacija]] ° * [[Slovaška narodna knjižnica]] ° * ''[[Slovenika]]'' ° * [[Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini]] ° * [[stric Sam]] ° * [[sunitizem]] ° * [[suši]] ° * [[Svetovna razstava]] ° * [[svoboda panorame]] ° * [[šiitizem]] * [[temeljno živilo]] ° * [[Univerzitetna knjižnica v Bratislavi]] ° * [[Večer (časopis)|''Večer'' (časopis)]] ° * [[vesoljski sprehod]] ° * [[vesoljski turizem]] ° * [[visoške piramide]] * ''[[The Washington Post|Washington Post, The]]'' ° * [[WikiLeaks]] * ''[[Wired]]'' ° * [[Yahoo!]] ° * [[zastava Japonske]] ° * [[zastava Kenije]] ° * [[zastava Mozambika]] ° * [[zastava Romunije]] ° * [[Zimske olimpijske igre 2014]] * [[Zlatarna Celje]] ° * [[zmaj]] ° * [[znak evra]] ° * [[zombi]] ° * [[živina]] ° |group2=Biografije - razno |list2= * [[Alena Aladava|Aladava, Alena]] ° * [[Janez Aljančič|Aljančič, Janez]] ° * [[Mary Anderson (izumiteljica)|Anderson, Mary (izumiteljica)]] ° * [[Neil Armstrong|Armstrong, Neil]] * [[Jolanda Batagelj|Batagelj, Jolanda]] * [[Anthony Blunt|Blunt, Anthony]] * [[Lara Bohinc|Bohinc, Lara]] ° * [[Drago Bregar|Bregar, Drago]] * [[Nataša Briški|Briški, Nataša]] ° * [[Josephine Cochrane|Cochrane, Josephine]] ° * [[Irma Čremošnik|Čremošnik, Irma]] ° * [[Borka Dragojević-Josifovska|Dragojević-Josifovska, Borka]] ° * [[Anthony Fokker|Fokker, Anthony]] * [[Henry Ford|Ford, Henry]] * [[Olga Franko|Franko, Olga]] ° * [[Eugène-Richard Gasana|Gasana, Eugène-Richard]] ° * [[Nona Gaprindašvili|Gaprindašvili, Nona]] ° * [[Sarah E. Goode|Goode, Sarah E.]] ° * [[Sabiha Gökçen|Gökçen, Sabiha]] ° * [[Bruno Gröning|Gröning, Bruno]] * [[Živa Gruden|Gruden, Živa]] ° * [[James Hargest|Hargest, James]] * [[Antonín Hájek|Hájek, Antonín]] ° * [[Beti Hohler|Hohler, Beti]] ° * [[Enver Hoxha|Hoxha, Enver]] * [[Evgenija Hribar|Hribar, Evgenija]] ° * [[Aleksander Kamenik|Kamenik, Aleksander]] * [[Šavarš Karapetjan|Karapetjan, Šavarš]] ° * [[Julian Kenda|Kenda, Julian]] ° * [[Bojan Kmecl|Kmecl, Bojan]] ° * [[Charles Lindbergh|Lindbergh, Charles]] ° * [[Anka Makovec|Makovec, Anka]] ° * [[Bronisław Malinowski|Malinowski, Bronisław]] * [[Katarina Marinič|Marinič, Katarina]] ° * [[Nada Miletić|Miletić, Nada]] ° * [[Mira Murati|Murati, Mira]] ° * [[Oscar Niemeyer|Niemeyer, Oscar]] ° * [[Franc Oderlap|Oderlap, Franc]] * [[Henry Oldenburg|Oldenburg, Henry]] ° * [[Mungo Park|Park, Mungo]] * [[Renzo Piano|Piano, Renzo]] ° * [[Eddie Rickenbacker|Rickenbacker, Eddie]] * [[Asel Roberts|Roberts, Asel]] ° * [[Zlata Rodošek|Rodošek, Zlata]] * [[Ana Roš|Roš, Ana]] ° * [[Denis de Sallo|Sallo, Denis de]] ° * [[Alexandre de Serpa Pinto|Serpa Pinto, Alexandre de]] * [[Henry Morton Stanley|Stanley, Henry M.]] * [[Filip Supančič|Supančič, Filip]] ° * [[Aaron Swartz|Swartz, Aaron]] ° * [[Silvester Škerl|Škerl, Silvester]] ° * [[Uroš Škerl Kramberger|Škerl Kramberger, Uroš]] ° * [[Albin Tahiri|Tahiri, Albin]] ° * [[Tadeusz Tański|Tański, Tadeusz]] ° * [[Jozo Tomasevich|Jozo Tomasevich, Jozo]] ° * [[Pavel Turner|Turner, Pavel]] ° * [[Antonio de Ulloa|Ulloa, Antonio de]] * [[Sunita Williams|Williams, Sunita]] ° * [[Dunja Zdouc|Zdouc, Dunja]] ° |group3=Wikimedia |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[Angleška Wikipedija]] ° * [[Fundacija Wikimedia]] * [[MediaWiki]] ° * [[Portal:Biologija]] ° * [[Slovenska Wikipedija]] * [[Wiki Loves Monuments]] ° * [[Wikimania]] * [[Wikipodatki]] ° * [[Wikipotovanje]] * [[Wikivrste]] ° |group2=Pravila,<br/>smernice in<br/>navodila |list2=* [[Wikipedija:Avtorske pravice]] * [[Wikipedija:Dokumentacija predloge]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor predlog]] ° * [[Wikipedija:Konflikt interesov]] ° * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] ° * [[Wikipedija:Logotipi]] ° * [[Wikipedija:Medjezikovne povezave]] * [[Pomoč:Navzkrižje urejanj]] ° * [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]] ° * [[Wikipedija:Pravila blokiranja]] * [[Wikipedija:Pravila brisanja]] * [[Wikipedija:Slovarček izrazov]] ° * [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija/Uporaba taksonomskih predlog]] ° * [[Wikipedija:Zunanja uporaba wikipedijskih prispevkov]] * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] ° |group3=Predloge |list3=* [[Predloga:Dlib|Dlib]] ° * [[Predloga:Infopolje ESČP|Infopolje ESČP]] ° * [[Predloga:Infopolje Zgradba|Infopolje Zgradba]] ° * [[Predloga:Nuwp|Nuwp]] ° * [[Predloga:Pravila in smernice|Pravila in smernice]] ° * [[Predloga:SloBio|SloBio]] ° * [[Predloga:Zoologija|Zoologija]] ° * [[Predloga:Zuwp|Zuwp]] ° }} }} {{userpage}} |valign="top"| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Babilon|Babilon]]''' |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-3}} |--- | {{user it-1}} |--- | {{user de-1}} |--- | {{user hr-2}} |--- | {{user sr-2}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|49 }} |-- |{{Uporabnik IS|[[:Kategorija:Izbrane slike (Yerpo)|45]]}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Yerpo/DYK|407]]}} |-- |{{userbox|#FFEA74|#FFEA74|[[Slika:Nuvola apps amarok.png|50px]]|Uporabnik je '''[[Wikipedija:Stik z nami|predstavnik za stike z javnostjo]]''' v skupnosti slovenskih wikipedistov.}} |-- |{{Uporabnik VRT-Wiki}} |-- | {| cellspacing="0" style="width: 240px; background: #00BFFF; margin-left:1px;" | style="width: 27px; height: 27px; background: #00BFFF;" text-align: center; font-size: 13.5pt" | [[Slika:Police man ganson.svg|50px]] | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" |Uporabnik redno patruljira po [[Posebno:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] na slovenski Wikipediji.</tr></td> |} |-- | {{uporabnik admin}} |-- | {{uporabnik birokrat}} |-- | {{Uporabnik upravljalec bota|Botopol|Python (programski jezik){{!}}Python}} |-- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |-- | {{Uporabnik WPMed}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |{{userbox|#A6A6A6|white|[[Slika:Wikimedia-logo.svg|35px]]|Uporabnik prispeva tudi na [[Meta:User:Yerpo|Meti]], v [[Commons:User:Yerpo|Zbirki]], [[:d:User:Yerpo|Wikipodatkih]] in [[:en:User:Yerpo|angleški Wikipediji]].}} |} |} __NOTOC__ [[de:Benutzer:Yerpo]] [[en:User:Yerpo]] [[hr:Suradnik:Yerpo]] [[it:Utente:Yerpo]] jvq29qs1fq4r7a9vwyayitmd29zxbk4 Zacharias Jansen 0 128341 6759535 4747809 2026-10-02T08:00:14Z Yerpo 8417 + 6759535 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Zacharias Jansen''' (tudi '''Zacharias Janssen'''), [[nizozemci|nizozemski]] [[izumitelj]], * okoli [[1580]], [[Haag]], [[Nizozemska]], † okoli [[1638]], [[Amstedam]] Jansen je bil izdelovalec [[očala|očal]] iz [[Middelburg]]a na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Okoli leta 1590 naj bi, verjetno s pomočjo svojega očeta, [[Hans Jansen|Hansa Jansena]], izdelal preprost [[prototip]] [[mikroskop]]a: cev z lečo na vsaki strani, povezujejo pa ga tudi z izumom [[teleskop]]a. Vendar pa o teh izumih ni konkretnih dokazov in ohranjenih je več nasprotujočih si izjav njegovih rojakov, zato nekateri domnevajo, da gre za izmišljotino njegovega sina.<ref name="Helden 43">{{navedi knjigo |first1=Albert |last1=Van Helden |first2=Sven |last2=Dupre |first3=Rob |last3=Van Gent |title=The Origins of the Telescope |year=2010 |publisher=Amsterdam University Press |isbn=9789069846156 |pages=43}}</ref><ref name="north 202">{{navedi knjigo |author=Turner, G.L’E. |chapter=Animadversions on the Origins of the Microscope |editor1=North, J.D. |editor2=Roche, J.J. |title=The Light of Nature: Essays in the History and Philosophy of Science presented to A.C. Crombie |publisher=[[Springer Science+Business Media]] |year=1985 |pages=202}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Jansen, Zacharias}} [[Kategorija:Nizozemski izumitelji]] [[Kategorija:Nizozemski optiki]] l5dmxal6p3a9t375601tpwaxvyrnzqd Peter Petrovič 0 130075 6759334 6744861 2026-10-01T16:30:40Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759334 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Peter Petrovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]], [[gospodarstvenik]], [[tabornik]], diplomirani [[inženir strojništva]], * [[17. april]] [[1944]], [[Blaubeuren]], [[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]] - umrl [[avgust]] [[2026]], [[Slovenj Gradec]]?<ref>{{Navedi splet |title=Umrl je nekdanji poslanec državnega zbora |url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-nekdanji-poslanec-peter-petrovic-700029 |access-date=2026-08-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> == Življenjepis == Leta [[1994]] je postal poslanec [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]] kot nadomestni član (nadomestil je [[Herman Rigelnik|Hermana Rigelnika]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (predsednik; [[25. april]] [[1995]]-[[28. maj]] [[1996]]), * [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (do 28. maja 1996), * [[Komisija za lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za lokalno samoupravo]] (od 25. aprila 1995), * [[Komisija za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za poslovnik]] ([[6. oktober]] [[1994]]-25. april 1995), * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]] (od [[10. oktober|10. oktobra]] 1994) in * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] (od [[6. oktober|6. oktobra]] 1994). Drugič je bil poslanec v mandatnem obdobju 1996-2000, obakrat kot predstavnik stranke [[LDS]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih inženirjev]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Petrovič, Peter}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] 4y41cepaq9eqbwju1na8qyszeg9jgwl Drago Šiftar 0 130098 6759335 6681868 2026-10-01T16:31:57Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Rojeni leta 1956]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759335 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Drago Šiftar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]], [[diplomat]], [[ekonomist]], * [[29. maj]] [[1956]]. - junij 2025<ref>{{Navedi splet|title=Žalostna vest: Umrl je nekdanji poslanec Drago Šiftar {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno-kronika/zalostna-vest-umrl-je-nekdanji-poslanec-drago-siftar/296400|website=sobotainfo.com|date=2025-06-30|accessdate=2026-05-27|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Leta [[1992]] je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj]] (podpredsednik; od [[4. februar]]ja [[1994]]), * [[Mandatno-imunitetna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-imunitetna komisija]], * [[Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo]], * [[Odbor za infrastrukturo in okolje Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za infrastrukturo in okolje]], * [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]], * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] (od [[21. december|21. decembra]] [[1995]]), * [[Preiskovalna komisija o preiskavi politične odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij v izvršnih svetih občin in republike za razkroj gospodarskega sistema Iskre]] (od [[1. marec|1. marca]] [[1993]]) in * [[Preiskovalna komisija o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacijo, obsodbe ter izvršitev obsodb proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu]] (do 1. marca 1993). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] {{1DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Šiftar, Drago}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Socialdemokratske stranke Slovenije]] dqq4drs4o0okgjv53h34l6g6b9pg77b Radio 1 0 133247 6759530 6755785 2026-10-02T07:06:09Z ESC Perrito Official 265717 /* Programske vsebine */ Prenovljeni izpis voditeljov 6759530 wikitext text/x-wiki {{Infopolje radijska postaja | ime = Radio 1 | slika = [[Slika:Radio1_logo.jpg|240px]] | opis_slike = Logotip Radia 1 | območje = celotna Slovenija | name = Radio 1 | slogan = Preprosto blizu<br>Več dobre glasbe<br>Vedno v najboljši družbi | frekvenca = [[#Frekvence|glej spodaj]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.radio1.si/strani/Frek.aspx|title=Frekvence Radia 1|accessdate=2012-11-11}}</ref> | datum prveoddaje = {{datum rojstva in starost|2007|04|17}} | owner = Infonet Media | jezik = slovenski | koordinate = <!-- {{coord|}} --> | sestrske postaje = [[Radio Antena]], [[Radio 1 80-a]], [[Radio 1 SLO HITI]], [[Radio 1 Rock]] | spletna oddaja = '''[https://radio.svet24.si/Radio1 Radio 1 v živo]''' | spletna stran = '''[http://www.radio1.si/ Spletna stran Radia 1]''' }} '''Radio 1''' (Radio ena) je [[Slovenija|slovenska]] komercialna [[radijska postaja]] v lasti [[Infonet|Infonet Medie]]. Nastala je aprila 2007 kot [[koprodukcija]] programov regionalnih radijskih postaj: Radio Šport in Poslovni val, Radio Val, Radio Morje, Radio Portorož, Radio Max in Radio Klasik. Radio 1 je začel oddajati 11. aprila 2007 na frekvencah 88.4 MHz in 107.9 MHz v osrednji Sloveniji. Teden dni kasneje, 18. aprila 2007 je začel oddajati tudi v drugih regijah po Sloveniji. Na začetku je oddajal v Ljubljani, Kranju, Kopru, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Krškem, Trebnjem, Sežani, Velenju, Radovljici, Izoli, Portorožu in okolici naštetih krajev. 18. april Radio 1 upošteva kot uradni datum začetka oddajanja. Radio predvaja slovenske in tuje [[pop glasba|pop]] in [[rock]] uspešnice osemdesetih, devetdesetih in iz tega tisočletja. Predvaja se samo glasba, ki je pred predvajanjem pozitivno ocenjena na testiranju vzorca ciljne skupine poslušalcev. Ob vsaki polni uri med šesto in devetnajsto uro so na sporedu novice, vremenske napovedi in prometne informacije. Radio 1 je imel po Nacionalni raziskavi branosti (NRB) leta 2008 143 000 poslušalcev, kar je predstavljalo 8,4-odstotni slovenski dnevni doseg in ga uvrščalo na prvo mesto med komercialnimi ter na tretje mesto med vsemi radijskimi postajami v Sloveniji.<ref>http://www.nrb.info/prispevki/NRB_08_Union_23.01.09.ppt</ref> V letu 2024 je bil Radio 1 najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji po meritvah Mediane in Valicona. <ref>{{Navedi splet|title=Dosegli smo ZGODOVINSKI MEJNIK! 300.000 dnevnih poslušalcev!|url=https://radio1.svet24.si/99722/dosegli-smo-zgodovinski-mejnik-300000-dnevnih-poslusalcev|website=radio1.svet24.si|accessdate=2024-11-26|language=sl}}</ref> Julija 2024 je dosegel zgodovinski mejnik 300.000 dnevnih poslušalcev, po meritvah Mediane. Ekipa Denis Avdić showa Radio 1 vsako leto v decembru organizira 28-urni dobrodelni maraton. Leta 2024 so zbrali več kot 1.2 milijona evrov. == Programske vsebine == {| class="wikitable" |- ! colspan="2" |Oddaja ! Voditelji ! Na sporedu ! Ura |- | style="background:#03559a;" | | '''Denis Avdić Show''' | - Denis Avdič<br>- Miha Deželak<br>- Lara Tošić<br>- Ota Širca Roš | ponedeljek–petek | 5.00 – 10.00 |- | style="background:#DB2D43;" | | '''Matjaž Lovše<br><small>najboljša glasba v službi</small>''' | - Matjaž Lovše | ponedeljek–petek | 10.00 – 14.00 |- | style="background:#e640e6;" | | '''Šou Domov''' | - Robert Roškar - Zala Perlič | ponedeljek–petek | 14.00 – 18.00 |- | style="background:#fbb43e;" | | '''KinG''' | - Iztok Gustinčič | ponedeljek–četrtek | 18.00 – 22.00 |- | style="background:#fbb43e;" | | '''Petek zvečer''' | - Matic Meško - Rok Pintar | petek | 18.00 – 22.00 |- | style="background:#be634e;" | | '''Vikend na Radiu 1''' | - Matic Meško - Rok Pintar - Jaka Grozdanov - Desire Suvorov - Igor Kukovec | sobota–nedelja | 8.00 – 14.00<br>14.00 – 20.00 |- |} == Frekvence == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! style="padding: 0 8px;" colspan="2" | Regija !Kraj !Frekvenca |- | style="background: #FF1199;"| | ''Slovenija'' | ''DAB+ (omrežje R1)'' | 215,072 MHz (kanal 10D) |- | style="background: #007dbd;" rowspan="4" | | rowspan="4"| Osrednja Slovenija |Ljubljana |107,9 MHz |- |Litija |89,7 MHz |- |Vrhnika, Grosuplje |90,6 MHz |- |Domžale |88,4 MHz |- | style="background: #db7d86;" rowspan="5" | | rowspan="5" | Gorenjska |Bled, Jesenice, Radovljica |94,4 MHz, 88,4 MHz |- |Bohinj |98,5 MHz |- |Kranj |88,4 MHz, 98,3 MHz |- |Kranjska Gora |93,3 MHz |- |Škofja Loka |94,7 MHz |- | style="background: #ffd700;" rowspan="4" | | rowspan="4" | Obala |Koper |93,4 MHz, 97,3 MHz, 90.5 MHz |- |Izola |93,4 MHz, 100,8 MHz |- |Portorož |88,3 MHz |- |Piran |100,1 MHz |- | style="background: #ff8c00;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Kras |Sežana |101,7 MHz in 90,3 MHz |- |Tomaj |101,7 MHz |- |Komen |99,1 MHz |- | style="background: #00FF00;" rowspan="2" | | rowspan="2" | Posočje |Bovec |98,5 MHz |- |Podbrdo |91,2 MHz |- | style="background: #A4C639;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Goriška in Vipavska dolina |Nova Gorica |90,1 MHz, 90,6 MHz, 107,1 MHz |- |Ajdovščina, Vipava |90,1 MHz |- |Vrtojba |107,1 MHz |- | rowspan="3" style="background: #CD9575;" | | rowspan="3" | Ribniško-kočevska regija |Kočevje |88,7 MHz, 93,7 MHz |- |Sodražica |88,4 MHz |- |Ribnica |89,9 MHz |- | style="background: #E32636;" | | Bela krajina |Metlika, Črnomelj, Vinica, Semič |89,5 MHz |- | style="background: #CD1997;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Notranjska |Cerknica |100,4 MHz |- | Postojna |101,8 MHz |- |Logatec |95,8 MHz |- | style="background: #FF00FF;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Koroška |Radlje ob Dravi |89,2 MHz |- |Ribnica na Pohorju |93,5 MHz |- |Slovenj Gradec |104,6 MHz |- | style="background: #CD7795;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Savinjsko-šaleška regija |Celje, Žalec, Vransko |97,7 MHz |- |Velenje, Šoštanj |99,1 MHz, 102,5 MHz |- |Polzela |106,2 MHz |- | rowspan="4" style="background: #0000FF;" | | rowspan="4" | Podravje |Maribor |107,9 MHz |- |Ptuj |92,3 MHz |- |Slovenske Konjice |97,4 MHz |- |Slovenska Bistrica |98,7 MHz |- | style="background: #00FFFF;" rowspan="2" | | rowspan="2" | Dolenjska |Novo mesto |87,6 MHz |- |Trebnje, Ivančna Gorica |88,9 MHz |- | style="background: #C0C0C0;" | | Posavje |Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radeče |105,0 MHz |- | style="background: #ff8c00;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Pomurje |Murska Sobota |102,1 MHz |- |Gornja Radgona |99,5 MHz |- |Lendava, Ljutomer |102,1 MHz |} == Lokalni studii == * Ljubljana, osrednji studio * Nova Gorica * Maribor * Velenje * Novo mesto * Koper * Litija * Celje * Vrhnika * Ljutomer == Sedanji voditelji == {{stolpci|2| * [[Robert Roškar]] * [[Denis Avdić|Denis Avdič]] * Matjaž Lovše * Iztok Gustinčič * Lara Tošić * Ota Širca Roš * Matjaž Lovše * Anja Ramšak * Zala Perlič * Nina Igrutinovič * Matic Meško * Rok Pintar * Desire Suvorov * Jaka Grozdanov * Nina Marčeta * Ernest Kramar * Igor Kukovec }} == Nekdanji voditelji == {{stolpci|3| * Marko Potrč * Veronika Žajdela * Anja Novinec * Luka Bregar * Katarina Podržaj * Mare Bačnar * Ivjana Banić * Boštjan Romih * Kaja Godeša * Nejc Šmid * Klemen Bučan * kristjan Šmid }} {{stolpci|3| * Haris Zulić * Darja Štravs Tisu * Eva Godina * Jaka Novak * Goran Kohek * Alen Podlesnik * Aljaž Červek * Tilen Šerbec Turk * Jure Ličen * Sara Ašenin Gole * Flora Ema Lotrič * Tilen Artač * Nina Osenar (2 meseca) * Jana Morel (na [[Radio 1 Rock]]) * Tomaž Klepač }} == Nagrade == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Nominacija !! Nagrada<br>Da/Ne |- | 2007 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2009 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2010 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2011 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2012 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2013 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2014 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2016 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{da}} |} == Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih radijskih postaj]] == Zunanje povezave == * [http://www.radio1.si/ Spletna stran Radia 1] [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|1]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2007]] [[Kategorija:Radio 1]] syd898lh8gva2by3ce4vmnwf0gpdkbs Ernst Kaltenbrunner 0 135080 6759359 6142048 2026-10-01T17:05:36Z MaksiKavsek 244409 6759359 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ernst Kaltenbrunner''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[politik]], [[pravnik]] in [[vojni zločinec]], * [[4. oktober]] [[1903]], [[Ried im Innkreis]], [[Gornja Avstrija]], † [[16. oktober]] [[1946]] [[Nürnberg]]. V [[NSDAP|nacističnih krogih]] je napredoval s pomočjo nekdanjega sošolca [[Adolf Eichmann|Adolfa Eichmana]].{{navedi vir}} Ko so 30. januarja 1942 [[Reinhard Heydrich|Reinharda Heydricha]] razrešili z mesta šefa varnostne službe [[Sicherheitdienst|SD]], je Kaltenbrunner zasedel njegov položaj. Zagrešil je veliko vojnih zločinov, najhujši pa je bil ukaz za zaplinjanje 15.000 internirancev v [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausenu]] - tik preden je ameriška vojska osvobodila to taborišče. Na sojenju v Nürnbergu je tajil vse svoje zločine in obsojen je bil na smrt z obešanjem. Smrtna kazen je bila izvršena 16. oktobra 1946. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} {{listen|filename=KaltenbrunnerNuremberg.ogg|title=Odlomek iz Kaltenbrunnerjevega zaključnega govora na nürnberških procesih|description=|format=[[Ogg]]}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Kaltenbrunner, Ernst}} [[Kategorija:Avstrijski odvetniki]] [[Kategorija:Člani Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] [[Kategorija:SS-generali]] [[Kategorija:Osebnosti druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Avstrijski vojni zločinci]] [[Kategorija:Usmrčeni z obešenjem]] ozdtu1p3bocx1qxbr8b6tpa04nm73zb Secret Intelligence Service 0 136892 6759251 6756189 2026-10-01T13:03:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759251 wikitext text/x-wiki {{Infobox government agency |agency_name = Secret Intelligence Service (MI6) |type = |seal = |seal_width = |seal_caption = |logo = Secret Intelligence Service (MI6).svg |logo_caption = |picture = |picture_width = |picture_caption = |formed = {{Start date and age|1909|7|4}} |preceding1 = [[#Izvor|Secret Service Bureau]] |dissolved = |superseding = |agency_type = [[obveščevalna služba|zunanja obveščevalna služba]] |jurisdiction = Vlada njenega veličanstva |headquarters = SIS Building<br/>[[London]], [[Anglija]]<br/>[[Velika Britanija]] |coordinates = {{koord|51|29|14|N|0|07|27|W|type:landmark_region:GB|display=inline,title}} |motto = ''Semper Occultus'' (Vedno&nbsp;skrivni) |employees = {{formatnum:2594}}<small> (31. marca 2016)</small><ref name=ISC_2016-2017>[http://isc.independent.gov.uk/files/2016-2017_ISC_AR.pdf Intelligence and Security Committee of Parliament "Annual Report 2016–2017"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201109085615/http://b1cba9b3-a-5e6631fd-s-sites.googlegroups.com/a/independent.gov.uk/isc/files/2016-2017_ISC_AR.pdf?attachauth=ANoY7crLQWCrGRqjGIIDUvzDZlTdMRd2k-qZZCGPxwluPS8nWAz9B4BHqgBX7YqA6vMFG5lcWqh1s-Bzj_2MaT3nZu94cXeh_cEH7qyi0SCq7Bma3g1IEEHY6JteadMD3i6kFBQkE5iWSEBjyX3A32CmzUvNYwIOchQUDpTElJMfMNvuQCFbC9sx3MzWAnMmAEncjBtKq9gSx1lHfpU-USs27zj_du-4kgwHKvwZuFaxEBcyxydcq_c=&attredirects=0 |date=2020-11-09 }} {{Navedi splet |url=http://b1cba9b3-a-5e6631fd-s-sites.googlegroups.com/a/independent.gov.uk/isc/files/2016-2017_ISC_AR.pdf?attachauth=ANoY7crLQWCrGRqjGIIDUvzDZlTdMRd2k-qZZCGPxwluPS8nWAz9B4BHqgBX7YqA6vMFG5lcWqh1s-Bzj_2MaT3nZu94cXeh_cEH7qyi0SCq7Bma3g1IEEHY6JteadMD3i6kFBQkE5iWSEBjyX3A32CmzUvNYwIOchQUDpTElJMfMNvuQCFbC9sx3MzWAnMmAEncjBtKq9gSx1lHfpU-USs27zj_du-4kgwHKvwZuFaxEBcyxydcq_c=&attredirects=0 |title=arhivska kopija |access-date=2021-11-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201109085615/http://b1cba9b3-a-5e6631fd-s-sites.googlegroups.com/a/independent.gov.uk/isc/files/2016-2017_ISC_AR.pdf?attachauth=ANoY7crLQWCrGRqjGIIDUvzDZlTdMRd2k-qZZCGPxwluPS8nWAz9B4BHqgBX7YqA6vMFG5lcWqh1s-Bzj_2MaT3nZu94cXeh_cEH7qyi0SCq7Bma3g1IEEHY6JteadMD3i6kFBQkE5iWSEBjyX3A32CmzUvNYwIOchQUDpTElJMfMNvuQCFbC9sx3MzWAnMmAEncjBtKq9gSx1lHfpU-USs27zj_du-4kgwHKvwZuFaxEBcyxydcq_c=&attredirects=0 |archive-date=2020-11-09 |url-status=bot: unknown}}, page 77. House of Commons (20 December 2017). Retrieved 1 June 2018.</ref> |budget = skupni obveščevalni proračun (3,02 milijarde [[Britanski funt|£]] v finančnem letu 2017–2018)<ref name=Security_and_Intelligence_agencies_financial_Statement>{{navedi splet |url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/738479/SIA_Accounts_HC1509_Web_Version.pdf |title=Financial Statement 2017–18|publisher=Security and Intelligence Agencies|page=13|access-date=2 April 2020}}</ref> |minister1_name = David Lammy |minister1_pfo = minister za zunanje zadeve |minister2_name = |minister2_pfo = |minister3_name = |minister3_pfo = |deputyminister1_name = |deputyminister1_pfo = |chief1_name = Richard Moore |chief1_position = vodja<ref>{{navedi splet|title=The Chief|url=https://www.sis.gov.uk/about-us/the-chief.html|website=SIS – MI6|access-date=10 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20120415103405/https://www.sis.gov.uk/about-us/the-chief.html|archive-date=15 April 2012|url-status=dead}}</ref> |parent_department = |parent_agency = |child1_agency = |keydocument1 = |website = {{Official URL}} }} '''Secret Intelligence Service''' (kratica '''SIS'''; bolje poznana kot '''MI6''') je zunanja [[obveščevalna služba]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] zadolžena za čezmejno tajno zbiranje podatkov iz človeških virov ter njihovo analizo. Je ena izmed britanskih obveščevalnih agencij, njen vodja ("C") je neposredno odgovoren zunanjemu ministru. Ustanovljena je bila leta 1909 kot oddelek za tujino urada tajne službe. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je oddelek zelo povečal, leta 1920 je dobil svoje sedanje ime. Ime "MI6" (kar pomeni; vojaška obveščevalna služba, oddelek 6) se je pojavilo med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] kot priročna kratica, takrat je bil SIS znan pod številnimi imeni. Ime je še danes pogosto v uporabi. Obstoj SIS je bil uradno prizna šele leta 1994. Tega leta je bil v parlamentu predstavljen zakon o obveščevalnih službah, ki daje pravno podlago za njihovo delovanje. Danes je SIS predmet javnega nadzora sodišča in parlamentarnega odbora za obveščevalno varnostno dejavnost. Prednostne naloge SIS so boj proti terorizmu, boj proti širjenju orožja, zagotavljanje obveščevalnih podatkov v podporo kibernetski varnosti in podpiranje stabilnosti v tujini z namenom motenja delovanja terorizma in drugih kriminalnih dejavnosti. Za razliko od svojih sestrskih agencij, [[MI5|varnostne službe]] (MI5) in vladnega štaba za komunikacije (GCHQ), SIS deluje izključno na področju zbiranja tujih obveščevalnih podatkov. Svoje operacije lahko izvaja le zunaj britanskega ozemlja. Nekatera dejanja SIS po letu 2000, kot so tehnike zasliševanja in izročitve, so povzročile precej neodobravanja. Od leta 1994 je sedež SIS v SIS Building v [[London|Londonu]] na South Bank ob reki [[Temza|Temzi]]. == Zgodovina in razvoj == === Izvor === Služba izhaja iz urada tajne službe, ki je bila ustanovljena 1. oktobra 1909. Urad je bil ustanovljen na pobudo admiralitete in vojnega urada z namenom nadzora nad tujimi tajnimi operacijami, ki so potekale v Združenem kraljestvu, zlasti s poudarkom na dejavnosti Nemčije. Urad je bil razdeljen na pomorski in vojaški odsek, ki sta se sčasoma specializirala za vohunjenje v tujini in notranjo protivohunsko dejavnost. Specializacija je bila namenjena predvsem Admiraliteti, ki je želela čim več izvedeti o moči nemške cesarske mornarice. Med prvo svetovno vojno, leta 1916, sta oddelka doživela administrativne spremembe tako da je osek za tujino postal odsek MI1(c) Direktorata vojaške obveščevalne službe.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sis.gov.uk/output/Page470.html |title=SIS Records&nbsp;— War Office Military Intelligence (MI) Sections in the First World War |publisher=Sis.gov.uk |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060820014944/http://www.sis.gov.uk/output/Page470.html |archive-date=20 August 2006 }}</ref> Njegov prvi direktor je bil kapitan Sir Mansfield George Smith-Cumming. Korespondence je pogosto podpisoval s svojo začetnico C z zelenim črnilom. Ta uporaba se je razvila kot kodno ime in so se je držali vsi naslednji direktorji SIS pri podpisovanju dokumentov za namenom, da bi ohranili anonimnost.<ref>[https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/law-and-order/5918467/MI6-boss-Sir-John-Scarlett-still-signs-letters-in-green-ink.html MI6 boss Sir John Scarlett still signs letters in green ink], Matthew Moore, ''[[The Daily Telegraph]]'', 27 July 2009</ref><ref>The usage inspired [[Ian Fleming]] in his [[James Bond]] novels to use the denominator ''M'' for the head of service.</ref> === Prva svetovna vojna === Ker med prvo svetovno vojno ni bilo mogoče vzpostaviti vohunske mreže znotraj Nemčije je urad večino podatkov pridobil iz vojaških in komercialnih obveščevalnih podatkov zbranih preko omrežij v nevtralnih državah na okupiranih ozemljih in v Rusiji.<ref>[http://www.espionageinfo.com/Lo-Mo/MI6-British-Secret-Intelligence-Service.html ''MI6 (British Secret Intelligence Service)'', K. Lee Lerner and Hudson Knight in Encyclopedia of Espionage, Intelligence, and Security] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100530092138/http://www.espionageinfo.com/Lo-Mo/MI6-British-Secret-Intelligence-Service.html |date=30 May 2010 }}. Accessed:2007-09-02.</ref> === Medvojno obdobje === Po vojni so se finančna sredstva močno zmanjšala, vendar je SIS v dvajsetih letih dvajsetega stoletja vzpostavila tesne vezi z diplomatsko službo. Avgusta 1919 je Cumming ustanovil oddelek za nadzor potnih listov, ki je zagotavljal diplomatsko kritje za agente v tujini. Delovno mesto pooblaščenca za kontrolo potnih listov je operativcem zagotavljalo diplomatsko imuniteto.<ref name=Sinclair>"C": The Secret Life of Sir Stewart Graham Menzies, Spymaster to Winston Churchill, Anthony Cave Brown, Collier, 1989</ref> Podatki, ki so se pridobili na terenu so se večinoma pošiljali Admiraliteti vojnemu uradu.<ref>Davies (2004), [https://books.google.co.uk/books?id=TTW2h5GHlWkC&pg=PA182&lpg=PA182&dq=%22Circulating+Sections%22+Mi6&source=bl&ots=vzKfe_QdxN&sig=gVaVwvnYBqYYBK6QrZQTWAU9ig8&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiYq-_uzebeAhUsB8AKHenvCEcQ6AEwCnoECAoQAQ#v=onepage&q=%22Circulating%20Sections%22%20Mi6&f=false p. 182]</ref> Po prvi svetovni vojni je SIS prešla pod nadzor zunanjega ministrstva. V tem času je bila organizacija znana pod različnimi nazivi; ''zunanja obveščevalna služba, MI1(c), posebna obveščevalna služba'' in celo ''organizacija C''. . Okoli leta 1920 se se je vse pogosteje začelo omenjati ime Tajna obveščevalna služba (SIS), ki se je uporabljalo vse do danes. Leta 1994 je bilo ime zapisano tudi v zakon o obveščevalnih službah. Med drugo svetovno vojno se je zaradi praktičnosti uporabljalo ime MI6, ki se je ohranilo tudi kasneje in je postalo znano tudi v popularni kulturi. Skozi večino dvajsetih let dvajsetega stoletja je bil urad osredotočen na komunizem zlasti na ruski boljševizem. Primera te dejavnosti sta poizkus strmoglavljenja boljševiške vlade leta 1918 in tradicionalno vohunjenje v Sovjetski Rusiji v prvih letih njenega obstoja.<ref>Richard B. Spence, ''Trust No One: The Secret World Of Sidney Reilly''; 2002, Feral House, {{ISBN|0-922915-79-2}}.</ref><ref>Andrew Cook, ''Ace of Spies: The True Story of Sidney Reilly''; 2004, Tempus Publishing, {{ISBN|0-7524-2959-0}}.</ref><ref>Robert Bruce Lockhart, ''Memoirs of a British Agent'' (reprint); 2003, Folio Society, ASIN B000E4QXIK.</ref> Po smrti Cumminga, 14. junija 1923, ga je kot C nadomestil Sir Hugh "Quex" Sinclair. Ta je ustanovil naslednje oddelke: * Osrednji oddelek za tujo protivohunsko dejavnost, oddelek V, za povezovanje z Varnostno službo za zbiranje poročil o protivohunski dejavnosti s čezmorskih postaj. * Oddelek za gospodarsko obveščanje, oddelek VII, za obravnavanje trgovine, industrije in tihotapstva. * Oddelek za radijske komunikacije, oddelek VIII, za komunikacijo z operativci in agenti v tujini. * Oddelek N za izkoriščanje vsebin tajnih diplomatskih torb. * Oddelek D za izvajanje političnih tajnih operacij in paravojaških operacij v času vojne. Oddelek D bi organiziral Home Defence Scheme v Združenem kraljestvu, med drugo svetovno vojno je postal temelj za [[Uprava za posebne operacije|Special Operations Executive]] (SOE).<ref name="Sinclair" /><ref>{{navedi knjigo|title = Fighting Nazi Occupation: British Resistance 1939 – 1945|last = Atkin|first = Malcolm|publisher = Pen and Sword|year = 2015|isbn = 978-1-47383-377-7|location = Barnsley|pages = Chapter 4}}</ref> Po vzponu nacizma se je v zgodnjih tridesetih letih dvajsetega stoletja pozornost SIS preusmerila proti Nemčiji. MI6 je pomagal [[Gestapo|Gestapu]] (nacistični tajni policiji) pri izmenjavi podatkov o [[Komunizem|komunizmu]] vse do oktobra 1937. Vodja berlinske postaje britanske agencije Frank Foley je svoj odnos s tako imenovanim strokovnjakom za komunizem Gestapa opisal kot "prijazen".<ref>{{Harvnb|Jeffery|2010|p=[https://books.google.com/books?id=_bZZIVf5YxAC&pg=PA302 302]}}</ref> Sinclair je umrl leta 1939, kot C ga nadomestil polkovnik Stewart Menzies, ki je deloval v službi od konca prve svetovne vojne.<ref>{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B0DE2DF1E3EF934A15751C1A961948260 |title=The Oldest Boy of British Intelligence|work=The New York Times|date=27 December 1987|access-date=1 July 2012|first1=Ken|last1=Follett|first2=Paper|last2=Money}}</ref> 26. in 27. julija 1939<ref>Ralph Erskine: ''The Poles Reveal their Secrets&nbsp;– Alastair Dennistons's Account of the July 1939 Meeting at Pyry''. Cryptologia. Rose-Hulman Institute of Technology. Taylor & Francis, Philadelphia PA 30.2006,4, p.&nbsp;294.</ref> so v Pyryju blizu [[Varšava|Varšave]] Poljaki britanskim predstavnikom vojaške obveščevalne službe predstavili tehniko in opremo za dešifriranje [[Enigma (naprava)|Enigme]] vključno z tabelami za dešifriranje Zygalskega imenovano "Bomba". Obljubili so tudi poljsko kopijo šifrirnega stroja Enigma. Demonstracija je predstavljala ključno osnovo za kasnejša britanska prizadevanja pri dekodiranju nemških sporočil poslanih preko šifrirnega stroja Enigma.<ref>Gordon Welchman, who became head of Hut 6 at Bletchley Park, has written: "Hut 6 [[Ultra]] would never have gotten off the ground if we had not learned from the Poles, in the nick of time, the details both of the German military version of the commercial Enigma machine, and of the operating procedures that were in use." Gordon Welchman, ''The Hut Six Story'', 1982, p. 289.</ref> Med vojno so britanski kriptologi dešifrirali veliko nemških šifriranih sporočil. Obveščevalni podatki pridobljeni iz tega vira, ki so ga Britanci imenovali "Ultra" so bila velika pomoč pri vojnih prizadevanjih zaveznikov.<ref>Much of the German cipher traffic was encrypted on the Enigma machine, and the term "Ultra" has often been used almost synonymously with "Enigma decrypts". Ultra also encompassed decrypts of the German Lorenz SZ 40 and 42 machines that were used by the German High Command, and decrypts of Hagelin ciphers and other Italian ciphers and codes, as well as of Japanese ciphers and codes such as Purple and JN-25.</ref> === Druga svetovna vojna === Med drugo svetovno vojno je obveščevalna služba delovala tudi na drugih področjih: * Kriptoanalizo je prevzela Government Code and Cypher School (GC&CS), urad pristojen za prestrezanje in dešifriranje tujih komunikacij, ki je bil stacioniran v Bletchley Parku. * Protiobveščevalno dejavnost s sistemom "double cross" je vodila [[MI5]], ki je Nemcem posredovala zavajajoče obveščevalne podatke. * Fotografska obveščevalna dejavnost je izvajala fotografska izvidniška enota RAF (danes JARC). Kot zelo uporabni so bili podatki pridobljeni iz projekta Ultra, ki ga je vodila GC&CS.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wired.co.uk/news/archive/2012-04/20/turing-papers|archive-url=https://archive.today/20130505105606/http://www.wired.co.uk/news/archive/2012-04/20/turing-papers|url-status=dead|archive-date=5 May 2013|title=GCHQ releases Alan Turing's secret wartime papers|date=20 April 2012|access-date=1 July 2012}}</ref> Vodja SIS Stewart Menzies je vztrajal pri popolnem nadzoru nad dešifriranjem, ki ga je imel kar mu je omogočilo veliko moč in vliv, ki pa ju je preudarno uporabil. Z distribucijo informacij pridobljenih s projektom Ultra je MI6 prvič postala pomembna veja vlade. Obsežne kršitve uporabe sistema Enigma so britanskim obveščevalcem omogočale vpogled v vojno strategijo Nacistične Nemčije kar je bil tekom druge svetovne vojno strogo varovana skrivnost.{{sfn|Winterbotham|1974|pp=154, 191}} Leta 1940 je britanska obveščevalna služba s svojimi poljskimi kolegi podpisala poseben sporazum o posredovanju obveščevalnih podatkov. Študija objavljena leta 2005 je razkrila, da so britanski obveščevalci med leti 1939 in 1945, 48 odstotkov vseh obveščevalnih sporočil dobili iz poljskih virov.<ref name="google1">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=EJ5vIyDBpLcC&pg=PA234 |title=The Eagle Unbowed: Poland and the Poles in the Second World War |first=Halik |last=Kochanski |publisher=Harvard University Press |year=2014 |isbn=978-0674068148|pages=234–235}}</ref> K temu je pripomoglo dejstvo, da je imela okupirana Poljska tradicijo uporniških organizacij, ki so bile preko emigracij razširjene po celotni Evropi. Nehote so poljsko obveščevalno mrežo širili tudi Nemci saj so bili poljski prisilni delavci razpršeni po celotni Evropi s tem pa so ti imel edinstven vpogled v dogajanje znotraj Nacistične Nemčije. Operacije je vodil častnik SIS Wilfred Dunderdal, poročila ki jih je njegova ekipa zbrala pa so vključevala; opozorila o odhodu afriškega korpusa v Libijo, priprave francoskih enot Vichy za boj proti zaveznikom in zamenjavo strani med operacijo Torch, priprave na [[Operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] in operacijo Edelwiss (nemško zavzetje Kavkaza). Poročanje o nemškem tajnem orožju se je začelo leta 1941, kar je pripeljalo do operacije Wildhoren v kateri so zavezniki prišli do delov rakete V-2, ki so je pred tem zajel poljski odpor. Poljski tajni agent Jan Karski je Britancem posredoval prve podatke o [[Holokavst|holokavstu]]. Preko poljske agentke so Britanci imeli tudi kanal do protinacističnega vodje Abwehra, admirala [[Wilhelm Canaris|Wilhelma Canarisa]]. Leta 1939 je prišlo do največjega neuspeha službe znanega kot incident v Venelu na nizozemskem. Agenti tajne službe nemške vojske ''Abwehr'' in protivohunski odsek ''Sicherheitsdienst'' (SD) so se predstavljali kot visoki častniki vpleteni v zaroto proti Hitlerju. Na seriji sestankov med agenti SIS in domnevnimi zarotniki je SS nameraval ugrabiti agente SIS. Do ugrabitve je prišlo v noči iz 8. na 9. november ko ni bilo prisotne nizozemske policije.<ref>{{navedi novice |title=Affidavit of Walter Schellenburg |url=http://www.ess.uwe.ac.uk/genocide/schellenberg.htm |work=Nazi Conspiracy and Aggression. Volume VII. USGPO, Washington, 1946/pp.622–629. Document UK-81 |year=1946 |access-date=6 October 2010 |location=Washington |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101122082332/http://www.ess.uwe.ac.uk/genocide/schellenberg.htm |archive-date=22 November 2010 }}</ref> Leta 1940 se je novinar in sovjetski agent Kim Philby prijavil na prosto delavno mesto v oddelku D SIS, preveril ga je njegov prijatelj in kolega sovjetski agent Guy Burgess. Ko je poleti leta 1940 oddelek D prevzel Special Operations Executive (SOE) je bil Philby imenovan za inštruktorja črne propagande v izobraževalni ustanovi SOE v Beaulieuju v Hampshiru.<ref>{{navedi splet|url=http://www.heritageandhistory.com/contents1a/2012/01/beaulieu/?doing_wp_cron=1341174231.7020881175994873046875|title=Beaulieu|publisher=Pen & Sword Books|access-date=1 July 2012|date=20 January 2012|archive-date=2013-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130513124055/http://www.heritageandhistory.com/contents1a/2012/01/beaulieu/?doing_wp_cron=1341174231.7020881175994873046875|url-status=dead}}</ref> Maja 1940 je MI6 na zahtevo Winstona Churchilla in kljub nasprotovanju Stewarta Menziesa ustanovila British Security Co-ordination (BSC).<ref>{{navedi splet |url=http://www.winstonchurchill.org/component/content/article/53-finest-hour-67/691-great-contemporaries-sir-william-stephenson-qintrepidq |archive-url=https://web.archive.org/web/20110625161022/http://www.winstonchurchill.org/component/content/article/53-finest-hour-67/691-great-contemporaries-sir-william-stephenson-qintrepidq |url-status=dead |archive-date=25 June 2011 |title=Great Contemporaries: Sir William Stephenson, "Intrepid" |last=Cynewulf Robbins |first=Ron |date=1990 |website=Sir Winston Churchill |publisher=The International Churchill Society |access-date=24 March 2017 |quote=Churchill launched Stephenson on his spymaster career by appointing him to head the British Security Co-ordination Service in New York before the United States had entered the Second World War. }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/news-information/featured-story-archive/2015-featured-story-archive/the-intrepid-life-of-sir-william-stephenson.html |title=The Intrepid Life of Sir William Stephenson |author=<!--Not stated--> |date=2015 |website=CIA News & Information |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=24 March 2017 |archive-date=2019-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190715014244/https://www.cia.gov/news-information/featured-story-archive/2015-featured-story-archive/the-intrepid-life-of-sir-william-stephenson.html |url-status=dead }}</ref> To je bila tajna organizacija s sedežem v [[New York|New Yorku]], ki jo je vodil William Stephenson. Namen organizacije je bil preiskovanje sovražnikove dejavnosti in preprečevanje sabotaže britanskim interesom v Ameriki ter mobilizacija britanskega mnenja v Ameriki.<ref>{{citation |last=William Boyd|title=The Secret Persuaders|url=https://www.theguardian.com/uk/2006/aug/19/military.secondworldwar|work=[[The Guardian]]|access-date=30 November 2013|date=19 August 2006}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.pc.gc.ca/APPS/CP-NR/release_e.asp?bgid=1790&andor1=bg |title=Secret Intelligence Activities at Camp X |author=<!--Not stated--> |date=1 May 2015 |website=Canada |publisher=Government of Canada |access-date=23 March 2017 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924065713/http://www.pc.gc.ca/APPS/CP-NR/release_e.asp?bgid=1790&andor1=bg |archive-date=24 September 2015 }}</ref> BSC je v [[Kanada|Kanadi]] ustanovil kamp X za usposabljanje tajnih operaterjev in vzpostavitev relejne postaje s kodnim imenom Hydra, ki jo je upravljal inženir Benjamin deForest Bayly.<ref>{{navedi knjigo |title=Camp X |first=Eric |last=Walters |year=2002 |publisher=Puffin Canada |location=Toronto |isbn=978-0-14-131328-3 |page=[https://archive.org/details/campx0000walt/page/229 229] |url=https://archive.org/details/campx0000walt/page/229 }}</ref> V začetku leta 1944 je MI6 ponovno ustanovil oddelek IX, svoj predvojni protisovjetski oddelek. V oddelku je delal tudi Philby tako da je imel sovjetski [[NKVD]] vse podatke o tam kaj so Britanci vedeli o Sovjetih in kaj je ameriški OSS delil z Britanci o Sovjetih.<ref name=god>{{navedi splet|url=http://www.inatoday.com/philbyspygod20101221.htm|title=Kim Philby – new Russian god?|publisher=International News Analysis Today|date=20 December 2010|access-date=1 July 2012}}</ref> Kljub težavam je služba izvedla obsežne in uspešne operacije tako v okupirani Evropi kot tudi na Daljnem vzhodu, kjer je delovala kot Inter-Services Liaison Department (ISLD).<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=0bRaa7UuD6EC&q=%22Interservice+Liaison+Department%22&pg=PA711|title=World War II: The Underground War|publisher=Library of Congress|page=711|access-date=1 July 2012|isbn=9781416553069|date=2 October 2007}}</ref> === Hladna vojna === [[File:Bundesarchiv Bild 183-37695-0035, Altglienicke, Wasserpumpe im Spionagetunnel.jpg|thumb|Operacija Zlato; berlinski tunel leta 1956]] Avgusta 1945 je sovjetski obveščevalec Konstantin Volkov poizkušal prebegniti v Združeno kraljestvo v zameno pa je ponudil imena vseh sovjetskih agentov, ki so delali v britanski obveščevalni službi. Obvestilo je prejel Philby, ki je bil sam sovjetski agent, ter o tem obvestil Sovjete, ki so Volkova nato aretirali. Leta je 1946 SIS ukinila oddelek SOE opremo ter ljudi pa prerazporedila med ostale oddelke v organizaciji.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/today/hi/today/newsid_7780000/7780476.stm|title=Churchill's secret army lived on|access-date=13 March 2009|publisher=BBC – Today|date=13 December 2008|first=Sanchia|last=Berg}}</ref> Organizacija je spremenila tudi ureditev, ki se od leta 1921 ni kaj dosti spreminjala.<ref>Davies (2004), [https://books.google.co.uk/books?id=TTW2h5GHlWkC&pg=PA17&lpg=PA17&dq=%22Requirements+Sections%22+mi6&source=bl&ots=vzKfe_R7rS&sig=gQ_VFu9s_Rd6UXxvRZs8ZcmH3_w&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjohKKTz-beAhXpJ8AKHcY-DCAQ6AEwC3oECAcQAQ#v=onepage&q=%22Requirements%20Sections%22%20mi6&f=false p. 17]</ref> Operacije SIS proti Sovjetski zvezi so bile močno ogrožene zaradi prisotnosti sovjetskih agentov kot je bil Kim Philgy, ki je delal v oddelku za protivohunsko dejavno, R5. Do dodatne zadrege je prišlo, ko se je izkazalo da je sovjetski agent, britanski častnik George Blake, ki je delal v prisluškovalnih predorih v Berlinu in Dunaju. Ta je postal sovjetski agent med internacijo v kitajskem taborišču med [[Korejska vojna|korejsko vojno]]. Ko se je vrnil v domovino so ga imeli za heroja. Njegovo varnostno pooblastilo so obnovili in ga leta 1953 poslali na delo v dunajske predore. Ta je o njihovi lokaciji poročal Sovjetom. Po odkritju predorov so ga Britanci poslali na delo v berlinski predor, tudi te je izdal. Zaradi afere je leta 1956 moral odstopiti direktor SIS John Sinclair.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/may/9/newsid_4741000/4741060.stm|title=Mystery of missing frogman deepens|access-date=1 July 2012|work=BBC News|date=9 May 1956}}</ref> Dejavnosti SIS so vključevale tudi politično delovanje, eno izmed teh je bil državni udar v Iranu leta 1953 in strmoglavljenje demokratično izvoljenega premierja Mohameda Mossadeqa.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-17353379|title=Licence to kill: When governments choose to assassinate|publisher=BBC|date=17 March 2012|access-date=1 July 2012}}</ref> Zaradi izboljšanja varnosti in preverjanja oseb se je uhajanje informacij zmanjšalo. Po letu 1958 je imel SIS tri obveščevalce v poljski obveščevalni službi.<ref name="books.google.com">{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=hJHMKJCnPBcC&q=polish+noddy+mi6&pg=PA28 |title=Inside Britain's MI6: Military Intelligence 6|author=Shaun McCormack|publisher=The Rosen Publishing Group|year=2003|page=28|isbn=978-0-8239-3812-4}}</ref> [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] je informacije, ki jih je dobila od SIS in Poljakov označila kot najbolj dragocene obveščevalne podatke, ki so jih kadar koli zbrali ter britansko SIS nagradila z 20 milijoni dolarjev za razširitev operacije na poljskem. Leta 1961 je prebegli poljski agent Michael Goleniewski razkril Georga Blakea kot sovjetskega agenta. Blakea so aretirali mu sodili in poslali v zapor. Od tam je leta 1966 pobegnil in se zatekel v Sovjetsko zvezo kjer je ostal do svoje smrti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.historylearningsite.co.uk/george_blake.htm|archive-url=https://archive.today/20130420151635/http://www.historylearningsite.co.uk/george_blake.htm|url-status=dead|archive-date=20 April 2013|title=George Blake|publisher=History Learning|access-date=1 July 2012}}</ref> SIS je uspelo rekrutirati polkovnika Olega Penkovskega, ki je delal v [[GRU]]. Ta je SIS priskrbel več tisoč fotografiranih dokumentov ter raketne priročnike Rdeče armade, ki so analitikom analitikom Nacionalnega centra za fotografsko interpretacijo (NPCI) omogočili, da so oktobra 1962 prepoznali vzorce sovjetskih raket MRBM SS4 in SS5 IRMB na Kubi.<ref>{{navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1316/is_n5_v24/ai_12249377/|archive-url=https://web.archive.org/web/20060228064703/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1316/is_n5_v24/ai_12249377|url-status=dead|archive-date=28 February 2006|title=The spy who loved us – Oleg Penkovsky|date=May 1992|work=Washington Monthly|access-date=1 July 2012}}</ref> Operacije SIS proti Sovjetski zvezi so potekale ves čas hladne vojne in dosegle vrhunec leta 1985 ko je uspelo preko Finske prebegniti Olegu Gordijevskemu, ki je delal v KGB in je SIS več kot desetletje zalagal s pomembnimi informacijami.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk/2000/apr/28/military.davidshayler|title=What every good spy should know|date=28 April 2000|access-date=1 July 2012|location=London|work=The Guardian}}</ref> Med [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko-afganistanko vojno]] je SIS podpiral islamsko odporniško skupino pod poveljstvom Ahmed Shah Massouda, ki je postal ključni zaveznik med boji proti Sovjetom. SIS je borcem pomagal z inštruktorji, orožjem, zalogami, radijskimi napravami in obveščevalnimi podatki. Pomagal je tudi pri pridobivanju razbitin sestreljenih sovjetskih helikopterjev v [[Afganistan|Afganistanu]].<ref name="Dorril752">{{navedi knjigo |last1=Dorril |first1=Stephen |title=MI6: Inside the Covert World of Her Majesty's Secret Intelligence Service |date=2002 |publisher=Simon and Schuster |isbn=9780743217781 |page=[https://archive.org/details/mi6insidecovertw00dorr/page/752 752] |url=https://archive.org/details/mi6insidecovertw00dorr|url-access=registration }}</ref> Resnični obseg in vliv dejavnosti SIS v drugi polovici hladne vojne ostaja neznan, ker je bila večina njihovih najuspešnejših operacij proti sovjetskim uradnikom rezultat operacij "tretjih držav", ki so novačile sovjetske vire medtem ko so ti potovali po Aziji in Afriki. Bolj znana tak primer je leta 1982 prebeg častnika KGB Vladimirja Kuzičkina.<ref>{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,955063,00.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20080802123325/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,955063,00.html|url-status=dead|archive-date=2 August 2008|title=The Soviets: Coups and Killings in Kabul|date=22 November 1982|access-date=1 July 2012|work=Time}}</ref> === Po koncu hladne vojne === Z razpadom Sovjetske zveze in koncem hladne vojne so se spremenile tudi prednostne naloge službe čeprav je Rusija še vedno ostala na prednostnem seznamu predvsem zaradi svojega jedrskega orožja. V ospredje so prišle predvsem funkcionalne in ne toliko geografske obveščevalne zahteve. SIS je več sredstev namenila boju proti širjenju konvencionalnega in nekonvencionalnega orožja, boju proti domačemu in tujemu terorizmu, boji proti drogam in hudemu kriminalu. Oddelek za globalna vprašanja pa se je ukvarjal z okoljem in stanjem v družbi.<ref>Davies (2004), [https://books.google.co.uk/books?id=TTW2h5GHlWkC&pg=PA354&lpg=PA354&dq=Controller,+Global+and+Functional+mi6&source=bl&ots=vzKfe_R9rL&sig=T0y1Zqyx8plT752vCpx6t3kRdI8&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwj6u6Pvz-beAhWrBcAKHWIxBf0Q6AEwCnoECAgQAQ#v=onepage&q=Controller%2C%20Global%20and%20Functional%20mi6&f=false p. 354]</ref> Med tranzicijo je takratni C Sir Colin McColl sprejel nekoliko bolj odprto politiko do medijev in javnosti pri čemer so t.i. javne zadeve spadale pod pristojnost direktorja za protiobveščevalne in varnostne službe. McCollinova politika je bila del širše iniciative t.i. odprte vlade, ki jo je od leta 1993 razvijala vlada Johna Majorja. Kot del te politike si imele operacije SIS in GCHQ zakonsko podlago z zakonom o obveščevalnih službah iz leta 1994. Zakon je določal pooblastila in naloge, ki pa so bili vzpostavljeni že leta 1953 (pooblastila) in 1985 (naloge). V skladu s tem zakonom so dejavnostim SIS od leta 1994 pod nadzorom parlamentarnega odbora za obveščevalno in varnostno dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1994/13/pdfs/ukpga_19940013_en.pdf|title=Intelligence Services Act 1994|publisher=UK Parliament|access-date=1 July 2012}}</ref> Sredi devetdesetih let so se sredstva namenjana SIS, kot del zmanjšanja sredstev za obrambo, zmanjšala za 25 odstotkov vodstveni kader pa se je zmanjšal za 40 odstotkov kar je pripeljalo, do zmanjšanja in združevanja oddelkov. Po nekaterih ugotovitvah naj bi to vplivalo na zmanjšanje operativnih zmogljivosti na Bližnjem vzhodu kar je pripeljalo do napačnih ocen o iraških programih in zmogljivostih [[Orožje za množično uničevanje|orožja za množično uničevanje]] pred invazijo na to državo leta 2003.<ref>{{navedi novice|url=http://image.guardian.co.uk/sys-files/Politics/documents/2004/07/14/butler.pdf|title=Review of Intelligence on weapons of mass destruction|publisher=Committee led by Lord Butler|access-date=1 July 2012|location=London}}</ref> Leta 1998 je MI6 verjela, da bi lahko pridobila obveščevalne podatke na podlagi katerih bi lahko CIA ujela vodjo [[Al Kaida|Al Kaide]] [[Osama bin Laden|Osamo Bin Ladna]]. Vendar je ta za posredovanje podatkov ameriški [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] potrebovala dovoljenje ministrstva saj bi lahko med prijetje prišlo do kršenja njegovih pravic (smrtna kazen, slabo ravnanje,...). Ministrstvo je odobrilo posredovanje podatkov vendar do odločitve o nadaljevanju operacije nikoli ni prišlo.<ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.313</ref> Leta 2001 je postalo jasno, da je sodelovanje z afganistanskim upornikom Ahmadom Shahom Massoudom najboljša možnost za iskanje Bin Ladna. Pridobivanje virov v zvezi z Al Kaido in Bin Ladnom je postalo prednostna naloga MI6.<ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.313-314</ref> === Vojna proti terorizmu === Med svetovno vojno proti terorizmu je SIS prejemala informacije od Cie, ki so bile pridobljene z mučenjem vključno s programom izrednih izročitev. Craig Murray, veleposlanik Združenega kraljestva v Uzbekistanu, je objavil več zapiskov v katerih je bil kritičen do tega da Združeno kraljestvo pridobiva informacije pridobljene na tak način zaradi česar so ga odpustili.<ref>Dirty Diplomacy, 2007, Craig Murray, Scribner.</ref> Po 11. septembru 2001 je MI6 v Afganistan in širšo regijo poslala več častnikov MI6, ki so poznali regijo, obvladali jezik in so že sodelovali z Mudžahidi med sovjetsko-afganistansko vojno. Njihova naloga je bila srečanje z generalom severnega zavezništva Mohammedom Fahimom ter z drugimi odporniškimi skupinami oblikovati skupno zavezništvo proti talibanom. Na razpolago so imeli 7 milijonov dolarjev. Velik del sredstev je šel za podkupnine poveljnikov talibanov, da so ti zamenjali stran ali pa so zapustili boj.<ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.335</ref> Po končani invaziji na Afganistan je SIS v Kabulu odprla svojo izpostavo. Njeni člani so sodelovali med bitko za Tora Bora. Zaščito pripadnikom SIS v Afganistanu je zagotavljal [[Special Air Service]] (SAS).<ref>Farrell, Theo, ''Unwinnable: Britain's War in Afghanistan, 2001–2014'', Bodley Head, 2017 {{ISBN|1847923461|978-1847923462}}, P.82</ref><ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.338</ref><ref>Neville, Leigh, '' Special Forces in the War on Terror (General Military)'', Osprey Publishing, 2015 {{ISBN|978-1-4728-0790-8}}, p.75</ref> Januarja 2002 so se začela pojavljati prva poročila obveščevalcev MI6 v Afganistanu, ki so poročali da se z zaporniki pod ameriškim nadzorom ne ravna v skladu z ženevsko konvencijo.<ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.339</ref> V časi pred invazijo na Irak, leta 2003, naj bi domnevno (ni potrjeno) nekateri člani SIS sodelovali pri operaciji Mass Appeal. Namen operacije je bil v medijih širjenje lažnih informacij o iraškem orožju za množično uničevanje. Operacijo je decembra 2003 razkril ''The Sunday Times''.<ref name="Rufford">{{navedi novice|url=https://www.thetimes.co.uk/article/revealed-how-mi6-sold-the-iraq-war-r5xpjg5d99x|title=Revealed: how SIS sold the Iraq war|last=Rufford|first=Nicholas|date=28 December 2003|work=The Sunday Times|url-access=subscription}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/3227506.stm|title=MI6 ran 'dubious' Iraq campaign|date=21 November 2003|work=BBC News}}</ref> Po trditvah Scotta Ritterja naj bi podobne propagandne kampanje proti Iraku segale v devetdeseta leta dvajsetega stoletja. Ritter pravi, da naj bi ga SIS leta 1997 zaprosila za pomoč pri propagandnih dejavnostih katerih cilj je bil prepričati javnost, da je Irak veliko bolj nevaren kakor je v resnici bil. Po končani invaziji na Irak je SIS v Bagdadu ob zaščiti SAS ustanovila svojo izpostavo. Obveščevalci so začeli zbirati podatke o orožju za množičnem uničevanju. Ko so ugotovili, da orožje nikoli ni bilo so umaknili vse obveščevalne podatke povezane s tem, ki so obstajali pred invazijo na Irak. V mesecih po invaziji so začeli zbirati tudi politične obveščevalne podatke, ki so napovedovali razvoj dogodkov v naslednjih letih okupacije. Osebje MI6 v Iraku nikoli ni preseglo številke 50. Njeni obveščevalci so sodelovali pri lovi na pomembne člane iraške stranke BAAS ter na mednarodne teroristične in džihadistične skupine. Februarja 2004 je SAS na podlagi obveščevalnih podatkov SIS in Cie izvedel napad na hišo v Bagdadu v kateri so ujeli člane pakistanske teroristične skupine.<ref name="urban">Urban, Mark, ''Task Force Black: The Explosive True Story of the Secret Special Forces War in Iraq '', St. Martin's Griffin, 2012 {{ISBN|1250006961}} {{ISBN|978-1250006967}}, pp.10–11, p.13, p.15, p.18–19, p.50-55, p.56-57, p.67-68, p.95-96, p.101, p.249</ref> Malo pred drugo bitko za Basro je osebje MI6 obiskalo JSOC (Joint Special Operations Command) ter zapor v letalski bazi Balad. Po obisku so izrazili zaskrbljenost zaradi tamkajšnjih slabih razmer. Zato so se odločili da bojo zapornike predajali JSOC le če ti ne bojo poslali v zapor Balad. MI6 je sodelovala pri številnih operacijah v Basri ena zmed njih je incident v zaporu kjer so rešili dva vojaka SAS ter pri britanskem umiku iz Basre leta 2007. O usmrtitvi Osame Bin Ladna, 2. maja 2011, je bil MI6 obveščen šele ko se je ta zgodila.<ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.351</ref> Julija 2011 so poročali, da je SIS zaprl več izpostav, večinoma v Iraku v okolici Basre. Po zaprtju se je pozornost preusmerila iz Iraka v Afganistani in Pakistan.<ref name="Radnedge">{{navedi novice|last=Radnedge |first=Aidan |url=http://www.metro.co.uk/news/881971-mi6-thwarted-attacks-on-libya-rebel-forces-by-gaddafi-regime |title=MI6 thwarted attacks on Libya rebel forces by Gaddafi regime |work=Metro |access-date=28 December 2011}}</ref> 12. julija so v Heratu obveščevalci MI6 v sodelovanju z drugimi obveščevalnimi službami izsledili dva afganistanska-britanca, ki sta želel vstopiti v stik za Al-Kaido, da bi se naučila izdelave bomb. V operaciji ju je SAS prijel.<ref>{{navedi novice|url= https://www.theguardian.com/world/2011/jul/21/britons-arrested-afghanistan-taliban?INTCMP=SRCH|title='British Taliban' arrested in Afghanistan|work=The Guardian|date=21 July 2011}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/terrorism-in-the-uk/8652626/British-couple-captured-in-Afghanistan-were-planning-attacks-in-UK.html|title=British couple captured in Afghanistan 'were planning attacks in UK'|work=The Daily Telegraph|date=21 July 2011}}</ref> Do leta 2012 se je MI6 reorganiziral prerazporedil svoje osebje ter odprl nove izpostave v tujini. Največja izpostava je bila odprta v Islamabadu. Finanaciranje v primerjavi z MI5 ni bilo tako veliko so se pa pojavile težave pri zaposlovanju ustreznega kadra zato so najeli številne nekdanje člane. MI6 je ohranila obveščevalno pokritost številnih osumljencev, ki so se se iz Združenega kraljestva preselili v tujino, zlasti v Pakistan.<ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.351-352</ref> Zaradi številnih terorističnih groženj iz tujine je SIS leta 2013 pozval k okrepitvam in dodatnemu osebju iz drugih obveščevalnih agencij. Pojavil se je tudi strah, da bo po britanskem umiku iz Afganistana, konec leta 2014, nastal obveščevalni vakum.<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/terrorism-in-the-uk/10392691/MI6-demands-more-spies-in-Afghanistan-to-fight-terrorism.html|title=MI6 demands more spies in Afghanistan to fight terrorism|work=The Daily Telegraph|date=20 October 2013}}</ref> Marca 2016 so poročali, da se je MI6 vpletel v libijsko državljansko vojno ter pogovore s libijskimi uradniki o usposabljanju in dobavi orožja sirski vojski in milicam, ki se borijo proti ISIS.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2016/mar/25/sas-deployed-libya-start-year-leaked-memo-king-abdullah|title=SAS deployed in Libya since start of year, says leaked memo|work=The Guardian|date=25 March 2016}}</ref> Aprila istega leta je bilo razkrito da je MI6 ob pomoči posebnega izvidniškega polka deloval v Jemnu, kjer je nudil pomoč jemenskimi silam v boju proti AQAP.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/news/defence-and-security-blog/2016/apr/11/uk-special-forces-and-mi6-involved-in-yemen-bombing-report-reveals|title=UK special forces and MI6 involved in Yemen bombing, report reveals|work=The Guardian|date=11 April 2016}}</ref> Novembra 2016 je častnik ''The Independent'' poročal da so MI6, MI5, GCHQ, SAS in druge specialne enote prijele seznam 200 britanskih džihadistov, ki jih morajo prijeti ali ubiti preden se ti poizkušajo vrniti v Združeno kraljestvo. Džihadisti naj bi bili visoki člani ISIS in naj bi predstavljali neposredno grožnjo Združenemu kraljestvu.<ref>{{navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/sas-special-forces-hit-list-iraq-syria-isis-terrorist-attacks-drones-a7400756.html|title=SAS in Iraq given 'kill list' of 200 British jihadis to take out|work=The Independent|date=6 November 2016}}</ref> == Zgradbe == [[File:SIS building (26327425611).jpg|thumbnail|upright=1.5|right|Pogled na sedeš SIS iz mostu Vauxhall Bridge]] Od leta 1995 se sedeš SIS nahaja na naslovu Vauxhall Cross 85 ob Albertovem nasipu na južnem bregu reke Temze ob mestu Vauxhall v Londonu. Prejšnji sedeži SIS so se nahajali v Century House, Westminster Bridge Road 100, Lambeth (1966-1995), Broadway, Victoria Street, London (1924-1966) ter Whitehall Court (1911-1922). Ko je SIS deloval na Brodwayu se je uporabljal tudi sosednji hotel St. Ermin. Stavbo je zasnoval Sir Terry Farrell, zgradil pa jo je John Laing. Leta 1987 je podjetje Regalian Properties vladi ponudilo predlagano zgradbo. Prav v tistem času je vlada iskala lokacijo kjer bi lahko MI6 in MI5 namestila pod isto streho. Do realizaciji nikoli ni prišlo zaradi varnosti ter zaradi tega, ki ni bilo na razpolago dovolj velike zgradbe za obe službi. Decembra 1987 je vlada premierke Margaret Thatcher odobrila nakup nove stavbe SIS. Zgradba ima številne varnostno tehnične rešitve in je zgrajena tako, da zagotavlja kaj največjo zaščito pred elektronskim prisluškovanjem in bombnimi eksplozijami. Njen obsežen informacijski sistem pa omogoča kopiranje v sili. Čeprav so bili objavljeni podatki in stroški o njeni gradnji se nekateri podatki, ki se navezujejo na posebne zahteve pri izgradnji, še vedno tajni. Po nekaterih špekulacijah naj bi pod Temzo zgradili tajni tunel, ki naj bi povezoval sedež SIS in Whitehall. Stroški nakupa lokacije in izgradnja osnovne zgradbe naj bi znašali 135,05 milijona funtov končni strošek z posebnimi zahtevami pa naj bi znašal 152,6 milijona funtov. Zgradba (samo pisarne) se je prvič pojavila v filmih [[James Bond|Jamesa Bonda]]; ''Golden Eye'', ''The World Is Not Enough'', ''Die Another Day'', ''Skyfall'' in ''Spectre''. Samo zgradbo so dovolili posneti v filmu ''The Worls is Not Enought'' kjer stavba doživi bombni napad. V članku Daily Telegrapha je pisalo, da je vlada snemanju nasprotovala a je to zanikal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva. V filmu ''Skyfall'' so stavbo ponovno napadli tokrat z kibernetskim napadom, ki vklopi plin nato pa pride do eksplozije, ki stavbo popolnoma uniči. V ''Spectru'' je stavba zapuščena in načrtovana za rušenje. V njenih ruševinah vodja kriminalne organizacije SPECTER, Ernst Stavro Blofeld, Bondu nastavi past v obliki bombe. Eksplozija stavbo popolnoma poruši Bondu se uspe rešiti. Zvečer, 20. septembra 2000, je bila stavba napadena s protitankovskim izstrelkom RPG-22 ruske izdelave. Izstrelek je zadel osmo nadstropje in povzročil le površinsko škodo. Odgovornost za napad so pripisali [[Irska republikanska armada|Irski republikanski armadi]].<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/934937.stm |title='Rocket' theory over MI6 blast|publisher=BBC|date=21 September 2000|access-date=1 July 2012}}</ref> === Druge zgradbe === MI6 ima svoje prostore tudi v drugih zgradbah, te zgradbe so: * Hanslope Park: obrobje Milton Keynesa, kjer se nahaja vladni komunikacijski center , ki podpira ministrstvo za zunanje zadeve, urad za razvoj in Commonwealth ter britansko obveščevalno skupnost.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/uk/2012/apr/18/sins-colonialists-concealed-secret-archive |title=Sins of colonialists lay concealed for decades in secret archive |author=Ian Cobain and Richard Norton-Taylor |newspaper=The Guardian |date=18 April 2012 |access-date=25 June 2012 |location=London}}</ref> * Fort Monckton v Gosport, Hampshire: v nekdanji utrdbi iz 18. stoletja se nahaja center za usposabljanje terenskih agentov SIS.<ref>{{navedi knjigo|title=The Big Breach: From Top Secret to Maximum Security|author=Richard Tomlinson|publisher=Mainstream Publishing|year=2001|isbn=978-1-903813-01-0}}</ref> * Special Forces Club: zasebni klub v Kinghtsbridgeu, katerega člani so lahko le aktivni in upokojeni pripadniki obveščevalnih služb Velike Britanije in SAS.<ref>{{navedi knjigo | author = Brian Lett | chapter-url = https://books.google.com/books?id=tpO0DAAAQBAJ&pg=PA257 | title = SOE's Mastermind: The Authorised Biography of Major General Sir Colin Gubbins KCMG, DSO, MC | pages = 256–257 | chapter = 28 – Did the SOE refuse to die? | publisher = Pen and Sword Military | date = September 30, 2016 | access-date = September 18, 2019 | isbn = 9781473863835 | oclc = 953834421}}</ref> === Cirkus === MI6 ima tudi vzdevek Cirkus. Nekateri pravijo, da je to ime skoval John le Carré (nekdanji častnik v SIS z imenom David Cornwell) v svojih vohunskih romanih po izmišljeni zgradbi v Cambridge Circuse. Leo Marks v svojih spominih iz druge svetovne vojne z naslovom ''Between Silk and Cyanide'' piše, da je ime nastalo zato ker je bil del oddelka za posebne operacije nameščen v stavbi na 1. Dorset Square v Londonu, ki je pred tem pripadala direktorju cirkusa Bertramu Millsu.<ref>{{navedi knjigo|first=Leo |last=Marks |title=Between Silk and Cyanide|page=21|publisher=The History Press|year=2007|isbn=978-0750948357}}</ref> == Načelniki == * 1909–1923: Sir Mansfield Smith-Cumming * 1923–1939: Admiral Sir Hugh Sinclair * 1939–1952: Major General Sir Stewart Menzies * 1953–1956: Sir John Sinclair * 1956–1968: Sir Richard White * 1968–1973: Sir John Rennie * 1973–1978: Sir Maurice Oldfield * 1979–1982: Sir Dick Franks * 1982–1985: Sir Colin Figures * 1985–1989: Sir Christopher Curwen * 1989–1994: Sir Colin McColl * 1994–1999: Sir David Spedding * 1999–2004: Sir Richard Dearlove * 2004–2009: Sir John Scarlett * 2009–2014: Sir John Sawers * 2014–2020: Sir Alex Younger * 2020–: Richard Moore == Zunanje povezave == * [http://www.sis.gov.uk/output/Page79.html spletna stran MI6] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071007084700/http://www.sis.gov.uk/output/Page79.html |date=2007-10-07 }} == Viri == {{sklici}} {{-}} {{UK Intelligence Agencies}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Britanske varnostno-obveščevalne službe]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1909]] [[Kategorija:Secret Intelligence Service|*]] {{normativna kontrola}} mecm5687vn8g17z9ocizq640zrm1pv8 Temenica (kost) 0 146354 6759400 4763454 2026-10-01T17:53:18Z TadejM 738 dodano infopolje 6759400 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Temenica | Latin = os parietale | Image = Parietal bone posterior2.png | Caption = Položaj temenic | Articulations = pet kosti: nasprotna temenica, [[zatilnica]], [[čelnica]], [[senčnica]] in [[zagozdnica]]}} '''Temenica''' ali '''parietalna kost''' ({{jezik-en|os parietale}}) je parna štirioglata [[lobanja|lobanjska kost]], ki tvori zgornji in stranski del [[lobanjski svod|lobanjskega svoda]]. Na zunanji strani je gladka in konveksna, v sredini je izbočena v [[temenična grča|temenično grčo]] (''tuber parietale''), ki je bolj razvita pri ženskah in otrocih. Temenica ima štiri robove in štiri vogale. Zgornji rob se stika s temenico nasprotne strani prek sagitalnega šiva (''sutura sagittalis''). Spodji rob se stika z [[senčnica|senčnico]], sprednji spodnji vogal z [[zagozdnica|zagozdnico]], sprednji rob s [[čelnica|čelnico]] prek sprednjega šiva (''sutura coronalis'') in zgornji rob z zatilnico prek zadajšnjega šiva (''sutura lambdoidea''). == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{anatomy-stub}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] {{normativna kontrola}} mu0wxozog4b3vdu02iw3js4jsd5ad1j Kolčnica 0 146705 6759376 6163231 2026-10-01T17:31:59Z TadejM 738 dodano infopolje 6759376 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Kolčnica | Latin = os coxae, os innominatum | Image = Hip bone anterior high-res.jpg | Caption = Položaj kolčnic (prikazane rdeče) pri moškem }} '''Kolčnica''' ({{jezik-la|os coxae}}) je [[kost]] [[medenica|medeničnega obroča]], zgrajena iz treh delov: [[črevnica|črevnice]] ({{lang|la|os ilii}}), [[sednica|sednice]] ({{lang|la|os ischii}}) in [[sramnica|sramnice]] ({{lang|la|os pubis}}). Na zunanji strani ima kolčnica globoko [[sklepna površina|sklepno jamico]] ({{lang|la|acetabulum}}), kjer se stikajo vse tri kosti in predstavlja sklepno ploskev za glavo [[stegnenica|stegnenice]]. Do [[puberteta|pubertete]] so vse tri kosti samostojne in spojene med seboj s [[hialini hrustanec|hialinim hrustancem]] v obliki črke Y v acetabulumu. Pod acetabulom je [[obturatorni foramen]] (kolčnična lina; {{lang|la|foramen obturatum}}). == Glej tudi == * [[Kolk]] * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Medenica]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] {{anatomy-stub}} fbli0nxoxyx9i0rxip3xrf7zs0p1rpr Prsnica 0 146711 6759384 5628828 2026-10-01T17:40:03Z TadejM 738 dodano infopolje 6759384 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Prsnica | Latin = sternum | Image = Sternum composition.png | Caption = Deli prsnice: ročaj (zeleno), telo (modro), [[ksifoidni procesus]] (vijolično) | Image2 = Sternum front.png | Caption2 = Položaj prsnice (rdeče) | Origins = | Insertions = | Articulations = }} '''Prsnica''' ali '''grodnica'''<ref>{{Navedi splet|title=Iskanje:grodnica|url=https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=grodnica|website=Fran|accessdate=2022-01-01|language=sl}}</ref> ({{jezik-la|sternum}}) je neparna ploščata [[kost]], ki leži na sredinski ravnini na sprednji strani [[prsni koš|prsnega koša]]. Delimo jo na ročaj (''manubrium sterni''), telo (''corpus sterni'') in hrustančni podaljšek (''processus xiphoideus''). Ročaj je s telesom spet z [[vezivni hrustanec|vezivnim hrustancem]] in skupaj tvorita kot - ''angulus sterni''. Zgoraj je ročaj zarezan (''incisura jugularis''), ob straneh pa ima ročaj dve vreznini za [[ključnica|ključnico]] in za prvo [[rebro]]. Med ročajem in telesom je zareza za drugo rebro, na telesu jih je še pet, za tretje do sedmo rebro. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ploščate kosti]] [[Kategorija:Prsni koš]] {{anatomy-stub}} fa70t75hvb8cllgeb3bu1217gzobcd6 6759386 6759384 2026-10-01T17:41:49Z TadejM 738 predloga jezik-la; poimenovanja delov 6759386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Prsnica | Latin = sternum | Image = Sternum composition.png | Caption = Deli prsnice: ročaj (zeleno), telo (modro), [[ksifoidni procesus]] (vijolično) | Image2 = Sternum front.png | Caption2 = Položaj prsnice (rdeče) | Origins = | Insertions = | Articulations = }} '''Prsnica''' ali '''grodnica'''<ref>{{Navedi splet|title=Iskanje:grodnica|url=https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=grodnica|website=Fran|accessdate=2022-01-01|language=sl}}</ref> ({{jezik-la|sternum}}) je neparna ploščata [[kost]], ki leži na sredinski ravnini na sprednji strani [[prsni koš|prsnega koša]]. Delimo jo na ročaj ({lang|la|manubrium sterni}}), telo ({{lang|la|corpus sterni}}) in hrustančni podaljšek (ksifoidni procesus, {{lang|la|processus xiphoideus}}). Ročaj je s telesom spet z [[vezivni hrustanec|vezivnim hrustancem]] in skupaj tvorita kot - ''angulus sterni''. Zgoraj je ročaj zarezan (jugularna incizura, {{lang|la|incisura jugularis}}), ob straneh pa ima ročaj dve vreznini za [[ključnica|ključnico]] in za prvo [[rebro]]. Med ročajem in telesom je zareza za drugo rebro, na telesu jih je še pet, za tretje do sedmo rebro. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ploščate kosti]] [[Kategorija:Prsni koš]] {{anatomy-stub}} rk1uqgs6d17mx8q96edn3fuaz2w1hys Rebro 0 146714 6759370 5605986 2026-10-01T17:21:47Z TadejM 738 dodano infopolje; popravek črkovanja 6759370 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Rebro | Latin = costa | Width = | Image = Costae - collection.jpg | Caption = Zbirka posameznih reber na Pedagoški fakulteti [[Karlova univerza v Pragi|Karlove univerze]] | Image2 = Ribs animation.gif | Caption2 = Animacija vseh reber, vključno z nepravimi, pri človeku }} '''Rebra''' ({{jezik-la|costae}}) so skupina dvanajstih parov [[kost]]i, ki imajo obliko [[sponka|sponke]] in so zadaj s sklepi pripeta na [[prsna vretenca]], spredaj pa na [[prsnica|prsnico]]. Sprednji del rebra je iz [[hrustanec|hrustanca]], zadnji del pa iz kostnine. Kostni del rebra ima telo (''corpus''), ki je najdaljši del rebra. Zadnji del ima glavico (''caput''), vrat (''collum'') ter grčico (''tuberculum costae''). Glavica ima [[sklepna ploskev|sklepno ploskev]] (''facies articuaris capitis costae'') za sklep s telesom vretenca. Grčica ima zadaj sklepno ploskev, ki se stika s stranskim odrastkom vretenca. Med glavico in grčico je rebro zoženo v vrat. Telo je ploščato, ima zunanjo in notranjo površino, zgornji rob, ki je zaobljen in spodnji, ki je oster. Na notranji površini, razen pri prvem, enajstem in dvanajstem rebru, je ob sprednjem robu rebrni žleb (''sulcus costae''), v katerem potekajo medrebrne [[krvna žila|žile]] in [[živec|živci]]. Rebra so ukrivljena po ploskvi, po ravnini in po osi. Zadnji del rebra je ukrivljen močneje in oblikuje kot (''angulus costae''). Spredaj so rebra z rebrnimi hrustanci pritrjena na [[prsnica|prsnico]]. Rebrni hrustanec je iz [[hialini hrustanec|hialinega hrustanca]] in [[vezivna ovojnica|vezivne ovojnice]] (''perihondrija''). Od dvanajstih parov reber je prvih sedem neposredno spojenih s prsnico, to so prava rebra. Osmo, deveto in deseto rebro pa spadajo med neprava rebra in so s svojimi rebrnimi hrustanci posredno prek rebrnega hrustanca sedmega rebra pripeta na prsnico. Tako sestavljajo rebrni lok (''arcus costalis''). Enajsto in dvanajsto rebro se prosto končujeta v mišični steni [[trebuh]]a. Prvo rebro ima na zgornji površini grčico (''tuberculum m. scaleni''), na katero se pripne mišica ''[[m. scalenus anterior|scalenus anterior]]''. Pred to grčico je žleb za [[podključnična vena|podključnično veno]], za njim je žleb za [[podključnična arterija|podključnično arterijo]] in za [[nadlaktni pletež]]. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prsni koš]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] {{anatomy-stub}} qxqs4u0i1c3cvjqtthysl2i9p1oa18f Senčnica 0 146970 6759402 6661052 2026-10-01T17:55:50Z TadejM 738 dodano infopolje, alternativno ime 6759402 wikitext text/x-wiki {{Infobox bone | Name = Senčnica | Latin = os temporale | Image = Temporal bone lateral5.png | Caption = Položaj senčnice (prikazana zeleno) | Image2 = Temporal bone - animation 02.gif | Caption2 = Animacija senčnice | Origins = | Insertions = | Articulations = [[zatilnica]], [[temenica (kost)|temenica]], [[zagozdnica]], [[človeška mandibula|mandibula]] in [[ličnica]] }} '''Senčnica''' ali '''temporalna kost''' ([[latinščina|latinsko]] ''os temporale'') je [[lobanjska kost]], ki ima kot vse druge ploščate kosti glave '''lusko''' (''pars squamosa''), ki je del [[lobanjski svod|lobanjskega svoda]], dva dela, s katerima sestavlja del [[lobanjsko dno|lobanjskega dna]] – '''skalnica''' ali '''piramida''' (''pars petrosa'') in '''bobničica''' (''pars tympanica'') – ter '''[[bradavičar]]ja''' (''processus mastoideus''). '''Luska''' je tanka luska polkrožne oblike. Navzpred štrli lični odrastek (''processus zygomaticus''), ki se spredaj združuje z istoimenskim odrastkom ličnice v lični mostiček (''arcus zygomaticus''). Navzad in navzgor lični odrastek prehaja v ''lineo temporalis'', kjer izvira [[temporalna mišica]]. Pod njim in pred zunanjim [[sluhovod]]om je vdolbina (''fossa mandibularis''), ki je [[sklepna ponev|sklepna ponvica]] z glavico [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]]. Tudi pred to vdolbino je [[sklepna površina]] (''tuberculum articulare''). Obe sklepni ploskvi sta pokriti s [[sklepni hrustanec|sklepnim hrustancem]]. '''Skalnica''' je medialni del senčnice in v celoti leži v [[lobanjska baza|lobanjski bazi]]. V skalnici sta [[slušni organ|slušni]] in [[ravnotežni organ]] ter [[bobnična votlina]]. Po obliki je skalnica podobna tristranični piramidi. S spodnje ploskve piramide izhaja šiljast odrastek (''processus styloideus''), ki je izvor več mišic. Baza piramide je zraščena s '''bradavičarjem''', na katerega je naraščena mišica [[obračalka glave]] (''m. sternocleidomastoideus''). Bradavičar je pnevmatična kost, njegove celice se odpirajo v bobnično votlino. '''Bobničnica''' je najmanjši del senčnice in omejuje koščeni del zunanjega sluhovoda (''meatus acusticus externus''). == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{normativna kontrola}} pfrt1kwh99tbto5q8dm4945ahocsv1c 6759403 6759402 2026-10-01T17:56:58Z TadejM 738 pp 6759403 wikitext text/x-wiki {{Infobox bone | Name = Senčnica | Latin = os temporale | Image = Temporal bone lateral5.png | Caption = Položaj senčnice (prikazana zeleno) | Image2 = Temporal bone - animation 02.gif | Caption2 = Animacija senčnice | Origins = | Insertions = | Articulations = [[zatilnica]], [[temenica (kost)|temenica]], [[zagozdnica]], [[spodnja čeljustnica]] in [[ličnica]] }} '''Senčnica''' ali '''temporalna kost''' ([[latinščina|latinsko]] ''os temporale'') je [[lobanjska kost]], ki ima kot vse druge ploščate kosti glave '''lusko''' (''pars squamosa''), ki je del [[lobanjski svod|lobanjskega svoda]], dva dela, s katerima sestavlja del [[lobanjsko dno|lobanjskega dna]] – '''skalnica''' ali '''piramida''' (''pars petrosa'') in '''bobničica''' (''pars tympanica'') – ter '''[[bradavičar]]ja''' (''processus mastoideus''). '''Luska''' je tanka luska polkrožne oblike. Navzpred štrli lični odrastek (''processus zygomaticus''), ki se spredaj združuje z istoimenskim odrastkom ličnice v lični mostiček (''arcus zygomaticus''). Navzad in navzgor lični odrastek prehaja v ''lineo temporalis'', kjer izvira [[temporalna mišica]]. Pod njim in pred zunanjim [[sluhovod]]om je vdolbina (''fossa mandibularis''), ki je [[sklepna ponev|sklepna ponvica]] z glavico [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]]. Tudi pred to vdolbino je [[sklepna površina]] (''tuberculum articulare''). Obe sklepni ploskvi sta pokriti s [[sklepni hrustanec|sklepnim hrustancem]]. '''Skalnica''' je medialni del senčnice in v celoti leži v [[lobanjska baza|lobanjski bazi]]. V skalnici sta [[slušni organ|slušni]] in [[ravnotežni organ]] ter [[bobnična votlina]]. Po obliki je skalnica podobna tristranični piramidi. S spodnje ploskve piramide izhaja šiljast odrastek (''processus styloideus''), ki je izvor več mišic. Baza piramide je zraščena s '''bradavičarjem''', na katerega je naraščena mišica [[obračalka glave]] (''m. sternocleidomastoideus''). Bradavičar je pnevmatična kost, njegove celice se odpirajo v bobnično votlino. '''Bobničnica''' je najmanjši del senčnice in omejuje koščeni del zunanjega sluhovoda (''meatus acusticus externus''). == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{normativna kontrola}} bvz9r1sbkw6qytk7kpfupkf6czuumh7 Zatilnica 0 146976 6759414 6303933 2026-10-01T18:08:00Z TadejM 738 pnp; razdelitev na odstavke 6759414 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Zatilnica | Latin = os occipitale | Image = WhiteDesertSkullCropped.png | Caption = Človeška lobanja (zatilnica je desno spodaj). | Image2 = Occipital bone lateral4.png | Caption2 = Položaj zatilnice (označena z zeleno) | Origins = | Insertions = | Articulations = dva s [[Temenica (kost)|temenico]], dva s [[senčnica|senčnico]], dva z [[zagozdnica|zagozdnico]], z [[atlas (anatomija)|atlasom]] | MeshName = | MeshNumber = | }} '''Zatilnica''' ([[latinščina|latinsko]] ''os occipitale'') je neparna [[lobanjska kost]], ki po obliki nekoliko spominja na [[vretence|vretenca]]. V sredini je velika zatilnična odprtina (''foramen magnum''), ki povezuje lobanjsko votlino s [[hrbtenični kanal|hrbteničnim kanalom]]. S svojo lusko (''squama occipitalis'') sega zatilnica v [[lobanjski svod]], s telesom in dvema stranskima deloma – bazilarni (''pars basilaris'') in lateralni del (''pars lateralis'') — pa sestavlja [[lobanjska baza|lobanjsko bazo]]. '''Zatilnična luska''' gradi zadnji del lobanjskega svoda (kalvarije). Na sredini zunanje strani je izboklina (''protuberantia occipitalis externa''), od katere poteka vstran in navzdol črta (''linea nuchae superior''), ki je narastišče za [[vratne mišice]]. Na notranji strani, ki je konkavna, je izboklina v obliki križa (''eminentia cruciformis''). Središče tega križa je notranja zatilnična odprtina (''protuberantia occipitalis interna''). Med kraki križa so štiri vdolbine, v spodnjih dveh ležijo [[mali možgani]], v zgornjih dveh pa zatilna režnja [[veliki možgani|velikih možganov]]. Zatilnična luska se z obema [[temenica (kost)|temenicama]] in lusko [[senčnica|senčnice]] stika s [[lamboidni šiv|šivom]] (''sutura lambdoidea''). '''Bazilarni del''' je sprednji, neparni del kosti. Na notranji strani ima široko pobočje (''clivus''), ki se navzpred nadaljuje v [[zagozdnica|zagozdnico]], zadaj pa sega do velike zatilnične odprtine. Na klivusu leži [[možgansko deblo]]. Na zunanji strani bazilarnega dela je grčica (''tuberculum pharyngeum''), na katero je pritrjeno [[žrelo]]. '''Stranski del''' je parni del, ki od strani obkroža veliko zatilnično odprtino. Na zunanji strani stranskih odrastkov sta parni izboklini ([[čvrš]] zatilnice ali ''condylus occipitalis''), na katerih je podolgovata sklepna ploskev, ki se stika s sklepno površino [[nosač]]a v [[atlanto-okcipitalni sklep|atlanto-okcipitalnem sklepu]]. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} {{Anatomija človeka}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] t0bvfpyzm6m9r5yjv1t15ript19gfo0 Lakrimalna kost 0 148398 6759394 5745449 2026-10-01T17:47:07Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Solznica]] na [[Lakrimalna kost]]: razločitev; po SMedS 5745449 wikitext text/x-wiki '''Solznica''' ({{jezik-la|os lacrimale}}) je parna [[lobanjska kost]] obraznega dela [[lobanja|lobanje]]. Velika je za velikost [[noht]]a in se nahaja na medialni strani [[očesna votlina|očesne votline]] med [[čelnica|čelnico]], [[sitka|sitko]] in [[zgornja čeljustnica|zgornjo čeljustnico]]. Ima žleb, na katerem leži [[solzni mešiček]]. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] etz7r6ltqx9r7lwueinl1bb10dowkn2 6759396 6759394 2026-10-01T17:49:15Z TadejM 738 dodano infopolje 6759396 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Lakrimalna kost | Latin = os lacrimale | Image = Lacrimal bone - lateral view6.png | Caption = Položaj lakrimalne kosti (prikazana zeleno) | Image2 = Lacrimal and nasal bones.jpg | Caption2 = Medialna stena [[orbita (anatomija)|orbite]]. Lakrimalna kost je prikazana rumeno. | Articulations = }} '''Lakrimalna kost''' ali '''solznica''' ({{jezik-la|os lacrimale}}) je parna [[lobanjska kost]] obraznega dela [[lobanja|lobanje]]. Velika je za velikost [[noht]]a in leži na medialni strani [[očesna votlina|očesne votline]] med [[čelnica|čelnico]], [[sitka|sitko]] in [[zgornja čeljustnica|zgornjo čeljustnico]]. Ima žleb, na katerem leži [[solzni mešiček]]. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] {{anatomy-stub}} mpfhk6ytbvtxryqdmafjop2eidk9g4v Nazalna kost 0 148407 6759377 5745451 2026-10-01T17:35:45Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Nosna kost]] na [[Nazalna kost]] prek preusmeritve: po SMedS 5745451 wikitext text/x-wiki '''Nósna kost''', tudi '''nazálna kóst''' ali '''nósnica''' ({{jezik-la|os nasale}}), je [[lobanjska kost]], ki sestavlja ogrodje [[nosni koren|nosnega korena]]. Zgoraj se stika s [[čelnica|čelnico]], ob straneh z [[zgornjo čeljustnico]] in spodaj z nosnico druge strani, s katero oklepa zgornji del koščenega vhoda v [[nosna votlina|nosno votlino]]. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] {{anatomy-stub}} a85c0tun4gwoz0j0hnkgjn22rq44j3b 6759381 6759377 2026-10-01T17:37:17Z TadejM 738 dodano infopolje 6759381 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Nazalna kost | Latin = os nasale | Image = illu_facial_bones.jpg | Caption = Nazalna kost, vidna v sredini, označena temno zeleno. | Image2 = Gray852.png | Caption2 = [[Nosni hrustanci]]. Stranski pogled. (Nazalna kost je vidna zgoraj levo.) | Articulations = }} '''Nazálna kóst''', tudi '''nósna kost''' ali '''nósnica''', ({{jezik-la|os nasale}}) je [[lobanjska kost]], ki sestavlja ogrodje [[nosni koren|nosnega korena]]. Zgoraj se stika s [[čelnica|čelnico]], ob straneh z [[zgornjo čeljustnico]] in spodaj z nosnico druge strani, s katero oklepa zgornji del koščenega vhoda v [[nosna votlina|nosno votlino]]. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] {{anatomy-stub}} es6limofske93majcr4q3o5u7b2exka Vomer 0 148411 6759387 5745452 2026-10-01T17:43:32Z TadejM 738 dodano infopolje 6759387 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Ralo | Latin = vomer | Image = Illu facial bones.jpg | Caption = Ralo, označeno levo. | Image2 = Gray854.png | Caption2 = Kosti in hrustanci nosnega pretina, desna stran, z ralom označenim v sredini levo. }} '''Ralo''' ({{jezik-la|vomer}}) je neparna [[lobanjska kost]], ki gradi zadajšnji in spodnji del koščenega nosnega pretina. Podoben je rezilu pri [[plug]]u, od koder tudi njegovo ime. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] {{anatomy-stub}} hfuual5yorn8vxohjjg2om7hcvprcul 6759388 6759387 2026-10-01T17:43:55Z TadejM 738 --pika pri napisu k sliki 6759388 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Ralo | Latin = vomer | Image = Illu facial bones.jpg | Caption = Ralo, označeno levo | Image2 = Gray854.png | Caption2 = Kosti in hrustanci nosnega pretina, desna stran, z ralom označenim v sredini levo. }} '''Ralo''' ({{jezik-la|vomer}}) je neparna [[lobanjska kost]], ki gradi zadajšnji in spodnji del koščenega nosnega pretina. Podoben je rezilu pri [[plug]]u, od koder tudi njegovo ime. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] {{anatomy-stub}} 7r4hmcdvtwudjv5c98uh0oyrqt2ccrc 6759389 6759388 2026-10-01T17:44:18Z TadejM 738 --pika pri napisu k sliki 6759389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Ralo | Latin = vomer | Image = Illu facial bones.jpg | Caption = Ralo, označeno levo | Image2 = Gray854.png | Caption2 = Kosti in hrustanci nosnega pretina, desna stran, z ralom označenim v sredini levo }} '''Ralo''' ({{jezik-la|vomer}}) je neparna [[lobanjska kost]], ki gradi zadajšnji in spodnji del koščenega nosnega pretina. Podoben je rezilu pri [[plug]]u, od koder tudi njegovo ime. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] {{anatomy-stub}} pvnwzunjsv3owc9byqfac5jdsfdd56s 6759390 6759389 2026-10-01T17:44:52Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Ralo]] na [[Vomer]]: po SMedS 6759389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Ralo | Latin = vomer | Image = Illu facial bones.jpg | Caption = Ralo, označeno levo | Image2 = Gray854.png | Caption2 = Kosti in hrustanci nosnega pretina, desna stran, z ralom označenim v sredini levo }} '''Ralo''' ({{jezik-la|vomer}}) je neparna [[lobanjska kost]], ki gradi zadajšnji in spodnji del koščenega nosnega pretina. Podoben je rezilu pri [[plug]]u, od koder tudi njegovo ime. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] {{anatomy-stub}} pvnwzunjsv3owc9byqfac5jdsfdd56s 6759392 6759390 2026-10-01T17:46:01Z TadejM 738 popravek imena 6759392 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Vomer | synonyms = ralo | Latin = vomer | Image = Illu facial bones.jpg | Caption = Ralo, označeno levo | Image2 = Gray854.png | Caption2 = Kosti in hrustanci nosnega septuma, desna stran, z ralom označenim v sredini levo }} '''Vomer''' ali '''ralo''' je neparna [[lobanjska kost]], ki gradi zadajšnji in spodnji del koščenega [[nosni septum|nosnega septuma]]. Podoben je rezilu pri [[plug]]u, od koder tudi njegovo ime. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] {{anatomy-stub}} 74htwzqimyc1u34sjsp0hfysjyhb0vd Zgornja čeljustnica 0 148900 6759416 4883889 2026-10-01T18:13:05Z TadejM 738 dodano infopolje; jezik-la 6759416 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Zgornja čeljustnica | Latin = maxilla | Image = Maxilla anterior.png | Caption = Položaj zgornje čeljustnice | Image2 = Maxilla - animation 02.gif | Caption2 = Animacija zgornje čeljustnice | Precursor = prvi [[škržni lok]]<ref>{{EmbryologyUNC|hednk|023}}</ref> | Origins = | Insertions = | Articulations = }} '''Zgornja čeljustnica''' ali '''maksila''' ({{jezik-la|maxilla}}) je parna [[lobanjska kost]] obraznega dela, ki ima telo ({{lang|la|corpus maxillae}}) in štiri odrastke ({{lang|la|processus maxillae}}). Zgornji čeljustnici obkrožata [[piriformna apertura]] (hruškasta odprtina, {{lang|la|apertura piriformis}}), vhod v koščeno [[nosna votlina|nosno votlino]] ({{lang|la|cavitas nasi}}, {{lang|la|cavum nasi}}). Telo zgornje čeljustnice ima obliko tristranične piramide in ima štiri mejne ploskve. Njihova površina je ravna in navpična ter gleda proti [[očesna votlina|očesni votlini]]. V tej ploskvi je velika odprtina v [[obnosna votlina|zgornječeljustnično votlino]] (maksilarni sinus, {{lang|la|sinus maxillae}}). Zgornječeljustnična votlina izpolnjuje vso notranjost telesa. Očesna površina sestavlja dno očesne votline. Lična površina je sprednja površina. Zadnja ploskev ima izboklino (maksilarni tuber, {{lang|la|tuber maxillae}}). Iz telesa izhajajo štirje odrastki, ki vežejo zgornjo čeljustnico na sosednje kosti in prenašajo nanje pritiske zgornjih [[zob]]. Spodaj je zobni odrastek (alveolarni procesus maksile, {{lang|la|processus alveolaris maxillae}}), z zobnicami, v katere so vsajeni zgornji zobje. Zgoraj je čelni odrastek (frontalni procesus maksile, {{lang|la|processus frontalis maxillae}}), ki sega do [[čelnica|čelnice]]. Stranski del, imenovan lični odrastek (zigomatični procesus maksile, {{lang|la|processus zygomaticus maxillae}}) se stika z [[ličnica|ličnico]]. Nebni odrastek ({{lang|la|processus palatinus maxillae}}) sestavlja večji del [[trdo nebo|trdega neba]] in dna nosne votline. {{anatomy-stub}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{normativna kontrola}} mjv7udwlhbnwiyfoxsdbhsgjy8qujpk 6759418 6759416 2026-10-01T18:16:32Z TadejM 738 koda za sklice, vrstni red razdelkov 6759418 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Zgornja čeljustnica | Latin = maxilla | Image = Maxilla anterior.png | Caption = Položaj zgornje čeljustnice | Image2 = Maxilla - animation 02.gif | Caption2 = Animacija zgornje čeljustnice | Precursor = prvi [[škržni lok]]<ref>{{EmbryologyUNC|hednk|023}}</ref> | Origins = | Insertions = | Articulations = }} '''Zgornja čeljustnica''' ali '''maksila''' ({{jezik-la|maxilla}}) je parna [[lobanjska kost]] obraznega dela, ki ima telo ({{lang|la|corpus maxillae}}) in štiri odrastke ({{lang|la|processus maxillae}}). Zgornji čeljustnici obkrožata [[piriformna apertura]] (hruškasta odprtina, {{lang|la|apertura piriformis}}), vhod v koščeno [[nosna votlina|nosno votlino]] ({{lang|la|cavitas nasi}}, {{lang|la|cavum nasi}}). Telo zgornje čeljustnice ima obliko tristranične piramide in ima štiri mejne ploskve. Njihova površina je ravna in navpična ter gleda proti [[očesna votlina|očesni votlini]]. V tej ploskvi je velika odprtina v [[obnosna votlina|zgornječeljustnično votlino]] (maksilarni sinus, {{lang|la|sinus maxillae}}). Zgornječeljustnična votlina izpolnjuje vso notranjost telesa. Očesna površina sestavlja dno očesne votline. Lična površina je sprednja površina. Zadnja ploskev ima izboklino (maksilarni tuber, {{lang|la|tuber maxillae}}). Iz telesa izhajajo štirje odrastki, ki vežejo zgornjo čeljustnico na sosednje kosti in prenašajo nanje pritiske zgornjih [[zob]]. Spodaj je zobni odrastek (alveolarni procesus maksile, {{lang|la|processus alveolaris maxillae}}), z zobnicami, v katere so vsajeni zgornji zobje. Zgoraj je čelni odrastek (frontalni procesus maksile, {{lang|la|processus frontalis maxillae}}), ki sega do [[čelnica|čelnice]]. Stranski del, imenovan lični odrastek (zigomatični procesus maksile, {{lang|la|processus zygomaticus maxillae}}) se stika z [[ličnica|ličnico]]. Nebni odrastek ({{lang|la|processus palatinus maxillae}}) sestavlja večji del [[trdo nebo|trdega neba]] in dna nosne votline. ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{anatomy-stub}} cjmf21yea1vgj0eg2efqgtctylm5re7 Spodnja čeljustnica 0 148908 6759407 6389828 2026-10-01T18:00:57Z TadejM 738 dodano infopolje 6759407 wikitext text/x-wiki {{Infobox bone | Name = Spodnja čeljustnica | Latin = mandibula | Image = Mandible bone - animation 02.gif | Caption = Položaj spodnje čeljustnice v 3D-modelu človeške lobanje | Precursor = prvi [[žrelni lok]]<ref>{{EmbryologyUNC|hednk|023}}</ref> | Origins = | Insertions = | Articulations = }} '''Spodnja čeljustnica''' ({{jezik-la|mandibula}}) je največja [[kost]] obraznega dela [[lobanja|lobanje]] in edina premična kost [[glava|glave]]. Sprednji del je telo (''corpus''), ki je podkvaste oblike. V čeljustnem kotu (''angulus mandibulae'') prehaja na vsaki strani v čeljustno vejo (''ramus mandibulae''). '''Čeljustno telo''' ima spodaj masivni del ali bazo (''basis mandibulae'') in zgornji ožji zobni del (''pars alveolaris'') v katerega so vsajeni [[zob]]je. Na zunanji strani baze je spredaj trikotna izboklina, vrh je ''protuberantia mentalis'', stranska vogala pa sta zadebeljena v ''tuberculum mentale''. Stransko od grčic je bradna odprtina (''foramen mentale''), kjer se odpira [[čeljustni kanal]]. '''Čeljustna veja''' se v čeljustnem kotu strmo obrne navzgor. Na zunanji strani opisujemo grčavino (''tuberisitas masseterica''), kjer se narašča [[mišica žvekalka]] (''m. masseter''). V sredini veje na notranji strani je čeljustna odprtina (''foramen mandibulae''), ki je vhod v mandibularni kanal (''canalis mandibulae''). Mandibularni kanal poteka skozi bazo in vsebuje [[krvna žila|žile]] in [[živec|živce]] za spodnje zobe. Čeljustna veja se navzgor cepi na dva odrastka, ki ju loči zareza (''incisura mandibulae''). Na spodnji koničasti odrastek (''processus coronoideus'') se narašča [[senčna mišica]] (''m. temporalis''). Zadnji odrastek (''processus condylaris'') ima glavico (''caput mandibulae''), ki [[Artikulacija (anatomija)|artikulira]] z jamico in tuberkuluma na [[senčnica|senčnici]]. Kondilarni odrastek s čeljustno vejo povezuje vrat. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{Anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] [[Kategorija:Dentalna medicina]] {{anatomy-stub}} si6wnpc9yr7mxtrphek0f8abu0b4rbq 6759419 6759407 2026-10-01T18:17:04Z TadejM 738 koda za sklice 6759419 wikitext text/x-wiki {{Infobox bone | Name = Spodnja čeljustnica | Latin = mandibula | Image = Mandible bone - animation 02.gif | Caption = Položaj spodnje čeljustnice v 3D-modelu človeške lobanje | Precursor = prvi [[žrelni lok]]<ref>{{EmbryologyUNC|hednk|023}}</ref> | Origins = | Insertions = | Articulations = }} '''Spodnja čeljustnica''' ({{jezik-la|mandibula}}) je največja [[kost]] obraznega dela [[lobanja|lobanje]] in edina premična kost [[glava|glave]]. Sprednji del je telo (''corpus''), ki je podkvaste oblike. V čeljustnem kotu (''angulus mandibulae'') prehaja na vsaki strani v čeljustno vejo (''ramus mandibulae''). '''Čeljustno telo''' ima spodaj masivni del ali bazo (''basis mandibulae'') in zgornji ožji zobni del (''pars alveolaris'') v katerega so vsajeni [[zob]]je. Na zunanji strani baze je spredaj trikotna izboklina, vrh je ''protuberantia mentalis'', stranska vogala pa sta zadebeljena v ''tuberculum mentale''. Stransko od grčic je bradna odprtina (''foramen mentale''), kjer se odpira [[čeljustni kanal]]. '''Čeljustna veja''' se v čeljustnem kotu strmo obrne navzgor. Na zunanji strani opisujemo grčavino (''tuberisitas masseterica''), kjer se narašča [[mišica žvekalka]] (''m. masseter''). V sredini veje na notranji strani je čeljustna odprtina (''foramen mandibulae''), ki je vhod v mandibularni kanal (''canalis mandibulae''). Mandibularni kanal poteka skozi bazo in vsebuje [[krvna žila|žile]] in [[živec|živce]] za spodnje zobe. Čeljustna veja se navzgor cepi na dva odrastka, ki ju loči zareza (''incisura mandibulae''). Na spodnji koničasti odrastek (''processus coronoideus'') se narašča [[senčna mišica]] (''m. temporalis''). Zadnji odrastek (''processus condylaris'') ima glavico (''caput mandibulae''), ki [[Artikulacija (anatomija)|artikulira]] z jamico in tuberkuluma na [[senčnica|senčnici]]. Kondilarni odrastek s čeljustno vejo povezuje vrat. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] == Sklici == {{sklici}} {{Anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] [[Kategorija:Dentalna medicina]] {{anatomy-stub}} h4di7nz8sk3wywpyleecnbltup5irgl Seznam predavateljev na Teološki fakulteti v Ljubljani 0 152945 6759461 6741387 2026-10-01T21:16:38Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6759461 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[predavatelj]]ev na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]''' (po letu 1919; od 1968 z enoto v Mariboru). (Glej tudi: [[Seznam slovenskih teologov]] in [[seznam slovenskih verskih osebnosti]]) {{CompactTOC2}} == A == *[[Ivan Ahčin]] † *[[Jakob Aleksič]] † *[[Matjaž Ambrožič (duhovnik)|Matjaž Ambrožič]] *[[Aleksandra Antić]] *[[Alenka Arko (teologinja)]] *[[Irena Avsenik Nabergoj]] == B == *[[Igor Bahovec]] *[[Veronika Barbo]] *[[Ludvik Bartelj]] † *[[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] *[[Metod Benedik]] † *[[Zvonko Bergant]] * [[Jurij Bizjak]] *[[Anton Brecelj]] † *[[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] † == C == * [[Stanko Cajnkar]] † *[[Matjaž Celarc]] *[[Mateja Centa Strahovnik]] *[[Emilijan Cevc]] † *[[Mirko Cuderman]] † *[[Robert Cvetek]] == Č == * [[Janko Čar]] † *[[Ludvik Čepon]] † *[[Otmar Črnilogar]] † == D == *[[Franc Debevec (ftiziolog)|Franc Debevec]] † *[[Leon Debevec]] *[[Jože Demšar|Jože (Josip) Demšar]] † *[[Valter Dermota|Valter (Bruno) Dermota]] † * [[Bogdan Dolenc]] *[[France Martin Dolinar]] *[[Josip Dostal]] † *[[Maksimilijan Držečnik]] † == E == *[[Lambert Ehrlich]] † *[[Tomaž Erzar]] == F == *[[Janez Fabijan]] † *[[Silvester Fabijan]] *[[Jože Faganel]] *[[Anica Fajdiga]] *[[Vilko Fajdiga]] † * [[Štefan Ferenčak]] † *[[Maja Ficko]] *[[Mirjana Filipič]]? *[[Franc Fric]] == G == * [[Stanko Gerjolj]] * Franc Glinšek (1903-1967) † * [[Roman Globokar]] * [[Christian Gostečnik]] *[[Nataša Govekar]] *[[Tamara Griesser Pečar]] *[[Janez Gril]] *[[Franc Grivec]] † *[[Vekoslav Grmič]] † == H == * [[Jože Hlebš]] == J == *[[Anton Jamnik]] *Janez /Ivan Janežič? *[[Stanko Janežič]] † *[[Janez Janžekovič]] † *[[Karel Jaš]] † *[[Josip (Jožef) Jeraj]] † *[[Urška Jeglič]] *[[Drago Jerebic]] *[[Sara Jerebic]] *[[Blaž Jezeršek]] *[[Janez Juhant]] == K == *[[Gabriel Kavčič]] *[[Franc Kejžar]] ? *[[Franc Kimovec]] † *[[Gregor Klančič]] *[[Branko Klun]] * [[Bogdan Kolar]] *[[Katarina Lia Kompan Erzar|Katarina (Lia) Kompan Erzar]] *[[Tanja Koropec]] * [[Edvard Kovač]] * [[Borut Košir]] *[[Alojzij Košmerlj]] † *[[Roman Kozmus]] * [[Slavko Krajnc (teolog)]] *[[Albin Kralj]] *[[David Kraner]] * [[Jože Krašovec]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] † *[[Andrej Kropej]] *[[Jože Krošl]] † *[[Anton Kunstelj]] * [[Peter Kvaternik]] † == L == *[[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] *([[Jože Lampret]] †) *[[Ignacij Lenček]] † *[[Josip Lesar]] † *[[Rafko Lešnik|Rafko (Rafael) Lešnik]] *[[Ivan Likar (duhovnik)]] * [[Franc Ksaver Lukman]] † == M == *[[Janko Mačkovšek]] † *[[Mirko Mahnič]] † *[[Simon Malmenvall]] *[[Janez Markeš]] *[[Maksimilijan Matjaž]] *[[Jonas Miklavčič]] *[[Maks Miklavčič]] † *[[Maja Milčinski]] *[[Anton Mlinar]] * [[Vinko Močnik]] † *[[Jožef Muhovič]] *[[Vitko Musek]] † == N == * [[Anton Nadrah]] *[[Andrej Naglič]] *[[Rajko Nahtigal]] † *[[Iva Nežič Glavica]] *[[Julka Nežič]] == O == *[[Cecilija Oblonšek]] *[[Drago Karl Ocvirk]] *[[Alojzij Odar]] † *[[Stanko Ojnik]] † *[[Mihael Opeka]] † *[[France Oražem]] † *[[Janez Oražem]] † *[[Mari Jože Osredkar]] *[[Alojzij Ostrc|Alojzij Ost(e)rc]] † *[[Marija Ovsenik]] † == P == *[[Maria Carmela Palmisano]] *[[Tanja Pate]] *[[Marijan Peklaj]] *[[Franc Perko]] † * [[Robert Petkovšek]] *[[Mateja Pevec Rozman]] *[[Lučka Pilgram]] † *[[Žarko Pinter]] * [[Alojz Pirnat]] *[[Andrej Pirš (teolog)]] *[[Ivan Platovnjak]] *[[Franc Plemenitaš]] † *[[Jože Plevnik|Jože(f) Plevnik]] † *[[Borut Pohar]] *[[Ivan Pojavnik]] *[[Saša Poljak Lukek]] *[[Ciril Potočnik]] † *[[Tone Potočnik]]? *[[Vinko Potočnik]] *[[Stanko Premrl]] † *[[Erika Prijatelj]] == R == *[[Jože Rajhman]] † *[[Jože Ramovš]] † *[[Tanja Repič Slavič]] *[[Nataša Rijavec Klobučar]] *[[Damjan Ristić]] *[[Franc kardinal Rode|Franc Rode]] * [[Ivan Rojnik]] *[[France Rozman]] † *[[Gregorij Rožman]] † *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] == S == * [[Andrej Saje]] * [[Barbara Simonič]] *[[Samo Skralovnik]] *[[Stanislav Slatinek]] * [[Matija Slavič]] † *[[Marijan Smolik]] † *[[Andrej Snoj]] † *[[Alojzij Slavko Snoj]] * [[Ciril Sorč]] † *[[Josip Srebrnič]] † *[[Tadej Stegu]] *[[Štefan Steiner]] † *[[Viktor Steska]] † * [[Tadej Strehovec]] * [[Anton Stres]] *[[Anton Strle]] † == Š == *[[Marjan Šef|Marijan Šef]] † *[[Andrej Šegula]] *[[Miha Šimac]] *[[France Škafar]] *[[Vinko Škafar|Vinko (Avguštin) Škafar]] *[[Igor Škamperle]] *[[Lenart Škof]] *[[France Škrabl]] † *[[Edo Škulj]] *[[Miran Špelič]] *[[Peter Štoka]] *[[Anton Štrukelj]] *[[Ivan Štuhec|Ivan Janez Štuhec]] *[[Jože Štupnikar]] *[[Alojzij Šuštar]] † *[[Alenka Šverc]] ([[Magdalena Šverc (teologinja)|Magdalena Šverc]]) == T == *[[Alan Tedeško]] *[[Angela Tomanič]] † ? *[[Roman Tominec]] † *[[Silva Trdina]] † * [[Jože Trošt]] * [[Anton Trstenjak]] † * [[Karel Vladimir Truhlar]] † *[[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]] † * [[Marjan Turnšek]] == U == *[[Josip Ujčić]] † *[[Jožef Urbanič]] *[[Aleš Ušeničnik]] † *[[Franc Ušeničnik]] † == V == *[[Rafko Valenčič]] *[[Sebastijan Valentan]] *[[Terezija Večko|Terezija Snežna Večko]] *[[Janez Veider]] † *[[Rafko Vodeb]] † *[[Janez Vodičar]] (*1964) == Z == *[[Gregor Zafošnik]] † *[[Ivan Zelko]] † *[[Ivan Nepomuk Zore]] † *[[Janez Evangelist Zore]] † *[[Alojzij Zupan]] † == Ž == * [[Bojan Žalec]] *Gregor(ij) Žerjav † *[[Mihael Žužek]] † *[[Marjan Žveglič]] † == Glej tudi == * [[seznam predavateljev]] *[[seznam slovenskih teologov]] *[[seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] *[[Teološka fakulteta enota v Mariboru]] {{-}} {{TEOF}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami predavateljev po ustanovah|Teološka fakulteta v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Teološki fakulteti v Ljubljani|*]] 7j4xfg2b6izetj7sae2va8t9l1lqjlq Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev 0 158317 6759264 6643914 2026-10-01T14:00:03Z ~2026-44996-51 264415 /* Z */ 6759264 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[mladinska književnost|mladinskih]] [[ilustrator]]jev.''' (Glej tudi: [[Seznam slovenskih mladinskih avtorjev]]) {{CompactTOC2}} == A == * [[Marijan Amalietti]] * [[Zvest Apollonio]] == B == * [[Vesna Benedetič]] * [[Gvido Birola]] * [[Milan Bizovičar]] * [[Suzana Bricelj]] * [[Andreja Borin]] * [[Mitja Bokun]] == C == * [[Neva Capuder Grce]] * [[Mojca Cerjak]] * [[Jože Ciuha]] * [[Igor Cvetko]] == Č == * [[Ivan Čargo]] * [[Zvonko Čoh]] == D == * [[Danijel Demšar]] * [[Julia Doria]] * [[Gabrovec Dušan]] == E == * [[Miran Erič]] == F == * [[Črtomir Frelih]] == G == * [[Maksim Gaspari]] * [[Jelka Godec Schmidt]] * [[Ančka Gošnik Godec]] * [[Špela Gumzej]] == H == * [[Miha Hančič]] == I == == J == * [[Božidar Jakac]] * [[Marjanca Jemec Božič]] * [[Samo Jenčič]] * [[Bojan Jurc]] * [[Adriano Janežič]] == K == * [[Andreja Karba]] * [[Maja Kastelic]] * [[Marko Kociper]] * [[Božo Kos]] * [[Ana Košir]] * [[Maša Kozjek]] * [[Anton Koželj]] * [[France Kralj]] * [[Tone Kralj]] * [[Tomaž Kržišnik]] == L == * [[Tomaž Lavrič]] * [[Polona Lovšin]] == M == * [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] * [[Svetlana Makarovič]] * [[Marjan Manček]] *[[Aco Mavec]] * [[France Mihelič]] * [[Dušan Muc]] * [[Miki Muster]] == N == * [[Marjeta Novak]] == O == * [[Nikolaj Omersa]] * [[Silvan Omerzu]] * [[Mojca Osojnik]] * [[Lidija Osterc]] == P == * [[Klavdij Palčič]] *[[Marijan Pečar]] * [[Andreja Peklar]] * [[Anka Luger Peroci]] * [[Dušan Petrič]] * [[Roža Piščanec]] * [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] * [[Marija Prelog]] *[[Petra Preželj]] == R == * [[Ana Razpotnik Donati]] * [[Jelka Reichman]] * [[Lucijan Reščič]] * [[Igor Ribič]] == S == * Liana (Lili) Saje Wang * [[Matjaž Schmidt]] * [[Taja Sever]] * [[Daša Simčič]] * [[Rudi Skočir]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Alenka Sottler]] * [[Damijan Stepančič]] * [[Hana Stupica]] * [[Marija Lucija Stupica]] * [[Marlenka Stupica]] == Š == * [[Peter Škerl]] * [[Maja Šubic]] == T == * [[Andrej Trobentar]] == U == == V == * [[Gorazd Vahen]] * [[Ivan Vavpotič]] * [[Eka Vogelnik]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Kamila Volčanšek]] * [[Melita Vovk]] * [[Alenka Vuk]] == W == * [[Huiqin Wang]] == Z == * [[Karel Zelenko]] * [[Rok Zelenko]] * [[Alojz Zorman Foljž]] * [[Ana Zavadlav]] == Ž == [[Kategorija:Seznami Slovencev|Mladinski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji|*Mladinski]] 26lbnqjy6rswid5wppytq2uu77zmix9 Seznam italijanskih umetnostnih zgodovinarjev 0 164236 6759594 6416003 2026-10-02T10:12:11Z ~2026-45085-22 264465 6759594 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[umetnostni zgodovinar|umetnostnih zgodovinarjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Francesco Algarotti]] * [[Galasso Alghisi]] * [[Antonio Alisi]] (1876 – 1954) (''Antonio Leiss''; ps. ''Italo Sennio'') * [[Giulio Carlo Argan]] == B == * [[Giovanni Baglione]] * [[Filippo Baldinucci]] * [[Giovanni Becatti]] * [[Gian Pietro Bellori]] * [[Sergio Benedetti]] *[[Leonardo Benevolo]] (1923 - 2017) (arhitekturni) *[[Jadranka Bentini]] * [[Bernard Berenson]] * [[Ranuccio Bianchi Bandinelli]] *[[Achille Bonito Oliva]] (kritik, kurator) *[[Linda Borean]] * [[Marco Boschini]] * [[Giuseppe Bossi]] * [[Cesare Brandi]] * [[Palma Bucarelli]] (1910 – 1998) == C == * [[Antonio Caimi]] * [[Francesca Cappelletti]] * [[Bernardino Carboni]] * [[Vincenzo Carducci]] * [[Giovanni Careri]] (1958) fr. ? * [[Francesco Cavazzone]] * [[Germano Celant]] * [[Gaspare Celio]] *[[Sergio Cella]] (Istra) * [[Pablo de Céspedes]] * [[Ascanio Condivi]] * [[Giuseppe Cozza-Luzi]] *[[Enrico Crispolti]] == D == * [[Francesco Dal Co]] (arhitekturni) * [[Bernardo de' Dominici]] * [[Constantino D'Orazio]] == F == * [[Ferdinando Forlati]] (konservator: Istra...) == G == * [[Raffaele Garrucci]] *[[Lorenzo Ghiberti]] * [[Pietro Giordani]] * [[Pietro Guarienti]] * [[Cristiano Guarneri]] == H == == K == * [[Richard Krautheimer]] == L == * [[Luigi Lanzi]] *[[Riccardo Lattuada]] == M == * [[Aimo Maggi]] *[[Corrado Maltese]] * [[Carlo Cesare Malvasia]] * [[Giulio Mancini]] *[[Lucia Mannini]] *[[Giuseppe Marchetti]]? *[[Fernando Mazzocca]] *[[Gian Carlo Menis]] *[[Giulio Montenero]] (1926-2024) ([[Trst]], direktor Muzeja Revoltella 1960-89) *[[Antonio Morassi]] * [[Giovanni Morelli]] == N == *[[Antonio Natali]] *[[Alessandro Nova]] == P == * [[Francesco Paglia]] * [[Giovanni Battista Passeri]] *[[Carlo Pedretti]] (1928 – 2018) * [[Paolo Pino]] * [[Giovanni Poggi]] (1880 – 1961) *[[Paolo Portoghesi]] (arhitekturni) *[[Marco Pozzetto]] *(Giuseppe Prezzolini 1882–1982) == Q == * [[Saša Quinzi|Saša (Alessandro) Quinzi]] == R == * [[Nicolò Rasmo]] *[[Carlo Giuseppe Ratti]] *[[Milko Rener]] * [[Carlo Ridolfi]] * [[Cesare Ripa]] == S == *[[Luigi Salerno]] *[[Mario Salmi]] *[[Roberto Salvini]] *[[Giovanni Santi]] * [[Luigi Pellegrini Scaramuccia]] * [[August Schmarsow]] * [[Arturo Schwarz]] *[[Ludovica Sebregondi]] *Ludwig Seitz *[[Salvatore Settis]] *[[Vittorio Sgarbi]] *[[Carlo Sisi]] == T == *[[Alain Tapié]] *[[Sergio Tavano]] *[[Stefano Ticozzi]] *[[Flavio Tossi]] == U == * == V == *[[Marco Valsecchi]] *[[Giorgio Vasari]] * [[Adolfo Venturi]] * [[Giovanni Battista Volpati]] == W == * [[Fernanda Wittgens]] == Z == * [[Matteo Zaccolini]] * [[Giampietro Zanotti]] * [[Federico Zeri]] * [[Stefano Zuffi]] {{seznami narodov po poklicu|umetnostnih zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Seznami umetnostnih zgodovinarjev|Italijani]] [[Kategorija:Italijanski umetnostni zgodovinarji|*]] 2ol06eubg5tv45k6qx2eyaqpd7om52j Pogovor:Nazalna kost 1 166612 6759379 1174253 2026-10-01T17:35:45Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Nosna kost]] na [[Pogovor:Nazalna kost]] prek preusmeritve: po SMedS 1174253 wikitext text/x-wiki Malo dvomim, da je nosnica res strokovna beseda za nosno kost. Vprašala sem zdravnika, ki mi je dejal, da zagotovo ne, da je nosna kost nosna kost, nosnici pa sta dve in sicer nosni odprtini. [[Posebno:Contributions/89.212.239.226|89.212.239.226]] 07:36, 15. januar 2008 (CET) :Po SMedS obstajata nósnica in nosníca. Prva je sinonim za nazalno kost, druga pa eliptična odprtina, ki je vhod v nosno votlino. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:06, 15. januar 2008 (CET) j0l47kucr9gwvx54pga5hs7wgdkbuv5 Sicilija (dežela) 0 167076 6759345 6756255 2026-10-01T16:49:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759345 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Sicilija | native_name = {{native name|it|Sicilia}} | native_name_lang = | settlement_type = [[Italijanske dežele|Avtonomna dežela]] | short_description = | slika_brez_wd = 1 | image_skyline = | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag of Sicily.svg | flag_alt = | image_shield = Coat of arms of Sicily.svg | shield_size = 50px | shield_alt = | image_blank_emblem = | blank_emblem_size = | blank_emblem_type = | blank_emblem_alt = | nickname = | motto = | anthem = ''Madreterra'' | image_map = Sicily in Italy.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_map_caption = | coordinates = | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{ITA}} | established_title = | established_date = | founder = | named_for = | seat_type = [[glavno mesto]] | seat = [[Palermo]] | government_footnotes = | government_type = | leader_party = [[Forza Italia (2013)|FI]] | leader_title = Predsednik | leader_name = [[Renato Schifani]] | leader_title1 = | leader_name1 = | total_type = | unit_pref = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 25.711 | elevation_footnotes = | elevation_max_m = | elevation_min_m = | population_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/bilmens2019gen/index.html|title=Statistiche demografiche ISTAT|publisher=Demo.istat.it|accessdate=2021-05-05|archive-date=2019-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190724140744/http://demo.istat.it/bilmens2019gen/index.html|url-status=dead}}</ref> | population_total = 4.969.147 | population_as_of = 2019 | population_density_km2 = auto | population_demonym = Sicilijánec/Sicilijánka | population_note = | population_blank1_title = | population_blank1 = | demographics_type1 = | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | timezone1 = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | iso_code = IT-82 | blank_name_sec1 = BDP (nominalni) | blank_info_sec1 = 89,2 mrd. € (2018)<ref name="ec.europa.eu">{{cite press release |url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58 |title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018 |publisher=ec.europa.eu |access-date=1 September 2020}}</ref> | blank1_name_sec1 = BDP/prebivalca | blank1_info_sec1 = 17.800 € (2018)<ref name="ec.europa.eu"/> | blank2_name_sec1 = HDI (2018) | blank2_info_sec1 = 0,838<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2018-09-13}}</ref><br/>{{color|green|zelo visok}} · 21. od 21 | blank_name_sec2 = Regija NUTS | blank_info_sec2 = ITG | website = http://pti.regione.sicilia.it/ | footnotes = }} '''Sicilija''' (v [[italijanščina|italijanščini]] in [[Sicilijanščina|sicilijanščini]] ''Sicilia'' [sičìlja]) je ena od dvajsetih [[italijanske dežele|dežel]], ki sestavljajo [[Italija|Italijo]], in ena od petih [[italijanske dežele#Dežele s posebnim statutom|s posebnim statutom]]. Zavzema ves [[Sicilija|istoimenski]] [[otok]], po velikosti prvi v [[Sredozemsko morje|Sredozemlju]]. Skrajna severovzhodna točka je [[Mesinski preliv]], ki povezuje Sicilijo s kopensko Italijo; [[sever]]no obalo otoka obdaja [[Tirensko morje]], [[vzhod]]no pa [[Jonsko morje]]; na jugozahodu jo [[Sicilski preliv]] in Sicilsko morje ločita od [[Afrika|Afrike]]. Delila se je na devet [[italijanske pokrajine|pokrajin]], ki so se leta 2005 preimenovale v metropolitanska mesta ([[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]] (82 občin), [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] (108 občin) in [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]] (58 občin)) oziroma v Samostojne občinske konzorcije ([[Agrigento (pokrajina)|Agrigento]] (43 [[italijanske občine|občin]]), [[Caltanissetta (pokrajina)|Caltanissetta]] (22 občin), [[Enna (pokrajina)|Enna]] (20 občin), [[Ragusa (pokrajina)|Ragusa]] (12 občin), [[Siracusa (pokrajina)|Siracusa]] (21 občin) in [[Trapani (pokrajina)|Trapani]] (24 občin)). K Siciliji spadajo tudi številni manjši otoki: [[Eolsko otočje]], [[Egadsko otočje]], [[Pelagijsko otočje]], [[Ustica]], [[Lampedusa]] in [[Pantelleria]]. == Geografija == {{glavni|Sicilija}} [[Slika:20101207-etna-full (14213006863).jpg|sličica|levo|Satelitska slika Sicilije]] Sicilija je po površini največja italijanska dežela. Več kot 61 % ozemlja zavzemajo [[grič]]i, 25 % [[gorovje]] in samo 14 % obmorske [[ravnina|ravnine]]. Vzhodna gorovja (Peloritani, Nebrodi, Madonie) so končne veje [[Apenini|Apeninov]], centralna (Erei) in zahodna (Sicani) gorstva so samostojne vzpetine. Samostojen je seveda tudi najvišji sicilski vrh, [[ognjenik]] [[Etna]], ki trenutno doseže okoli 3329 m višine. Vsi ostali vrhovi so nižji, saj ima drugi po višini Pizzo Carbonara v Madonijah komaj 1977 metri. Edini večji ravnini sta naplavinska dolina reke Simeto pri mestu [[Catania]] in tako imenovana ''Conca d'oro'', v kateri leži mesto Palermo. Glavni reki sta Južna Imera in Simeto. Edino naravno [[jezero]] je Pergusa. [[Podnebje]] Sicilije je tipično [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]], s toplimi [[poletje|poletji]] in milimi [[zima]]mi. Na južne obale posebno poleti sega afriški vpliv, ki povzroča visoke [[temperatura|temperature]]. Notranjost otoka in severne obale so občutno hladnejše. V Madonijah, Nebrodih in predvsem na Etni zelo pogosto [[sneg|sneži]]. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Sicilije}} Ime ''Sicilia'' je dobila [[Sicilija (rimska provinca)|rimska provinca]] leta 241 pr. n. št. Izhaja iz imena ljudstva [[Sikuli]] (latinsko ''Siculi'', starogrško Σικελοί ''Sikeloi''), ki je naselilo vzhodni del otoka. Starodavno ime otoka je ''Trinacria'' (grško Τρινακρία - ''ima tri rte'') zaradi svoje trikotne oblike, verjetno ponovna razlaga prejšnje (homerske) ''Trinacie''. Grško ime je bilo v klasični latinščini upodobljeno kot ''Trīnācrĭa'' ([[Vergilij]], [[Ovid]]).<ref>Cassell's Latin Dictionary, Marchant, J.R.V, & Charles, Joseph F., (Eds.), Revised Edition, 1928</ref><ref>"Sicilian Culture: The Folklore, Legends & Traditions: Trinacria." Sicilian Culture: The Folklore, Legends & Traditions: Trinacria. N.p., n.d. Web. 9 November 2014. "Sicily." Sicily. N.p., n.d. Web. 10 November 2014.</ref> === Prazgodovina === [[File:Sicily prehellenic topographic map.svg |thumb|left| Približna mesta Sikanov in njihovih sosedov, Elimcev in Sikelov, na Siciliji okoli 11. stoletja pred našim štetjem (pred prihodom Feničanov in Grkov).]] Prvotni prebivalci Sicilije iz klasične dobe so sestavljali tri opredeljene skupine starih ljudstev Italije. Najvidnejši in daleč najzgodnejši med njimi, [[Sikani]] (grško Σικανοί ''Sikanoi''), ki so (piše [[Tukidid]]) prispeli z [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] (morda današnje [[Katalonija|Katalonije]]).<ref>{{navedi novice|url= http://www.experiencefestival.com/a/Sicily_-_History/id/5462681|publisher= Experience Festival|title= Sicily: Encyclopedia II – Sicily – History|date= 7 October 2007|access-date= 18 March 2016|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20131231001248/http://www.experiencefestival.com/a/Sicily_-_History/id/5462681|archive-date= 31 December 2013|df= dmy-all}}</ref><ref>{{navedi novice|url= https://books.google.com/books?id=A7kGAAAAQAAJ&q=segre+sicano&pg=PA11|publisher= Ensayo historico|title= Aapologetico de la literatura española contra los opiniones|date= 7 October 2007}}</ref> Nekateri sodobni učenjaki pa predlagajo uvrstitev Sikanov med [[Iliri|ilirska]] plemena.<ref>{{navedi knjigo|url= https://archive.org/details/ancientgreeks00john|url-access= registration|page= [https://archive.org/details/ancientgreeks00john/page/72 72]|quote= most scholars now believe that the sicans and Sicels, as well as the.|title= The Ancient Greeks: A Critical History|last= Fine|first= John Van Antwerp|date= 1983|publisher= Harvard University Press|isbn= 9780674033146|language= en}}</ref> V obliki jamskih risb so o Sikanih odkrili pomembne zgodovinske dokaze s konca [[pleistocen]]ske dobe okoli leta 8000 pred našim štetjem. Prihod prvih ljudi na otok je povezan z izumrtjem sicilskega povodnega konja (''Hippopotamus pentlandi'') in pritlikavega slona (''Palaeoloxodon mnaidriensis''). Elimci, za katere se domneva, da so prišli z območja Egejskega morja, so postali naslednje pleme, ki se je pridružilo Sikanom na Siciliji.<ref>{{cite encyclopedia|url= http://www.britannica.com/eb/article-9067615/Sicani|encyclopedia= Britannica.com|title= Sicani|date= 7 October 2007}}</ref> [[File:Dolmenmontebubbonia.jpg|thumb|Dolmen na Monte Bubbonia, južna Sicilija]] Zdi se, da nedavna odkritja [[dolmen]]ov na otoku (iz druge polovice 3. tisočletja pred našim štetjem) ponujajo nov vpogled v kulturo primitivne Sicilije. Dobro je znano, da je sredozemsko območje šlo skozi precej zapleteno prazgodovino, tako da je težko sestaviti zmedo različnih ljudstev, ki so si sledila. Vpliv dveh vplivov pa je jasen: evropski, ki prihaja s severozahoda in sredozemski vpliv jasne vzhodne dediščine.<ref name=Piccolo-dolmens>{{navedi knjigo|last1= Piccolo|first1= Salvatore|last2= Darvill|first2= Timothy|title= Ancient Stones, The Prehistoric Dolmens of Sicily|year= 2013|publisher= Brazen Head Publishing|location= Thornham/Norfolk|url= https://www.worldcat.org/search?qt=wikipedia&q=isbn%3A9780956510624|isbn= 9780956510624|access-date= 17 October 2013}}</ref><ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=4i6JmwEACAAJ | title=Ancient Stones: The Prehistoric Dolmens of Sicily| isbn=9780956510624| last1=Piccolo| first1=Salvatore| last2=Woodhouse| first2=Jean| year=2013}}</ref> Ni nobenega dokaza o vojni med plemeni, toda Sikani so se preselili na vzhod, ko so se Elimci naselili v severozahodnem kotu otoka. Domneva se, da so Sikeli izvirali iz Ligurije; prispeli so iz celinske Italije leta 1200 pred našim štetjem in prisilili Sikane, da so se preselili čez Sicilijo in se naselili sredi otoka. Druge manjše italske skupine, ki so se naselile na Siciliji, so vključevale Ausone (Eolski otoki, Milazzo) in Morgete iz Morgantine. === Antika === {{glavni| Magna Graecia| Starorimska civilizacija | Sicilija (rimska provinca)}} [[File:Sicily 2008 082 Mozia.jpg|thumb|left|Ruševine starodavnega feničanskega mesta Motya]] [[File:Greek temples in Sicily-Agrigento-Selinunte-Segesta.jpg|thumb|275px|Od vrha v desno: Konkordijin in Here Lacinie tempelj v [[Dolina templjev|Agrigentu]], tempelj v [[Segesta|Segesti]] in tempelj E v [[Selinunt]]u.]] [[File:Sicilia_SPQR.png|thumb|Sicilska provinca v Rimskem cesarstvu]] [[Fenicija|Feničanska]] naselja na zahodnem delu otoka so obstajala že pred prihodom grških kolonistov. Od približno 750 pr. n. št. so Grki začeli živeti na Siciliji (starogrško: Σικελία - Sikelia) in ustanovili veliko pomembnih naselij. Najpomembnejša kolonija je bila v [[Sirakuze|Sirakuzah]]; druge so nastale kot [[Agrigento|Akragas]], [[Selinunt]], [[Gela]], [[Himera, Sicilija|Himera]] in [[Messina|Zancle]].<ref>E. Zuppardo-S.Piccolo, ''Terra Mater: sulle sponde del Gela greco'', Betania Ed., Caltanissetta 2005</ref> Domači ljudstvi Sicani in Sikeli sta se z relativno lahkoto absorbirali v helensko kulturo, območje pa je postalo del [[Magna Graecia|Magne Graecie]] - skupaj z obalami juga italijanskega polotoka, ki so ga tudi naselili Grki. Sicilija je imela zelo rodovitna tla in uspešna uvedba oljk in vinske trte je spodbudila veliko dobičkonosnega trgovanja. Grška kultura je pomembno vključevala grško religijo in naseljenci so zgradili številne templje po vsej Siciliji, vključno z nekaterimi v [[Dolina templjev|Dolini templjev]] v [[Agrigento|Agrigentu]].<ref>{{navedi novice|url= http://italiansrus.com/articles/temples.htm|publisher= Italiansrus.com|title= Valley of the Temples|date= 7 October 2007}}</ref> Politika na otoku se je prepletala z grško; Sirakuze so si zaželeli Atenci, ki so se odpravili na sicilsko odpravo (415–413 pr. n. št.) med [[peloponeška vojna|peloponeško vojno]]. Sirakuze so za zaveznike dobile [[Antična Šparta|Šparto]] in [[Antični Korint|Korint]] in posledično premagale atensko odpravo. Zmagovalci so uničili atensko vojsko in njihove ladje ter prodali večino preživelih v suženjstvo.<ref>{{navedi novice|url= https://www.livius.org/su-sz/syracuse/siege.html|publisher= Livius.org|title= Siege of Syracuse|date= 7 October 2007|accessdate= 2021-05-05|archive-date= 2016-11-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20161107071518/http://www.livius.org/su-sz/syracuse/siege.html|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161107071518/http://www.livius.org/su-sz/syracuse/siege.html |date=2016-11-07 }}</ref> [[File:Taormina BW 2012-10-05 16-05-05.jpg|thumb|left| Grško-rimsko gledališče v Taormini]] Grške Sirakuze so nadzorovale vzhodno Sicilijo, [[Kartagina (mesto)|Kartagina]] pa Zahod.<ref>{{navedi knjigo|last1= Miles|first1= Richard|title= Carthage Must Be Destroyed: The Rise and Fall of an Ancient Civilization|url= https://archive.org/details/carthagemustbede0000mile|date= 2010|publisher= Viking|location= New York|isbn= 978-0-143-12129-9}}</ref> Kulturi sta se začeli spopadati, kar je privedlo do [[sicilske vojne|sicilskih vojn]] (med 580 in 265 pr. n. št.). Grške države so začele sklepati mir z [[Rimska republika|Rimsko republiko]] leta 262 pr. n. št., Rim je hotel Sicilijo priključiti kot prvo provinco svoje republike. Rim je v [[prva punska vojna|prvi punski vojni]] (264 do 241 pr. n. št.) napadel posesti [[Kartagina (mesto)|Kartagine]] na Siciliji in zmagal, s čimer je do leta 242 pr. n. št. Sicilija postala prva rimska provinca zunaj italijanskega polotoka<ref name="hutch">{{navedi novice|url= http://encyclopedia.farlex.com/Sicily|publisher= Hutchinson Encyclopedia|title= Sicily|date= 7 October 2007|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20081202051716/http://encyclopedia.farlex.com/Sicily|archive-date= 2 December 2008}}</ref> V [[druga punska vojna|drugi punski vojni]] (218 do 201 pr. n. št.) so Kartažani poskušali ponovno zavzeti Sicilijo. Nekatera grška mesta na otoku so stopila na stran Kartažanov. [[Arhimed]], ki je živel v Sirakuzah, je pomagal Kartažanom, rimske čete so ga ubile po napadu na Sirakuze leta 213 pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo|last1= Miles|first1= Richard|title= Carthage Must Be Destroyed|date= 2010|publisher= Viking|location= New York}}</ref> Kartažanski poskus ni uspel, Rim pa je bil tokrat še bolj neusmiljen pri uničenju zavojevalcev; Rimski konzul M. Valerian je rimskemu senatu leta 210 pr. n. št. dejal, da »na Siciliji ni ostal noben Kartažan«.<ref>{{navedi novice|url= http://www.10000bc.tv/|archive-url= https://web.archive.org/web/20071218214904/http://www.10000bc.tv/|archive-date= 18 December 2007|publisher= 10000BC.tv|title= Sensational Sicily|date= 7 October 2007}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071218214904/http://www.10000bc.tv/ |date=2007-12-18 }}</ref> Kot kašča Rimske republike se je Sicilija uvrstila med pomembne province, razdeljene na dve kvesturi: Sirakuze na vzhodu in [[Marsala|Lilybaeum]] na zahodu. Nekateri poskusi so pod [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]] (rimski cesar od 27. pr. n. št. Do 14. n. št.) na otok uvedli [[latinščina|latinščino]], toda Siciliji je bilo dovoljeno, da v kulturnem smislu ostane večinoma grška. Nekdaj uspešen in zadovoljen otok je močno nazadoval, ko je Gaj Ver postal guverner Sicilije (73. do 71. pr. n. št.). Leta 70 pr. n. št. je [[Cicero]] v svojem govoru ''In Verrem'' obsodil Verovo vladanje.<ref>{{navedi knjigo|last= Stockton|first= David|title= Cicero: A Political Biography|publisher= Oxford University Press|url= https://books.google.com/books?id=JqsqlajAPCoC&q=in+verrem+cicero+verres&pg=PA43|isbn= 978-0-19-872033-1|year= 1971}}</ref> Različne skupine so otok v različnih časih uporabljale kot osnovo moči: sužnji uporniki so ga zasedli med prvo (135-132 pr. n. št.) in drugo (104-100 pr. n. št.) sicilsko vojno, Sekst Pompej je imel tam svoj sedež med sicilskim uporom leta 44 do 36 pr. n. št. Krščanstvo se je prvič pojavilo na Siciliji v letih po 200 n. št.; med tem časom in letom 313, ko je cesar [[Konstantin I. Veliki]] dokončno odpravil prepoved krščanstva, je veliko število Sicilcev postalo mučeniki, vključno z Agato, Kristino, Lucijo in Eupliusom. Krščanstvo je v naslednjih dveh stoletjih na Siciliji hitro napredovalo. Sicilija je približno 700 let ostala rimska provinca.<ref name="earlymediev">{{navedi novice|url= http://www.bestofsicily.com/history2.htm|publisher= BestofSicily.com|title= Early & Medieval History|date= 7 October 2007}}</ref> === Germanska oblast (469-535) === [[Zahodno rimsko cesarstvo]] je začelo razpadati po veliki invaziji [[Vandali|Vandalov]], [[Alani|Alanov]] in [[Svebi|Svebov]] čez [[Ren]] v zadnjih dneh leta 406. Na koncu so se Vandali leta 429, potem ko so 20 let gospodovali po zahodni in [[Zadnja Hispanija|južni Hispaniji]] (današnja Španija), preselili v Severno Afriko. Leta 439 so zasedli Kartagino. ([[Franki]] so se preselili na jug iz današnje Belgije. [[Vizigoti]] so se preselili na zahod in se na koncu leta 418 naselili v [[Akvitanija|Akvitaniji]]; [[Burgundi]] so se leta 443 naselili v današnji Savoji). Vandali so se znašli v nevarnosti za Sicilijo - le 100 milj stran od njihovih severnoafriških oporišč. Po zavzetju Kartagine so Vandali, ki jih je osebno vodil kralj [[Gajzerik]], leta 440 oblegali Palermo kot uvodno dejanje, da bi otok odvzeli rimski oblasti.<ref>J.B. Bury, History of the Later Roman Empire, 1958 edition, p. 254</ref> Vandali so še enkrat poskušali zavzeti otok eno leto po zapustitvi Rima, leta 455, pri Agrigentu, vendar jih je [[Ricimer]] odločno premagal v pomorski zmagi ob Korziki leta 456.<ref>Bury, p. 327.</ref> Otok je ostal pod rimsko oblastjo do leta 469. Vandali so otok izgubili 8 let kasneje leta 477 proti vzhodnonemškemu plemenu [[Ostrogoti|Ostrogotov]], ki so nato nadzorovali tudi Italijo in Dalmacijo. Ostrogotska osvojitev Sicilije (in Italije kot celote) pod vodstvom [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]] se je začela leta 488. [[Zenon (bizantinski cesar)|Bizantinski cesar Zenon]] je Teoderika imenoval za vojaškega poveljnika v Italiji. Goti so bili Germani, vendar je Teoderik spodbujal rimsko kulturo in vlado ter dovoljeval svobodo veroizpovedi.<ref>{{cite encyclopedia|url= http://www.britannica.com/eb/article-9026834/Theodoric#949802.hook|encyclopedia= [[Encyclopædia Britannica]]|title= Theodoric|date= 7 October 2007}}</ref> Leta 461 je Teoderik postal bizantinski talec; prebival je v veliki carigrajski palači, naklonjen mu je bil cesar [[Leon I. Tračan|Leon I.]] (vladal 457–474) in se naučil brati, pisati in računati.<ref>Frassetto, Michael (2003), ''Encyclopedia of Barbarian Europe: Society in Transformation''. Santa Barbara, CA, p. 335: ABC-CLIO. {{ISBN|978-1-57607-263-9}}.</ref> === Bizantinsko obdobje (535–965) === [[File:Sicily by Piri Reis.jpg|thumb|Zgodovinski zemljevid Sicilije Pirija Reisa]] Potem ko je zasedel območja, ki so jih zasedali Vandali v severni Afriki, se je [[Justinijan I.]] odločil, da ponovno zavzame Italijo kot ambiciozen poskus povrnitve izgubljenih provinc na Zahodu. Ponovna osvajanja so pomenila konec več kot 150 let politik prilagoditve s plemenskimi zavojevalci. Njegova prva tarča je bila Sicilija (znana kot Gotska vojna (535–554), ki se je začela med Ostrogoti in Vzhodnim rimskim cesarstvom, znanim tudi kot Bizantinsko cesarstvo). Naloga je bila dodeljena njegovemu generalu [[Belizar]]ju.<ref>{{navedi knjigo|last=Hearder|first=Harry|title=Italy: A Short History|publisher=Cambridge University Press|url=https://archive.org/details/italyshorthistor00hear|isbn=978-0-521-33719-9}}</ref> Sicilija je bila uporabljena kot osnova za Bizantince za osvojitev preostale Italije z Neapljem, Rimom in Milanom. Pet let je minilo, preden je glavno mesto Ostrogotov [[Ravena]] padla leta 540. Vendar je novi kralj Ostrogotov [[Totila]] v protinapadu krenil po italijanskem polotoku, plenil in leta 550 zavzel Sicilijo. Totila je v [[Bitka pri Tagini|bitki pri Tagini]] bizantinski general Nars leta 552 porazil in ubil, Italija pa je bila v ruševinah. V času ponovnega osvajanja je na otoku še vedno prevladoval grški jezik. Arabske sile kalifa Uthmana ibn Affana so leta 652 napadle Sicilijo, vendar je Arabci niso uspeli trajno pridobiti. V Sirijo so se vrnili s plenom.<ref>{{navedi knjigo|editor-first=Alexander|editor-last=Kazhdan|editor-link=Alexander Kazhdan|title=Oxford Dictionary of Byzantium|publisher=Oxford University Press|year=1991|isbn=978-0-19-504652-6|page=[https://archive.org/details/oxforddictionary0003unse_u3y1/page/1892 1892]|title-link=Oxford Dictionary of Byzantium}}</ref> Racije, ki so iskale plen, so se nadaljevale do sredine 8. stoletja.<ref>{{navedi knjigo|jstor=10.7591/j.ctt1qv5qfp|title=Where Three Worlds Met: Sicily in the Early Medieval Mediterranean|url=https://archive.org/details/wherethreeworlds0000davi|last=Davis-Secord|first=Sarah|publisher=Cornell University Press|year=2017|isbn=9781501704642|location=Ithaca|pages=[https://archive.org/details/wherethreeworlds0000davi/page/n102 79]|chapter=Sicily in the Early Medieval Mediterranean}}</ref> Vzhodnorimski cesar [[Konstans II.]] se je leta 660 odločil, da se iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] preseli v Sirakuze. Naslednje leto je s Sicilije sprožil napad na langobardsko vojvodstvo Benevento, ki je zasedlo večino južne Italije. Govorice, da naj bi se prestolnica cesarstva preselila v Sirakuze, so Konstansa verjetno stale življenja, saj je bil leta 668 umorjen.<ref name="travsyrac">{{navedi novice|url=http://www.travelmapofsicily.com/syracuse.html|publisher=TravelMapofSicily.com|title=Syracuse, Sicily|date=7 October 2007|accessdate=2021-05-05|archive-date=2008-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20080606195458/http://www.travelmapofsicily.com/syracuse.html|url-status=dead}}</ref> Nasledil ga je sin [[Konstantin IV.]]. Mezezij je kratko uzurpacijo na Siciliji hitro zatrl. Sodobniki poročajo, da se je v tem obdobju na otoku pogosto govorilo grški jezik.<ref>{{navedi novice|url=http://www.bestofsicily.com/mag/art165.htm|publisher=BestofSicily.com|title=Sicilian Peoples: The Byzantines|date=7 October 2007}}</ref> Leta 740 je cesar [[Leon III. Izavrijec]] prenesel Sicilijo iz jurisdikcije Rimske cerkve v Konstantinopel in otok postavil v vzhodno vejo Cerkve.<ref>Treadgold. History of the Byzantine State, pp. 354–355.</ref> Leta 826 je Evfemij, bizantinski poveljnik na Siciliji, ki je očitno ubil svojo ženo, prisilil nuno, da se je poročila z njim. Cesar [[Mihael II. Amorijec]] je prevzel zadevo in ukazal generalu Konstantinu, naj konča zakon in odreže Evfemiju glavo. Evfemije se je uprl, ubil Konstantina in nato zasedel Sirakuze; tu pa je bil premagan in pregnan v Severno Afriko. Vladavino Sicilije je ponudil Zijadatu Alahu, tunizijskemu emirju [[Aglabidi|Aglabidu]], v zameno za položaj generala in varno mesto. Nato je bila na otok poslana muslimanska vojska, ki so jo sestavljali Arabci, Berberi, Krečani in Perzijci.<ref name="stan">{{navedi novice|url=http://archaeology.stanford.edu/MountPolizzo/handbookPDF/MPHandbook5.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20070609094555/http://archaeology.stanford.edu/MountPolizzo/handbookPDF/MPHandbook5.pdf|archive-date=9 June 2007|publisher=Archaeology.Stanford.edu|title=Brief history of Sicily|date=7 October 2007}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070609094555/http://archaeology.stanford.edu/MountPolizzo/handbookPDF/MPHandbook5.pdf |date=2007-06-09 }}</ref> Muslimanska zasedba Sicilije je bila zelo zanimiva in je naletela na močan odpor. Bizantinsko Sicilijo so morali osvajati več kot stoletje; največje mesto, Sirakuze, je zdržalo do leta 878, grško mesto Taormina pa je padlo leta 962. Šele leta 965 so Arabci osvojili vso Sicilijo. V 11. stoletju so bizantinske vojske izvedle delno ponovno osvojitev otoka pod vodstvom Georgea Maniakesa, vendar so bili njihovi [[Normani|normanski]] plačanci tisti, ki so sčasoma končali ponovno osvojitev otoka konec stoletja. === Arabsko obdobje (827–1091) === {{glavni|Sicilski emirat}} [[File:Palermo Vicolo Meschita39904.jpg|left|thumb|upright=0.8|Trijezični napis v Palermu v italijanščini, hebrejščini in arabščini]] Opis Palerma je podal Ibn Hawqal, arabski trgovec, ki je leta 950 obiskal Sicilijo. Obzidano predmestje, imenovano ''Al-Kasr'' (palača), je do danes središče Palerma z veliko petkovo mošejo. poznejšo rimsko stolnico. Predmestje ''al-Khalisa'' (sodobna Kalsa) je vsebovalo sultanovo palačo, kopališča, mošejo, vladne urade in zasebni zapor. Ibn Hawqal je računal 7000 posameznih mesarjev, ki so trgovali v 150 trgovinah. Palermu so sprva vladali Aglabidi; kasneje je bilo središče emirata na Siciliji pod nominalno suverenostjo [[Fatimidski kalifat|Fatimidskega kalifata]]. Deli otoka so bili ponovno zasedeni, preden so bili upori zatrti. V času muslimanske vladavine so bili na Sicilijo pripeljani kmetijski proizvodi, kot so pomaranče, limone, pistacije in sladkorni trs.<ref name="jpriv">{{navedi knjigo|last=Privitera|first=John|title=Sicily: An Illustrated History|publisher=Hippocrene Books|url=https://archive.org/details/sicilyillustrate00priv|isbn=978-0-7818-0909-2|year=2002}}</ref> Pod arabsko oblastjo je bil otok razdeljen na tri upravne regije ali ''vals'', kar približno ustreza trem rtom Sicilije: Val di Mazara na zahodu, Val Demone na severovzhodu in Val di Noto na jugovzhodu. Kot ''dhimmis'', torej člani zaščitenega razreda odobrenih monoteistov, so imeli vzhodni pravoslavni kristjani svobodo veroizpovedi, vendar so morali plačati davek, ''jizya'' (namesto obveznega davka na miloščino, ''zakat'', ki ga plačujejo muslimani) in so bili omejeni na aktivno sodelovanje v javnih zadevah. [[Sicilski emirat]] se je začel drobiti, ko je znotrajdinastični prepir zlomil muslimanski režim. V tem času je bila tudi majhna judovska prisotnost.<ref>Raphael Patai, ''The Jewish Mind'', Scribners, 1977, p.&nbsp;155–6</ref> === Normanska Sicilija (1038–1198) === [[File:Calabria, trifollaro di ruggieri I d'altavilla, 1072-1101.JPG|thumb|Osvajalec Rogerij I. in prvi grof Sicilije, upodobljen na Trifollarisu]] [[File:Cefalucathedralnight.jpg|thumb|left|Stolnica v Cefalùju ponoči]] Leta 1038, sedemdeset let po tem, ko so izgubili svoja zadnja mesta na Siciliji, so Bizantinci pod vodstvom grškega generala Georgea Maniakesa napadli otok skupaj s svojimi [[Varjagi|varjaškimi]] in [[Normani|normanskimi]] plačanci. Maniakes je bil umorjen v bizantinski državljanski vojni leta 1043, preden je končal ponovno zasedbo in Bizantinci so se umaknili. Normani so napadli leta 1061.<ref name="Boise State University Sicily under the ormans">[https://web.archive.org/web/20091001173814/http://www.boisestate.edu/courses/crusades/Europe/italy/02.shtml "Italy during the Crusades – Sicily under the Normans"] – History of the Crusades – Boise State University – Retrieved 15 July 2011.</ref> Po zavzetju Apulije in Kalabrije je Rogerij zasedel Messino z vojsko 700 vitezov. Leta 1068 je Rogerij zmagal pri Misilmeriju. Najpomembnejše je bilo obleganje Palerma, katerega padec leta 1071 je sčasoma povzročil, da je vsa Sicilija prešla pod nadzor Normanov. Osvajanje je bilo končano leta 1091, ko so zavzeli Noto, zadnjo arabsko trdnjavo. Palermo je bil tudi pod Normani še naprej glavno mesto. Normanska rodbina [[Altavilla]], potomci [[Vikingi|Vikingov]], so cenili in občudovali bogato in večplastno kulturo, v kateri so se zdaj znašli. Predstavili so tudi svojo kulturo, običaje in politiko v regiji. Številni Normani na Siciliji so sprejeli navade in primerjavo muslimanskih vladarjev in njihovih bizantinskih podložnikov v oblačenju, jeziku, literaturi, celo do te mere, da so imeli palačne evnuhe in po nekaterih navedbah tudi harem.<ref>{{navedi knjigo|last=Johns|first=Jeremy|year=2002|title=Arabic Administration in Norman Sicily: The Royal Diwan|series=Cambridge studies in Islamic civilization|location=Cambridge, England|publisher=Cambridge University Press|pages=[https://books.google.com/books?id=pXXYfJ9woRwC&pg=PA249 249–250]|isbn=978-0-521-81692-2}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Takayama|first=Hiroshi|year=1993|title=The Administration of the Norman Kingdom of Sicily|location=Leiden, the Netherlands|publisher=E.J. Brill|page=[https://books.google.com/books?id=aXZe71Z4nEkC&pg=PA123 123]|isbn=978-90-04-09920-3}}</ref> === Kraljevina Sicilija === {{glavni|Kraljevina Sicilija}} [[File:MonrealeCathedral-pjt1.jpg|thumb|Stolnica Monreale.]] Rogerij je umrl leta 1101. Njegova žena [[Adelajda del Vasto]] je vladala do leta 1112, ko je njun sin [[Rogerij II. Sicilski]] postal polnoleten. Ko je Rogerij II. nasledil svojega brata Simona kot grofa na Siciliji, je leta 1130 skupaj z drugimi posestvi, ki so vključevala malteške otoke ter vojvodstvo Apulijo in Kalabrijo, na koncu uspel status otoka dvigniti v kraljevino.<ref name="initalymag">{{navedi novice|url=http://www.initaly.com/regions/sicily/chronol.htm|publisher=In Italy Magazine|title=Chronological – Historical Table of Sicily|date=7 October 2007|access-date=12 December 2007|archive-date=27 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160727225426/http://www.initaly.com/regions/sicily/chronol.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160727225426/http://www.initaly.com/regions/sicily/chronol.htm |date=2016-07-27 }}</ref><ref name="malta">{{navedi novice|url=http://www.aboutmalta.com/history/time-Line.htm|publisher=AboutMalta.com|title=Classical and Medieval Malta (60–1530)|date=7 October 2007}}</ref> Rogerij II. je močnega Grka Jurija iz Antiohije imenoval za svojega ''emirja emirjev'' (''ammiratus ammiratorum'') in nadaljeval [[sinkretizem]] svojega očeta. V tem obdobju je bila Kraljevina Sicilija uspešna in politično močna ter je postala ena najbogatejših držav v Evropi - celo bogatejša od Angleškega kraljestva.<ref>{{navedi knjigo|last=Norwich|first=John Julius|author-link=|title=The Normans in Sicily: The Normans in the South 1016–1130 and the Kingdom in the Sun 1130–1194|url=https://archive.org/details/normansinsicilyn0000norw|publisher=Penguin Global|isbn=978-0-14-015212-8|year=1992}}</ref> Dvor Rogerja II. je postal najbolj svetleče središče kulture v Sredozemlju, tako v Evropi kot na Bližnjem vzhodu, tako kot večetnični [[Kordovski kalifat]], ki ga je potem zasenčil. To je privabilo vse vrste učenjakov, znanstvenikov, pesnikov, umetnikov in obrtnikov. Zakoni so bili izdani v jeziku skupnosti, na katero so bili naslovljeni na Normanski Siciliji, v času, ko je bila kultura še vedno močno arabska in grška.<ref name="Loud, G. A. 2007 494">{{navedi knjigo|author=Loud, G. A.|title=The Latin Church in Norman Italy|url=https://archive.org/details/latinchurchnorma00loud|url-access=limited|publisher=Cambridge University Press|year=2007|page=[https://archive.org/details/latinchurchnorma00loud/page/n512 494]|isbn=978-0-521-25551-6|quote={{ISBN|0-521-25551-1}}" »Konec dvanajstega stoletja&nbsp;... Medtem ko so bili Grki v Apuliji v večini - in dejansko v kakršnem koli številu - samo na polotoku Salento v skrajno južno, v času osvajanja so imeli ogromno prevlado v Lucaini ter osrednji in južni Kalabriji, vključevali pa so tudi vse do tretjine prebivalcev Sicilije, koncentrirane predvsem na severovzhodu otoka, Valu Demone«.}}</ref> Upravljanje je temeljilo na pravni državi, ki je spodbujala pravičnost. Muslimani, Judje, bizantinski Grki, Langobardi in Normani so sodelovali dokaj prijateljsko. V tem času je bilo zgrajenih veliko izrednih stavb.<ref name="Advanced Studies in Cultural History">[http://www.interamericaninstitute.org/norman_sicily.htm "Norman Sicily of the 12th Century"] – Inter-American Institute for Advanced Studies in Cultural History – Retrieved 15 July 2011.</ref> Vendar se je to stanje spremenilo, ko so Normani začeli na otok uvažali priseljence iz Normandije, Anglije, Lombardije, Piemonta, Provanse in Kampanije. Jezikovno gledano se je otok v času normanske osvojenosti iz tretjine grško- in dvotretjinsko arabsko govorečih preusmeril v popolnoma latiniziran. V verskem smislu je otok postal popolnoma rimskokatoliški (ob upoštevanju, da so do leta 1054 cerkve zaradi zvestobe papežu in carigrajskemu patriarhu pripadale eni cerkvi); Sicilija je bila pred osvajanjem Normanov pod vzhodno pravoslavnim patriarhom.<ref name="normansbestof">{{navedi novice|url=http://www.bestofsicily.com/mag/art171.htm|publisher=BestofSicily.com|title=Sicilian Peoples: The Normans|date=7 October 2007}}</ref> Potem ko ga je [[papež Inocenc III.]] leta 1098 postavil za papeškega legata, je Rogerij I. ustvaril več katoliških škofij, hkrati pa je še vedno dovolil gradnjo 12 samostanov, ki so govorili grško (grški jezik, samostani in 1500 župnij so še naprej obstajali, dokler niso bili prisiljeni pripadniki grškega obreda leta 1585, da so prešli v katolištvo ali odšli; v Messini še vedno živi majhen žep grško govorečih). === Staufovci === [[File:Ortigia, castello maniace, interno, sala 01.JPG|thumb|Notranjost Castello Maniace]] Po stoletju je normanska rodbina Altavilla zamrla; zadnja neposredna potomka in dedič Rogerija, Constanca, se je poročila s cesarjem [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrikom VI.]] To je sčasoma pripeljalo do tega, da se je sicilska krona prenesla na rodbino [[Staufovci|Staufovcev]], ki so bili Nemci iz Švabske. Zadnji od njih, [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]], edini Constancin sin, je bil eden največjih in najbolj kultiviranih mož srednjega veka. Oporoka njegove matere je prosila papeža Inocenca III., naj prevzame skrbništvo nad njenim sinom. Friderik je imel štiri leta, ko je bil v Palermu leta 1198 okronan za kralja Sicilije. Ni bil sistematično izobražen in mu je bilo dovoljeno prosto tekati po ulicah Palerma. Tam je izbral številne jezike, ki jih je slišal govoriti, na primer arabščino in grščino in se naučil nekaterih izurjenosti judovske skupnosti. Pri dvanajstih letih je razrešil namestnika Inocenca in prevzel vlado; pri petnajstih se je poročil z Konstanco Aragonsko in začel s procesom pridobivanja cesarske krone. Nato je Friderik II. zaradi muslimanskih uporov uničil preostalo prisotnost muslimanov na Siciliji, ocenjeno na 60.000 oseb, in jih med letoma 1221 in 1226 preselil v mesto Lucera v Apuliji.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=weluAAAAQBAJ|title=Muslims in Medieval Italy: The Colony at Lucera|first=Julie|last=Taylor|date=19 August 2003|publisher=Lexington Books|via=Google Books|isbn=9780739157978}}</ref> Konflikt med rodbino Staufovcev in papeštvom je leta 1266 pripeljal do tega, da je [[papež Inocenc IV.]] za kralja Sicilije in Neaplja kronal [[Anžujci|francoskega princa]] [[Karel I. Anžujski|Karla]], grofa Anžujskega in Provanse. === Sicilija pod Aragonci === [[File:Francesco Hayez 023.jpg|thumb|left|Prikaz ''Sicilskih večernic'']] Zaradi močnega nasprotovanja francoskemu uradništvu zaradi slabega ravnanja in obdavčenja so se lokalna ljudstva na Siciliji dvignila, kar je leta 1282 privedlo do vstaje, znane kot [[Večerniške vojne|vojna sicilskih večernic]], ki je sčasoma zajela skoraj celotno francosko prebivalstvo na otoku. Med vojno so se Sicilci za podporo obrnili na Petra III. Aragonskega, zeta zadnjega kralja Staufovca, potem ko ga je papež zavrnil. Peter je Sicilijo prevzel pod nadzorom Francozov, ki pa so obdržali nadzor nad [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskim kraljestvom]]. [[Papež Martin IV.]] (papež iz [[Île-de-France]]) je avgusta 1283 proti Petru III. in Aragonskemu kraljestvu sprožil križarski pohod, ki pa ni uspel. Vojne so se nadaljevale vse do miru v Caltabellotti leta 1302, po katerem so Petrovega sina [[Friderik III. Sicilski|Friderika III.]] priznali za kralja otoka Sicilije, [[Karel II. Anžujski|Karla II.]] pa je za neapeljskega kralja priznal [[papež Bonifacij VIII.]] Siciliji so kot neodvisno kraljestvo vladali sorodniki aragonskih kraljev do leta 1409 in nato kot del krone Aragonije. Oktobra 1347 je v Messini na Siciliji [[Kuga|črna smrt]] prvič prispela v Evropo.<ref>[http://historymedren.about.com/library/weekly/aapmaps4.htm The Spread of the Black Death through Europe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090222071712/http://historymedren.about.com/library/weekly/aapmaps4.htm |date=2009-02-22 }}. Medieval History.</ref> Med 15. in 18. stoletjem so se valovi Grkov s Peloponeza (kot so Manioti) in Arvaniti v velikem številu preselili na Sicilijo, da bi se izognili preganjanju po osmanski osvojitvi [[Peloponez]]a. Na otok so prinesli vzhodno pravoslavje ter grški jezik in jezik Arvanitikov, kar je še enkrat povečalo obsežen bizantinski / grški vpliv. [[File:Catania BW 2012-10-06 11-23-47.JPG|thumb|[[Sicilski barok]] v Catanii.]] Nastop [[španska inkvizicija|španske inkvizicije]] leta 1492 je privedlo do tega, da je Ferdinand II. odredil izgon vseh [[Judje|Judov]] s Sicilije. Vzhodni del otoka so leta 1542 in 1693 prizadeli zelo uničujoči [[potres]]i. Le nekaj let pred zadnjim potresom je otok prizadela divja kuga.<ref name="dieli">{{navedi splet|url=http://www.dieli.net/SicilyPage/History/SicilianHist.html |publisher=Dieli.net|title=Sicilian History: An Abbreviated Chronology |date=8 July 2015|first = Art|last = Dieli}}</ref> [[Sicilski potres 1693|Potres leta 1693]] je po ocenah odnesel 60.000 življenj.<ref>"[http://news.bbc.co.uk/2/low/europe/2381585.stm Italy's earthquake history]". BBC News. 31 October 2002.</ref> V 17. stoletju so bili upori, ki pa so bili zadušeni z veliko silo, zlasti upori v Palermu in Messini.<ref name="knowital">{{navedi novice|url=http://knowital.com/history/sicily/sicily-history.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20030801195242/http://knowital.com/history/sicily/sicily-history.html|archive-date=1 August 2003|publisher=knowital.com|title=History of Sicily|date=7 October 2007}}</ref> Severnoafriški napadi sužnjev so odvračali naseljevanje ob obali do 19. stoletja. [[Utrechtski mir]] leta 1713 je Sicilijo dodelil [[Savojci|Savojcem]]; vendar je to obdobje vladanja trajalo le sedem let, saj so ga za otok Sardinijo zamenjali s cesarjem [[Karel VI. Habsburški|Karlom VI.]] iz avstrijske rodbine [[Habsburžani|Habsburg]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.heraldica.org/topics/france/utrecht.htm|publisher=Heraldica.org|title=The Treaties of Utrecht (1713)|date=7 October 2007}}</ref> Medtem ko so bili Avstrijci zaskrbljeni zaradi vojne za nasledstvo Poljske, je burbonski princ, [[Karel III. Španski]] lahko osvojil Sicilijo in Neapelj.<ref>{{navedi novice|url=http://www.realcasadiborbone.it/uk/archiviostorico/cs_04.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20030804170901/http://www.realcasadiborbone.it/uk/archiviostorico/cs_04.htm|archive-date=4 August 2003|publisher=RealCasaDiBorbone.it|title=Charles of Bourbon – the restorer of the Kingdom of Naples|date=7 October 2007}}</ref> Sprva je Sicilija lahko ostala kot samostojno kraljestvo pod osebno zvezo, medtem ko so Bourboni obema vladali iz Neaplja. Vendar pa se je Neapelj ob prihodu [[Napoleon]]ovega [[Prvo Francosko cesarstvo|prvega francoskega cesarstva]] zapletel v bitki pri Campo Tenese in nameščen je bil bonapartistični neapeljski kralj. [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinand III.]] Bourbon se je bil prisiljen umakniti na Sicilijo, ki jo je s pomočjo britanske pomorske zaščite še vedno popolnoma nadzoroval.<ref>{{navedi novice|url=http://www.clash-of-steel.co.uk/pages/battle_details.php?battle=CAMPOTENES01|publisher=Clash-of-Steel.co.uk|title=Campo Tenese|date=7 October 2007|accessdate=2021-05-05|archive-date=2008-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20081207112301/http://www.clash-of-steel.co.uk/pages/battle_details.php?battle=CAMPOTENES01|url-status=dead}}</ref> Po tem se je Sicilija pridružila [[napoleonske vojne|napoleonskim vojnam]], nato so Britanci pod vodstvom lorda Williama Bentincka na otoku ustanovili vojaško in diplomatsko prisotnost za zaščito pred francosko invazijo. Po zmagi v vojni sta se Sicilija in Neapelj formalno združila kot [[Kraljevina Dveh Sicilij]] pod Bourboni. Glavna revolucionarna gibanja so se zgodila v letih 1820 in 1848 proti bourbonski vladi s Sicilijo, ki je iskala neodvisnost; drugo, revolucija 1848 pa je povzročila kratko obdobje neodvisnosti Sicilije. Vendar pa so leta 1849 Bourboni prevzeli nadzor nad otokom in prevladovali nad njim do leta 1860.<ref>[http://www.treccani.it/enciclopedia/regno-delle-due-sicilie/ Regno Delle Due Sicilie nell'Enciclopedia Treccani]. Treccani.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref> === Združitev Italije === {{glavni|Risorgimento}} [[File:Partenza da Quarto.jpg|thumb|Začetek ekspedicije tisočev, 1860]] Pohod tisočev ljudi, ki jo je vodil [[Giuseppe Garibaldi]], je leta 1860 zajela Sicilijo kot del [[Risorgimento|Risorgimenta]]. Osvajanje se je začelo pri Marsali, domači Sicilci pa so se mu pridružili pri zavzetju južnega italijanskega polotoka. Garibaldijev pohod je bil zaključen z obleganjem Gaete, kjer so bili končni Bourboni izgnani in Garibaldi je razglasil svojo diktaturo v imenu [[Viktor Emmanuel II.|Viktorja Emmanuela II.]] iz [[Kraljevina Sardinija|Kraljevine Sardinije]].<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/542800/Sicily Sicily (island, Italy) – Britannica Online Encyclopaedia]. Britannica.com. Retrieved on 18 December 2012.</ref> Sicilija je postala del Kraljevine Sardinije po referendumu, kjer je več kot 75 % Sicilije 21. oktobra 1860 glasovalo za aneksijo (vendar niso smeli glasovati vsi). Kot rezultat razglasitve Kraljevine Italije je Sicilija 17. marca 1861 postala del kraljevine. Sicilsko gospodarstvo (in širše ''mezzogiorno'' gospodarstvo) je po italijanski združitvi kljub velikim naložbam Kraljevine Italije v sodobno infrastrukturo ostalo razmeroma nerazvito, kar je povzročilo val emigracije brez primere.<ref name="modern">{{navedi novice|url=http://www.oah.org/pubs/magazine/migrations/townsend.html|publisher=OAH.org|title=Italians around the World: Teaching Italian Migration from a Transnational Perspective|date=7 October 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20101127225428/http://oah.org/pubs/magazine/migrations/townsend.html|archive-date=27 November 2010}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101127225428/http://oah.org/pubs/magazine/migrations/townsend.html |date=2010-11-27 }}</ref> Leta 1894 so organizacije delavcev in kmetov, znane kot ''Fasci Siciliani'', protestirale proti slabim socialnim in ekonomskim razmeram na otoku, vendar so jih v nekaj dneh zatrli.<ref>{{navedi novice|url=http://www.geocities.com/capitolHill/rotunda/2209/Sicily.html|publisher=Capitol Hill|title=Sicily|date=7 October 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071018230534/http://www.geocities.com/capitolHill/rotunda/2209/Sicily.html|archive-date=18 October 2007}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/eb/article-9033791/fascio-siciliano|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|title=fascio siciliano|date=7 October 2007}}</ref> [[Messinski potres 1908|Potres v Messini]] 28. decembra 1908 je ubil več kot 80.000 ljudi.<ref>"[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1483443/Messina-earthquake-and-tsunami Messina earthquake and tsunami]". Britannica Online Encyclopedia.</ref> Za to obdobje so bili značilni tudi prvi stiki med sicilsko mafijo (kriminalnim združenjem, znano tudi kot ''Cosa Nostra'') in italijansko vlado. Izvor mafije je še vedno negotov, vendar je splošno sprejeto, da se je pojavila v 18. stoletju najprej v vlogi zasebnih izvršiteljev, najetih za zaščito premoženja lastnikov zemljišč in trgovcev pred skupinami razbojnikov (''Briganti''), ki so pogosto plenile podeželje in mesta. Bitka proti mafiji, ki jo je vodila Kraljevina Italija, je bila kontroverzna in dvoumna. Karabinjerji (vojaška policija Italije) in včasih italijanska vojska so bili pogosto vpleteni v strašne spopade z mafijci, vendar so bila njihova prizadevanja pogosto neuporabna zaradi tajnega sodelovanja med mafijo in lokalno vlado ter tudi zaradi šibkosti italijanskega sodnega sistema.<ref>[https://web.archive.org/web/20071111034455/http://www.carabinieri.it/Internet/Arma/Ieri/Storia/Vista%2Bda/Fascicolo%2B22/01_Fascicolo%2B22.htm Arma dei Carabinieri – Home – L'Arma – Ieri – Storia – Vista da – Fascicolo 22]. Carabinieri.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref> === 20. in 21. stoletje === [[File:Private Roy W. Humphrey of Toledo, Ohio is being given blood plasma after he was wounded by shrapnel in Sicily on 8-9-43 - NARA - 197268.jpg|thumb|Vojak Roy W. Humphrey iz Toleda v Ohiu dobi krvno plazmo, potem ko ga je 9. avgusta 1943 na Siciliji ranil šrapnel.]] V 1920-ih je fašistični režim začel močnejšo vojaško akcijo proti mafiji, ki jo je vodil prefekt Cesare Mori, ki je bil zaradi svojih železnih kampanj znan kot ''železni prefekt''. To je bilo prvič, da se je operacija proti sicilijanski mafiji končala z znatnim uspehom. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ki se je začela 10. julija 1943, je prišlo do invazije zaveznikov na Sicilijo. V pripravah na invazijo so zavezniki oživili mafijo, da bi jim pomagala. Invazija na Sicilijo je prispevala k krizi 25. julija; na splošno je zavezniške zmagovalce toplo sprejela Sicilija.<ref name=autogenerated1>{{navedi novice|url=http://www.bestofsicily.com/history3.htm|publisher=BestofSicily.com|title=Modern Sicilian History & Society}}</ref> Italija je postala republika leta 1946 in kot del italijanske ustave je bila Sicilija ena od petih regij, ki so ji podelile poseben status avtonomne regije.<ref>{{navedi novice|url=http://www.grifasi-sicilia.com/regione_sicilia_gbr.html|publisher=Grifasi-Sicilia.com|title=Sicily autonomy|date=7 October 2007}}</ref> Delna italijanska zemljiška reforma in posebno financiranje italijanske vlade Cassa per il Mezzogiorno (Sklad za jug) od leta 1950 do 1984 so pomagali sicilskemu gospodarstvu. V tem obdobju so se gospodarske in socialne razmere na otoku na splošno izboljšale zaradi pomembnih naložb v infrastrukture, kot so avtoceste in letališča, ter zaradi ustvarjanja pomembnih industrijskih in trgovskih območij. V 1980-ih je mafijo globoko oslabila druga pomembna kampanja, ki sta jo vodila sodnika Giovanni Falcone in Paolo Borsellino.<ref>{{in lang|it}} [http://www.scudit.net/mdfalcone.htm Due eroi italiani – Materiali didattici di Scuola d'Italiano Roma a cura di Roberto Tartaglione]. Scudit.net (11 April 2004). Retrieved on 18 December 2012.</ref> Med letoma 1990 in 2005 se je stopnja brezposelnosti zmanjšala s približno 23 % na 11. Cosa Nostra je bila tradicionalno najmočnejša skupina na Siciliji, zlasti v okolici Palerma. Policijska preiskava poleti 2019 je tudi potrdila tesne povezave med sicilsko mafijo na območju Palerma in ameriškim organiziranim kriminalom, zlasti družino kriminalcev Gambino. Po poročanju La Repubblice »odhajajo po ulicah Passo di Rigano, Boccadifalco, Torretta in hkrati Brooklyn, Staten Island, New Jersey. Ker se je s Sicilije v ZDA stara mafija vrnila«.<ref>https://www.theguardian.com/world/2019/jul/17/fbi-mafia-arrests-us-italy-inzerillo-gambino, FBI and Italian police arrest 19 people in Sicily and US in mafia investigation</ref> == Demografija == [[File:Palermo02 flickr.jpg|thumb|Mesto Palermo leta 2005]] [[File:Along the island of ortigia.jpg|thumb|Pogled na Sirakuze z obale Ortigije do gradu Maniace]] Na Siciliji živi približno pet milijonov ljudi, kar je četrta najbolj poseljena dežela v Italiji. V prvem stoletju po italijanski združitvi je imela Sicilija eno najbolj negativnih stopenj selitve med italijanskimi deželami zaradi izseljevanja milijonov ljudi v severno Italijo, druge evropske države, Severno Ameriko, Južno Ameriko in Avstralijo. Tako kot južna Italija in Sardinija je priseljevanje na otok zelo nizko v primerjavi z drugimi italijanskimi deželami, ker se delavci zaradi boljših zaposlitev in industrijskih možnosti namesto tega odpravijo v severno Italijo. Po podatkih ISTAT iz leta 2017<ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/str2014/query.php?lingua=ita&Rip=S5&Reg=R19&Pro=P000&Com=&paese=A9999&submit=Tavola|title=Statistiche demografiche ISTAT|publisher=Demo.istat.it|access-date=29 May 2016|archive-date=2016-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160630205634/http://demo.istat.it/str2014/query.php?lingua=ita&Rip=S5&Reg=R19&Pro=P000&Com=&paese=A9999&submit=Tavola|url-status=dead}}</ref> kaže približno 175.000 priseljencev od skupno 5.029.615 prebivalcev; največ priseljencev je Romunov z več kot 50.000, sledijo Tunizijci, Maročani, Šrilančani, Albanci in drugi, večinoma iz Vzhodna Evropa. Kot v preostali Italiji je uradni jezik italijanščina, glavna vera pa je rimokatolištvo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm|title=Legge 482|work=camera.it|accessdate=2021-05-07|archive-date=2015-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20150512051856/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.corriere.it/Primo_Piano/Cronache/2006/01_Gennaio/17/cattolici.shtml|title=Corriere della Sera – Italia, quasi l'88% si proclama cattolico|work=corriere.it}}</ref> === Največja mesta === To je 10 največjih mest na Siciliji: {| class="wikitable sortable" ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |# ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |Ime ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |Preb. (2017) ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |Območje (km<sup>2</sup>) ! align="center" bgcolor="#bbffbb" |Gostota km<sup>2</sup> |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |1 | style="text-align:left;" |[[Palermo]] |668.405 |159 |4,207 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |2 | style="text-align:left;" |[[Catania]] |311.620 |181 |1,723 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |3 | style="text-align:left;" |[[Messina]] |234.293 |212 |1,107 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |4 | style="text-align:left;" |[[Sirakuze]] |121.605 |204 |596 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |5 | style="text-align:left;" |[[Marsala]] |82.802 |242 |343 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |6 | style="text-align:left;" |[[Gela]] |74.858 |277 |270 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |7 | style="text-align:left;" |[[Ragusa]] |73.638 |442 |166 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |8 | style="text-align:left;" |[[Trapani]] |67.923 |272 |250 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |9 | style="text-align:left;" |[[Vittoria]] |64.212 |181 |354 |- style="text-align:right;" ! style="text-align:left;" |10 | style="text-align:left;" |[[Caltanissetta]] |62.317 |416 |150 |} === Administrativne enote === [[File:Provinces of Sicily map.png|thumb|300px|Province Sicilije]] Administrativno je Sicilija razdeljena na 9 provinc, vsaka z glavnim mestom istega imena. Manjši okoliški otoki so tudi del različnih provinc: [[Eolsko otočje]] (Messina), Ustica (Palermo), Egadski otoki (Trapani), Pantelleria (Trapani) in Pelagijski otoki (Agrigento). {| class="sortable wikitable" style="text-align:right" |- !Provinca !Območje<br />(km<sup>2</sup>) !Št. preb.<ref>[http://demo.istat.it/bilmens2011gen/index.html Population May 2011, data from Demo Istat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110701194349/http://demo.istat.it/bilmens2011gen/index.html |date=1 July 2011 }}. Demo.istat.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref> !Gostota<br />(Pop. per km<sup>2</sup>) !Število občin |- | style="text-align:left;"|Agrigento |3.42 |453.594 |149,1 |43 |- | style="text-align:left;"Caltanissetta |2.128 |271.168 |127,4 |22 |- | style="text-align:left;"|Catania |3.552 |1.090.620 |307,0 |58 |- | style="text-align:left;"|Enna |2.562 |172.159 |67,2 |20 |- | style="text-align:left;"|[[Metropolitansko mesto Messina]] |3.247 |652.742 |201,0 |108 |- | style="text-align:left;"|[[Metropolitansko mesto Palermo]] |4.992 |1.249.744 |250,3 |82 |- | style="text-align:left;"|Ragusa |1.614 |318.980 |197,6 |12 |- | style="text-align:left;"|Siracusa |2.109 |403.559 |191,3 |21 |- | style="text-align:left;"|Trapani |2.460 |436.240 |177,3 |24 |} == Gospodarstvo == Ob zedinjenju Italije leta [[1861]] je bila Sicilija, skupaj z [[Neapelj|Neapljem]], najhuje prizadeta dežela, ker je bila tedaj najbogatejša in je zato morala v večji meri podpreti državo. Večina [[industrija|industrije]] je bila preseljena v Piemont ali pa so bili obrati enostavno ukinjeni zaradi konkurence s severom. [[banka|Bančne]] rezerve so bile porabljene za kritje stroškov zedinjenja in država jih je nadomestila z [[bankovec|bankovci]]. Sicilski politiki niso bili dovolj spretni, da bi izkoriščanje svoje dežele zajezili, a ljudstvo se je upiralo še celo desetletje. Do leta [[1870]] je bilo kar osemkrat oklicano izredno stanje in država je vedno trdila, da gre za osamljene pojave razbojništva. V resnici so bili to protesti prebivalstva, ki je doživljalo hudo gospodarsko krizo, a država je upornike kaznovala z uvedbo obvezne [[vojaška služba|vojaške službe]] za vse moške do 40. leta starosti, z vojaškimi [[proces]]i in s težkimi [[zapor]]nimi kaznimi ter [[deportacija]]mi na sever. To je prepričalo veliko mladih ljudi, da so dejansko postali razbojniki in [[mafija|mafijci]]. [[Gospodarstvo]] se je skrčilo v kmetijstvo za lastno preživetje. Šele v zadnjih desetletjih [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] si je sicilsko gospodarstvo znatno opomoglo. Še leta [[1971]] je samo 28 % prebivalstva bilo stalno zaposlenih, a v komaj preteklih desetletjih se je stanje bistveno spremenilo. Današnje gospodarstvo otoka se naglo približuje standardom ostale Italije. Kmetijstvo, ki je prej slonelo na ekstenzivnem obdelovanju in gojenju [[žito|žita]], se je preusmerilo v specializirana pridelovanja [[pšenica|pšenice]], [[agrumi|agrumov]], [[vinska trta|vinske trte]] in oljk, pa tudi vrtnin in drugega sadja. Sicilija pridela skoraj 80 % italijanskega [[bombaž]]a. Razvita je tudi [[živinoreja]] ([[govedo]], [[konj]]i, [[drobnica]]): pašniki pokrivajo kar 235.000 [[hektar|ha]]. Pomemben je tudi [[ribolov]] (tune, mečarice, [[pelaške ribe|plave ribe]]). S pomočjo državnih prispevkov je bila obnovljena industrija, predvsem kemična in petrokemična. Nekdaj značilni [[rudnik]]i [[žveplo|žvepla]] in mineralnih soli so bili zaprti zaradi nerentabilnosti. Izkoriščajo se pa nedavno odkrita ležišča [[nafta|nafte]] in [[metan]]a. Problematično je energetsko stanje dežele, predvsem zaradi kroničnega pomanjkanje [[voda|vode]], ki ne omogoča gradnje [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]. Čeprav obratuje več [[termoelektrarna|termoelektrarn]] in nekaj vetrnic ([[eolska energija|eolska energija]]) ter se izkorišča celo [[biomasa]], je glavni dotok energije elektrovod preko Mesinskega preliva. == Kultura == {{Quote|text= Videti Italijo, ne da bi videli Sicilijo, pomeni, da je sploh nismo videli, saj je Sicilija namig vsega.|sign=[[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.bestofsicily.com/mag/art149.htm|title=Goethe in Sicily - Best of Sicily Magazine|website=www.bestofsicily.com}}</ref>}} [[File:Antonello da Messina - Virgin Annunciate - Galleria Regionale della Sicilia, Palermo.jpg|thumb|''[[Devica oznanjena (Antonello da Messina, Palermo)|Devica oznanjena]]'', [[Antonello da Messina]]]] Sicilijo že dolgo povezujejo z umetnostjo; številni pesniki, pisatelji, filozofi, intelektualci, arhitekti in slikarji imajo korenine na otoku. Zgodovino prestiža na tem področju lahko izsledimo že od grškega [[filozof]]a [[Arhimed]]a, rojenega v Sirakuzah, ki je postal znan kot eden največjih [[matematik]]ov vseh časov.<ref>{{navedi knjigo |last=Calinger |first=Ronald S |title=A Contextual History of Mathematics |url=https://archive.org/details/contextualhistor0000cali |publisher=Prentice Hall |isbn=978-0-02-318285-3|year=1999 }}</ref> [[Gorgija]] in [[Empedoklej]] sta še dva zelo opazna zgodnja sicilijansko-grška filozofa, medtem ko je sirakuški Epiharm izumitelj komedije.<ref>{{navedi knjigo |last=Talfourd |first=Thomas Noon |author-link= |title=History of Greek Literature |publisher=University of Michigan |url=https://archive.org/details/historygreeklit00blomgoog |page=[https://archive.org/details/historygreeklit00blomgoog/page/n184 173] |quote=invented comedy Epicharmus. |year=1851}}</ref> === Umetnost in arhitektura === [[File:Ceramic Art Pottery Agatino Caruso Caltagirone 2.jpg|thumb|left|Slikarska umetnost majolika, Caltagirone]] [[File:Bruno Caruso in Istanbul.jpg|thumb|Bruno Caruso]] [[Keramika]] iz [[terakota|terakote]] z otoka je dobro poznana. Umetnost keramike na Siciliji sega že v prvotna starodavna ljudstva, imenovana Sikanci, nato je bila izpopolnjena v obdobju grške kolonizacije in je še danes vidna in prepoznavna.<ref>{{navedi novice |url=http://www.bestofsicily.com/ceramic.htm |publisher=BestOfSicily.com |title=Sicilian Ceramic Art |date=2 January 2008}}</ref> Danes je Caltagirone eno najpomembnejših središč na Siciliji za umetniško izdelavo keramike in skulptur iz terakote. Med slavnimi slikarji so renesančni umetnik [[Antonello da Messina]], Bruno Caruso, Renato Guttuso in [[Giorgio de Chirico]], rojen Grku, ki ga pogosto imenujejo »oče nadrealistične umetnosti« in ustanovitelj metafizičnega umetniškega gibanja.<ref>{{navedi knjigo |last=Thrall Soby |first=James |title=The Early Chirico |publisher=Ayer Co Pub |url=https://books.google.com/books?id=GtnYEBkmkIcC&q=%22father+of+surrealist+art%22&pg=PA93 |isbn=978-0-405-00736-1 |year=1969}}</ref> Najbolj opazna arhitekta sta [[Filippo Juvarra]] (ena najpomembnejših osebnosti italijanskega baroka) in [[Ernesto Basile]]. ==== Sicilski barok ==== {{glavni|Sicilski barok}} [[File:Sicilia Siracusa1 tango7174.jpg|thumb|[[Stolnica v Sirakuzah]]]] [[Sicilski barok]] ima edinstveno arhitekturno identiteto. Noto, Caltagirone, Catania, Ragusa, Modica, Scicli in zlasti Acireale vsebujejo nekatere najboljše italijanske primere [[baročna arhitekturabaročne arhitekture]], izklesane v lokalnem rdečem [[peščenjak]]u. Noto ponuja enega najboljših primerov baročne arhitekture, ki so ga prinesli na Sicilijo. Baročni slog na Siciliji je bil večinoma omejen na stavbe, ki jih je postavila cerkev in palače, zgrajene kot zasebne rezidence za sicilsko aristokracijo. Najzgodnejši primeri tega sloga na Siciliji niso imeli individualnosti in so bili običajno težki pastiši stavb, ki so jih videli sicilijanski obiskovalci Rima, Firenc in Neaplja. Vendar so že v tej zgodnji fazi provincialni arhitekti začeli vključevati nekatere ljudske značilnosti starejše arhitekture Sicilije. Sredi 18. stoletja, ko se je baročna arhitektura Sicilije opazno razlikovala od celinske, je običajno vključevala vsaj dve ali tri lokalne značilnosti, skupaj z edinstveno svobodo oblikovanja, ki jo je težje opisati z besedami. === Glasba in film === [[File:Palermo teatro massimo.jpg|thumb|[[Teatro Massimo]], [[Palermo]]]] Palermo gosti [[Teatro Massimo]], ki je največja operna hiša v Italiji in tretja največja v vsej Evropi. V Catanii je še ena pomembna operna hiša, [[Teatro Massimo Bellini]] z 1200 sedeži, ki zaradi svoje akustike velja za eno najboljših evropskih opernih hiš. Siciliski skladatelji so [[Vincenzo Bellini]], Sigismondo d'India, [[Giovanni Pacini]] in [[Alessandro Scarlatti]] in sodobni skladatelji, kot sta [[Salvatore Sciarrino]] in [[Silvio Amato]]. [[File:Vincenzo bellini.jpg|upright=0.7|left|thumb|[[Vincenzo Bellini]]]] [[File:Alessandro_Scarlatti.jpg|upright=0.7|left|thumb|[[Alessandro Scarlatti]]]] Na Siciliji je bilo posnetih veliko nagrajenih in priznanih filmov italijanske kinematografije, med katerimi so najbolj znani: [[Luchino Visconti|Viscontijev]] ''La Terra Trema'' in ''Il Gattopardo'', Pietro Germi ''Divorzio all'Italiana'' in ''Sedotta e Abbandonata''. === Literatura === [[File:Luigi Pirandello.jpg|upright=0.7|thumb|[[Luigi Pirandello]]]] Zlata doba sicilske [[poezija|poezije]] se je začela v začetku 13. stoletja s sicilsko šolo Giacomo da Lentinija, ki je močno vplivala na italijansko literaturo. Nekateri najbolj opaženi liki med pisatelji in pesniki so [[Luigi Pirandello]] ([[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov nagrajenec, 1934]]), [[Salvatore Quasimodo]] ([[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov nagrajenec, 1959]]), [[Giovanni Verga]] (oče italijanskega [[verizem|Verizma]]), Domenico Tempio, Giovanni Meli, Luigi Capuana, Mario Rapisardi, Federico de Roberto, Leonardo Sciascia, Vitaliano Brancati, [[Giuseppe Tomasi di Lampedusa]], Elio Vittorini, [[Vincenzo Consolo]] in [[Andrea Camilleri]] (znan po svojih romanih in kratkih zgodbah z izmišljenim likom, inšpektorjem Salvo Montalbano kot glavnim junakom). Na politični strani sta med pomembnimi filozofa [[Gaetano Mosca]] in [[Giovanni Gentile]], ki je napisal ''Doktrino fašizma''. Kar zadeva akademsko refleksijo, je zgodovinsko in estetsko bogastvo ter večplastnost heterogenosti sicilske literature in kulture metodološko prvič dojela in z izrazom transkulturnost skovala nemška učenjakinja italijanistike [[Dagmar Reichardt]], ki je po objavi obsežne študije o literarnem delu Giuseppeja Bonavirija,<ref>Dagmar Reichardt, ''Das phantastische Sizilien Giuseppe Bonaviris. Ich-Erzähler und Raumdarstellung in seinem narrativen Werk'', edited and with a foreword by Heinz Willi Wittschier, (Grundlagen der Italianistik no. 2), Frankfurt a.M./Berlin/Bern et al.: Peter Lang, 2000, {{ISBN|978-3631362402}}.</ref> je prejela mednarodno nagrado ''Premio Flaiano'' (''Italianistica'') za trijezično (angleško, italijansko, nemško) zbirko o evropski omejenosti Sicilije, sicilski literaturi in sicilskih študijah.<ref>Dagmar Reichardt (Ed.), ''L'Europa che comincia e finisce: la Sicilia. Approcci transculturali alla letteratura siciliana. Beiträge zur transkulturellen Annäherung an die sizilianische Literatur. Contributions to a Transcultural Approach to Sicilian Literature'', edited and with a preface by Dagmar Reichardt, in collaboration with Anis Memon, Giovanni Nicoli and Ivana Paonessa, (Italien in Geschichte und Gegenwart, no. 25), Frankfurt a.M./Berlin/Bern et al.: Peter Lang, 2006, {{ISBN|978-3631549414}}.</ref> === Jezik === Danes je večina ljudi na Siciliji [[Dvojezičnost|dvojezična]] in govori italijansko in [[sicilsko]], ki je poseben zgodovinski romanski jezik. Nekatere sicilske besede so izposojene besede iz grškega, katalonskega, francoskega, arabskega, španskega in drugih jezikov.<ref>{{navedi novice |url=http://www.leoluca-criscione.net/HTM-DOCUMENTI/DIALetto-english%20version.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20050302100426/http://www.leoluca-criscione.net/HTM-DOCUMENTI/DIALetto-english%20version.htm |archive-date=2 March 2005 |publisher=LeoLuca-Criscione.net |title=The Sicilian Language |date=7 October 2007}}</ref> Dialekte, povezane s sicilščino, govorijo tudi v Kalabriji in [[Salento|Salentu]]; pomembno je vplivala na malteški jezik. Vendar je uporaba sicilščine omejena na neformalne okoliščine (večinoma v družini) in jo v večini primerov nadomešča tako imenovani regionalni italijanski jezik Sicilije, italijansko narečje, ki je nekakšna mešanica med italijanskim in sicilskim jezikom.<ref>{{navedi splet |url=http://www3.istat.it/salastampa/comunicati/non_calendario/20070420_00/ |title=La lingua italiana, i dialetti e le lingue straniere |work=istat.it |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121030180855/http://www3.istat.it/salastampa/comunicati/non_calendario/20070420_00/ |archive-date=30 October 2012 }}</ref> [[Sicilščina]] je že zgodaj vplivala na razvoj prvega italijanskega standarda, čeprav je bila njegova uporaba omejena na intelektualno elito. To je bil [[knjižni jezik]] na Siciliji, ki je nastal pod okriljem Friderika II. in njegovega notarskega dvora ali ''Magne Curia'', ki je na čelu z Giacomom da Lentinijem postavila tudi sicilsko šolo, ki jo je navdihnila trubadurska literatura. Njeno jezikovno in poetično dediščino je pozneje v florentinščino prevzel [[Dante Alighieri]], oče sodobne italijanščine, ki v svojem delu ''De vulgari eloquentia'' trdi, da »ta narodni jezik v resnici zasluži višjo pohvalo kot drugi, saj vso poezijo, ki jo je napisal Italijan lahko imenujemo sicilska«.<ref>{{navedi knjigo |last=Alighieri |first=Dante |author-link=Dante Alighieri |title=De vulgari eloquentia |url=https://archive.org/details/dantedevulgariel0000dant |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-40064-0|date=1996-10-10 }}</ref> V tem jeziku se je pojavil prvi [[sonet]], katerega izum pripisujejo samemu Giacomu da Lentiniju. Sicilski [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] (ISO 639-2 in 639-3) je pogovorni jezik približno 10 milijonov ljudi na Siciliji, [[Kalabrija|Kalabriji]] in drugod po južni Italiji. Ker vsebuje številne [[beseda|besedne]] in [[slovnica|slovnične]] oblike antičnega [[Feničanska abeceda|feničanskega]] jezika, kakor tudi [[stara grščina|stare grščine]], se da sklepati, da je obstajal še pred prihodom Rimljanov na otok. Seveda je [[latinščina]] močno vplivala na njegov razvoj, a ohranili so se mnogi izrazi in [[lastno ime|lastna imena]] mediteranskega izvora, predvsem arabskega. Kljub temu jezik na državni ravni ni uradno priznan, kot na primer [[sardinščina]], obravnava pa se skoraj vedno kot [[narečje]]. Dežela je pa sicilščino zaščitila z [[zakon]]om in uvedla njeno poučevanje v [[šola]]h. Od leta [[2000]] do [[2003]] je v ta namen dodelila štipendije 105 šolam vseh vrst in stopenj. === Znanost === Catania ima enega od štirih laboratorijev ''Istituto Nazionale di Fisica Nucleare'' (Nacionalni inštitut za jedrsko fiziko), v katerem je ciklotron, ki uporablja [[proton]]e tako za poskuse [[jedrska fizika|jedrske fizike]] kot za zdravljenje raka (protonska terapija).<ref>[http://www.policlinico.unict.it/Adroterapia/def.htm Centro Di Adroterapia Oculare] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121122092913/http://www.policlinico.unict.it/adroterapia/def.htm |date=2012-11-22 }} {{Navedi splet |url=http://www.policlinico.unict.it/adroterapia/def.htm |title=arhivska kopija |access-date=2021-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121122092913/http://www.policlinico.unict.it/adroterapia/def.htm |archive-date=2012-11-22 |url-status=dead}}. Policlinico.unict.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref><ref>[http://www.lns.infn.it/ LNS latest news]. Lns.infn.it (13 December 2012). Retrieved on 18 December 2012.</ref> Noto ima enega največjih radijskih teleskopov v Italiji, ki izvaja geodetska in astronomska opazovanja.<ref>[http://www.noto.ira.inaf.it/ Noto VLBI home page] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221008104312/https://www.noto.ira.inaf.it/ |date=2022-10-08 }}. Noto.ira.inaf.it. Retrieved on 18 December 2012.</ref> V Palermu in Cataniji obstajajo observatoriji, ki jih vodi Istituto Nazionale di Astrofisica (Nacionalni inštitut za astrofiziko). V observatoriju v Palermu je astronom [[Giuseppe Piazzi]] 1. januarja 1801 odkril prvi in največji asteroid, ki je bil identificiran [[Cerera (pritlikavi planet)|Ceres]] (danes velja za pritlikav planet); Catania ima dve opazovalnici, od katerih se ena nahaja na gori [[Etna]], na 1.800 metrih. Sirakuze so tudi eksperimentalno središče za sončne tehnologije z ustanovitvijo projekta ''Arhimedova sončna elektrarna'', ki je prva koncentrirana sončna elektrarna, ki uporablja staljeno sol za prenos in shranjevanje toplote, ki je integrirana s plinskim objektom s kombiniranim ciklom. Vsa tovarna je v lasti in pod vodstvom Enela.<ref>[http://www.enel.com/en-GB/innovation/project_technology/renewables_development/solar_power/archimede.aspx?it=-2%page=http%3a%2f%2fwww.enel.com%2fen-GB%2finnovation%2fproject_technology%2frenewables_development%2fsolar_power%2farchimede.aspx%3fit%3d-2%3fWT.mc_id%3d1707 Archimede] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224144722/http://www.enel.com/en-GB/innovation/project_technology/renewables_development/solar_power/archimede.aspx?it=-2%page=http:%2f%2fwww.enel.com%2fen-GB%2finnovation%2fproject_technology%2frenewables_development%2fsolar_power%2farchimede.aspx%3fit=-2%3fWT.mc_id=1707 |date=2012-02-24 }} {{ web archive | url = https://web.archive.org/web/20120224144722/http://www.enel.com/en-GB/innovation/project_technology/renewables_development/solar_power/archimede.aspx?it=-2%page=http:%2f%2fwww.enel.com%2fen-GB%2finnovation%2fproject_technology%2frenewables_development%2fsolar_power%2farchimede.aspx%3fit=-2%3fWT.mc_id=1707 | date = 24 February 2012 }}. Enel.com. Retrieved on 18 December 2012.</ref> Turistično mesto Erice je tudi pomembno znanstveno mesto zaradi fundacije Ettore Majorana in Centra za znanstveno kulturo, ki zajema 123 šol z vsega sveta, ki pokriva vse veje znanosti, ponuja tečaje, seminarje, delavnice in letna srečanja. Ustanovil ga je fizik [[Antonino Zichichi]] v čast otoškemu znanstveniku [[Ettore Majorana|Ettoreju Majorani]], znanemu po enačbi Majorane in fermonih Majorana. [169] Med znane znanstvenike na Siciliji sodijo tudi [[Stanislao Cannizzaro]] (kemik), Giovanni Battista Hodierna in Niccolò Cacciatore (astronomi). [[File:Ripresa notturna della Facolta di Ingegneria Messina.jpg|thumb|Oddelek za inženirstvo Univerze v Messini]] === Izobraževanje === Sicilija ima štiri univerze: * [[Univerza v Cataniji]] sega v leto 1434 in je najstarejša [[univerza]] na Siciliji. Danes ima 12 fakultet in več kot 62.000 študentov, ponuja pa dodiplomske in podiplomske programe. Catania gosti tudi akademsko ustanovo Scuola Superiore, povezano z Univerzo v Cataniji, katere cilj je odličnost v izobraževanju. * [[Univerza v Palermu]] je druga najstarejša univerza na otoku. Uradno je bila ustanovljena leta 1806, čeprav zgodovinski zapisi kažejo, da se tam od poznega 15. stoletja poučujejo medicino in pravo. [[Botanični vrt]] ''Orto botanico di Palermo'' (botanični vrt Palermo) je dom univerzitetnega oddelka za [[Botanika|botaniko]] in je odprt tudi za obiskovalce. * [[Univerza v Messini]], ki jo je leta 1548 ustanovil [[Ignacij Lojolski]]. Sestavlja jo 11 fakultet. * [[Univerza Kore v Enni]], ustanovljena leta 1995, je zadnja sicilska univerza in prva univerza, ustanovljena na Siciliji po italijanski združitvi. === Kuhinja === {{glavni|Sicilska kuhinja}} [[File:Cannoli siciliani.jpg|thumb|[[Cannoli]], priljubljeno pecivo, povezano s sicilsko kuhinjo]] Otok ima dolgo zgodovino najrazličnejših kuhinj in vin, zato Sicilijo včasih poimenujejo ''Božja kuhinja''.<ref>{{navedi splet | url=http://info.limcollege.edu/faculty-blog/a-cosa-nostra-encounter-on-a-sicilian-vacation/ | title=A Cosa Nostra Encounter on a Sicilian Vacation| date=2016-06-06}}</ref> Vsak del Sicilije ima svojo posebnost (npr. Cassata je značilna za Palermo, čeprav je na voljo povsod na Siciliji, tako kot Granita). Sestavine so običajno bogatega okusa, hkrati pa ostajajo dostopne širši javnosti. Slane jedi na Siciliji so zdrave, saj se uporablja sveža zelenjava in sadje, kot so paradižnik, artičoke, oljke (vključno z oljčnim oljem), citrusi, marelice, jajčevci, čebula, fižol, rozine, skupaj z morskimi sadeži, sveže ulovljeni iz okoliške obale, vključno s tuni, oradami, brancini, sipami, mečaricami, sardelami in drugimi. [[File:Arancini 002.jpg|thumb|[[Arancini]], riževe kroglice, ocvrte v drobtinah]] Najbolj znan del sicilske kuhinje so bogate sladke jedi, vključno s sladoledom in pecivom. [[Cannoli]] (v ednini: cannolo), lupina ocvrtega peciva v obliki cevke, napolnjena s sladkim nadevom, ki običajno vsebuje ricotto, je po vsem svetu močno povezana s Sicilijo. ''Biancomangiare'', ''biscotti ennesi'' (piškoti, ki izvirajo iz Enne), ''braccilatte'' (sicilska različica krofov), ''buccellato'', ''ciarduna'', ''pignoli'', ''Biscotti Regina'', ''giurgiulena'', ''frutta martorana'', ''cassata'', ''pignolata'', ''granita'', ''cuccidati'' (vrsta figovih piškotov, znani tudi kot ''buccellati'') in ''cuccìa'' so nekatere pomembne sladke jedi. Tako kot kulinarika v preostali južni Italiji imajo tudi testenine pomembno vlogo v sicilski kuhinji, tako kot riž; na primer z arancinom. Poleg uporabe nekaterih drugih sirov je Sicilija ustvarila tudi nekaj lastnega sira, pri čemer je uporabila kravje in ovčje mleko, na primer ''pecorino'' in ''caciocavallo''. Uporabljene začimbe so žafran, muškatni orešček, nageljnove žbice, poper in cimet, ki so jih uvedli Arabci. Peteršilj se obilno uporablja v številnih jedeh. Čeprav je sicilska kuhinja pogosto povezana z morsko hrano, na Siciliji najdemo tudi mesne jedi, vključno z gosjo, jagnjetino, kozo, kuncem in puranom. Normani in Švabi so bili tisti, ki so na otok prvič prinesli mesne jedi.<ref>{{navedi novice |url=http://www.bestofsicily.com/food.htm |publisher=BestofSicily.com |title=Sicilian Food and Wine |date=24 June 2007}}</ref> Nekatere sorte vina pridelujejo iz vinske trte, ki je razmeroma edinstvena za otok, na primer ''Nero d'Avola'', narejen v bližini baročnega mesta Noto.<ref>{{navedi splet |last=Maria |first=Anna |title=Sicilian Fig Cookies |url=http://www.annamariavolpi.com/page47.html |publisher=Anna Maria's Open Kitchen |access-date=29 March 2011}}</ref> == Glej tudi == *[[Sicilija]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Sicily}} {{Wikivoyage|Sicily}} * [https://web.archive.org/web/20060808003122/http://www.regione.sicilia.it/ Sicilian Region — Official website] {{in lang|it}} * [http://www.movity.it/ Sicily Transportation Map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180531214432/https://www.movity.it/ |date=31 May 2018 }} * [http://euflyer.boardingarea.com/2014/05/20/10-reasons-to-visit-sicily-part-i/ 10 Reasons To Visit Sicily – Part I] * [http://euflyer.boardingarea.com/2014/08/08/10-reasons-visit-sicily-part-ii/ 10 Reasons To Visit Sicily – Part II] * [http://www.artedigitale.eu/bildband/sicilia/ Images of Sicily] * [http://www.lasiciliainrete.it/ 10.000 Images of Sicily] * [https://web.archive.org/web/20140310200832/http://www.sikania.it/en/ The Sicilian tourist magazine] {{Regions of Italy}} [[Kategorija:Dežele Italije]] [[Kategorija:Sicilija|*]] {{normativna kontrola}} h9hjo1syqorxt553r8j8628wmk74hjz Jezik (organ) 0 174154 6759420 6758857 2026-10-01T18:17:33Z TadejM 738 koda za sklice 6759420 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Jezik | Latin = lingua | Greek = γλῶσσα (glôssa) | Image = زبان tongue.jpg | Caption = Človeški jezik | Precursor = [[faringealni loki]], [[lateralna lingvalna izboklina]], [[tuberculum impar]]<ref>{{EmbryologyUNC|hednk|024}}</ref> | Artery = [[lingvalna arterija|lingvalna]], [[tonzilarna veja facialne arterija|tonzilarna veja]], [[ascendentna faringealna arterija|ascendentna faringealna]] | Vein = [[lingvalne vene|lingvalne]] | Nerve = '''Senzorično'''<br />sprednji dve tretjini: [[lingvalni živec|lingvalni]] (dotik) in [[chorda tympani]] (okus)<br />Zadajšnja tretjina: [[glosofaringealni živec]] (IX)<br />'''Motorično'''<br />[[hipoglosalni živec]] (XII), razen [[palatoglosalna mišica|palatoglosalne mišice]], ki jo prek [[vagalni živec|vagalnega živca]] (X) oživčuje [[faringealni pleksus]] | Lymph = [[globoke cervikalne bezgavke|globoke cervikalne]], [[submandibularne bezgavke|submandibularne]], [[submentalne bezgavke|submentalne]] | System = [[prebavni trakt]], [[okušalni sistem]] }} '''Jezik''' je mišičast [[organ (biologija)|organ]], ki je zaradi številnih vlaken skeletne mišičnine izredno gibljiv. Vlakna se med seboj močno prepletajo. Nahaja se v ustni votlini. Služi kot čutilo za [[okus]], za pomoč pri žvečenju [[hrana|hrane]] ter [[govor]]nem sporazumevanju. Sluznica jezika je občutljiva na toploto, mraz, bolečino in dotik. Anatomsko ločimo na jeziku vrh (''apex''), telo (''corpus'') in koren (''radix''). Mejo med korenom in telesom zaznamuje brazda ali terminalni sulkus, ki je oblike črke V. Njen vrhu je obrnjen proti žrelu. Na vrhu je vdolbinica (''foramen cekum''). == Jezične papile == So različno oblikovana področja ustne sluznice na dorzalni strani jezika. Glede na obliko in funkcijo ločimo: * '''Nitaste''' papile so najštevilnejše. Nahajajo se na hrbtni površini jezika. Ne vsebujejo okušalnih brbončic. Pokriva jih večskladni ploščati epitelij, ki je poroženel. * '''Gobaste''' so največje in se nahajajo na robovih jezika. Redko vsebujejo okušalne brbončice. Pokriva jih večskladni ploščati epitelij, ki pa ne poroženeva. * '''Otočkaste''' se nahajajo na področju terminalnega sulkusa in vsebujejo okušalne brbončice. Pokriva jih enak epitelij kot gobaste. * '''Listaste''' so najbolj redke. Nahajajo se ob robovih zgornje strani jezika. Vsebujejo okušalne brbončice. Epitelij je enak, kot pri otočkastih in gobastih papilah. == Okušanje == Zaznavanje kemijskih lastnosti snovi v okolju je eden prvinskih čutov. Molekule v okolju delujejo kot kemijski dražljaji za čutnice - [[kemoreceptor]]je (zaznavajo vonj in ležijo v nosu in na jeziku). Različne vrste molekul vzburijo različne vrste čutnic na jeziku. Vzburjenje se prenaša v okušalno središče v [[možgani]]h, kjer razlikujemo različne okuse. Poseben del možganov poveže vzburjenje okušalnih čutnic jezika. Okušamo lahko le snovi, ki se raztapljajo v slini, ker se le takrat vzburijo okušalne čutnice. Vzburjenja potujejo po [[žibec|živčnih]] vlaknih okušalnega živca v okušalno središče, kjer ga možgani obdelajo. Okus izgine, ko hrano pogoltnemo, saj slina stalno spira brbončice. Med pogoste zmote spada, da so receptorji za določen okus razporejeni po različnih predelih jezika. Ne glede na globalno širjenje mita, je bil ta ovržen s strani znanstvenih raziskav, ki držijo danes. Drži pa dejstvo, da so nekateri predeli jezika bolj občutljivi na okus od ostalih. Pri zaznavanju osnovnih okusov ima pomembno vlogo tudi [[voh]], saj se ob žvečenju hrane hlapne snovi prenašajo iz ust v nosno votlino. === Okušalne brbončice === Razvijejo se iz [[epitelij]]a jezika. Okušalno brbončico sestavljajo trije tipi celic: * Receptorne celice, ki segajo z apikalnim delom do okušalne jamice. Na bazalnem delu imajo sinaptične vezikle, ki so povezani z aferentnimi živčnimi vlakni. * Oporne celice imajo na apikalnem delu [[mikroviluse]] in tudi segajo do okušalne jamice. * Bazalne celice ne segajo do okušalne jamice. Verjetno so nadomestne celice, ki se lahko [[diferenciacija|diferencirajo]] v ostala tipa celic. == Glej tudi == * [[jezična papila]] * [[okus]] == Sklici == {{sklici}} {{Anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Okušala]] [[Kategorija:Čutila]] [[Kategorija:Usta]] [[Kategorija:Prebavila]] 5x7l73wacroluoq92iwaxirie0aqlzc Seznam slovenskih narodnih herojev 0 177230 6759311 6570766 2026-10-01T14:46:46Z ~2026-45085-22 264465 /* Ž */ 6759311 wikitext text/x-wiki {{CompactTOC2}} To je [[abeceda|abecedni]] '''[[seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[narodni heroj|narodnih herojev in herojin]] [[narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega boja]]''' ([[1941]]-[[1945]]). == A == * [[Franc Avbelj|Franc Antona Avbelj - Lojko]], 27. 10. 1914, Trnjava, Lukovica, zidar, član KPS od 1942, politični komisar in poveljnik partizanski brigade, major, družbenopolitični delavec, umrl 24. 12. 1991 v Viru pri Domžalah * [[Viktor Avbelj|Viktor Jožeta Avbelj - Rudi]], 26. 2. 1914, Prevoje pri Šentvidu, Ljubljana, pravnik, član KPS od 1937, politični komisar GŠ NOV Slovenije, rezervni generalmajor, umrl 6. 4. 1993 v Ljubljani ==B== * [[Aleš Bebler|Dr. Aleš Boltežarja Bebler - Anton Hartman ali Primož Tratnik]], 8. 6. 1907, Idrija, doktor prava, član KPJ od 1929, namestnik poveljnika GŠ NOV Slovenije, rezervni generalmajor, družbenopolitični delavec, diplomat, umrl 12. 8. 1981 v Ljubljani * [[Malči Belič|Malči Jožeta Belič]], 7. 7. 1908, Ljubljana, blagajničarka, članica KPS od 1942, aktivistka OF in partizanska kurirka, Italijani ujeli in ubili v zaporu 31. 1. 1943 v Ljubljani, pokopana na pokopališču na Viču * [[Dragomir Benčič|Dragomir Benčič - Brkin]], 30. 10. 1911, Pulj, Hrvaška, absolvent tehnične fakultete, član KPS od 1942, politični komisar korpusa, generalpodpolkovnik, umrl 23. 6. 1967 v Zagrebu * [[Jakob Bernard|Jakob Jožeta Bernard]], 21. 7. 1909, Koritno, Radovljica, gradbeni tehnik, naredil samomor pred zajetjem 9. 2. 1942 pri Stirpniku po spopadu z Nemci * [[Angel Besednjak|Angel Jožeta Besednjak - Don]], 15. 10. 1914, Branik, Nova Gorica, ključavničar, član KPS od 1936, član partizanske sabotažne skupine, padel 1. 11. 1941 v Javorju pri Šentjurju v spopadu z Nemci * [[Janez Bizjak|Janez Janeza Bizjak]], 31. 12. 1911, Otlica, Nova Gorica, ključavničar, član KPJ od 1934, poveljnik partizanske čete, padel 29. 10. 1941 na Šujici pri Dobravi, Ljubljana v spopadu z Italijani * [[Matija Blejc|Matija Franca Blejc - Matevž]], 24. 2. 1914, Mengeš, Ljubljana, krojaški pomočnik, član KPS od 1941, poveljnik partizanskega bataljona, padel 24. 12. 1942 na Kostavški planini (Tuhinjska dolina) v spopadu z Nemci * [[Stane Bobnar|Stane Jakoba Bobnar]], 15. 11. 1912, Vevče, Ljubljana, kovinar, član KPJ od 1935, borec španske republikanske vojske, organizator prekomorskih brigad, politični komisar korpusa, umrl 13. 10. 1996 v Ljubljani * [[Jože Boldan|Jože Ivana Boldan - Silni]], 30. 8. 1915, Višnje, Žužemberk, mesarski pomočnik, član KPS od 1942, poveljnik partizanske brigade, polkovnik, umrl 8. januarja 1994 v Ljubljani, pokopan v Kočevju * [[Jože Borštnar|Jože Josipa Borštnar - Gabrovčan]], 8. 11. 1915, Grabrovka, Litija, železniški prometnik, član KPS od 1940, poveljnik partizanskega korpusa, rezervni generalmajor, umrl 23. 3. 1998 v Ljubljani * [[Mirko Bračič|Mirko Ivana Bračič - Miran Bradač]], 16. 3. 1915, Trst, Italija, gardni podčastnik Kraljevine Jugoslavije, član KPS od 1941, poveljnik partizanske divizije, padel 11. 12. 1943 Kočevju v spopadu z Nemci * [[Edo Brajnik|Edo Hinka Brajnik - Štefan]], 16. 8. 1922, Kamnik, študent, član KPS od 1941, vodja Vos-a v Ljubljani in Ozne ter načelnik zvezne Sdv, umrl 3. 12. 1983 v Ljubljani * [[Marijan Brecelj (pravnik)|Dr. Marijan Antona Brecelj - Miha Borštnik]], 23. 4. 1910, Gorica, Italija, doktor prava, član KPS od 1943, član IOOF (krščanski socialist) in sanitetni referent GŠ NOV Slovenije, rezervni polkovnik, minister, umrl 8. 1. 1989 v Ljubljani * [[Jože Brilej|Dr. Joze Brilej - Bolko]], 1. 1. 1910, Dobje pri Planini, Slovenski&nbsp;doktor prava, član KPS od 1932, partizanski polkovnik in politkomisar XIV Divizije Tomšičeva&nbsp;Brigada, prvoborec, diplomat, politik, veleposlanik, vrhovni sodnik, dolgoletni sodelavec&nbsp;[[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]]. †&nbsp;8. 5. 1981, Ljubljana. * [[Marta Brilej]] (roj. Guček), 30. 4. 1917, Dobje pri Planini, študent in mati, član KPS od 1933, partizanska politična kurirka, [[Prvoborec|prvoborka]], politična vojna ujetnica - italijansko taborišče, nato v zaporu v Perugii do 1943, umrla 24. 6. 2016, Portorož * [[Janko Brodarič|Janko Martina Brodarič]], 1. 10. 1922, Rosalnice, Metlika, ključavničar, član KPS od 1941, partizanski borec in ranjenec, padel jeseni 1943 pri Veljunu na Kordunu v spopadu z ustaši * [[Franc Bukovec|Franc Franca Bukovec - Ježovnik]], 14. 3. 1910, Verje, Ljubljana, kovinostrugar, član KPJ od 1930, politični komisar in poveljnik partizanskega odreda, smrtno ranjen od mine 26. 9. 1942 v Vnanjih goricah pri Ljubljani ==C== * [[Andrej Cetinski|Andrej Martina Cetinski - Lev]], 30. 11. 1921, Banjaloka, Kostel, delavec, član KPS od 1942, poveljnik partizanske brigade, pozneje pomočnik poveljnika 9. armade, generalmajor, umrl 25. 10. 1998 v Ljubljani ==Č== * [[Tončka Čeč|Tončka Antona Čeč - Olga]], 16. 5. 1898, Klek, Trbovlje, delavka, članica KPJ od 1920, partijska aktivistka, Nemci ujeli ranjeno avgusta 1942 pri Topolovem, umrla 3. 11. 1943 v nemškem taborišču Auschwitz * [[Milan Česnik|Milan Mihaela Česnik]], 1. 6. 1920, Ljubljana, študent kemije, član KPS od 1940, aktivist OF in vosovec, Italijani ujeli in ustrelili kot talca 26. 6. 1942 v Ljubljani ==D== * [[Rastislav Delpin|Rastislav Petra Delpin - Zmago]], 2. 9. 1920, Podgora, Gorica, Italija, trgovski pomočnik, partizanski obveščevalec in vosovec, član KPS od 1948, + 26. 12. 1956 v Šempetru pri Novi Gorici * [[Karel Destovnik - Kajuh|Karel Jožeta Destovnik - Kajuh]], 13. 12. 1922, Šoštanj, študent - pesnik, član KPS od 1940, vosovec in kulturni referent, padel 22. 2. 1944 na Zavodnjah pri Šoštanju v spopadu z Nemci * [[Anton Dežman|Anton Antona Dežman - Tonček]], 16. 6. 1920, Lesce, Radovljica, mizar, član KPS od 1942, vosovec in poveljnik partizanski bataljona, pozneje direktor v vojaški industriji, generalmajor, umrl 1. 6. 1977 v Radovljici * [[Vladimir Dolničar (partizan)|Vladimir Petra Dolničar - Rudi]], 13. 3. 1919, Šujica, Dobrova pri Ljubljani, delavec, član KPS od 1941, vosovec in poveljnik partizanskega bataljona, naredil samomor 18. 3. 1943 pred italijanskim zajetjem v Belški grapi v Dolomitih * [[Rezka Dragar|Rezka Terezije Dragar]], 16. 11. 1913, Krašnja, Moravče, Ljubljana, tekstilna delavka, članica KPS od 1939, borka Rašiške čete, Nemci ujeli in ustrelili kot talko 17. 10. 1941 na Lancovem pri Radovljici * [[Andreana Družina|Andreana Gabrijela Družina - Olga]], 26. 1. 1920, Trst, Italija, šivilja, članica KPS od 1943, vosovka in pomočnica šefa obveščevalnega centra 7. korpusa, pozneje delala v Ozni in Sdv, umrla v Logatcu 7. 3. 2021 ==E== * [[Ernest Eypper|Ernest Ernesta Eypper]], 23. 12. 1914, Ljubljana, uslužbenec, vosovec in aktivist OF, Italijani ustrelili kot talca 1. 5. 1942 v Ljubljani ==F== * [[Anton Ferjančič|Anton Antona Ferjančič - Zvonko]], 3. 4. 1915, Gradišče, Vipava, delavec, član KPS od 1942, partizanski poveljnik Novega mesta, major, umrl 23. 1. 1990 v Vipavi. * [[Drago Flis|Drago Antona Flis - Strela]], 14. 8. 1921, Blanca, Krško, študent medicine, član KPS od 1942, politkomisar partizanske brigade in načelnik obveščevalnega centra 9. korpusa, podpolkovnik, pozneje delal v SDV, diplomaciji in gospodarstvu. Umrl je marca 2019. ==G== * [[Albin Grajzar|Albin Franca Grajzar - Bine]], 25. 2. 1922, Smlednik, Kranj, mizar, član Skoj od 1938 in KPS od 1941, padel 1. 4. 1944 v vasi Metnaj pri Ivančni gorici v spopadu z Nemci * [[Jože Gregorčič|Jože Gregorčič]], 30. 7. 1903, Volosko, Reka, Hrvaška, železarski delavec, član KPJ od 1931, španski borec, komandant 1. grupe odredov, padel 9. 9. 1942 na Lipniški planini v spopadu z Nemci * [[Albert Gruden|Albert Antona Gruden - Blisk]], 6. 11. 1923, Šempolaj, Devin - Nabrežina, Italija, mehanik, član KPS od 1943, poveljnik Vos-a za Istro, poročnik, umrl 27. 8. 1982 v Sežani ==H== * [[Jože Hermanko|Jože Štefana Hermanko]], 2. 3. 1901, Maribor, geodetski inženir, član KPJ od 1923, politični zapornik in delavec, Nemci ustrelili kot talca 30. 10. 1941 v Mariboru * [[Lojze Hohkraut|Lojze Vincenca Hohkraut]], 8. 6. 1901, Bukovca, Laško, rudar, član Skoja od 1921 in KPJ od 1925, delavski organizator in član CK KPS, naredil samomor pred nemškim zajetjem 31. 5. 1942 v Cvetežu pri Vačah * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Janeza Hribar - Tone Pogačnik]], 3. 9. 1909, Lož, Loška dolina, kmet, član KPS od 1939, organizator upora proti okupatorju na Notranjskem, politični komisar partizanskega korpusa, polkovnik, umrl 23. 10. 1967 v Vrniki * [[Janez Hribar (1918-1978)|Janez Janeza Hribar]], 8. 10. 1918, Podlipoglav, Dobrunje - Ljubljani, delavec, član KPS od 1943, organizator OF, obveščevalec in poveljnik partizanske divizije, polkovnik, umrl 21. 9. 1978 v Mariboru * [[Rudolf Hribernik|Rudolf Lovra Hribernik - Svarun]], 10. 4. 1921, Horjul, Ljubljana, kamnosek, član KPS od 1942, namestnik poveljnika partizanske divizije, pozneje republiški sekretar za LO Slovenije, generalpolkovnik, umrl 10. 1. 2002 na avtocesti pri Logatcu. * [[Ivan Hrovat|Ivan Franca Hrovat]], 9. 6. 1915, Cleveland, ZDA, delavec, član KPS od 1942, poveljnik partizanske čete, pozneje delal v gozdarstvu, umrl 7. 7. 1970 v Ljubljani. ==I== * [[Rado Iršič|Rado Konrada Iršič - Gregl]], 17. 9. 1910, Straže, Mislinja, ekonomist, član KPJ od 1936, partijski organizator, padel 12. 12. 1941 v Mariboru v spopadu z Nemci ==J== * [[Albert Jakopič|Albert Mateja Jakopič - Kajtimir Roški]], 24. 11. 1914, Ljubljana, študent prava, član KPS od 1942, politični delavec in načelnik štaba partizanskega korpusa, pozneje politični komisar Ršto Slovenije, rezervni polkovnik, umrl 9. 10. 1996 v Ljubljani * [[Lizika Jančar|Lizika Simona Jančar - Majda]], 27. 10. 1919, Maribor, študentka medicine, članica KPS od 1941, organizatorka radia Kričač in radiotelegrafistka CK KPS z Moskvo, domobranci po zajetju ustrelili 20. 3. 1943 v naselju Belo, Vič - Rudnik, Ljubljana * [[Vida Janežič|Vida Janka Janežič - Lučka]], 6. 6. 1914, Podbrdo, Tolmin, profesorica, članica Skoj-a od 1934 in KPS od 1941, aktivistka OF, nemška policija obesila v zaporu 6. 10. 1944 v Ljubljani * [[Dušan Jereb|Dušan Radeta Jereb - Štefan]], 26. 1. 1908, Ljubljana, veterinar, član KPJ od 1935, partijski aktivist, padel 12. 3. 1943 v Velikem Lipovcu pri Žužemberku v spopadu z Nemci in domobranci * [[Drago Jerman|Drago Franca Jerman - Mataša]], 13. 8. 1919, Naklo, Črnomelj, delavec, član KPS od 1942, organizator upora proti okupatorju v Beli krajini in poveljnik partizanske brigade, pozneje poveljnik planinske brigade, generalmajor, umrl 14. 10. 1998 v Pulju * [[Mirko Jerman|Mirko Janeza Jerman]], 13. 12. 1912, Šmarca, Kamnik, mesar, član KPS od 1941 organizator upora proti okupatorju v kamniškem okraju, poveljnik partizanske brigade, pozneje poveljnik v oklepnih enotah, umrl 29. 3. 1987 v Ljubljani * [[Martin Južna|Martin Janeza Južna - Tine]], 9. 11. 1919, Dragomlja vas, Metlika, mehanik, član KPS od 1942, partizanski poveljnik, umrl 29. 6. 1943 v partizanski bolnišnici po borbi z Italijani pri Radatovičih na Žumberku ==K== * [[Jože Kadunc|Jože Jožeta Kadunc - Ibar]], 27. 4. 1925, Predstruge, Dobrepolje, delavec, član Skoja-a od 1942 in KPS od 1943, partizanski poveljnik, padel 20. 3. 1944 na Cikavi pri Grosupljem v spopadu z Nemci * [[Edvard Kardelj|Edvard Edvarda Kardelj - Krištof]], tudi Tone Brodar, Sperans, Jože Bevc, Josip Šestak, itd, 27. 1. 1910, Ljubljana, učitelj, revolucionar, politik, ideolog, umrl 10. 2. 1979 v Ljubljani * [[Ivan Kavčič|Ivan Ivana Kavčič - Nande]], 14. 12. 1913, Desnjak, Ljutomer, zidar, član KPS od 1938, partizanski poveljnik in namestnik političnega komisarja GŠ NOV Slovenije, padel 30. 7. 1943 v Selah pri Šumberku, Trebnje v spopadu z Italijani in domobranci * [[Lojze Kebe|Lojze Franca Kebe - Štefan]], 26. 6. 1908, Dolenje Jezero, Cerknica, ključavničar, član KPS od 1938, partizanski poveljnik in politični komisar umrl kot ranjenec 20. 10. 1942 na Jamniku pri Kropi po spopadu z Nemci na Jelovici * [[Jože Kerenčič|Jože Jožeta Kerenčič - Janko]], 9. 3. 1915, Jastrebci, Ormož, književnik, član KPJ od 1935, organizator OF v Slovenskih goricah, Nemci ustrelili kot talca 27. 12. 1941 v Mariboru * [[Ljudmila Kerin|Ljudmila Alojza Kerin – Milka]], tudi Pohorska, 1. 1. 1923, Veliki Podlog, Krško, študentka, članica KPS od 1942, politična aktivistka in komisarka, padla 31. 7. 1944 na Ljubnem ob Savinji v spopadu z Nemci * [[Fric Keršič|Fric Franca Keršič - Gal]], 16. 7. 1908, Ojstro, Trbovlje, rudar, član KPJ od 1932, sindikalni in partijski aktivist, umrl zaradi mučenja v nemškem zaporu 21. 11. 1942 v Trbovljah * [[Boris Kidrič|Boris Franca Kidrič - Peter]], 10. 4. 1912, Dunaj, Avstrija, študent kemije, član KPJ od 1927, politični komisar GŠ NOV, predsednik prve slovenske vlade, rezervni generalpodpolkovnik, politik, gospodarstvenik, umrl 11. 4. 1953 v Beogradu * [[Jože Klanjšek|Jože Lovrenca Klanjšek - Vasja]], 29. 4. 1917, Drtija, Moravče, ključavničar, član KPS od 1942, poveljnik 14. partizanske divizije, namestnik poveljnik korpusa, polkovnik, umrl 18. 9. 1965 v Ljubljani * [[Slava Klavora|Slava Ferdinanda Klavora]], 11. 5. 1921, Maribor, študentka ekonomije, članica KPS od 1939, aktivistka OF, Nemci ustrelili kot talko 24. 8. 1941 v Mariboru * [[Franc Kočevar|Franc Franca Kočevar - Ciril]], 16. 9. 1918, Metlika, mlinar, član KPS od 1942, poveljnik partizanske divizije, pozneje republiški sekretar LO Slovenije, generalpolkovnik, umrl 25. 2. 2005 v Ljubljani * [[Rudi Kodrič]], 24. 7. 1920, Mali Dol, Komen, delavec, član KPJ od 1943, poveljnik partizanske 30. divizije, vojaški ataše v Rimu in Parizu, generalmajor, umrl 9. 11. 2006 v Sežani * [[Alojz Kolman|Alojz Janeza Kolman - Marok]], 1. 7. 1911, Završe, Sevnica, kovinar, član KPS od 1942, poveljnik partizanske brigade in operativec GŠ NOV Slovenije, padel 4. 11. 1944 v Koprivniku, Kočevje v spopadu z domobranci * [[Stane Kosec|Stane Petra Kosec]], 11.10. 1913, Rašica, Velike Lašče, ključavničar, član KPS od 1938, poveljnik partizanske čete, Nemci ubili kot ujetnika v zaporu 3. 10. 1941 v Begunjah, Radovljica * [[Ivan Kosovel|Ivan Ivana Kosovel - Sergente]], 19. 6. 1912, Selo na Vipavskem, Ajdovščina, delavec, član KPJ od 1936, aktivist OF na Vipavskem, naredil samomor pred zajetjem 7. 3. 1943 pri vasi Vrtovin, Ajdovščina po spopadu z Italijani * [[Martin Kotar|Martin Antona Kotar - Pilat]], 19. 7. 1922, Veliki Ban, Šentjernej, pekovski pomočnik, član KPS od 1942, poveljnik partizanskega bataljona, padel 21. 4. 1944 na Vrhpolju pri Kamniku v spopadu z Nemci * [[Slavko Kovač|Slavko Rudolfa Kovač - Smeli]], 9. 8. 1919, Lož, trgovec, član KPS od 1941, poveljnik partizanskega bataljona, Italijani ustrelili kot ujetnika 1. 8. 1942 v Jurišču pri Pivki * [[Štefan Kovač|Štefan Franca Kovač]], 28. 8. 1910, Nedelica, Turnišče, odvetniški pripravnik, član KPS od 1938, organizator upora proti okupatorju v Prekmurju, padel 18. 10. 1941 med Beltinci in Gančani v spopadu z Madžari * [[Ivan Kovačič Efenka|Ivan Ivana Kovačič - Efenka]], 28. 1. 1921, Dolenji Podboršt, Mirna Peč, pekovski pomočnik, član KPS od 1942, poveljnik partizanske divizije, pozneje družbenopolitični delavec, umrl 14. 11. 1963 v Ljubljana * [[Jože Kovačič|Jože Martina Kovačič]], 24. 11. 1916, Stična, Ivančna Gorica, trgovski vajenec, član KPS od 1941, poveljnik partizanske čete, naredil samomor pred zajetjem 24. 5. 1942 v Vnajnarjih pri Ljubljani po spopadu z Italijani * [[Oskar Kovačič|Oskar Lucijana Kovačič]], 27. 10. 1908, Most na Soči, Tolmin, študent tehnike, predvojni član KPS, aktivist OF in KPS, sekretar PK KPS za Trst in Slovensko primorje, Italijani so ga decembra 1941 ujeli in obsodili na 30 let zapora * [[Boris Kraigher|Boris Alojza Kraigher - Janez]], 14. 2. 1914, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Lenart v Slovenskih goricah, absolvent tehnike, član KPJ od 1934, partijski aktivist in politični komisar GŠ NOV Slovenije, rezervni generalpodpolkovnik, politik, umrl 5. 1. 1967 pri Sremski Mitrovici, Srbija. * [[Dušan Kraigher|Dušan Alojza Kraigher – Jug]], 8. 2. 1908, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Lenart v Slovenskih goricah, advokat, član KPS od 1937, organizator ilegalnih tiskarn in politični komisar, padel 15. 6. 1943 v Dobrovljah pri Nazarju v spopadu z Nemci * [[Franc Krese|Franc Franca Krese - Čoban]], 8. 3. 1919, Bogneča vas, Mokronog, delavec, član KPS od 1942, obveščevalec in poveljnik partizanske brigade, podpolkovnik, pozneje delal v Sdv, umrl 19. 10. 1980 v Ljubljani * [[Maks Krmelj|Maks Blaža Krmelj - Matija]], 23. 2. 1910, Hotavlje, Gorenja vas - Poljane, zadružnik, član KPS od 1941, aktivist OF in KPS, član IO OF Slovenije, rezervni generalmajor, umrl 5. 5. 2004 v Ljubljani * [[Antonija Kucler|Antonija Lovrenca Kucler]], 2. 1. 1896, Lesno Brdo, Vrhnika, gospodinja, vodja partizanske javke in skladišča, Italijani ustrelili kot talko 21. 9. 1942 v Gramozni jami * [[Danila Kumar|Danila Andreja Kumar - Andreja]], 13. 10. 1921, Hum, Brda, trgovska pomočnica, članica Skoj-a od 1938 in KPS od marca 1941, kurirka med CK KPS in centralno tehniko, bolničarka in politična komisarka bataljona, ujeta in do smrti mučena 18. 3. 1944 na Lubniku pri Škofja Loki po spopadu z Nemci * [[Dušan Kveder|Dušan Draga Kveder - Tomaž]], 9. 4. 1915, Šentjur, Celje, študent prava, član KPJ od 1933, stotnik španske republikanske vojske, načelnik VŠ NOV Jugoslavije in v. d. poveljnika GŠ NOV Slovenije, pozneje IV. Uprave GŠ JLA in odgovorni urednik Vojne enciklopedije, umrl 12. 3. 1966 v Beogradu ==L== * [[Jože Lacko|Jože Franca Lacko]], 17. 11. 1894, Kicar, Ptuj, kmet, član KPJ od 1932, aktivist KPS in OF v Podravju, Nemci ujeli in do smrti mučili v zaporu 18. 8. 1942 na Ptuju * [[Franc Leskošek|Franc Franca Leskošek - Luka ali Peter Strugar]], 9. 12. 1897, Celje, kovinostrugar, član KPJ od 1926, organizator partizanskih enot, prvi poveljnik GŠ NOV Slovenije, član VŠ NOV Jugoslavije, rezervni generalpodpolkovnik, umrl 5. 6. 1983 v Ljubljani * [[Ivan Likar|Ivan Ivana Likar - Sočan]], 9. 9. 1921, Log pod Mangartom, Bovec, rudar, član KPS od 1943, poveljnik partizanskega bataljona in Trbiža, major, pozneje delal v gostinstvu, umrl 12. 12. 1991 v Šempetru pri Novi Gorici. ==M== * [[Ivan Maček|Ivan Jožefa Maček - Matija]], tudi Angelo, 28. 5. 1908, Spodnja Zadobrova, Ljubljana, tesar, član KPJ od 1930, poveljnik GŠ NOV Slovenije, načelnik Ozne, politik, umrl 10. 7. 1993 v Ljubljani * [[Rudolf Mahnič|Rudolf Rudolfa Mahnič - Berginc]], 6. 11. 1917, Trst, Italija, uslužbenec, predvojni član KPI, aktivist OF in politični komisar Goriške divizije, padel 19. 9. 1943 pri Topolovcu, Benečija v spopadu z Nemci * [[Milan Majcen|Milan Ivana Majcen]], 17. 11. 1914, Šentjanž, Sevnica, gostilničar, član KPS od 1941, organizator upora proti okupatorju in poveljnik partizanske čete, padel 29. 10. 1941 pri vasi Murnce pri Šentjanžu v spopadu z Nemci * [[Albina Mali|Albina Antona Mali–Hočevar]], 12. 9. 1925, Vinica, delavka, članica KPS od 1944, partizanka in bolničarka, pozneje družbenopolitična delavka, umrla 24. 1. 2001 * [[Anton Marincelj|Anton Marincelj - Janko]], 10. 2. 1917, Banjaloka, Kočevje, rudar, član KPS od 1941, aktivist OF in partizanski poveljnik, smrtno ranjen 26. 1. 1943 pri Gornjem Ajdovcu, Žužemberk po spopadu z Italijani in domobranci * [[Miha Marinko|Miha Franje Marinko - Polde]], 8. 9. 1900, Rovte, Trbovlje, rudar, član KPJ od 1923, partijski aktivist, politični komisar GŠ NOV Slovenije, rezervni generalmajor, politik, umrl 19. 8. 1983 v Ljubljani * [[Darko Marušič|Darko Antona Marušič - Blaž]], 6. 12. 1919, Ljubljana, strojni ključavničar, član KPS od 1940, mladinski in partijski aktivist ter namestnik političnega komisarja Goriške divizije, padel 17. 11. 1943 na Lokovcu, Čepovan v spopadu z Nemci * [[Karlo Maslo|Karlo Franca Maslo - Drago]], 23. 8. 1912, Ostrožno Brdo, Ilirska Bistrica, kmet, član KPS od 1942, poveljnik partizanskega odreda, major, pozneje delal v kmetijstvu, umrl 10. 11. 1989 v Celju * [[Sergej Mašera]], 11. 5. 1912 v Gorici, pomorski častnik topništva na [[rušilec|rušilcu]] [[Zagreb (rušilec)|Zagreb]], da ladja ne bi padla v roke okupatorja je skupaj s kolegom M. Spasićem 17. 4. 1941 v Boki Kotorski razstrelil ladjo in se z njo potopil, za NH proglašen 1973 * [[Evgen Matejka|Evgen Antona Matejka - Pemc]], 6. 11. 1909, Liberec, Češka, elektrotehnik, član KPS od 1942, politični komisar, načelnik obveščevalne službe 9. korpusa in poveljnik 31. partizanske divizije, padel 3. 5. 1945 pri Gradišču ob Soči v spopadu z Nemci * [[Lado Mavsar|Lado Franca Mavsar - Ronko]], 23. 6. 1923, Notranje Gorice, Brezovica, zidar, član KPS od 1941, poveljnik partizanskega bataljona, padel 21. 2. 1944 na Anžejevem vrhu Graške gore v spopadu z Nemci * [[Pavla Mede|Pavla Janeza Mede - Katarina]], 29. 6. 1919, Strahinj, Naklo, tekstilna delavka, članica KPS od 1940, poveljnica ženskega voda Pohorskega bataljona, padla 8. 1. 1943 pri Osankarici na Pohorju v spopadu z Nemci * [[Vinko Megla|Vinko Petra Megla]], 13. 1. 1922, Sv. Tomaž, prej občina Ormož, krojaški pomočnik, član Skoj-a od 1938 in KPS od 1940, aktivist OF in prvi partizan Slovenskih goric in Prekmurja, padel 26. 1. 1942 v Mali vasi pri Ormožu v spopadu z Nemci * [[Jože Menih|Jože Jožeta Menih - Rajko Knap]], 23. 4. 1922, Hrastnik, dijak, član KPS od 1941, politični komisar Pohorskega bataljona, padel 8. 1. 1943 pri Osankarici na Pohorju v spopadu z Nemci * [[Jože Mihelčič (1904-1941)|Jože Jožeta Mihelčič]], 20. 1. 1904, Vapča Vas, Črnomelj, kmet, član KPJ od 1936, poveljnik Semičke grupe 1. belokranjskega odreda, ustrelili ga Italijani 9. 12. 1941 na Suhem Bajeru, Ljubljana * [[Jože Mihevc|Jože Ivana Mihevc - Rudar]], 25. 7. 1922, Idrija, rudar, član KPS od 1942, poveljnik Vojkove brigade, padel 20. 6. 1944 na Jelovici v spopadu z Nemci * [[Vlado Miklavc|Vlado Justina Miklavc - Henrik]], 10. 5. 1918, Ljubljana, klepar, član KPS od 1942, vosovec in Kardeljev spremljevalec, ostrostrelec ga je zadel 25. 5. 1944 v Titovi pečini ob nemškem desantu v Drvarju * [[Jože Mirtič|Jože Jožeta Mirtič - Zidar]], 20. 10. 1912, Ljubljani, gradbeni tehnik, član KPS od 1942, poveljnik partizanske brigade in načelnik štaba divizije VDV (vojske državne varnosti), ujet in ubit 13. 11. 1944 v Dobličah pri Črnomlju po spopadu z Nemci in domobranci * [[Cveto Močnik|Cveto Ivana Močnik - Florijan]], 1. 5. 1914, Ljubljana, pravnik, član Skoj-a od 1938 in KPS od 1941, politični komisar brigade, padel 26. 4. 1943 na planini Golobar pri Bovcu v spopadu z Nemci * [[Jakob Molek|Jakob Antona Molek - Mohor]], 20. 7. 1914, Petkovec, Logatec, delavec, član KPS od 1941, politični komisar brigade in član pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko, padel 7. 3. 1945 v Srednji Bistrici pri Črenšovcih v spopadu z Madžari * [[Jože Moškrič|Jože Janeza Moškrič - Ciril]], 2. 3. 1902, Dobrunje, Ljubljana, tipograf, dramatik in pesnik, član KPJ od 1930, aktivist OF, ujeli in ubili 22. 2. 1943 na Polici pri Grosupljem po spopadu z domobranci * [[Dušan Mravljak|Dušan Henrika Mravljak - Mrož]], 21. 2. 1914, Ljubljana, zdravnik, član KPS od 1941, partizanski zdravnik, padel 8. 1. 1943 pri Osankarici na Pohorju v spopadu z Nemci * [[Dušan Munih|Dušan Jožeta Munih - Darko]], 31. 10. 1924, Sela pri Volčah, Most na Soči, dijak, član KPS od 1943, član sabotažno-diverzantske skupine, padel 10. 1. 1945 v Borštu pri Kopru v spopadu z Nemci ==O== * [[Anton Okrogar|Anton Antona Okrogar - Nestl]], 3. 2. 1923, Zagorje ob Savi, ključavničar, član KPS od 1942, partizanski poveljnik, večkrat ranjen in izredno pogumen, upokojen kot major, + 13. 2. 1955 v Črni na Koroškem * [[Ivan Omerza|Ivan Janeza Omerza–Oberstar - Johan]], 17. 10. 1921, Livold, Kočevje, telefonist, aktivist OF in poveljnik partizanske čete, italijanski ranjenec ga je ustrelil 26. 3. 1943 v Jelenovem Žlebu pri Ribnici po spopadu z Italijani, prekopan v družinski grob v Dolgi vasi pri Kočevju * [[Jožef Ožbolt|Jožef Ivana Ožbolt - Stanko]], 4. 1. 1922, Belica, Osilnica, gozdni delavec, član KPS od 1943, poveljnik partizanske brigade, nazadnje načelnik štaba 9. armade, generalpodpolkovnik (umrl marca 2018) ==P== * [[Vinko Paderšič|Vinko Vincenca Paderšič - Batreja]], 18. 4. 1916, Tržič, Italija, profesor, aktivist OF, naredil samomor pred zajetjem 24. 9.1942 v Zagradu pri Otočcu po spopadu z domobranci * [[Franc Pasterk|Franc Jakoba Pasterk - Lenart]], 12. 3. 1912, Lobnik pri Železni Kapli, Avstrija, kmet, predvojni član KPS, poveljnik Koroškega bataljona, smrtno ranjen 4. 4. 1943 v Podkraju pri Mežici na Koroškem v spopadu z Nemci * [[Maks Pečar|Maks Blaža Pečar]], 10. 10. 1907, Dobrava, Bežigrad - Ljubljana, mizar, član KPJ od 1933, organizator upora proti okupatorju v Posavju in komisar partizanske čete, padel 30. 9. 1941 v Selu pri Vodicah v spopadu z Nemci * [[Rado Pehaček|Rado Rudolfa Pehaček - Rado Smolar]], 5. 12. 1913, Ilirska Bistrica, študent prava, član KPS od 1942, načelnik štaba 7. partizanskega korpusa in poveljnik Baze NOVJ v južni Italiji, kasneje načelnik II. Uprave GŠ JLA in poveljnik Ljubljanskega vojaškega področja, generalpolkovnik, umrl 15. 7. 1983 v Ljubljani * [[Miroslav Perc|Miroslav Antona Perc - Maks]], 2. 2. 1912, Ljubljana, absolvent gradbeništva, član KPJ od 1934, aktivist OF, načelnik Vos-a za Primorsko in Ozne 9. korpusa, padel 1. 4. 1945 v Ogalcih pri Vojskem, Idrija v spopadu z Nemci * [[Miha Pintar|Miha Mihe Pintar - Toledo]], 2. 4. 1913, Št. Rupert pri Celovcu, Avstrija, učitelj, član KPJ od 1935, borec španske republikanske vojske, partizanski poveljnik, padel 3. 6. 1942 v Lokovici pri Velenju v spopadu z Nemci * [[Franc Poglajen|Franc Franca Poglajen - Kranjc]], 25. 8. 1916, Litija, podčastnik vojske Kraljevine Jugoslavije, član KPS od 1942, načelnik štaba 7. partizanskega korpusa, kasneje poveljnik 9. armade, generalpolkovnik, umrl 10. 10. 1999 v Ljubljani * [[Franc Pokovec|Franc Franca Pokovec - Poki]], 16. 2. 1920, Ljubljana, kovinar, član KPS od 1942, načelnik Vos-a Ljubljana okolica in politični komisar brigade VDV, pozneje varnostni častnik v JLA, polkovnik, umrl 25. 10. 1991 v Ljubljani * [[Bojan Polak|Bojan Franca Polak - Stjenka]], 28. 11. 1918, Ormož, študent tehnike, član KPS od 1942, poveljnik divizije VDV (Knoj-a), pozneje prvi poveljnik TO Slovenije, generalmajor, umrl4. 7. 2004 v Ljubljani * [[Alojz Popek|Alojz Antona Popek - Vandek]], 21. 5. 1920, Bezuljak, Cerknica, delavec, član KPS od 1941, namestnik poveljnika partizanske brigade, smrtno ranjen 1. 2. 1943 v Prekrižju na Hrvaškem v spopadu z Italijani in ustaši * [[Stane Potočar|Stane Martina Potočar - Lazar]], 27. 4. 1919, Mirna Peč, mesar, poveljnik partizanskega 9. korpusa, nazadnje načelnik GŠ JLA, generalpolkovnik, umrl 5. 12. 1997 v Ljubljani * [[Janko Premrl|Janko Franca Premrl - Vojko]], 29. 2. 1920, Podnanos, Vipava, dijak, član KPS od 1943, poveljnik partizanske brigade, smrtno ranjen 22. 2. 1943 na Brinovem griču pri Godoviču, Idrija * [[Josip Preskar|Josip Melhior Preskar - Boltek]], 23. 2. 1920, Osredek pri Podsredi, Kozje, čevljar, član KPS od 1941, organizator sabotažnih in diverzantskih akcij, ujeli ranjenega in ubili 9. 5. 1943 v Zagrebu v spopadu z ustaši ==R== * [[Franc Ravbar|Franc Štefana Ravbar - Vitez]], 4. 8. 1913, Vrhovlje, Sežana, kovinostrugar, član KPS od 1936, član kolegija Vos-a in politični komisar operativne cone, naredil samomor pred zajetjem 14. 1. 1943 pri Srednji vasi v Poljanski dolini po spopadu z Nemci * [[Marko Redelonghi|Marko Bernarda Redelonghi - Bojan]], tudi Benečani, 24. 4. 1912, Zapotok, Čedad, Italija, delavec, poveljnik partizanskega bataljona, naredil samomor pred zajetjem 5. 5. 1944 na Brdacah pri Breginju * [[Zorka Regancin|Zorka Ivane Regancin–Dolniča - Ruška]], 21. 12. 1921, Polje, Ljubljana, delavka, članica KPS od 1941, partizanka in kurirka GŠ NOV Slovenije in CK KPS, domobranci ujeli decembra 1943 v Ljubljani in januarja 1944 ubili (naplavila Sava) * [[Dušan Remih|Dušan Martina Remih - Duško]], 14. 2. 1922, Kočevje, rudar, član KPS od 1941, poveljnik partizanskega bataljona, padel 28. 7. 1944 pri Šumnikovem vrhu na Pohorju v spopadu z Nemci * [[Vinko Robek|Vinko Marije Robek]], 1. 4. 1915, Vinji vrh, Šmarješke Toplice, rudar, član KPS od 1942, pogumen partizan, težko ranjen, pozneje delal v gospodarstvu, umrl 19. 5. 1986 v Novem mestu * [[Franc Rojšek|Franc Franca Rojšek - Jaka]], 12. 6. 1914, Slape, Ljubljana, kmet, član KPS od 1940, aktivist OF, diverzant, poveljnik partizanske divizije, umrl 11. 8. 1975 v Celju * [[Franc Rozman - Stane|Franc Franca Rozman – Stane]], tudi Stane Mlinar, 27. 3. 1911, Donje Pirniče, Medvode, pek, stotnik in poveljnik bataljona španske republikanske vojske in član KP Španije, član KPS od 1939, poveljnik GŠ NOV Slovenije, umrl v nesreči 7. 11. 1944 v Kanižarici * [[Tine Rožanc|Tine Jožeta Rožanc]], 8. 2. 1895, Trata v Šentvidu, Ljubljana, livar, član KPJ od 1935, vosovec in kurir, Italijani ustrelili kot talca 13. 10. 1942 v Ljubljani * [[Janko Rudolf|Janko Janka Rudolf]], 23. 7. 1914, Križ pri Komendi, Kamnik, delavec, član KPS od 1941, politični komisar in poveljnik partizanske divizije, polkovnik, sindikalni delavec, umrl 3. 2. 1997 v Ljubljani * [[Zvonimir Runko|Zvonimir Miloša Runko - Pavle]], 4. 1. 1920, Ljubljana, uslužbenec, član Skoj-a od 1937 in KPS od 1941, vosovec v Ljubljani in Novem mestu, četniki lažnega Štajerskega bataljona ujeli in ubili 16. 6. 1942 pri Sv. Roku v Novem mestu ==S== * [[Janko Sekirnik|Janko Josipa Sekirnik - Simon]], 18. 5. 1921, Kamence, Rogaška Slatina, dimnikarski pomočnik, član KPS od 1941, poveljnik partizanske divizije, pozneje pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, generalpolkovnik, umrl 14. 5. 1996 na Golniku * [[Stane Semič|Stane Jožeta Semič - Daki]], 13. 11. 1915, Ljubljana, pekovski pomočnik, prostovoljec španske republikanske vojske 1936–1939, član KPS od 1941, poveljnik partizanske divizije, polkovnik, pozneje poveljnik divizije Knoj-a in funkcionar borčevske organizacije, umrl 1. 9. 1985 v Ljubljani * [[Vinko Simončič|Vinko Franca Simončič - Gašper]], 19. 1. 1914, Čatež, Brežice, delavec, član KPS od 1942, namestnik poveljnika 14. partizanske divizije, padel 8. 11. 1944 pri Blagovici v spopadu z Nemci * [[Ivan Skvarča|Ivan Ivana Skvarča - Modras]], 27. 1. 1915, Spodnja Idrija, Idrija, ključavničar, član KPS od 1937, namestnik poveljnika partizanskega bataljona, padel 20. 12. 1943 pri Bistrici ob Sotli v spopadu z Nemci * [[Jože Slak (partizan)|Jože Antona Slak - Silvo]], 26. 8. 1902, Gorenji Vrh pri Dobrniču, Trebnje, uslužbenec, član KPJ od 1933, aktivist OF in politični komisar partizanske čete, naredil samomor pred zajetjem 26. 2. 1943 pri Dolnji Straži, Straža v spopadu z Italijani * [[Ivo Slavec|Ivo Ivana Slavec - Jokl]], 30. 4. 1916, Jesenice, trgovski pomočnik, član KPS od 1942, namestnik poveljnika partizanskega bataljona in član PK KPS za Gorenjsko, padel 21. 6. 1944 v Pševem pri Kranju v spopadu z nemškimi raztrganci (Gegenbando) * [[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Jožeta Srebrnič]], 28. 2. 1884, Solkan, študent prava in politik, sodeloval v oktobrski revoluciji 1918 v Rusiji, član KPI od 1921, v partizanih od 1943 kot član pokrajinskega odbora OF za Primorsko, utopil se je v narasli Soči 11. 7. 1944 pri Rodežu, Kanal ob Soči * [[Franc Stadler|Franc Franca Stadler - Pepe]], 30. 5. 1915, Ljubljana, uslužbenec, član KPS od 1941, znani vosovec, pripadnik VDV in Ozne, pozneje delavec Sdv Slovenije, umrl 1. 2. 2000 v Ljubljani * [[Peter Stante|Peter Franca Stante - Skala]], 4. 5. 1914, Celje, kovinar, član KPJ od 1933, poveljnik partizanske 4. operativne cone, pozneje poveljnik 4. armade, generalpodpolkovnik, umrl 30. 4. 1980 v Črni pri Kamniku * [[Ivan Stariha|Ivan Janka Stariha - Janko]], 11. 12... 1922, Črnomelj, dijak, član KPS od 1940, poveljnik partizanskega bataljona in operativni častnik skupine odredov, padel 7. 11. 1942 na Tolstem vrhu na planoti Dobrovlje v spopadu z Nemci * [[Ivan Sulič - Car|Ivan Estere Sulič - Car]], 10. 9. 1923, Bilje, Nova Gorica, delavec, član KPS od 1943, član partizanske sabotersko-diverzantske skupine 9. korpusa, padel 26. 10. 1944 v Mirnu pri Novi Gorici * [[Mira Svetina|Mira Leopolda Svetina - Vlasta]], 15. 5. 1915, Idrija, učiteljica, članica KPS od 1939, članica in inštruktorica CK ZKS, pozneje sodnica Ustavnega sodišča SR Slovenije, umrla 6. 7. 2007 v Ljubljani ==Š== [[Slika:Ljubo Sercer.jpg|thumb|right|200px|[[Ljubo Šercer]] ]] * [[Alfonz Šarh|Alfonz Ivana Šarh - Iztok]], 25. 8. 1893, Slovenska Bistrica, kmet, aktivist OF, s tremi sinovi pripadnik Pohorskega bataljona, padel 8. 1. 1943 pri Osankarici na Pohorju v zadnjem spopadu z Nemci, ljudje so ga poimenovali »pohorski kralj« * [[Lidija Šentjurc|Lidija Franca Šentjurc - Joža]], 18. 3. 1911, Hrastnik, profesorica, članica KPJ od 1932, mladinska in partijska aktivistka, članica politbiroja CK KPS, pozneje članica CK ZKJ, ministrica, umrla 6. 11. 2000 v Ljubljani * [[Ljubomir Šercer|Ljubomir Ivana Šercer - Ljubo Petrič]], 1. 8. 1915, Branik, Nova Gorica, častnik vojske Kraljevine Jugoslavije, poveljnik partizanske čete, Italijani ujeli in ustrelili kot talca 22. 12. 1941 v Tomišlju pri Ljubljani, za narodnega heroja proglašen 1943 * [[Jože Šeško|Jože Jožeta Šeško]], 4. 12. 1908, Slovenska vas, Kočevje, profesor, član KPJ od 1927, organizator upora proti okupatorju na Kočevskem, Italijani ujeli 28. 4. 1942 v Konca vasi in ustrelili kot talca 11. 5. 1942 v Ljubljani * [[Anton Šibelja|Anton Antona Šibelja - Stjenka]], 21. 4. 1914, Tomačevica, Sežana, ključavničar, predvojni član KPS in TIGR, poveljnik partizanskega odreda, padel 1. 4. 1945 v Gorenji Trebuši, Gačnik v spopadu z Nemci * [[Majda Šilc|Majda Alojza Šilc]], 17.03.1923, Kržeti, Sodražica, trgovska pomočnica, članica SKOJ od 1942 in KP od 1943, bolničarka, sekretarka Skoj-a brigade, padla 14. 7. 1944 v boju z Nemci v bližini Gornje Težke Vode pri Novem mestu, po vojni prekopana v grobnico narodnih herojev v Ljubljani * [[Mihaela Škapin|Mihaela Jožeta Škapin - Drina]], 29. 9. 1922, Veliko Polje, Sežana, delavka, članica Skoj-a od 1943, aktivistka OF in namestnica političnega komisarja bataljona, padla 15. 11. 1943 na Ledinah pod Žirovskim Vrhom v spopadu z Nemci * [[Slavko Šlander|Slavko Alojza Šlander - Aleš]], tudi Franc Veber, 20. 6. 1909, Dolenja vas, Žalec, zobotehnik, član KPJ od 1932, član CK KPS in sekretar PK KPS za severno Slovenijo, Nemci ustrelili kot talca 24. 8. 1941 v Mariboru pod ilegalnim imenom Franc Veber * [[Milka Šobar|Milka Štefana Šobar - Nataša]], 29. 12. 1922, Gornje Laze, Črnomelj, absolventka trgovske akademije, članica KPS od 1942, partizanska kurirka, obveščevalka in politična komisarka čete, padla 17. 8. 1943 pri Sv. Križu nad Litijo * [[Slobodan Šumenjak|Slobodan Slavka Šumenjak - Miran]], tudi Fiks, 11. 7. 1923, Šmarje pri Jelšah, Celje, dijak, član SKOJ od 1939, KPS od 1943, saboter, diverzant in obveščevalec, padel po izdaji 20. 10. 1944 na Vaneči ==T== * [[Franc Tavčar|Franc Franca Tavčar - Rok]], 6. 3. 1920, Jarše ob Savi, Ljubljana, študent, član KPS od 1941, vosovec, partizanski poveljnik in politični komisar, pomočnik načelnika GŠ NOV Slovenije in načelnik štaba 1. divizije Knoj-a, načelnik Inženirske uprave GŠ JLA, poveljnik 9. armade, umrl, 21. 1. 2002 v Ljubljani * [[Silvira Tomasini|Silvira Virgila Tomasini - Slovenka]], 2. 12. 1913, Trst, Italija, profesorica, predvojna članica KPS, partijska aktivistka, Nemci ustrelili kot talko 13. 8. 1942 v Kosovski Mitrovici, Republika Kosovo * [[Josip Tomažič|Josip Josipa Tomažič - Pinko]], 20. 3. 1915, Trst, Italija, študent, član KPI od 1934, tigrovec, Italijani so ga na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt in ustrelili 15. 12. 1941 v Opčinah pri Trstu * [[Tone Tomšič|Tone Mihaela Tomšič - Gašpar]], 9. 6. 1910, Rojan, Trst, Italija, pravnik, član Skoj-a od 1928 in KPJ od 1930, glavni organizator upora proti okupatorju na Slovenskem, sekretar CK KPS, Italijani ustrelili kot talca 21. 5. 1942 v Ljubljani - Gramozni jami * [[Vida Tomšič|Vida Ivana Tomšič]], 26. 6. 1913, Ljubljana, pravnica, članica KPJ od 1934, članica CK KPS in CK KPJ, pozneje družbenopolitična delavka in ministrica, + Ljubljana, 10. 12. 1998 * [[Tone Trtnik|Tone Janeza Trtnik - Tomaž]], 12. 1. 1908, Zadvor, Ljubljana, ključavničar, član Skoj-a od 1924 in KPJ od 1928, aktivist OF, Italijani ustrelili kot talca 11. 6. 1941 v Ljubljani * [[Ivan Turšič|Ivan Ivana Turšič - Iztok]], tudi Iztok Rakovec, 28. 9. 1922, Rakek, kmet, član KPS od 1942, politični komisar bataljona in poveljnik 30. partizanske divizije, padel 30. 7. 1944 v Lokvah pri Novi Gorici v spopadu z Nemci in domobranci ==U== * [[Janez Učakar|Janez Janeza Učakar]], 18. 4. 1918, Limbarska Gora, Kamnik, krojač, član KPS od 1941, vosovec in načelnik štaba partizanskega odreda, pozneje obveščevalec korpusa in inštruktor JA v Albaniji, polkovnik, umrl 22. 4. 1995 v Ljubljani ==V== * [[Anton Velušček (1912)|Anton Mihaela Velušček - Matevž]], 17. 1. 1912, Ločnik, Gorica, kovinar, član KPS od 1938, glavni organizator upora proti okupatorju na Goriškem, Italijani zaradi izdaje ujele in ubile v zaporu (Rižarna) novembra 1944 v Trstu * [[Matija Verdnik|Matija Tomaža Verdnik - Tomaž]], 16. 9. 1916, Slovenski Javornik, Jesenice, kovinar, član KPS od 1937, politični komisar odreda in član OF za Koroško, kot ranjenec umrl zaradi zastrupitve 1. 2. 1944 pri Poljani (Polani) na Koroškem po spopadu z Nemci * [[Anton Vidmar (častnik)|Anton Jožeta Vidmar - Luka]], 3. 1. 1917, Verd, Vrhnika, delavec, član KPS od 1942, poveljnik partizanske divizije in Baze GŠ JA za Slovenijo v Biogradu, pozneje na štabnih dolžnostih v JLA, polkovnik, umrl 17. 9. 1999 v Celju * [[Ignac Voljč|Ignac Jožeta Voljč - Fric]], 4. 8. 1904, Vrhnika, delavec, član KPJ od 1932, padel 4. 4. 1944 v vasi Troblje pri Slovenj Gradcu v spopadu z Nemci * [[Anton Vratanar|Anton Antona Vratanar - Antonesko]], 2. 11. 1919, Vrhovo, Krško, mesarski pomočnik, član KPS od 1941, načelnik Vos-a 4. operativne cone in poveljnik brigade VDV, pozneje na štabnih dolžnostih JLA, polkovnik, umrl 4. 6. 1993 v Beogradu * [[Franc Vresk|Franc Martina Vresk - Gustl]], 7. 5. 1910, Trbovlje, rudar, član KPS od 1937, politični komisar in partizanski poveljnik čete, padel 8. 1. 1943 pri Osankarici na Pohorju v spopadu z Nemci * [[Majda Vrhovnik|Majda Franca Vrhovnik - Lojzka]], 14. 4. 1922, Ljubljana, Avstrija, študentka medicine, članica Skoj-a od 1939 in KPS od 1940, aktivistka Skoj-a na Primorskem in Koroškem, Nemci aretirali februarja 1945 v Celovcu in ustrelili 4. 5. 1945 * [[Franjo Vrunč|Franjo Franca Vrunč - Buzdo]], 12. 2. 1910, Slovenj Gradec, učitelj, član KPJ od 1932, organizator upora proti okupatorju na celjskem območju in poveljnik partizanske čete, Nemci ranjenega ujeli in ustrelili kot talca 24. 8. 1941 v Mariboru ==Z== * [[Milan Zabukovec|Milan Leopolda Zabukovec - Miloš]], 16. 4. 1923, Spodnja Zadobrova, Ljubljana, ključavničar, član KPS od 1942, pripadnik zaščitne enote GŠ NOV Slovenije in Knoj-a, pozneje Ozne, polkovnik, umrl 16. 7. 1997 v Ljubljani * [[Ivan Zafred|Ivan Antona Zafred - Mića]], 19. 12. 1908, Stara Sušica, Postojna, kovinar, član KPS od 1938, poveljnik čete Kosmajskega partizanskega odreda, padel 3. 6. 1943 pri Sopotu v Srbiji v spopadu s pripadnik Srbske državne straže in četniki, * [[Vinko Zevnik|Vinko Marjana Zevnik - Viktor Železnik]], 28. 7. 1914, Praše, Kranj, avtoličar, član KPS od 1941, pogumen partizan v Srbiji, pripadnik zaščitnega bataljona VŠ NOV Jugoslavije, poveljnik partizanskega bataljona, padel 28. 10. 1943 na Ledinah * [[Miloš Zidanšek|Miloš Jožefa Zidanšek - Vencelj]], 12. 9. 1909, Straža na Gori, Šentjur, pekovski pomočnik, član KPJ od 1933, organizator upora proti okupatorju na Štajerskem, član GŠ NOV Slovenije, poveljnik partizanskega bataljona, padel 6. 2. 1942 na Hribarjevem ==Ž== * [[Stane Žagar|Stane Ferdinanda Žagar]], 19. 2. 1896, Žaga, Tolmin, učitelj, član KPJ od 1931, član CK KPS, organizator upora proti okupatorju na Gorenjskem, član GŠ NOV Slovenije, padel 27. 3. 1942 na Malem rovtu nad Črngrobom * [[Tone Žerjal|Tone Antona Žerjal - Tonček]], 28. 9. 1915, Rojan, Trst, Italija, študent, član KPJ od 1934, aktivist OF in vodja ciklostilne tehnike v Ljubljani, Italijani ujeli in ustrelili kot talca 11. 6. 1942 v Ljubljani * [[Konrad Žilnik|Konrad Viktorja Žilnik - Slobodan]], 16. 2. 1919, Kaplja vas, Prebold, krznar, član KPS od 1937, pogumen partizan v Srbiji, poveljnik partizanskega odreda, ubili kot ranjenca 4. 3. 1944 v vasi Kozja v Srbiji po spopadu s četniki in Bolgari * [[Andrej Žvan|Andrej Janeza Žvan - Boris]], 21. 11. 1915, Spodnje Gorje, Bled, kovinar, član KPS od 1938, organizator upora proti okupatorju na Gorenjskem, poveljnik partizanskega odreda, padel 24. 3. 1945 na Poreznu pri Podbrdu == Glej tudi == * [[Seznam narodnih herojev Jugoslavije]] * [[Seznam slovenskih generalov in admiralov JLA]] == Viri == * Narodni heroji Jugoslavije, Vojna enciklopedija, 6, Beograd, 1964 * Marijan F. Kranjc, Slovenska vojaška inteligenca, Grosuplje, 2005 * {{navedi knjigo |author= |year=2008 |title=Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=978-961-01-0504-6 |cobiss=241136128 |pages=}} * [http://users.volja.net/marijankr Vojaštvo - spletna stran Marijan F. Kranjca] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080705015056/http://users.volja.net/marijankr/ |date=2008-07-05 }} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|N]] s3wm8kr4mob9iu1waqv4iwbnfwmvd7t Masetrna mišica 0 179368 6759291 6759223 2026-10-01T14:32:06Z TadejM 738 Prestavljanje iz [[Category:Mišice glave|kategorije Mišice glave]] v [[Category:Mišice glave in vratu|kategorijo Mišice glave in vratu]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6759291 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Masetrna mišica | Latin = musculus masseter | Image = Gray378 (masseter highlight).png | Caption = Leva masetrna mišica (označena rdeče), delno prekrita s povrhnjimi mišicami, kot je [[platizma]] (spodaj) ter [[velika zigomatična mišica|veliko zigomatično]] in [[mala zigomatična mišica|malo zigomatično mišico]] | Origin = [[lični mostiček]] in maksilarni procesus [[ličnica|ličnice]] | Insertion = kotna površina [[ramus mandibulae|veje mandibule]], [[koronoidni procesus mandibule|koronoidni procesus]] | Blood = [[masetrna arterija]] | Nerve = [[mandibularni živec]] (V3) | Action = [[elevacija (kineziologija)|elevacija]] (kot pri zapiranju ust) in [[protruzija]] [[človeška mandibula|mandibule]] | Antagonist = }} '''Masetrna mišica''' ali '''žvekalka''' ({{jezik-la|musculus masseter}}) je parna [[mišica]], ki spada v skupino žvečnih mišic. Izhaja z [[lični mostiček|ličnega mostička]] in se pripne na vogal [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]]. Žvekalka dviga [[spodnja čeljustnica|spodnjo čeljustnico]] in posledično zapira [[usta]]. Oživčuje jo [[nervus mandibularis|živec mandibularis]] (V3). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] {{anatomy-stub}} caom8g6uqwvi0vimgmmg6yyyztcm0ru Kategorija:Mišice glave 14 179371 6759297 1328027 2026-10-01T14:32:36Z TadejM 738 6759297 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev kategorije|Mišice glave in vratu}} 9uv64r4j5hh1xatsr1n8qu4jfiqji34 Temporalna mišica 0 179372 6759294 6759193 2026-10-01T14:32:07Z TadejM 738 Prestavljanje iz [[Category:Mišice glave|kategorije Mišice glave]] v [[Category:Mišice glave in vratu|kategorijo Mišice glave in vratu]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6759294 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Temporalna mišica | Image = Gray382.png | Caption = Temporalna mišica; [[lični mostiček]] in [[masetrna mišica]] sta bila odstranjena. | Latin = musculus temporalis | Origin = [[temporalne linije]] na [[temenica (kost)|temenici]] lobanje in zgornji temporalni površini [[zagozdnica|zagozdnice]] | Insertion = [[koronoidni procesus mandibule]] in [[retromolarna fosa]] | Blood = [[globoki temporalni arteriji]] | Nerve = [[globoki temporalni živci]], veje sprednjega dela [[mandibularni živec|mandibularnega živca]] (V3) | Action = [[elevacija (kineziologija)|elevacija]] in [[retrakcija]] [[mandibula|mandibule]] | Antagonist = [[platizma]] }} '''Temporalna mišica''' ali '''senčna mišica''' ({{jezik-la|musculus temporalis}}) je parna [[mišica]] pahljačaste oblike, ki spada v skupino žvečnih mišic. Izvor ima v [[senčna kotanja|senčni kotanji]] in se narašča na sprednji koničasti odrastek [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]]. Temporalna mišica poteza spodnjo čeljustnico navzgor in navzad. Oživčuje jo [[mandibularni živec]] (V3). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] {{anatomy-stub}} affight24h4trfgsgk4usvlkdy80tu8 Kastav 0 180000 6759320 6759208 2026-10-01T15:27:45Z ~2026-45085-22 264465 6759320 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika=Kastav6.JPG |vrsta= [[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] |prebivalstvo=2037 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=378 |postna=51215 |posta=Kastav |mesto=Kastav |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} '''Kastav''' je [[mesto]] (hrv. ''Grad Kastav'') na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]] in ima v svojem upravnem območju (po popisu 2021) 10.265 prebivalcev, samo naselje Kastav pa jih imelo bistveno manj (za tretjino več prebivalcev od Kastava v ožjem pomenu so imeli [[Ćikovići]], nekoliko manj od Kastava pa [[Rubeši]]) Leta 2003 se je vseh dotedanjih 6 naselij občine formalno združilo v eno samo naselje - mesto Kastav. Ta so bila (v oklepaju prebivalstvo po popisu iz leta 2001): * Brnčići (677) * Ćikovići (3089) * '''Kastav''' (2037) * Rubeši (1722) * Spinčići (876) * Trinajstići (490) == Lega == Kastav leži na dominantni vzpetini ob severnem robu [[Kvarner|kvarnerskega zaliva]] ter je del širšega reškega mestnega območja, čeprav so ga zgodovinsko zmeraj obravnavali kot del [[Istra|Istre]]. Stari del mesta stoji na 378 m visokem griču 10&nbsp;km severozahodno od [[Reka, Hrvaška|Reke]] in severno od turističnega središča Opatije ter je že dolgo priljubljena izletniška točka, s katere se razprostira lep razgled na Kvarnerski zaliv. == Zgodovina == Sedanje naselje se je najverjetneje razvilo na lokaciji nekdanjega [[Japodi|japodskega]] prazgodovinskega naselja ter na [[Rimska republika|rimskih]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] [[fortifikacija|utrdbah]]. V začetku [[7. stoletje|7. stoletja]] so kraj naselili [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|Slovani]]. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bil Kastav središče ''Kastavske gospode'', ki sta ji pripadala še [[Mošćenice]] in [[Veprinac]], ter središče hrvaške upravne, [[Cerkev (organizacija)|cerkvene]] in [[Kultura|kulturne]] tradicije. Mesto je bilo v srednjem veku obdano z [[Obrambni zid|obrambnim zidom]] z več [[Obrambni stolp|obrambnimi stolpi]], od katerih so nekateri še deloma ohranjeni. Na južnem dostopu v mesto še danes stojijo utrjena mestna vrata, skozi katera vodi pot do [[trg]]a ''Lokovina'' (Kapitanova lokev), kjer stojijo [[Gotika|gotska]] [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] ''sv. Trojstva,'' postavljena v 15. stoletju, hiša mestnega kapitana, mestna loža iz leta 1521 in vodni rezervoar z napisom, vklesanim na kamniti ograji, s katerim oznanjajo, da so tu leta 1666 zaradi prevelikih dajatev utopili kapitana Morellija. [[Barok|Baročna]] [[župnijska cerkev]] ''sv. Jelene'' s prosto stoječim [[zvonik]]om ima klopi iz 17. stoletja, baročni [[oltar]] in [[krstilnica]] pa sta iz 18. stoletja.<ref>''Jadran, Vodič i Atlas''. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.</ref> V drugi polovici 15. stoletja je nastal tako imenovani ''Kastavski statut'', ki je urejal življenje v mestu. V Kastvu je bilo pomembno središče hrvaškega narodnega [[Preporodovci|preporoda]] v Istri, leta 1866 je bila tu odprta prva hrvaška [[knjižnica]] s [[Čitalnica|čitalnico]] v Istri, 1870 prvi istrski [[Taborsko gibanje|tabor]], 1886 pa je bil odprt ''Narodni dom''. Do vojaškega zloma [[Avstro-Ogrska]] je bil Kastav v sestavu avstrijske pokrajine Istre. Z [[Rapalska pogodba|rapalsko pogodbo]] je mesto pripadalo [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]], med letoma 1922 do 1929 je bilo del Ljubljanske pokrajine, od 1929 pa del [[Savska banovina|Savske banovine]]. <ref>'' Hrvatska enciklopedija'' . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.</ref> == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev naselja oz. občine Kastav po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> ! ! |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |2011 |2021 |- | 1032 || 1016 || 952 || 1028 || 1084 || 1172 || 1136 || 1233 || 748 || 799 || 776 || 766 || 822 || 930 || 2037 |? |? |- |2518 |2519 |2626 |2991 |3238 |3460 |2498 |2830 |2005 |2117 |2189 |2290 |4485 |5995 |8891 |10440 |10265 |} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Mesta Hrvaske}} {{Kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Primorsko-goranske županije]] h7u9clbiy4adw70ypt99mzf2quewrln Rok 0 181257 6759489 6749296 2026-10-01T23:09:04Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci */ 6759489 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeni slog|Rock}} {{Osebno ime |name = Rok |image = Saint Roch.JPG |imagesize = |caption = Sv. Rok |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = nemško ime |origin = Rochus |name day = 16.avgust |related name = |fotonotes = }} '''Rok''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *moške oblike imena: Roki, Roko, Rokec (pomanjš.) *ženska oblika imena: Roka?? == Tuje jezikovne oblike imena == Roky, {{lang-it|Rocco}}, {{lang-fr|Roch}}; ''Rocha'' ([[Lužiščina|lužiško]]), Rochi, Rocho, Rochus ([[nemško]]), Rock, Rocky (angleško), {{lang-hr|Roko}}, {{lang-lt|Rokas}}, {{lang-sq|Rrok}} == Izvor imena == [[Ime]] Rok<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> izhaja iz [[latinščina|latinskega]] ali [[nemščina|nemškega]] imena ''Rochus'', ki ga razlagajo kot latinizirano obliko [[germani|germanskega]] imena ''Rocho'', ki pa je skrajšana oblika imena Rochwald, zloženega iz dveh starovisokonemških besed ''rohôn'' »rjoveti, tudi bojna pesem pri Germanih« in iz ''waltan'' »vladati«. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] pa je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Rok: 9.234. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Rok po pogostosti uporabe uvrščeno na 25. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Rok|spol=M}}</ref> == Sveti Rok == V [[cerkveni koledar|cerkvenem koledarju]] je ima Rok [[god]] [[16. avgust]]a.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> Rok je na Slovenskem precej znan [[svetnik]]. Bil je [[Francozi|Francoz]] iz [[Montpellier]]a, ki je [[romanje|romal]] v [[Rim]] in tam stregel kužnim bolnikom. Zbolel je za [[kuga|kugo]], se po [[legenda|legendi]] zavlekel v gozd in tam ob negi [[angel]]a in [[pes|psa]] ozdravel. Umrl je 16. avgusta 1327. Velja za enega najpomembnejših zavetnikov proti kugi in [[Kačji ugriz|kačjemu ugrizu]], priporočali pa so se mu še žanjice, šivilje, krojači, zidarji in tesarji. == Izpeljava priimka == Rok je tudi [[priimek]] v Sloveniji in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Tako je bilo v Sloveniji 45 oseb, ki so po podatkih SURS-a na dan 30. junija 2006 uporabljale ta priimek. Priimek Rok je po pogostosti uporabe zasedal 7924 mesto. == Dogodki == Na dan ''sv. Roka'' je v [[Dravograd]]u, [[Radlje ob Dravi|Radljah ob Dravi]] in v [[Dravlje, Šmarje pri Jelšah|Dravljah]] v Šmarju pri Jelšah odvija ''Rokov sejem''. 15. in 16. avgusta na praznik župnijske zavetnice Marije vnebovzete in godu sv. Roka zbere več ljudi (v novejšem času se odvije tudi ''Rokov tek po Šmarskih bregih''; sicer je sv. Rok del romarske triade [[Sladka Gora]] – [[Spodnje Tinsko|Tinsko]] – sv. Rok).<ref>{{Navedi splet|title=šmerje rok - Iskanje Google|url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-d&q=%C5%A1merje+rok|website=www.google.com|accessdate=2024-07-03}}</ref>v [[Brtonigla|Brtonigli]] v hrvaški Istri pa je vsakoletna množično obiskana ''Fešta svetog Roka''. == Pregovori == * Sveti Rok varuj me rok in nog, da me kača ne piči. * Pomagaj ti Bog in sveti Rok. == Zanimivosti == Svetemu Roku v čast so na Slovenskem predvsem [[jug|južno]] od [[Drava|Drave]] postavili precej manjših [[cerkev (zgradba)|cerkvic]]. V letu [[1985]] jih je bilo še 33. Po ''Sv. Roku'' je dobilo ime več [[naselje|naselij]] predvsem na Hrvaškem, kjer je ''Sv. Rok'' tudi deželni [[zavetnik]] (mdr. krajevno ime [[Novo Selo Rok]]). Najbolj znano umetniško upodobitev svetega Roka je izdelal [[italijani|italijanski]] [[slikar]] [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretto]]. Slika se nahaja v ''Šoli sv. Roka'' v [[Benetke|Benetkah]], kjer se nahajajo tudi [[relikvije]] tega svetnika. == Znani nosilci == {{div col|colwidth=15em}} * [[Rok Accetto]] *[[Rok Ahačevčič]] * [[Rok Alboje]] * [[Rok Ambrožič]] * [[Rok Ampach]] * [[Rok Andree]] * [[Rok Andres]] * [[Rok Arih]] (Drago Druškovič) *[[Rok Ažnoh]] * [[Rok Babič]] * [[Rok Banko]] * [[Rok Barbič]] *[[Rok Barbo]] * [[Rok Barborič]] *[[Rok Barle]] * [[Rok Baskera]] *[[Rok Bašič]] * [[Rok Bavčar]] (2) * [[Rok Bavdaž]] *[[Rok Bavdek]] *[[Rok Baznik]] * [[Rok Bečan]] * [[Rok Bedenk]] * [[Rok Benčin]] * [[Rok Benda]] * [[Rok Benkovič]] * [[Rok Berlot]] *[[Rok Bešter]] * [[Rok Bezlaj]] * [[Rok Biček]] * [[Rok Bizjak]] * [[Rok Blagus]] * [[Rok Bogataj]] (2) * [[Rok Bohinc]] * [[Rok Bohte]] * [[Rok Bojanc]] * [[Rok Boltar]] *[[Rok Borštnik]] * [[Rok Bozovičar]] * [[Rok Božič]] * [[Rok Bračko]] * [[Rok Brajkovič]] * [[Rok Bratina]] * [[Rok Buzeti]] *[[Rok Capl]] * [[Rok Capuder]] * [[Rok Cencelj]] * [[Rok Cesar]] * [[Rok Chitrakar]] * [[Rok Ciglič]] *[[Rok Cizelj]] * [[Rok Cvetko]] * [[Rok Cvetkov]] * [[Rok Čakš]] * [[Rok Čeferin]] * [[Rok Černe]] * [[Roki Česen]] * [[Rok Čuš]] * [[Rok Damijan]] * [[Rok Dečman|Rok (Kajetan) Dečman]] * [[Rok Deržanič]] *[[Rok Devjak]] * [[Rok Deželak]] * [[Rok Dežman]] (2) *[[Rok Doberšek]] * [[Rok Dolenc]] * [[Rok Dolničar]] * [[Rok Dovjak]] *[[Rok Dragan]] * [[Rok Drakšič]] * [[Rok Drašler]] * [[Rok Dreu]] * [[Rok Drofenik]] * [[Rok Elsner]] * [[Rok Fazarinc]] * [[Rok Feldin]] * [[Rok Felicijan]] * [[Rok Ferenčak]] * [[Rok Ferengja]] * [[Rok Ferlan]] * [[Rok Filipčič]] * [[Rok Fink]] (2) * [[Rok Flander]] * [[Rok Florjanič]] *[[Rok Frelih]] * [[Rok Freyer]] * [[Rok Frlan]] * [[Rok Furlan]] * [[Rok Gajšek]] *[[Rok Gašparič]] * [[Rok Gašperšič]] (2) *[[Rok Gerbec]] * [[Rok Glavan]] * [[Rok Glavina]] * [[Rok Godec]] * [[Rok Golob]] * [[Rok Gomilšek]] * [[Rok Govednik]] * [[Rok Grahek]] * [[Rok Grdiša]] * [[Rok Gregorin]] * [[Rok Grilc]] * [[Rok Gulič]] * [[Rok Gumzej]] * [[Alojz Gunde]] - Rok *[[Rok Habič]] * [[Rok Hafner]] * [[Rok Hanžič]] * [[Rok Holnthaner]] * [[Rok Horvat]] (več) * [[Rok Hrast]] * [[Rok Hrovat]] * [[Rok Hrovatin]] * [[Rok Hržič]] *[[Rok Hudej]] * [[Rok Hudoklin]] * [[Rok Hvala]] * [[Rok Ingolič]] * [[Rok Istenič]] * [[Rok Ivančič]] * [[Rok Jagodic]] * [[Rok Jagodič]] * [[Rok Jakopič]] * [[Rok Jamnik]] *[[Rok Jančič]] * [[Rok Jarc]] *[[Rok Jemec]] *[[Rok Jene]] * [[Rok Jenko]] * [[Rok Jereb]] * [[Rok Jerše]] * [[Rok Jesenko]] * [[Rok Juhant]] *[[Rok Juršič]] * [[Rok Justin]] * [[Rok Kacin]] - Roky * [[Rok Kajzer]] * [[Rok Kajzer Nagode]] *[[Rok Kalan]] * [[Rok Kamnik]] * [[Hinko Kamnikar]] - Rok *[[Rok Kapel]] * [[Rok Kekec]] * [[Rok Kidrič]] * [[Rok Klančnik]] * [[Rok Klanjšček]] * [[Rok Klasinc]] * [[Rok Klavora]] * [[Rok Klavžar]] *[[Rok Kleindienst]] * [[Rok Klemenčič]] (2) * [[Rok Kleva Ivančič]] * [[Rok Kljajič]] * [[Rok Klobučar]] * [[Rok Klopčič]] * [[Rok Knafelc]] * [[Rok Kobal]] * [[Rok Kocen]] * [[Rok Kogej]] *[[Rok Kogoj]] *[[Rok Kokalj]] *[[Rok Kokošinek]] * [[Rok Kolander]] * [[Rok Kolar]] * [[Rok Kolarič]] * [[Rok Komel]] * [[Rok Kopitar]] * [[Rok Koren]] * [[Rok Koritnik]] * [[Rok Korošec]] * [[Rok Kosec]] * [[Rok Kosmač]] * [[Rok Kostanjšek]] * [[Rok Košir]] (več oseb) * [[Rok Kotnik]] * [[Rok Kovač]] (=Rajko Kovač - Rok)? * [[Rok Kovačič]] * [[Rok Kraigher]] * [[Rok Krajnc]] * [[Rok Krajnik]] * [[Rok Kralj]] * [[Rok Kranjc]] * [[Rok Kravanja]] * [[Rok Kronaveter]] * [[Rok Kržan]] * [[Rok Kržišnik]] * [[Rok Kuhar]] * [[Rok Kunaver]] *[[Rok Kuntner]] * [[Rok Kušlan]] * [[Rok Kužel]] * [[Rok Kvaternik]] *[[Rok Lajlar]] * [[Rok Lampe]] * [[Rok Lasan]] * [[Rok Leban]] * [[Rok Leber]] * [[Rok Leskovec]] *[[Rok Letonja]] * [[Rok Likovič]] * [[Rok Lindtner]] * [[Rok Lipičnik]] *[[Rok Lipnik]] * [[Rok Ljutić]] * [[Rok Lopatič]] * [[Rok Lozej]] * [[Rok Lunaček]] *[[Rok Lunder]] * [[Rok Macuh]] * [[Rok Maček]] * [[Rok Majaron]] * [[Rok Malek]] * [[Rok Mandl]] * [[Rok Manfreda]] * [[Rok Marguč]] *[[Rok Marinšek]] * [[Rok Markočič]] * [[Rok Markovič]] * [[Rok Marolt]] * [[Rok Marsetič]] * [[Rok Masle]] * [[Rok Matek]] *[[Rok Mervar]] *[[Rok Meško]] * [[Rok Metličar]] * [[Rok Mihelič]] * [[Rok Mihevc]] *[[Rok Milenkovič]] * [[Rok Miže]] * [[Rok Mlinar]] * [[Rok Mohar]] * [[Rok Molnar]] * [[Rok Mordej]] * [[Rok Možič]] * [[Rok Mrvič]] * [[Rok Müller]] * [[Rok Naglič]] * [[Rok Nagode|Rok (Kajzer) Nagode]] * [[Rok Nahtigal]] * [[Rok Nastran]] * [[Rok Nemanič]] * [[Rok Nežić]] * [[Rok Nosan]] * [[Rok Novak]] * [[Rok Oblak (smučarski skakalec)|Rok Oblak]] (2) * [[Rok Ogorevc]] * [[Rok Oletič]] * [[Rok Omahen]] * [[Rok Oman]] * [[Rok Orač]] * [[Rok Orel, zdravnik]] * [[Rok Orel (atlet)]] * [[Rok Osrečki]] * [[Rok Ovniček]] * [[Rok Ovsenik]] * [[Rok Pajič]] * [[Rok Palčič]] * [[Rok Pavlič]] * [[Rok Pečečnik]] *[[Rok Pelc]] * [[Rok Pelko]] *[[Rok Peric]] * [[Rok Perko]] * [[Rok Pestotnik]] * [[Rok Petančič]] * [[Rok Petelin]] * [[Rok Petje]] *[[Rok Petrič]] * [[Rok Petkovšek]] *[[Rok Petrovčič]] * [[Rok Petrovič]] * [[Rok Pezdirc]] * [[Rok Pibernik]] * [[Rok Piletič]] * [[Rok Pintar]] * [[Rok Pirih]] * [[Rok Pisk]] * [[Rok Planinc]] * [[Rok Planinšek]] *[[Rok Plankelj]] * [[Rok Plavčak]] * [[Rok Plesničar]] *[[Rok Pleskovič]] * [[Rok Plešnar]] *[[Rok Pogačar]] *[[Rok Pogačnik]] * [[Rok Pogelšek]] * [[Rok Poles]] * [[Rok Požar]] * [[Rok Praprotnik]] * [[Rok Prašnikar]] * [[Rok Praznik]] * [[Rok Predanič]] * [[Rok Predin]] * [[Rok Prešeren]] * [[Rok Prevc]] * [[Rok Primožič]] * [[Rok Prislan]] * [[Rok Puhar]] * [[Rok Puvar]] *[[Rok Radović]] * [[Rok Rakar]] * [[Rok Rakun]] * [[Rok Rapotec]] * [[Rok Rappl]] - "Rocc" *[[Rok Ratej]] * [[Rok Ravnikar]] *[[Rok Renko]] *[[Rok Ritonja]] * [[Rok Roblek]] * [[Rok Rogelj]] *[[Rok Roj]] * [[Rok Rojc]] * [[Rok Rojšek]] * [[Rok Romih]] * [[Rok Rotar]] * [[Rok Rozman]] * [[Rok Rupnik]] *[[Rok Rutar]] *[[Rok Saje]] *[[Rok Sajko]] * [[Rok Sajovic]] * [[Rok Sanda]] * [[Rok Sattler]] * [[Rok Schara]] * [[Rok Sečen]] * [[Rok Sieberer]] - Kuri * [[Rok Sirk]] * [[Rok Sitar]] *[[Rok Skale]] * [[Rok Slana]] *[[Rok Smola]] *[[Rok Smolič]] * [[Rok Smolej]] * [[Rok Smrdelj]] * [[Rok Snežič]] * [[Rok Snoj]] * [[Rok Sobočan]] *[[Rok Soczka Mandac]] * [[Rok Sorta]] *[[Rok Sosič]] * [[Rok Spruk]] *[[Rok Sraka]] *[[Rok Srakar]] * [[Rok Starič]] *[[Rok Staudacher]] * [[Rok Stergar]] * [[Rok Stopar]] * [[Rok Strašek]] * [[Rok Stritar]] * [[Rok Sušnik]] * [[Rok Svetlič]] *[[Rok Soczka Mandac]] * [[Rok Šavel]] *[[Rok Šibanc]] * [[Rok Šimenc]] * [[Rok Šimić]] * [[Rok Šincek]] * [[Rok Šinkovec]] * [[Rok Šircelj]] * [[Rok Široka]] * [[Rok Šišernik]] *[[Rok Šivec]] *[[Rok Šivic]] *[[Rok Škarabot]] * [[Rok Škodlar]] * [[Rok Škrinjar]] * [[Rok Škrlep]] * [[Rok Škrlj]] *[[Rok Šmejic]] *[[Rok Šmerc]] *[[Rok Šmit]] * [[Rok Špruk]] *[[Rok Šrimpf]] * [[Rok Štamcar]] *[[Rok Janez Šteblaj]] * [[Rok Štirn]] * [[Rok Štorman]] * [[Rok Štraus]] * [[Rok Štravs]] * [[Rok Štros]] * [[Rok Štupar]] * [[Rok Šturm]] * [[Rok Šuligoj]] * [[Rok Švab]] * [[Rok Tamše]] * [[Rok Tarman]] * [[Franc Tavčar]] - Rok * [[Rok Tavčar]] * [[Rok Terkaj]] * [[Rok Teržan]] * [[Rok Tičar]] * [[Rok Tomažič]] * [[Rok Tomažinčič]] * [[Rok Tomšič]] * [[Rok Traven]] * [[Rok Trost]] * [[Rok Trošt]] * [[Rok Tršan]] * [[Rok Trtnik]] * [[Rok Tržan]] * [[Rok Turk]] * [[Rok Urbanc]] * [[Rok Urbanija]] * [[Rok Uršič]] *[[Rok Ušen]] * [[Rok Ušeničnik]] *[[Rok Vačovnik]] * [[Rok Vahter]] * [[Rok Valenčič]] * [[Rok Veber]] * [[Rok Vegelj]] * [[Rok Vehovec]] * [[Rok Velikonja]] * [[Rok Vengust]] *[[Rok Vettorazzi]] * [[Rok Vevar]] * [[Rok Vidmar]] * [[Rok Vihar]] (2) * [[Rok Vilar]] * [[Rok Vilčnik]] - "[[rokgre]]" * [[Rok Vilhar]] * [[Rok Vodišek]] * [[Rok Vodnik]] * [[Rok Volk]] * [[Rok Vrabič]] * [[Rok Vuga]] * [[Rok Vušnik]] * [[Rok Zajc]] Nosman * [[Rok Zaletel Černoš]] * [[Rok Zalokar]] (2) *[[Rok Zaponšek]] * [[Rok Zavrtanik]] * [[Rok Zdovc]] * [[Rok Zelenko]] *[[Rok Zevnik]] * [[Rok Zgonc]] * [[Rok Zima]] * [[Rok Zorko]] * [[Rok Zule]] * [[Rok Zupan]] * [[Rok Zupančič]] (2) * [[Rok Žaucer]] * [[Rok Ževart]] * [[Rok Žgalin Kobe]] * [[Rok Žibrat]] * [[Rok Žitko]] * [[Rok Žlebnik]] * [[Rok Žlender]] * [[Rok Žlindra]] * [[Rok Žnidaršič]] * [[Rok Žuran]] * [[Rok Žurbi]] * [[Rok Žvelc]] {{div col end}} ==== Tuji nosilci ==== * [[Rocco Buttiglione]] * [[Rocco Familiari]] * [[Rocco Granata]] * [[Rokas Pukštas]] * [[Rrok Kola Mirdita]] * [[Rrok Gjonlleshaj]]/''Rok Đonlešaj'' * ime [[Roko]] (hrvaško) == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na R]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] c8zkgey1mawe2kw8asnlag84syksc8s Lateralna pterigoidna mišica 0 181277 6759289 6759180 2026-10-01T14:32:06Z TadejM 738 Prestavljanje iz [[Category:Mišice glave|kategorije Mišice glave]] v [[Category:Mišice glave in vratu|kategorijo Mišice glave in vratu]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6759289 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Lateralna pterigoidna mišica | Latin = musculus pterygoideus lateralis,<br> musculus pterygoideus externus | Image = Musculuspterygoideuslateralis.png | Caption = Pterigoidni mišici; [[lični mostiček]] in del [[ramus mandibulae|veje mandibule]] sta bila odstranjena (označeno kot »pterygoideus externus«, vidno rožnato v sredini) | Image2 = Gray311.png | Caption2 = [[Sagitalni prerez]] [[temporomandibularni sklep|temporomandibularnega sklepa]] (označeno kot »pterygoideus externus«, vidno sivo spodaj levo) | Origin = '''zgornja glava''': [[infratemporalna površina zagozdnice]]. '''spodnja glava''': [[lateralna pterigoidna lamina]] | Insertion = '''zgornja glava''': sprednja stran mandibularnega kondila. '''spodnja glava''': [[pterigoidna fovea]] | Blood = [[pterigoidne veje maksilarne arterije]] | Nerve = [[lateralni pterigoidni živec]] iz [[mandibularni živec|mandibularnega živca]] | Action = poteza spodnjo čeljustnico navzpred in navzdol; stransko premikanje mandibule | Antagonist = }} '''Lateralna pterigoidna mišica''' ({{jezik-la|musculus pterygoideus lateralis}}) je parna žvečna [[mišica]]. Izvira iz [[zagozdnica|zagozdnice]] ter se narašča na disk [[ćeljustni sklep|čeljustnega sklepa]]. Mišica ob obojestranski [[kontrakcija]] poteza [[spodnja čeljustnica|spodnjo čeljustnico]] navzpred in navzgor, pri enostranski kontrakciji poteza spodnjo čeljustnico navzpred, medialno in navzdol. Izmenična enostranska kontrakcija leve in desne lateralne pterigoidne mišice omogoča mletje hrane. Mišica sodeluje tudi pri odpiranju [[usta|ust]]. Oživčuje jo živec pterygoideus lateralis, ki izhaja iz [[nervus mandibularis|mandibularnega živca]] (V3). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 0b5ydjifdykax9xepa60cxkvd3yy7qv Medialna pterigoidna mišica 0 181295 6759292 6759186 2026-10-01T14:32:07Z TadejM 738 Prestavljanje iz [[Category:Mišice glave|kategorije Mišice glave]] v [[Category:Mišice glave in vratu|kategorijo Mišice glave in vratu]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6759292 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Medialna pterigoidna mišica | Latin = musculus pterygoideus medialis, musculus pterygoideus internus | Image = Musculuspterygoideusmedialis.png | Caption = Pterigoidne mišice; [[lični mostiček]] in del [[ramus mandibulae|veje mandibule]] sta bila odstranjena. (označeno kot ''pterygoideus internus'') | Image2 = Gray783.png | Caption2 = [[Otični ganglij]] in njegove veje | Origin = ''globoka glava:'' medialna stran [[lateralna pterigoidna lamina|lateralne pterigoidne lamine]] za zgornjimi zobmi<br>''Povrhnja glava:'' [[piramidni odrastek nebnice]] in [[maksilarna grčavina]] | Insertion = medialni [[kot mandibule]] | Blood = [[pterigoidne veje maksilarne arterije]] | Nerve = [[mandibularni živec]] prek [[živec za medialno pterigoidno mišico|živca za medialno pterigoidno mišico]] | Action = [[elevacija|elevira]] mandibulo, zapira [[čeljust]], pomaga [[lateralna pterigoidna mišica|lateralnima pterigoidnima mišicama]] pri stranskem premikanju mandibule | Antagonist = }} '''Medialna pterigoidna mišica''' ({{jezik-la|musculus pterygoideus medialis}}) je parna žvečna [[mišica]]. Izvira iz [[zagozdnica|zagozdnice]] ter se narašča pod glavo [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]] (mandibule) in na notranjo ploskev vogala spodnje čeljustnice. Mišica dviga spodnjo čeljustnico in zapira [[usta]], pri enostranski kontrakciji vrača spodnjo čeljustnico iz stranskega v srednji položaj. Oživčuje jo živec pterygoideus medialis, ki izhaja iz [[nervus mandibularis|mandibularnega živca]] (V3). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] {{anatomy-stub}} rfi9n3dmwccxvwsasu95ge3o3z37m50 Smejalna mišica 0 181297 6759293 6759195 2026-10-01T14:32:07Z TadejM 738 Prestavljanje iz [[Category:Mišice glave|kategorije Mišice glave]] v [[Category:Mišice glave in vratu|kategorijo Mišice glave in vratu]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6759293 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Smejalna mišica | Latin = musculus risorius | Image = Sobo 1909 260 - Risorius.png | Caption = Povrhnje mišice glave in vratu. Smejalna mišica je označena rdeče. Ta upodobitev mišice se ne ujema s tisto, ki je prikazana v večini virov. | Image2 = Musculusrisorius.png | Caption2 = Mišice glave, obraza in vratu. Smejalna mišica je označena rdeče. To je standardna različica smeri in izvora mišice. | Origin = [[parotidna fascija]] | Insertion = [[modiolus]] | Blood = [[facialna arterija]] | Nerve = [[marginalna mandibularna veja facialnega živca|bukalna veja]] [[facialni živec|facialnega živca]] | Action = poteza [[usta|ustni]] kot navzad }} '''Smejalna mišica''' ({{jezik-la|musculus risorius}}) je mimična [[mišica]] trikotne oblike. Izvira iz [[ustni kot|ustnega kota]] ter se končuje v [[koža|koži]]. Smejalna mišica poteza ustni kot navzad. Oživčuje jo [[Nervus facialis|živec facialis]] (VII). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 1l90mkvr6fq4kzahkltk256blmvqj4g Bukcinatorna mišica 0 181652 6759290 6759175 2026-10-01T14:32:06Z TadejM 738 Prestavljanje iz [[Category:Mišice glave|kategorije Mišice glave]] v [[Category:Mišice glave in vratu|kategorijo Mišice glave in vratu]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6759290 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Bukcinatorna mišica | Latin = musculus buccinator<ref>{{Terminologia Anatomica|A04.1.03.036}}</ref><br/> musculus bucinatorius | Image = buccinator.jpg | Caption = Bukcinatorna mišica, označena rdeče | Image2 = | Caption2 = | Origin = z [[alveolarni odrastek|alveolarnih odrastkov]] [[maksila|maksile]] in [[človeška mandibula|mandibule]], [[bukcinatorni greben|bukcinatornega grebena]] in [[pterigomandibularna rafa|pterigomandibularne rafe]] | Insertion = v vlakna [[ustna orbikularna mišica|ustne orbikularne mišice]] | Blood = [[bukalna arterija]] | Nerve = [[bukalna veja facialnega živca]] | Action = Bukcinatorna mišica pritiska lica proti zobem in se uporablja na primer pri pihanju. Je pomožna žvečna mišica, novorojenčki pa jo uporabljajo za sesanje. }} '''Bukcinatorna mišica''' ali '''trobilka''' ({{jezik-la|musculus buccinator}}) je štirikotna parna [[mišica]] [[glava|glave]]. Izvira iz zobnega odrastka (''processus alveolaris'') [[zgornja čeljustnica|zgornje čeljustnice]], [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]] in ''[[raphe pterygomandibularis]]a'' ter se narašča na vlakna [[krožna očesna mišica|krožne očesne mišice]]. Mišica pritiska [[lice|lici]] k [[zob]]em. Oživčuje jo [[Nervus facialis|facialni živec]] (VII). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 8z7ka6hvakmzrjeglsxa1oi91xzxw0n Petrič 0 182173 6759490 6628388 2026-10-01T23:10:17Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6759490 wikitext text/x-wiki '''Petrič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|35. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.032 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa je bil 34. najbolj pogost priimek v Sloveniji, katerega je uporabljalo 2.070 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alfred Petrič]] (1913–2002), kemik *[[Alojzija Petrič]] (1807—1858), redovnica uršulinka, slikarka * [[Ana Polak Petrič]] (*1978), mednarodna pravnica, visoka predstavnica RS za nasledstvo * [[Andrej Petrič]] (*1952), lesarski kemik, univ. prof. * [[Anže Petrič]] (*1988), balinar * [[Borut Petrič]] (*1961), plavalec * [[Damjan Petrič]], kriminalist, direktor [[Policija (Slovenija)|Policije]] * [[Darjan Petrič]] (*1964), plavalec * [[David Petrič]], violinist * [[Drago Petrič]] (1935—2006), zdravnik, plavalni trener, športni organizator * [[Dušan Petrič]] (1916—1964), slikar, ilustrator * [[Ernest Petrič]] (*1936), mednarodni pravnik in politolog, univ. profesor, diplomat, ustavni sodnik * [[Eva Petrič]] (*1983), večmedijska vizualna umetnica, fotografinja, pisateljica * Eva Petrič, športna plezalka * [[Franci Petrič]] (*1960), duhovnik, novinar in urednik, arhidiakon * [[Gregor Petrič]], družboslovni informatik * [[Ingrid Petrič]], informatičarka, strokovnjakinja za tekstovno rudarjenje * [[Jerneja Petrič]] (*1951), literarna zgodovinarka, anglistka, univ. profesorica * [[Ivan Petrič]] (1881—?), gradbenik, hidrotehnik * [[Janko Petrič]] (1875—1936), duhovnik, organizator * [[Josip Petrič]] (1874—1943), železničar in sindikalni delavec * [[Jože Petrič]], vrhovni sodnik, predsednik sodnega sveta v 90. letih 20. stol. * [[Jožef Petrič]] (1877—1935), novinar, publicist, urednik, filozof * [[Joži Munih Petrič]] (1906—1996), pisateljica * [[Karel Petrič]] (1900—1944), zdravnik, zdravstveni organizator, publicist, partizan * [[Karl Petrič]] (*1964), pesnik, pisatelj, glasbenik in informatik * [[Kazimir Dušan Petrič]] (1896—1991), glasbenik, dirigent, pedagog, rodoslovec, baročni dekorater * [[Lena Petrič Holmqvist]] (1936—2017), prevajalka, lektorica švedščine, slovaropiska * [[Lidija Petrič Ozvald]] (1913—2003), zdravnica ginekologinja in porodničarka * [[Luka Petrič]] (*1984), igralec badmintona * [[Majda Petrič Facchinetti]] (*1967), violinistka * [[Maks Petrič]], jamar * [[Marija Petrič]] (*1936), psihologinja * [[Marjetka Petrič Puklavec]], klinična psihologinja * [[Marko Petrič]] (*1962), kemik, lesarski strokovnjak, univ. profesor * [[Matej Petrič]], zgodovinar in filolog * [[Meta Petrič]] (1914—2007), botaničarka, univ. prof. * [[Metka Petrič]] (*1966), geologinja, krasoslovka * [[Miha Petrič]] (1924—2001), generalpodpolkovnik, poveljnik Teritorialne obrambe Slovenije * [[Mitja Petrič]] (*1975), jadralec (metalurg, doc.dr.= drug?) * [[Mojca Petrič Bužan]], novinarka, odgovorna urednica RTV Koper-Capodistria * [[Nejc Petrič]] (*2001), boksar * [[Peter Petrič]] (1954—1991), teritorialec, žrtev vojne za Slovenijo * [[Renato Petrič]] (*1958), kontraadmiral Slovenske vojske * [[Robert Petrič]] (*1975), glasbenik - hornist * [[Rok Petrič]], abdominalni onkološki kirurg * [[Silvestra Rogelj Petrič]] (*1951), novinarka, urednica, mladinska pisateljica * [[Simona Petrič]], mednedžerka, podjetnica * [[Slavko Petrič]] (1928—2021), gozdar, inovator, publicist, raziskovalec * [[Stojan Petrič]] (*1949), gospodarstvenik, menedžer *[[Špela Petrič]], doktorica biomedicine, intermedijska umetnica *[[Tadej Petrič]], strokovnjak za robote * [[Tanja Petrič]] (*1981), literarna kritičarka, esejistka, novinarka, urednica, prevajalka * [[Teodor Petrič]] (*1959), jezikoslovec germanist, univ. profesor * [[Tomaž Petrič]] (*1969), pianist * [[Valter Petrič]], klarinetist * [[Vili Petrič]] (*1942), glasbenik harmonikar in trobentar, vodja ansambla * [[Žiga Petrič]] (1971—1996), alpinist == Glej tudi == * priimek [[Petrić]] * priimek [[Petric]] * priimek [[Petričič]] * priimek [[Petriček]] * priimek [[Perič]] * priimek [[Petrevčič]] *priimek [[Petrovič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Petrič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ekmex6mc0uulu2qk9th5hc71o4536ol Miklavčič 0 182999 6759473 6450073 2026-10-01T22:06:51Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6759473 wikitext text/x-wiki '''Miklavčič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|114. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.238 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.232 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 113. mesto == Znani nosilci priimka == *[[Albin Miklavčič]] (1910 - ?), redovnik, misijonar *[[Anica Miklavčič]] (1914 - ?), redovnica, misijonarka (Kitajska...) *[[Anka Vidovič Miklavčič]] (*1936), zgodovinarka in bibliografka *[[Borut Miklavčič]] (*1944), politik in menedžer *[[Dalibor Miklavčič]] (*1971), orglavec, pedalni čembalist * [[Damijan Miklavčič]] (*1963), elektrotehnik, univ. prof., ambasador znanosti RS *[[David Miklavčič]] (*1983), rokometaš * [[Emil Miklavčič]], pesnik *[[Franc Miklavčič]] (1921 - 2008), pravnik, odvetnik, politični zapornik *[[Inga Miklavčič Brezigar]], etnologinja, muzeologinja * [[Ivan Miklavčič]] (+ 1714), eden voditeljev tolminskega kmečkega upora leta 1713 * [[Ivan Miklavčič (ladjar)|Ivan Miklavčič]], ladjar iz Trsta * [[Janja Miklavčič]] (1863 - 1952), šolnica, publicistka * [[Jonas Miklavčič]] (*1991), filozof in teolog * [[Jožef Miklavčič]], ladjar iz Trsta * [[Jožica Miklavčič]] (1921-1977), kulturna delavka v Beneški Sloveniji *[[Julijan Miklavčič]], slikar, oblikovalec * [[Jurij Miklavčič]] (1756 - 1829), duhovnik, latinist in slovenist, pesnik *[[Magda Miklavčič Pintarič]], umetnostna zgodovinarka * [[Maks Miklavčič]] (1900 - 1971), cerkveni zgodovinar, [[Arhiv|arhivar]] *[[Marjan Miklavčič]], obveščevalec (nekdanji direktor OVS ministrstva za obrambo in nekdanji direktor varnostnega menedžmenta v pravosodju) *[[Milan Miklavčič]] (1920 - 1990), psihiater *[[Milan Miklavčič]], matematik * [[Milena Miklavčič]] (*1952), novinarka, pisateljica in publicistka * [[Milena Bučar Miklavčič]] (*1957), strokovnjakinja za oljkarstvo *[[Neva Miklavčič Predan]], odvetnica, Helsinški monitor *[[Olga Miklavčič]], učiteljica *[[Nina Miklavčič]], fizičarka * [[Rado Miklavčič]], fotograf *[[Robert Miklavčič]], jamar * [[Tomaž Miklavčič]], državni tožilec, diplomat itd. *[[Viktor Miklavčič]], pisatelj (publicist) == Glej tudi == * priimke [[Miklavič]], [[Miklavžič]], [[Mikl]], [[Miklavc]], [[Miklavec (priimek)|Miklavec]], [[Miklič]], [[Milkovič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Miklavčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qqziwq1s5zsvtofds5cnnsxcrsmasph 6759474 6759473 2026-10-01T22:07:53Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6759474 wikitext text/x-wiki '''Miklavčič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|114. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.238 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.232 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 113. mesto == Znani nosilci priimka == *[[Albin Miklavčič]] (1910 - ?), redovnik, misijonar *[[Anica Miklavčič]] (1914 - ?), redovnica, misijonarka (Kitajska...) *[[Anka Vidovič Miklavčič]] (* 1936), zgodovinarka in bibliografka *[[Borut Miklavčič]] (* 1944), politik in menedžer *[[Dalibor Miklavčič]] (* 1971), orglavec, pedalni čembalist * [[Damijan Miklavčič]] (* 1963), elektrotehnik, univ. prof., ambasador znanosti RS *[[David Miklavčič]] (* 1983), rokometaš * [[Emil Miklavčič]], pesnik *[[Franc Miklavčič]] (1921 - 2008), pravnik, odvetnik, politični zapornik *[[Inga Miklavčič Brezigar]], etnologinja, muzeologinja * [[Ivan Miklavčič]] (+ 1714), eden voditeljev tolminskega kmečkega upora leta 1713 * [[Ivan Miklavčič (ladjar)|Ivan Miklavčič]], ladjar iz Trsta * [[Janja Miklavčič]] (1863 - 1952), šolnica, publicistka * [[Jonas Miklavčič]] (* 1991), filozof in teolog * [[Jožef Miklavčič]], ladjar iz Trsta * [[Jožica Miklavčič]] (1921 - 1977), kulturna delavka v Beneški Sloveniji *[[Julijan Miklavčič]], slikar, oblikovalec * [[Jurij Miklavčič]] (1756 - 1829), duhovnik, latinist in slovenist, pesnik *[[Magda Miklavčič Pintarič]], umetnostna zgodovinarka * [[Maks Miklavčič]] (1900 - 1971), cerkveni zgodovinar, [[Arhiv|arhivar]] *[[Marjan Miklavčič]], obveščevalec (nekdanji direktor OVS ministrstva za obrambo in nekdanji direktor varnostnega menedžmenta v pravosodju) *[[Milan Miklavčič]] (1920 - 1990), psihiater *[[Milan Miklavčič]], matematik * [[Milena Miklavčič]] (* 1952), novinarka, pisateljica in publicistka * [[Milena Bučar Miklavčič]] (* 1957), strokovnjakinja za oljkarstvo *[[Neva Miklavčič Predan]], odvetnica, Helsinški monitor *[[Olga Miklavčič]], učiteljica *[[Nina Miklavčič]], fizičarka * [[Rado Miklavčič]], fotograf *[[Robert Miklavčič]], jamar * [[Tomaž Miklavčič]], državni tožilec, diplomat itd. *[[Viktor Miklavčič]], pisatelj (publicist) == Glej tudi == * priimke [[Miklavič]], [[Miklavžič]], [[Mikl]], [[Miklavc]], [[Miklavec (priimek)|Miklavec]], [[Miklič]], [[Milkovič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Miklavčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] sai39qy6p1fddm2t5tv3ofm9h6ky5cf Gorjup 0 183065 6759313 6756960 2026-10-01T15:14:17Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6759313 wikitext text/x-wiki '''Gorjup''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|151. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 1.069 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Ada Gorjup]], novinarka * [[Albina Gorjup|Albina (Binca) Gorjup]] (1889—1976), gledališka igralka * [[Alojz Gorjup]] (1850—1912), prosvetni delavec in politik * [[Anica Gorjup]], "zadnja sloveska čarovnica" * [[Anton Gorjup]] (1812—1883), politik *[[Boris Gorjup]], podpolkovnik SV * [[Boštjan Gorjup]], gospodarstvenik, predsednik [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] *[[Branko Gorjup]] (1933—2017), gospodarstvenik *Branko Gorjup (*1944), hrvaški literarni zgodovinar, filolog, prevajalec *[[Drago Gorjup]] (Gorica, 1915—?), inženir, partizan *[[Dušan Gorjup]] (1935—2021), arhitekt * [[Franc Gorjup]] (1877—1946), hotelir in politik *[[France Gorjup]] (1939—2026), dr. cerkvenega prava, župnik na Barju, kanonik * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936), gospodarstvenik in politik * [[Ivan Gorjup]] (1914—1999), partizan prvoborec, družbenopolitični delavec *Ivan Gorjup, pravnik, odvetnik v Mariboru * [[Jože Gorjup]] (1907—1932), slikar, grafik in kipar * [[Maja Gorjup]] (*1973), atletinja * [[Mateja Gorjup]], pevka * [[Mitja Gorjup]] (1943—1977), novinar, urednik, politik * [[Mojca Gorjup Kavčič]] (*1979), vodja [[Geopark Idrija|Geoparka Idrija]] *[[Pashal Gorjup|Pashal (Franc) Gorjup]] (1933—2021), frančiškanski pater, mdr. gvardijan na Sveti gori *[[Peter Veri Gorjup]], kitarist * [[Simon Gorjup]], častnik * [[Rudolf Gorjup|Rudi Gorjup]] (1915—2001), slikar in ilustrator *[[Stane Gorjup]], slikar, kipar, vrtnar eksotike – kaktusov in bonsajev * [[Tine Gorjup]] (1909—1991), slikar * [[Tomaž Gorjup]] (*1950), slikar, profesor PEF UL * [[Tone Gorjup]], novinar * [[Vida Gorjup Posinković]] (*1953), novinarka, prevajalka, publicistka, urednica *[[Vojka Gorjup]], specialistka interne in intenzivne medicine, dr. zn. * [[Vojko Gorjup]], častnik SV ==Glej tudi== * priimek [[Goriup]] * priimek [[Gorup]] * priimek [[Gorjan]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Gorjup}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8bnvz4thqqwp0dqaobrk46v0w24blzb Stalag XVIII-D 0 183193 6759460 6751467 2026-10-01T21:07:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759460 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodi direktor Janez Ujčič.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar in raziskovalec [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]].<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 v skladu z dogovorom med Vladama Republike Slovenije in Ruske federacije z odkupom postala lastnica nekdanjega taboriščnega objekta za sovjetske ujetnike v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na zaprte in umrle zahodnozavezniške in sovjetske vojne ujetnike. Decembra 2017 je bil v prostorih dotlej zapuščenega skladišča ustanovljen neprofitni samostojni zasebni zavod MRC Maribor.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo|archive-date=2018-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180216025604/https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|title=STAznanost: Delovanje MRC Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno|url=https://znanost.sta.si/3035129/delovanje-mrc-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno|website=znanost.sta.si|accessdate=2025-12-24}}</ref> Februarja 2018 je bil podpisan dvostranski Memorandum med obema vladama o zagotavljanju podpore delovanju raziskovalnega centra.<ref>{{Navedi splet |title=Memorandum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o podpori delovanju Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor, Republika Slovenija |url=https://pisrs.si/mednarodniAkt?id=MA124__2017 |access-date=11. 7. 2027 |website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije. Republika Slovenija.}}</ref> Slovenija je po začetku rusko-ukrajinske vojne leta 2022 od memoranduma enostransko odstopila.<ref name=":19" /> MRC Maribor vse od ustanovitve izpolnjuje svoje namen in cilje. Raziskovalni center in muzej že deset let izvajata izvirno znanstvenoraziskovalno,<ref name=":5" /><ref name=":17" /> akademsko<ref name=":18" /><ref name=":20">{{Navedi revijo |date=Avgust 2026 |title=Tadžikistanski pripadniki Rdeče armade |url=https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2022/03/casopis-SB-130-avgust-WEB.pdf |access-date=16. 9. 2026 |magazine=Svobodna beseda |page=4 |issue=130}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://x.com/AlmaMaterSI/status/1919394567964496007|title=Na mednarodni konferenci v Kazahstanu je doc. dr. Daniel Siter sodeloval kot plenarni govornik ter udeleženec razprav in okroglih miz. V okviru obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne je dr. Siter predaval o kazahstanskih vojnih ujetnikih v Sloveniji in Mariboru.|date=5. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=x|publisher=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> in publicistično,<ref>{{Navedi knjigo |url=https://www.sistory.si/publication/70494 |title=80 let po zmagi: spomin, resnica in zaveza miru: knjižnica s programom, povzetki referatov in predstavitvami avtorjev |publisher=MRC Maribor; Univerza Alma Mater Europaea - Fakulteta ISH; Sinagoga Maribor |year=2025 |editor-last=Siter |editor-first=Daniel |location=Maribor |publication-date=8. 5. 2025 |access-date=11. 7. 2027}}</ref><ref name=":18" /><ref>{{Navedi knjigo |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/177931011 |title=Rdeča armada v Prekmurju: stanje raziskav: brošura z izvlečki in predstavitvami avtorjev |publisher=MRC Maribor; Univerza Alma Mater Europaea - Fakulteta ISH; Sinagoga Maribor. |year=2023 |editor-last=Siter |editor-first=Daniel |location=Maribor |publication-date=12. 12. 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260712091456/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/177931011 |archive-date=2026-07-12 |access-date=2026-07-11 |url-status=dead}}</ref> muzejsko in kulturno,<ref name=":22">{{Navedi splet |date=10. 5. 2026 |title=Dan, ko se je v Maribor vrnil mir: Umetniki prepletli spomine na najtežje čase ujetnikov |url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dan-ko-se-je-v-maribor-vrnil-mir-umetniki-prepletli-spomine-na-najtezje-case-ujetnikov/ |access-date=11. 6. 2026 |website=Maribor24.si}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet |date=15. 9. 2026 |title=Usoda jih ni zlomila: 85 let spomina na sovjetske vojne ujetnike v Stalagu XVIII D |url=https://maribor24.si/zgodovina/usoda-jih-ni-zlomila-85-let-spomina-na-sovjetske-vojne-ujetnike-v-stalagu-xviii-d/ |access-date=16. 9. 2026 |website=Maribor24.si}}</ref> spominsko, humanitarno in pietetno,<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=5. 6. 2026 |title=MRC Maribor in Muzej nacističnega taborišča Stalag XVIII D je obiskala Elnara iz daljnega tatarskega Kazana v Rusiji |url=https://mrc-maribor.com/2026/06/05/mrc-maribor-in-muzej-nacisticnega-taborisca-stalag-xviii-d-je-obiskala-elnara-iz-daljnega-tatarskega-kazana-v-rusiji/ |access-date=11. 7. 2026 |website=MRC Maribor}}</ref><ref name=":23" /><ref name=":24">{{Navedi splet |date=20. 7. 2026 |title=Dr. Siter: Po več kot 80 letih so družine končno izvedele, kaj se je zgodilo z njihovimi svojci |url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-po-vec-kot-80-letih-so-druzine-koncno-izvedele-kaj-se-je-zgodilo-z-njihovimi-svojci |access-date=16. 9. 2026 |website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> izobraževalno in pedagoško<ref>{{Navedi splet |date=16. 6. 2026 |title=Do konca šolskega leta naša razstava še naprej gostuje po slovenskih šolah |url=https://mrc-maribor.com/2026/06/16/do-konca-solskega-leta-nasa-razstava-se-naprej-gostuje-po-slovenskih-solah/ |access-date=11. 7. 2026 |website=MRC Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=10. 2. 2026 |title=Stalag XVIII D je obiskala skupina 50 učencev osmih in devetih razredov osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica |url=https://mrc-maribor.com/2026/02/10/stalag-xviii-d-je-obiskala-skupina-50-ucencev-osmih-in-devetih-razredov-osnovne-sole-pohorskega-bataljona-oplotnica/ |access-date=11. 7. 2026 |website=MRC Maribor}}</ref> ter mednarodno aktivnost.<ref name=":16" /><ref name=":21" /><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref><ref name=":20" /> Raziskovalni center in muzej z željo in poslanstvom preprečevanja zgodovinskega revizionizma, ohranjanja zgodovinskega spomina in objavljanjem znanstvenih dejstev o pretekli zgodovini nacističnih grozodejstev in trpljenja v okupirani Sloveniji, Mariboru in Stalagu XVIII D širi akademsko sporočilo, spodbuja k miroljubnemu mednarodnemu dialogu in opominja pred ponovitvami.<ref name=":17" /><ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet |date=8. 5. 2025 |title=Spomin na vojne ujetnike: Razstava o kršitvah mednarodnega prava v Mariboru |url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/spomin-na-vojne-ujetnike-razstava-o-krsitvah-mednarodnega-prava-v-mariboru/ |access-date=16. 9. 2026 |website=Maribor24.si}}</ref> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih, muzejih, knjižnicah in inštitutih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), prirejanju kulturnih dogodkov,<ref name=":22" /><ref name=":23" /> znanstvenem publiciranju, akademskih nastopih in predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih (vključno z njihovim organiziranjem) ter otvarjanjem izvirnih razstav (Kazahstan, Tadžikistan, Srbija, Rusija in Slovenija),<ref name=":14">{{Navedi splet|title=MRC Maribor|url=https://mrc-maribor.com/mrc-maribor/|website=MRC Maribor|accessdate=2025-12-24|language=sl-SI}}</ref><ref name=":21" /><ref name=":15" /><ref name=":16" /><ref name=":20" /> se MRC Maribor redno udeležuje komemoracijskih in spominskih srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih ujetnikov ter jim nudi čustveno in pietetno podporo, informacijsko ozaveščenost in dokazno gradivo. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref name=":16" /><ref name=":15" /> Julija 2026 je na povabilo Nacionalne akademije znanosti Tadžikistan v prestolnici [[Dušanbe]] izvedel več strokovnih predavanj, otvoril dokumentarno razstavo ter družinam treh tadžikistanskih vojakov Rdeče armade po več kot osmih desetletjih predal gradivo in razkril usode ujetništva, smrti in pokopa njihovih prednikov v Mariboru.<ref name=":20" /><ref name=":24" /> Obe srečanji predstavljata prvi uradni simbolni stik med preteklostjo in sedanjostjo, med Stalagom XVIII D in potomci umrlih sovjetskih ujetnikov v Mariboru.<ref>{{Navedi splet |title=Doc. dr. Daniel Siter |url=https://www.almamater.si/sodelavec/daniel-siter |access-date=16. 9. 2026 |website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref>[[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko območje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> Ob 85. obletnici prvega transportnega prihoda sovjetskih ujetnikov sredi septembra 1941 v Stalag XVIII D je MRC Maribor organiziral spominsko slovesnost in otvoritev dokumentarne razstave pod naslovom "Usoda jih ni zlomila" s častnim gostom (in nagovorom) dr. [[Danilo Türk|Danilom Türkom,]] nekdanjim predsednikom Republike Slovenije.<ref>{{Navedi novice |last=Jaušovec |first=Boris |date=11. 9. 2026 |title=Na odprtju razstave v mariborskem Melju ruski veleposlanik in nekdanji slovenski predsednik |url=https://vecer.com/maribor/aktualno/ljudje-in-dogodki-10426925 |access-date=16. 9. 2026 |work=Večer}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] ndur8zhgxs3lrb46gpcd57im7logghj Grojer 0 190474 6759339 6758474 2026-10-01T16:45:22Z Shabicht 3554 6759339 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} Le Gruyère '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> [grôjer], {{langx|fr|Le Gruyère}}, {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|kantonu Fribourg]]. Leta 2001 je sir grojer pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Grojer uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni grojer le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in tudi v večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo grojerja surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Grojer lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira grojer.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta grojer in ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni senenemu prahu, zato imajo švicarski siri v 21. stoletja dejansko manj lukenj in so te manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje grojerja v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega grojerja mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred)* | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred)* | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} * npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji. ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojerja zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} ol5q1dy5dekkreknjb5obb9p6aal9hp 6759340 6759339 2026-10-01T16:46:38Z Shabicht 3554 6759340 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> [grôjer], {{langx|fr|Le Gruyère}}, {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|kantonu Fribourg]]. Leta 2001 je sir grojer pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Grojer uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni grojer le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in tudi v večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo grojerja surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Grojer lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira grojer.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta grojer in ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni senenemu prahu, zato imajo švicarski siri v 21. stoletja dejansko manj lukenj in so te manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje grojerja v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega grojerja mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred)* | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred)* | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} * npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji. ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojerja zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} g7fh7ihcurbiwvlsv0qg0sfowe9fwq7 6759341 6759340 2026-10-01T16:47:38Z Shabicht 3554 6759341 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> izg. [grôjer], {{langx|fr|Le Gruyère}}, {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|kantonu Fribourg]]. Leta 2001 je sir grojer pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Grojer uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni grojer le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in tudi v večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo grojerja surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Grojer lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira grojer.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta grojer in ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni senenemu prahu, zato imajo švicarski siri v 21. stoletja dejansko manj lukenj in so te manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje grojerja v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega grojerja mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred)* | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred)* | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} * npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji. ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojerja zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} jp7nxwugl0fonky71kxqhca39a6e8tu 6759346 6759341 2026-10-01T16:50:27Z Shabicht 3554 6759346 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> izg. [grôjer], ({{langx|fr|Le Gruyère}}, {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|kantonu Fribourg]]. Leta 2001 je sir grojer pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Grojer uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni grojer le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in tudi v večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo grojerja surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Grojer lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira grojer.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta grojer in ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni senenemu prahu, zato imajo švicarski siri v 21. stoletja dejansko manj lukenj in so te manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje grojerja v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega grojerja mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred)* | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred)* | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} * npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji. ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojerja zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} 8161kq5twt01xgsimfcq0msn2xowwrq 6759356 6759346 2026-10-01T17:04:15Z Shabicht 3554 /* Prodajne stopnje zrelosti sira */ 6759356 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> izg. [grôjer], ({{langx|fr|Le Gruyère}}, {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|kantonu Fribourg]]. Leta 2001 je sir grojer pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Grojer uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni grojer le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in tudi v večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo grojerja surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Grojer lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira grojer.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta grojer in ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni senenemu prahu, zato imajo švicarski siri v 21. stoletja dejansko manj lukenj in so te manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje grojerja v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega grojerja mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred){{efn|npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji}} | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred){{efn|npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji}} * | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojerja zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} c7hz1xsoyrny5c4997cl8xtxr8ufh9n 6759357 6759356 2026-10-01T17:05:09Z Shabicht 3554 /* Sklici */ 6759357 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> izg. [grôjer], ({{langx|fr|Le Gruyère}}, {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|kantonu Fribourg]]. Leta 2001 je sir grojer pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Grojer uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni grojer le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in tudi v večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo grojerja surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Grojer lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira grojer.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta grojer in ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni senenemu prahu, zato imajo švicarski siri v 21. stoletja dejansko manj lukenj in so te manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje grojerja v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega grojerja mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred){{efn|npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji}} | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred){{efn|npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji}} * | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojerja zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). ==Opombe== == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} m485osbliqnz7p0m88zcr6ked24kncd 6759360 6759357 2026-10-01T17:05:51Z Shabicht 3554 /* Opombe */ 6759360 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> izg. [grôjer], ({{langx|fr|Le Gruyère}}, {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|kantonu Fribourg]]. Leta 2001 je sir grojer pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Grojer uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni grojer le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in tudi v večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo grojerja surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Grojer lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira grojer.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta grojer in ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni senenemu prahu, zato imajo švicarski siri v 21. stoletja dejansko manj lukenj in so te manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje grojerja v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega grojerja mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred){{efn|npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji}} | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred){{efn|npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji}} * | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojerja zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). ==Opombe== {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} 7ccnqp12eubc877qa1mfo0r41764jox 6759362 6759360 2026-10-01T17:08:20Z Shabicht 3554 6759362 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> izg. [grôjer], ({{langx|fr|Le Gruyère}}, {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|kantonu Fribourg]]. Leta 2001 je sir grojer pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Grojer uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni grojer le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in tudi v večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo grojerja surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Grojer lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira grojer.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta grojer in ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni senenemu prahu, zato imajo švicarski siri v 21. stoletja dejansko manj lukenj in so te manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje grojerja v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega grojerja mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred){{efn|npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji}} | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred){{efn|kakovostni razred in starostni razred nista istovrstni kategoriji opredeljevanja sira.}} * | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojerja zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). ==Opombe== {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} 43xu9sxa1zhoh0hhg8syk3436desi4y 6759366 6759362 2026-10-01T17:10:49Z Shabicht 3554 /* Prodajne stopnje zrelosti sira */ 6759366 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> izg. [grôjer], ({{langx|fr|Le Gruyère}}, {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|kantonu Fribourg]]. Leta 2001 je sir grojer pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Grojer uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni grojer le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in tudi v večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo grojerja surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Grojer lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira grojer.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta grojer in ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni senenemu prahu, zato imajo švicarski siri v 21. stoletja dejansko manj lukenj in so te manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje grojerja v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega grojerja mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred){{efn|npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji}} | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred){{efn|kakovostni razred in starostni razred nista istovrstni kategoriji opredeljevanja sira (glede značilnosti, kakovosti in starosti).}} * | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojerja zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). ==Opombe== {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} 99kxu2hwca2rsbsat7ukd0jifjuuxv9 6759369 6759366 2026-10-01T17:17:30Z Shabicht 3554 /* Posebne različice */ 6759369 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> izg. [grôjer], ({{langx|fr|Le Gruyère}}, {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|kantonu Fribourg]]. Leta 2001 je sir grojer pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Grojer uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni grojer le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in tudi v večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo grojerja surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Grojer lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira grojer.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta grojer in ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni senenemu prahu, zato imajo švicarski siri v 21. stoletja dejansko manj lukenj in so te manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje grojerja v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega grojerja mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred){{efn|npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji}} | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred){{efn|kakovostni razred in starostni razred nista istovrstni kategoriji opredeljevanja sira (glede značilnosti, kakovosti in starosti).}} * | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojerja zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Kantoni Švice|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). ==Opombe== {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} ohwvyordhx7anh3cdzczlm7p8jfe3gn Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji 0 195965 6759329 6759216 2026-10-01T16:13:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759329 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Seznam vsebuje tudi bogoslužne, ki se jih po lokalnem izročilu imenuje kot »kapele«, vendar vseeno imajo notranji zaprt prostor za duhovščino in laike in se tako razlikujejo od kapelic in znamenj, ki s svojo zasnovo dajejo poudarek v notranjosti shranjeni podobi ali duhovniku ob občasnih bogoslužjih. <!--Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>Mitja Ferenc, ''[http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Kočevska – pusta in prazna]'', pridobljeno 28. december 2008.</ref>--> == Seznam == === Starokrščanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve {{Brez preloma|(11,15 × 6,50 m)}} z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Kasneje je bila prezidana, dodana ji je bila veža. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[rimska bazilika, Celeja|rimska bazilika]] |[[Celeja]] | |Bazilika je stala na vzhodu mesta, imela je tri ladje skupne širine {{Brez preloma|13 m}}. Zgrajena je bila po premestitvi iz manjše bazilike nedaleč stran. Imela je bogat mozaik z napisi darovalcev, verjetno iz prve polovice 5. stoletja. Verjetno jo je uničil požar. | |- | |[[rimska bazilika, Emona|rimska bazilika]] |[[Emona]] | |Cerkev iz 4. stoletja je bila dvoranskega tipa s tremi prostori, sezidana pa je bila na temeljih starejših objektov. Na najdišču so našli tudi nekaj ostankov cerkvene opreme. V 5. stoletju ji je bila dozidana krstilnica. Kasneje predelana v triladijsko baziliko, na tleh so bili mozaiki. | |- | |[[spodnja starokrščanska cerkev, Kučar|starokrščanska cerkev]] |Kučar, [[Podzemelj]] | |Spodnja cerkev utrjene naselbine v izmerah {{Brez preloma|17,5 × 8 m}}. Imela je kvadraten podij za duhovnike, ob strani pa večji prizidek in nanj pravokotno vežo. | |- | |[[zgornja starokrščanska cerkev, Kučar|starokrščanska cerkev]] |Kučar, [[Podzemelj]] | |Merila je {{Brez preloma|10,8 × 19 m}}, imela je apsido ter večjo vežo. Cerkvi je pripadala tudi krstilnica. Bila je povezana s spodnjo cerkvijo. | |- | |[[Starokrščanska cerkev, Mihovo|starokrščanska cerkev]] |[[Mihovo]] |konec 6. stoletja |Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana starokrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila {{Brez preloma|9,4 × 13,5 m}}. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|27878}}</ref> |- |{{Slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stoletju povečana in preurejena v starokrščansko enoladijsko baziliko z apsido. V 6. stoletju je bila prizidana krstilnica in [[diakonikon]], cerkev pa je bila povečana na {{Brez preloma|20 × 20 m}}. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer {{Brez preloma|21 × 10 m}} znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], je spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa izmer {{Brez preloma|16,5 × 7,4 m}}, v sredi [[konsignatorij]] za opravljanje [[birma|birme]]. Opuščena je bila skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa {{Brez preloma|15,75 × 8 m}} z veliko apsido in dvignjenim prezbiterijem. Na jugu je imela vežo. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |} === Rimskokatoliške cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>porušitve/propada !Opis !Vir |- | |[[cerkev sv. Ahaca, Ilirska Bistrica|Ahac]] |[[Ilirska Bistrica]] | |Ruševine cerkve iz 17. stoletja stojijo znotraj železnodobnega gradišča severno od vasi [[Jasen]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27990}}</ref> |- |{{Slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je podružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Lenarta, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj]]a. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Ane, Beli Kamen, začetek 20. stoletja (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristrani prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Ane, Vimolj|Ana]] |[[Vimolj, Semič]] |1942 |Cerkev so skupaj s preostankom vasi požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. Ohranjene so ruševine zidov pravokotne ladje ter zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02815}}</ref> |- |{{Slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- |<!--File:Mt.Sabotino 16.11.17. (BildID 15611024).jpg--> |[[cerkev sv. Andreja, Podsabotin|Andrej]] |[[Podsabotin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Omenjena je že leta 1570, leta 1684 je pri njej delovala bratovščina sv. Andreja. Leta 1750 je bila opuščena, oltar je bil prenešen v [[cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|cerkev sv. Nikolaja]]. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- | |[[cerkev sv. Andreja, Prerigelj|Andrej]] |[[Prerigelj]] |1945 |Podružnična cerkev je imela kelih, ki ga je doniral [[Ernst Gideon von Laudon]]. Po drugi svetovni vojni je bila porušena in predelana v gramoz za ceste, obod temeljev viden. | |- | |[[cerkev sv. Andreja, Šlovrenc|Andrej]] |[[Šlovrenc]] |{{neznano}} |Omenjena v popisu iz leta 1651, drugače neznana.<!-- sumim, da na mestu današnje cerkve sv. Lovrenca, na mestu katere naj bi stala manjša cerkev s pokopališčem iz 14. stoletja --> |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- | |[[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|Andrej]] |[[Zajčje Polje]] |1741 |Stala je na severozahodnem robu vasi. Imela je šestkoten tloris. Porušena je bila leta 1741, na mestu njenega prezbiterija je bila postavljena kapelica, leta 1867 pa s prizidavo ladje [[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|cerkev sv. Valentina]], podrta leta 1947. |<ref name="zajčje_polje">{{RKD sklic|2817}}</ref> |- | |[[Kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiterij, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu 2. svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- |[[File:Kapela Angelov varuhov, Rajndol.jpg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Antona, Krasno|Anton]] |[[Krasno]] |{{neznano}} |Samo bežno omenjena v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med 2. svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oziroma nekdanjega samostana. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]] |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- |{{Slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med 1. svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Hrušica|Anton Puščavnik]] |[[Hrušica, Ilirska Bistrica]] |{{c.}} 1783 |Cerkev se v vizitacijskih popisih omenja med leti 1689 in 1783. Stala je ob rimskodobni cesti. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-27993}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{Slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} 3. četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini sv. [[Filip Neri|Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v 3. četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji|Anton Puščavnik]] |[[Štalcerji]] |1950. |Pokopališka in romarska cerkev je stala na gričku nad vasjo, tu je stala že pred 1526. Imela je romansko pravokotno ladjo s tristrano zaključenim prezbiterijem, pred njo postavljen zvonik. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, po drugi svetovni vojni odstranjena. Podzidava vidna. |<ref>{{RKD sklic|1-02810}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|Župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |[[Slika:Valvasor - cerkev sv. Barbare (cropped).jpg|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Cerkev sv. Barbare, Jesenice|Barbara]] |[[Plavž, Jesenice]] |{{Okoli|1774}} |Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil škof [[Tomaž Hren]]. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice|cerkev Marije Pomočnice]] z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom. |<ref>{{RKD sklic|10066}}</ref> |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le zvonik in prezbiterij. Danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | |[[cerkev sv. Boštjana, Triban|Boštjan]] |[[Triban]] | |Ohranjene ruševine, v njeni bližini je bilo najdenih več človeških kosti. |<ref>{{RKD sklic|1-01395}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[cerkev sv. Cecilije, Predloka|Cecilija]] |[[Predloka]] |1943 |Cerkev je imela pravokotno ladjo ter triosminski prezbiterij, na nekaterih zidovih so bili glagolski zapisi. Leta 1943 je bila požgana, ruševine so zaraščene, a vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-03946}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[cerkev sv. Danijela, Ravnica|Danijel]] |[[Ravnica, Nova Gorica]] |{{hs|1782}} pred 1782 |Cerkev z domnevnim samostanom je stala na vrhu hriba Ravnica (553&nbsp;m) na lokaciji starejšega gradišča. Omenjena je v več popisih, nazadnje leta 1772. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04792}}</ref> |- | |[[cerkev Device Marije Kraljice vseh svetnikov, Komarna vas|Devica Marija Kraljica vseh svetnikov]] |[[Komarna vas]] |1942 |Cerkev so leta 1942 tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. Ruševine zvonika, obodnih zidov in kupolasto obokanega prezbiterija so ohranjene. |<ref>{{RKD sklic|1-02770}}</ref> |- |[[Slika:cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka|Devica Marija Tolažnica]] |[[Nemška Loka]] |1945–1955 |Baročna romarska cerkev je bila zgrajena leta 1763 in je predstavljala dominanto naselja. Porušena je bila po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-02076}}</ref> |- |[[Slika:cerkev sv. Marije Device, Trnovec, Kočevje, pred drugo svetovno vojno (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- | |[[kapela Device Marije, Verdrenška gora|Devica Marija]] |[[Podlesje]]<br/>Verdrenška gora |1952–1955 |Gotska romarska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1636. Imela je pravokotno ladjo, vhodno lopo in petosminski prezbiterij. |<ref>{{RKD sklic|2751}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[cerkev sv. Duha, Banjšice|Duh]] |[[Banjšice]]<br/>Lužarji | |Verjetno najstarejša cerkev na Banjški planoti, prvič se omenja leta 1507. S 17. stoletjem je bil patrocinij prenešen na [[cerkev sv. Duha, Trušnje|cerkev v Trušnjah]]. Ruševine cerkve so zelo poškodovali boji prve svetovne vojne. Zahodneje so tudi ostanki pokopališča. |<ref>{{RKD sklic|1-18105}}</ref> |- |{{Slika d|Q139844530}} |[[stara cerkev sv. Duha, Celje|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962. Nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovno vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] 17. maja 1943 požgal. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{Slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Egidija, Devina|Egidij]] |[[Devina]] | |Od srednjeveške cerkve so vidni ostanki meter visokega temeljnega oboda iz lomljenca, ki so bili odkriti leta 1969. |<ref>{{RKD sklic|1-06900}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Prvič omenjena 1224. Imela je tri oltarje: Egidija, Pavla in Marije in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirana ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{navedi knjigo|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku|last=Kos|first=Franc|publisher=Leonova družba|year=1928|location=Ljubljana|page=198-199|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW|volume=V}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev je datirana v sredino 17. stoletja. Tekom 2. svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |{{sfn|Kolenc|Kren|Dražumerič|Vesel|Mesojedec|Marinko|2010|p=207–208}} |- | |[[Kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz 2. polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |{{Slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz leta 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po 2. svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v leta okoli 1600, leta 1890 obnovljena in med 2. svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |[[Slika:Kapela sv. Florijana, Golobinjek, 1938.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[kapela sv. Florijana, Golobinjek|Florijan]] |[[Golobinjek, Semič]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila postavljena leta 1912. Leta 1942 so jo s preostankom naselja požgale italijanske sile tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02754}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]], ki služi kot prireditvena »Dvorana v parku«. | |- |{{Slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Planina Semic Slovenia - Saint Francis Xavier Church.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Planina|Frančišek Ksaverij]] |[[Mirna gora]]<br/>[[Planina, Semič]] |1942 |Romarska cerkev iz leta 1792 je bila leta 1942 požgana tekom roške ofenzive in bila v ruševinah do leta 1993, ko sta bila delno obnovljena prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02102}}</ref> |- |[[Slika:Podstene, Kočevje, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Frančiška Serafina, Podstene|Frančišek Serafin]] |[[Podstene, Kočevje]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila leta 1942 požgana s preostankom naselja. | |- | |[[cerkev sv. Gabrijela, Škabrijel|Gabrijel]] |[[Škabrijel]]<br/>Ravnica |{{hs|1782}}po 1782 |Bila je podružnična cerkev solkanske župnije, prvič omenjana leta 1342. Porušena po jožefinskih reformah. |<ref>{{RKD sklic|1-03969}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- | |[[cerkev sv. Helene, Gonjače|Helena]] |[[Gonjače]] |{{neznano}} |Stala na griču nad vasjo, podrta v času vladavine Jožefa II. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- |[[Slika:Kapela sv Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica 1940.jpg|brezokvirja|150px]] |[[kapela sv. Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica|Ignacij Lojolski]] |[[Slovenska Bistrica]] |20. november 1942{{hs|1942-11-20}} |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1826 v bližini [[cerkev Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkve Marije sedem žalosti]]. 1940 je bil podrt prizidek h kapeli, 20. novembra 1942 pa še preostanek kapele. |<!-- https://www.umetnost-za-turizem.si/info/17-marijina-cerkev-in-nekdanja-kapela/--> |- |{{Slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{Slika d|Q140042919}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{Slika d|Q140065523}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]] ([[Svetli Potok]]<br/>Kumrov vrh) |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetega Imena Jezusovega, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranja oprema je izgubljena. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- | |[[çerkev sv. Jakoba, Banjšice|Jakob]] |[[Banjšice]]<br/>Krvavec |{{hs|1782}} po 1782 |Zadnjič omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1782. Stala je vzhodno od zaselka Kuščarji. V okolici je bilo najdenih nekaj starejših grobišč. Ohranjenih nekaj ruševin. |{{sfn|Höfler|2016|p=55}}<ref>{{RKD sklic|1-18106}}</ref> |- |{{Slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek]]u. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | |[[cerkev sv. Jakoba, Grgar|Jakob]] |[[Grgar]] |{{hs|1782}} po 1782 |Stala je na slemenu Vodice SZ od [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]]. Morda je bila posvečena leta 1453. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- | |[[cerkev sv. Jakoba, Koprivnik|Jakob]] |[[Koprivnik, Kočevje]] |1955 |Cerkev iz leta 1622 je imela pravokotno ladjo, polkrožen prezbiterij in zvonik na severozahodnem koncu. Stala je na mestu starejše, pogorele cerkve iz 14. stoletja. Tudi nova cerkev je bila leta 1949 požgana, njene ruševine leta pa leta 1955 odstranjene. |<ref>{{RKD sklic|1-01908}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |Podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]. Danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27. Ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja. |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jakoba, Prapetno Brdo|Jakob]] |[[Prapetno Brdo]] |{{hs|1782}} {{c.}}1782–1785{{efn|Vikariat je bil leta 1785/86 prenešen na novozgrajeno [[cerkev sv. Jakoba, Dolenja Trebuša|cerkev sv. Jakoba v Dolenji Trebuši]]{{sfn|Höfler|2016|p=49}}}} |Cerkev je bila zgrajena leta 1454 po naročilu dveh vaščanov. Stala je jugovzhodno od vasi. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}} |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba, zgrajena na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila izdana prepoved opravljanja bogoslužja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{Slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|Janez in Pavel]] |[[Ravne, Ajdovščina]] |{{hs|1650}}{{c.}} 1650 |Cerkev je stala ob trasi rimskodobne ceste severozahodno od zaselka Ušaji. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, zadnjič leta 1650. Imela je pokopališče. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-12165}}</ref> |- |[[Slika:Kapucinski samostan na območju parka Zvezda 1817 (cropped).jpg|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Janeza Evangelista, Ljubljana|Janez Evangelist]] |[[Ljubljana]] |1820 |Stala v današnjem [[park Zvezda, Ljubljana|parku Zvezda]] kot redovna cerkev [[kapucinski samostan Ljubljana|ljubljanskega kapucinskega samostana]]. Posvečena je bila leta 1608, njena notranjost je bila skladno kapucinom zelo preprosta. Red je bil leta 1809 s francosko okupacijo razpuščen, prostori pa spremenjeni v vojašnico. Leta 1817 so bili prodani na dražbi in zatem leta 1820 porušeni. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Janez|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |{{Slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Gradnje|Janez Krstnik]] |[[Gradnje, Sežana]] |{{neznano}} |Vidne ruševine. Patrocinij domneven. |<ref>{{RKD sklic|1-17851}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka, 1948.jpg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika, Podlesje, 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |V jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho. | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Nova Cerkev|Janez Krstnik]] |[[Nova Cerkev]]<br/>Vine |10. julij 1787 |Podružnična cerkev župnije Nova Cerkev se omenja v vizitacijskem dnevniku iz leta 1544. Z jožefinskimi reformami je bila desakralizirana, porušena, oprema je bila premeščena, ostanki pa so postali kamnolom. Danes je viden temeljni obod z nekaterimi kontraforji. Na njeni lokaciji od leta 2017 stoji križ s kapelico. |<ref>{{RKD sklic|1-31171}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |{{sfn|Höfler|2016|p=71}} |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |Cerkvi se je v 60. letih 20. stoletja porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov. Cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke. Danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]. |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]<br/>[[Trdinov vrh]]) | |Romarska cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji. | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]]<br/>[[Kum]] |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Semič]]{{efn|Danes del [[Komarna vas|Komarne vasi]].}} |1942 |Cerkev s pravokotno ladjo in ožjim prezbiterijem je bila zgrajena že pred letom 1741, zvonik pa je bil dograjen kasneje. Cerkev so požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- |[[File:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|brezokvirja|150px]] |[[stara cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Jožef]] |[[Ajdovščina, Ljubljana|Ljubljana<br/>Ajdovščina]] |1895 |Sprva je bila samostanska cerkev [[diskalceati|diskalceatov]], zgrajena v letih 1653–1657 na območju današnje Ajdovščine. Po razpustu reda leta 1784 je bil samostan prezidan v mestno bolnišnico, vodili so jo usmiljeni bratje. Kompleks je bil leta 1895 poškodovan v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] in po preselitvi bolnišničnih dejavnosti na [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] podrt. Oprema je bila prenešena v [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|novo bolnišnično cerkev]]. | |- |[[File:Cerkev sv. Jožefa, Preža.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Preža|Jožef]] |[[Preža]] |1950. |Cerkev je bila zgrajena {{c.}} 1637. Imela je pravokotno ladjo z dvema stranskima kapelama ter zvončnico. V 18. stoletju prezidana. |<ref>{{RKD sklic|1-02797}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]] |1942 |Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[Kapucinski samostan Novo mesto|kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Batuje|Jurij]] |[[Batuje]] |1726 |Glede na [[Spolija|spolije]] je bila zgodnjesrednjeveška cerkev iz 9. stoletja, ki je stala na mestu ketlaškega{{efn|Kultura Alpskih Slovanov, tudi köttlaška kultura.}} pokopališča s pokopališko dejavnostjo do porušitve cerkve. Bila je enoladijska dvoranska cerkev, leta 1570 je bila sezidana na novo v poznogotskem slogu. Oprema prenešena v [[Cerkev sv. Ane, Batuje|cerkev sv. Ane]]. |<ref>{{RKD sklic|1-04952}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica ob Krki|Cistercijani iz Kostanjevice]] so zgradili novo baročno, sedanjo [[Cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |[[Kneža]]<br/>Ilovica |1762 |Gotska cerkev je stala na območju rimske zaporne utrdbe. Porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele sv. Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil škof [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |[[Slika:Statt Lack (Merian) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Jurija, Stara Loka|Jurij]] |[[Stara Loka]] |1864 |Predhodnica današnje [[cerkev sv. Jurija, Stara Loka|istoimenske cerkve]]. Bila je ena izmed najstarejših cerkva na Gorenjskem in večkrat prezidana, zato nima dominantnega sloga, zadnjič obnovljena 1817. |{{sfn|Cene|1954|p=115}} |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[cerkev sv. Jurija, Vremski Britof|Jurij]] |[[Vremski Britof]] | |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1660–1690. Ostanki so v obliki kamnite groblje. |<ref>{{RKD sklic|1-07327}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neidentificirana cerkev, znana samo iz vizitacijskega dnevnika iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | |[[cerkev sv. Kancijana, Ostrožno Brdo|Kancijan]] |[[Ostrožno Brdo]] | |Cerkev je ležala ob stari cestni povezavi, v bližini njenih arheoloških ostankov so bila najdena staroslovanska grobišča. |<ref>{{RKD sklic|1-27995}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | |Vidne so ruševine poznogotske enoladijske cerkve iz 16. stoletja. Na okenskem oboku je vklesana letnica 1616. |<ref>{{RKD sklic|1-09251}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena svetemu papežu [[Papež Silvester I.|Silvestru I.]] |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[cerkev sv. Katarine, Maribor|Katarina]] |[[Maribor]]<br/>[[Melje]] |1844 |Cerkev je pripadala samostanu [[malteški viteški red|malteškemu viteškemu redu]] in je stala zunaj mariborskega mestnega obzidja, verjetno že v prvi polovici 13. stoletja. Leta 1800 je bil kompleks nekdanjega samostana vključno s cerkvijo prodan, 1844 je bila cerkev podrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=65}} |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- | |[[kapela sv. Katarine, Padna|Katarina]] |[[Padna]] | |Viden je temeljni obod srednjeveške kapele{{efn|name=klasifikacija}} in nekateri kamnoseški elementi. V njeni bližini je bila postavljena manjša kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-27783}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Katarine, Prem|Katarina]] |[[Prem]] | |Podružnična cerkev iz 17. stoletja je stala ob nekdanji cesti na vrhu hriba Sveta Katarina JZ od naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-27996}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |2. svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom, prvič je omenjena leta 1466. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Do 18. stoletja je nosila Marijin patrocinij. Med 2. svetovno vojno je bila obstreljevana in težko poškodovana, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief sv. [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[stara cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|Kozma in Damijan]] |[[Gojače]] |{{Hs|1766}}pred 1766 |Cerkev je stala tik nad današnjo [[hitra cesta H4]]. Prvič je pisno omenjena leta 1570. Podrta verjetno pred 1766, ko je bila sezidana trenutna [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|cerkev z istim patrocinijem]] bližje vasi. V njeni bližini je zgodnjesrednjeveško grobišče. |<ref>{{RKD sklic|1-04955}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |{{Slika d|Q140051735}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjena leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565121}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristrani prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po 2. svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- | |[[kapela Kristusovih ran, Mačkovec, Kočevje]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |1944 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena po letu 1741. Imela je obokan prezbiterij in raven strop v ladji. Nad vhodom je od leta 1819 stala zvončnica. Kapela je bila uničena s požigom vasi leta 1944. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=111}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |Baročna stavba je stala pri starem mestnem pokopališču. Ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]. Porušena v letih 1957–1958. | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |Cerkev je bila zidana v baročnem slogu iz sredine 18. stoletja, imela je nižje obzidje in neogotsko ostrešje. Obdaja jo opuščeno pokopališče. Stoji zvonik in obod cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-02740}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Križa, Gradec, Črnomelj|Križ]] |[[Gradec, Črnomelj]] |1942 |Poznogotska podružnična romarska cerkev je bila zgrajena na hribu nad vasjo med leti 1570 in 1580. Požgana je bila s preostankom vasi med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-27053}}</ref> |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |Baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje župnijske [[Cerkev sv. Jožefa, Idrija|cerkve sv. Jožefa Delavca]]. Ohranjen samo zvonik. | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[cerkev sv. Križa, Križ pri Komendi|Križ]] |[[Križ pri Komendi]]<br/>Gaušek |1835 |Cerkev, morda kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zadnjič sezidana leta 1717. 1835 je pogorela zaradi udara strele, ohranjene so ruševine, ki so sicer preraščene. Po navedbah [[Franc Stele|Franceta Steleta]] je bil objekt ponovno pozidan po protireformaciji in kot drugi patrocinij navaja tudi sv. Pavla. |<ref>{{RKD sklic|1-15221}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Križa, Ljubljana|Križ]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Vodmat]] |1997 |Bolnišnična cerkev je bila zgrajena leta 1895 v neogotskem stilu, z njo so upravljale Hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Stala je med Dermatovenerološko kliniko in poslopjem Inštituta za mikrobiologijo. Zasežena leta 1948 in 1960 spremenjena v delavnico, 1997 dokončno porušena. |{{sfn|Zavrl|2025|p=65}} |- |{{Slika d|Q140187591}} |[[Kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 jo je zgradil Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh|Križ]] |[[Stražnji Vrh]] | |Poznogotska cerkev v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Križa, Škrilj, Kočevje, 1938.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Križa, Škrilj|Križ]] |[[Škrilj, Kočevje]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Cerkev je bila zgrajena 1650 na zahodu vasi, imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Imela je tri oltarje, stranska sta bila posvečena sv. Margareti in Devici Mariji. Opisal jo je tudi Valvasor. Okrog leta 1840 je bila prizidana zvončnica. Drugo svetovno vojno je preživela, porušena je bila {{c.}} 1953–1954. Okrog nje je bilo manjše pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-02805}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[stara cerkev sv. Lenarta, Col|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |Stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937. |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[cerkev sv. Lenarta, Gotenica|Lenart]] |[[Gotenica]] |1945 |Romarska cerkev na istoimenskem vrhu je bila zgrajena leta 1652. Imela je pravokotno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena je bila po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|2757}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[cerkev sv. Lenarta, Solkan|Lenart]] |[[Solkan]] |1782 |Prvič se morda omenja leta 1376, gotovo 1471. Stala je na robu vasi. V [[Karel Mihael Attems|Attemsovemu]] vizitacijskem dnevniku je bila leta 1751 zaradi slabega stanja odrejena rušitev, ki se je izvedla leta 1782. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- | |[[cerkev sv. Lenarta, Šmartno |Lenart]] |[[Šmartno]] |{{neznano}} |Omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1751, sicer neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- | |[[cerkev sv. Lovrenca, Bate|Lovrenc]] |[[Bate]] |1772 |Prvič je omenjena v urbarju iz leta 1523 in nato v več vizitacijskih popisih, nazadnje leta 1772, ko je med vizitacijo tudi pogorela. Morebitni ostanki so bili uničeni tekom bojev v prvi svetovni vojni, vidno je podporno zidovje. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04750}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |[[Bovec]]<br/>Dvor |čas jožefinskih reform |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja, kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- |[[Slika:Kirche von Brestovica 7.6.1917. (BildID 15596349).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|Lovrenc]] |[[Brestovica pri Komnu]] |1917 |Srednjeveška podružnična cerkev s pripadajočim pokopališčem je bila vključno s preostankom naselja porušena tekom bojev prve svetovne vojne. Leta 1927 jo je nadomestila vzhodneje novozgrajena [[cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27889}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Lovrenca, Zakraj|Lovrenc]] |[[Zakraj, Tolmin|Zakraj]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Stala je na južnem koncu zaselka, verjetno ob nekdanji rimskodobni naselbini. Omenjena v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18087}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] |februar 1942 |Baročno župnijsko cerkev, ki je stala na severu vasi, so februarja 1942 minirale nemške sile. Ruševine so bile leta 1993 očiščene in prezentirane. Staro cerkev je leta 1967 nadomestila [[cerkev sv. Lucije, Dražgoše|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-21194}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Lucije, Zabavlje|Lucija]] |[[Zabavlje]] | |Vidne ruševine cerkve stojijo na zahodnem robu vasi. Cerkvi je nekoč pripadalo danes opuščeno pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-01533}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[Apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |Nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje. | |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Cerknica|Marija Magdalena]] |[[Cerknica]]<br/>[[Marof]] | |Ostanki cerkve so locirani v širše arheološko najdišče železnodobne naselbine. Cerkvi je pripadala tudi bližnja baročna [[pristava (zgradba)|pristava]], ki še stoji. |<ref>{{RKD sklic|1-10948}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav, pred 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Šentviška Gora|Marija Magdalena]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev je stala na samem vzhodno od vasi. Imela je stransko kapelo sv. Antona Padovanskega. Viden tloris in deli tlaka. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18086}}</ref> |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |{{sfn|Höfler|2016|p=105}} |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje]] |1951 |Cerkev je stala v središču vasi. Nekoč je bila prezidana in barokizirana, omenja jo tudi Valvasor. |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]. | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066486}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- | |[[kapela sv. Marjete, Gotenica|Marjeta]] |[[Gotenica]] |1947 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na jugu vasi ob cesti proti Kočevski Reki. Zgrajena je bila v drugi polovici 18. stoletja, 1893 je bila šestkotnemu centralnemu tlorisu prizidana ladja. Porušena leta 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02756}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] |[[Kunšperk]]<br>Silovec | |Ohranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-30445}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Margarete, Tanči Vrh, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Marjete, Tanči Vrh|Marjeta]] |[[Tanči Vrh]] |1942 |Podružnična cerkev je bila sezidana v 17. stoletju, imela je pravokotno ladjo ter rebrasto obokan prezbiterij. Cerkev je bila s preostankom naselja požgana leta 1942, 1980 se je podrla ladja, 1992 je bil odstranjen preostanek objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02811}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marka, Koper (stara cerkev)|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |[[Koper]]<br/>(Markovec) |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q140042762}} |[[Cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev je segala v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |{{sfn|Höfler|2016|p=108}} |- | |[[cerkev sv. Martina, Ljubljana|Martin]] |[[Ljubljana]] |1494 |Cerkev je pripadala [[avguštinski samostan Ljubljana|avguštinskemu samostanu]] in je stala na mestu današnje [[cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkve Marijinega oznanenja]]. Verjetno je stala že pred letom 1314, leta 1364 je bila povečana. Samostan in cerkev sta bila opustošena tekom turških vpadov leta 1491, 1494 so odstranili ruševine. | |- | |[[Cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |Porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]. |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med 1. svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med 1. svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}{{sfn|Höfler|2016|p=152}} |- | |[[Cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]] |1942 |Cerkev so italijanske sile skupaj s preostankom kočevarskega naselja požgale tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kaplanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Stara cerkev sv. Martina, Žiri, november 1913.png|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Martina, Žiri|Martin]] |[[Žiri]] |1925 |Prvotna cerkev je tu stala s koncem 15. stoletja, z začetkom 17. stoletja je bila prezidana in barokizirana. Imela je tri ladje in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1910 je bila zaprta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Martina, Žiri|sedanja župnijska cerkev]]. Leta 1925 je bilo odstranjeno ostrešje, 1926 se je podrl zvonik, na njenem mestu je bila zgrajena zatem kmalu zaprta žaga. Vidni so zidovi prezbiterija, ostale ruševine so bile porabljene kot kamnolom. |<ref>{{RKD sklic|1-30892}}</ref>{{sfn|Demšar|2024|p=31, 53, 54}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev, predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[cerkev Matere Božje, Dolnje Cerovo|Mati Božja]] |[[Dolnje Cerovo]] |{{neznano}} |Cerkev je bila podružnica [[moš]]ke župnije, stala je na polju in bila v lasti bratovščine. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=61}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |[[Ptuj]] |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|ptujske pražupnije]]. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |{{sfn|Höfler|2016|p=86}} |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[kapela sv. Matije, Topla Reber|Matija]] |[[Topla Reber]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je datirana v 17. stoletje, imela je pravokotno ladjo, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik iz {{c.}} 1800. Leta 1942 je bila požgana. |<ref>{{RKD sklic|1-02755}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |Nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952. | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |Nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]. Patrocinij je domneven. |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |Porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]. |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }} {{Navedi splet |url=http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |archive-date=2016-02-14 |url-status=bot: unknown}}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[File:Klariška cerkev sv. Mihaela Ljubljana, Valvasor.png|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Mihaela, Ljubljana|Mihael]] |[[Ljubljana]] |1895 |Prvotno je bila samostanska cerkev [[samostan klaris Ljubljana|ljubljanskih klaris]] in je stala na sedežu današnje [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Dokončana je bila leta 1656, leta 1782 je bil red razpuščen, cerkev pa je postala bolnišnična cerkev. Zaradi poškodb je bila po [[potres v Ljubljani|potresu v Ljubljani]] podrta leta 1895. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Klariška cerkev sv. Mihaela|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Mihael|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- | |[[kapela sv. Mihaela, Maribor|Mihael]] |[[Maribor]] |{{c.}} 1621 |Kapela oz. kostnica{{efn|name=klasifikacija}} je stala ob tedanjem mestnem pokopališču okrog [[stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mariborske stolnice]] vsaj od 1249. Po letu 1621 je bil objekt v neuporabnem stanju, po 1783 pa je bilo pokopališče brez kostnice prenešeno na območje današnjega Ljudskega vrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=64}} |- | |[[cerkev sv. Mihaela, Stare Žage|Mihael]] |[[Stare Žage]] |po 1942 |Cerkev iz 18. stoletja je imela pravokotno ladjo ter pravokoten prezbiterij in zvonik. Porušena med ali po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-02143}}</ref> |- | |[[cerkev Naše ljube gospe, Maribor|Naša ljuba gospa]] |[[Maribor]]<br/>Lebar{{efn|Danes na območju Koroških vrat, kasneje se kot Gornji Lebarji imenuje območje med Vinarsko, Vrbansko in Mladinsko ulico.}} |{{hs|1522}}1522–1542 |Stala je v bližini severozahodnega mestnega stolpa, ki je bil 1780 podrt (danes lokacija [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudskega vrta]]). Obstajajo napačne domneve, da so jo porušili Turki tekom turških vpadov. Imela je beneficij, okrog nje pa je stalo pokopališče. Cerkev in pokopališče sta pogorela med leti 1522–1542, 1571 so tod bile le še razvaline. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- | |[[cerkev sv. Nedelje, Korte|Nedelja]] |[[Korte]]<br/>Medoši |{{neznano}} |Jugozahodno od zaselka Medoši so oranjene ruševine romanske cerkve istrske arhitekture z apsido iz 13. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-07205}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[cerkev sv. Nikolaja, Breznica|Nikolaj]] |[[Breznica]] | |Arheološko raziskana, na površju ni ostankov. |<ref>{{RKD sklic|1-05309}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Ni istovetna z novejšo [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkvijo sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[cerkev sv. Nikolaja, Orehek|Nikolaj]] |[[Orehek, Postojna]] | |Cerkev je romanske arhitekture, morda je imela pripadajoč samostan ter obzidje. Stala je ob nekdanji cesti proti Prestranku jugovzhodno od Orehka. Arheološki ostanki so bili odkriti leta 1983. |<ref>{{RKD sklic|1-28017}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Nikolaja, Ponikve|Nikolaj]] |[[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] |{{unknown}} |Cerkev je stala na vrhu Oblačnega brda (755&nbsp;m) severno od vasi, morda na mestu starejših ruševin. Bila je pravilno orientirana, imela je tristrani prezbiterij in vhodno lopo. Leta 1727 popolnoma prezidana. Opuščena in podrta tekom jožefinskih reform, ohranjen je tloris in cerkvena ograda. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-19020}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|Župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1945 |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481188}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]] |[[Javorovica]] |1869 |Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. |<ref>{{RKD sklic|1-09554}}</ref> |- |{{Slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oziroma [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je domnevno ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{navedi knjigo|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka v Žabčah]] okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[cerkev sv. Petra, Brezovo Brdo|Peter]] |[[Brezovo Brdo]] | |Vidni temelji cerkve, material je bil porabljen za gradnjo cest. |<ref>{{RKD sklic|1-03956}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj mestnega obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena današnja [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |Stala blizu [[Dvorec Globelo|dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{Slika d|Q140066650}} |[[Cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]] |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |Zaradi slabega stanja porušena po letu 1945. Ohranjeni skromni sledovi temeljnih zidov. |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Petra, Šentviška Gora|Peter]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev pravokotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjana. |{{sfn|Höfler|2016|p=48}}<ref>{{RKD sklic|1-18085}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Petra, Topla Reber|Peter]] |[[Topla Reber]] |1945 |Cerkev se prvič omenja leta 1463, okolica pa nakazuje na morebitni protiturški tabor. Cerkev je bila zidana v baročnem slogu, imela je tristrani prezbiterij. |<ref>{{RKD sklic|1-02822}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] |{{hs|1942-08-01}}avgust 1942 |Baročna cerkev iz 17. stoletja je imela kasetiran strop, pred vhodom je stala lopa. Oltarna slika je bila iz leta 1624, na oltarju je navedena letnica 1730, prenovljen je bil tudi v 19. stoletju. Požgana je bila avgusta 1942 tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02315}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Petra in Pavla, Šentviška Gora|Peter in Pavel]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1755}}{{c.}} 1755 |Cerkev je omenjana v vizitacijskih dnevnikih med leti 1570 in 1755. |<ref>{{RKD sklic|1-18085}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Topli Vrh|Peter in Pavel]] |[[Topli Vrh, Semič]] |{{hs|1945}}{{c.}}1945 |Cerkev je imela pravokotno ladjo in tristran prezbiterij, vhod v cerkev je bil skozi pritličje zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02812}}</ref> |- | |[[Kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom 2. svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}<ref>{{RKD sklic|1-02775}}</ref> |- |[[Slika:Mozelj Slovenia - chapel 2.jpg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove Krvi, Mozelj|Predragocena Jezusova Kri]] |[[Mozelj]] |1954 |Prvotna kapela je bila postavljena leta 1586, nato večkrat prezidana v letih 1866, 1912 in 1926. Po vojni je postala senik, leta 1954 je bila porušena. Ruševine so vidne. Leta 1994 je bil med ruševinami postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02789}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Brestje|Primož in Felicijan]] |[[Brestje]] |1782 |Cerkev je morda stala na staroslovanskem grobišču. Opuščena je bila 1782, 1812 v ruševinah, med prvo svetovno dodatno poškodovana zaradi bojev. Ostanki vidni, stopnišče in kropilnik sta v Tinčetovi hiši v Brestju. |<ref>{{RKD sklic|1-24092}}</ref><ref>{{RKD sklic|1-29039}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q140066532}} |[[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica [[Župnija Ribnica|ribniške pražupnije]]. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila sedež samostojne župnije. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grgar|Primož in Felicijan]] |[[Grgar]], morda [[Kromberk]] |1750–1782 |V urbarjih iz 1507 in 1523 zabeležno, da stoji nad Fajdigovščem v Kromberku, kasnejši popis iz 1684 in vizitacijski dnevnik iz 1750 jo umeščajo v okolico [[Grgar]]ja. V kasnejših popisih ni omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- | |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Vogrsko|Primož in Felicijan]] |[[Vogrsko]] |{{hs|1782}}{{c.}}1782 |Podružnična cerkev se v vizitacijskih popisih omenja v letih 1570–1782. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-21359}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Primoža, Podsenica|Primož]] |[[Podsabotin]]<br/>Podsenica |{{hs|1668}}po 1668 |Omenjena leta 1523 v goriškem urbarju, nato v popisu leta 1651, kjer ima Marijin patrocinij. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |Poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla. Ohranjene ruševine. |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{Slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omenja Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv Roka, Solkan, 31.10.17. (BildID 15607907) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Roka, Solkan|Rok]] |[[Solkan]] |1955 |Cerkev je bila zgrajena leta 1682 po epidemiji kuge, posvečena je bila leta 1689, služila je kot pokopališka cerkev. Leta 1955 je bila odstranjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] |1786 |Zgrajena je bila v letih 1708–1709 kot grajska cerkev [[grad Ljubljana|ljubljanskega gradu]]. Imela je tri oltarje ter bogato notranjščino, bila je tudi prva ljubljanska cerkev s kupolo. V [[požar v Ljubljani (1774)|požaru leta 1774]] je bila poškodovana, leta 1786 prodana na dražbi in še istega leta podrta. Temelji odstranjeni med prenovo otroškega igrišča leta 2011. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Cerkev sv. Rozalije|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/rozalija|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Sebastijana, Kozana|Sebastijan]] |[[Kozana]] |{{neznano}} |Omenjena v goriškem urbarju leta 1507, da stoji nad Kozano, zabeležena še v več vizitacijskih dnevnikih, nazadnje leta 1759. Ni znana. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku 2. svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana okoli 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med 2. svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Štefana, Račice|Štefan]] |[[Račice]] | |Cerkev je datirana v 17. stoletje. Morda je pripadala danes izginulemu naselju Kameno Brdo. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-27985}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med 2. svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu. Leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Teobalda, Šmarje pri Ajdovščini|Teobald]] |[[Šmarje pri Ajdovščini]] |1782 |Vidne so ruševine cerkve, ki se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1650–1782, ležijo na vrhu griča Sv. Tibot. |<ref>{{RKD sklic|1-04961}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{Slika d|Q140042998}} |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[cerkev sv. Trojice, Kojsko|Trojica]] |[[Kojsko]] |1764 |Cerkev je bila zgrajena 1585, v njej se je maševalo že med gradnjo. Podrta je bila po letu 1764, njen material je bil uporabljen za izgradnjo [[cerkev Device Marije vnebovzete, Kojsko|nove župnijske cerkve]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=62}} |- | |[[cerkev sv. Trojice, Morava|Trojica]] |[[Morava]] |1955 |Poznogotska cerkev je tu stala že vsaj leta 1674, verjetno na mestu starejše kapele. Ladja je imela raven strop in petosminsko zaključen banjasto obokan prezbiterij. Leta 1896 je bila obnovljena, 1902 pa prezidana, ko je bil dozidan zvonik, ki je nadomestil zvončnico. Po drugi svetovni vojni je služila kot župnijska cerkev Kočevske Reke. Cerkev je bila razstreljena leta 1955, ruševine pa odstranjene leta 1956. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=142–148}}<ref>{{RKD sklic|1-02788}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Ponikve, Semič|Trojica]] |[[Ponikve, Semič]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Trojice, Rajndol.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |po 1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena nova [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1841 |Stala je na območju Graških vrat že pred letom 1300. Bila je podružnica mestne župnije, namenjena okoliškemu prebivalstvu Maribora. Z jožefinskimi reformami je bila leta 1784 zaprta in prodana, pripadajoče pokopališče je bilo 1809 opuščeno, stavbo pa so porušili leta 1841. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |Postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil škof [[Absalom Koprski|Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil škof [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:cerkev sv. Urha, Podstenice, 1936 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Urha, Podstenice|Urh]] |[[Podstenice]] |1950. |Cerkev je stala izven vasi. Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido v romanskem stilu, primitivne gradnje. Strop je bil obokan. Ob ladji je stal zvonik. Porušena po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02795}}</ref> |- |{{Slika d|Q140043080}} |[[Cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenil Valvasor v ''Slavi vojvodini Kranjske'', arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- | |[[kapela sv. Urha, Starološki Grič|Urh]] |[[Starološki Grič]] |{{hs|1914}} pred 1914 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena v 16. stoletju v gotskem slogu iz lehnjaka. Imela je petosminski prezbiterij. Opuščena konec 19. stoletja s preostankom naselja zaradi izseljevanja v ZDA. |<ref>{{RKD sklic|1-18401}}</ref> |- | |Uršula |Anhovo (domnevno) |{{neznano}} |Omenjena samo v vizitacijskem dnevniku leta 1651 med [[cerkev sv. Ahaca, Prilesje|prileško]], [[cerkev sv. Jedrti, Vrtača|vrtaško]] in [[cerkev sv. Jakoba, Debenje|debenjsko]] cerkvijo. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=56}} |- |{{Slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz 2. polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[Cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Valentina, Dolnja Briga|Valentin]] |[[Dolnja Briga]] |{{hs|1954}}{{c.}} 1954 |Pokopališka cerkev je stala na robu vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-01648}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]]<br/>[[Sabotin]] |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom 1. svetovne vojne. Danes znotraj ruševin posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|Valentin]] |[[Zajčje Polje]] |1950. |Stala je na severozahodnemu delu vasi, nastala je s prizidavo pravokotne ladje na šestkoten prezbiterij kapele na mestu nekdanje [[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|cerkve sv. Andreja]]. Porušena po drugi svetovni vojni. |<ref name="zajčje_polje" /> |- | |[[Cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |19. stoletje |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je bila s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- | |[[cerkev sv. Vida, Solkan|Vid]] |[[Solkan]]<br/>Ščedne |{{neznano}} |Cerkev iz 13. stoletja, omenjena je v več urbarjih in popisih. Močno poškodovana med boji prve svetovne vojne.<!--ni jasno, ali je bila porušena tekom WWI ali že prej --> |<ref>{{RKD sklic|1-21220}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Vida, Dolnja Topla Reber, 1937 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Vida, Topla Reber|Vid]] |[[Dolnja Topla Reber]] |1968 |Cerkev je bila zgrajena {{c.}} leta 1700. Imela je kvadratno ladjo, nizek prezbiterij in zvonik s piramidasto streho. Leta 1942 je bila požgana, 1968 odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02570}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vsi sveti]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil škof [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[cerkev Vseh svetih, Ptuj|Vsi sveti]] |[[Ptuj]] |1787 |Sezidana leta 1380 po naročilu Ulrika in Bernarda Ptujskega, blagoslovljena leta 1513 po salzburškem knezoškofu Leonhardu. Prodana 1787, tedaj opuščeno nekatoliško pokopališče, leta 1840 preurejena v stanovanje. Stala na območju današnje Jadranske ulice 9. |<!--predlog, glej pogovorno stran--> |- | |[[cerkev Žalostne Matere Božje, Zdihovo|Žalostna Mati Božja]] |[[Zdihovo]] |1954 |Podružnična romarska cerkev je bila zgrajena leta 1702. Imela je pravokotno ladjo, na jugu k njej prislonjen zvonik, prezbiterij je bil tristrano zaključen. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02819}}</ref> |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>propada !Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na [[Trg generala Maistra, Maribor|Trgu generala Maistra]] in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>propada !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |Rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600. |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |Neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja. |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Zgrajena leta 1905, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == *{{navedi revijo|first=Avguštin|last=Cene|title=Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopavanjih v l. 1954)|magazine=Loški razgledi|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDJJKE2V|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka|year=1954|issue=1|volume=1|cobiss=7211522}} * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} *{{navedi knjigo|first=Alojz|last=Demšar|title=Nekdanja župna cerkev sv. Martina v Žireh|publisher=Muzejsko društvo Žiri|year=2024|series=Knjižnica Žirovskega občasnika|url=https://www.mojaobcina.si/prenosi/novice/ziri/608230_cerkev-ok_barvna.pdf|isbn=978-961-92275-5-8|cobiss=213537283}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi revijo|title=Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni|first=Martin|last=Kavčič|first2=Vladimir|last2=Brezar|year=2009|issue=2|magazine=AR. Arhitektura, raziskave|cobiss=251864064|publisher=Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R3PPBOM2}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi revijo|first=Bor|last=Zavrl|title=Duhovna oskrba bolnikov: Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana|magazine=Retrospektive|year=2025|issue=8/1|doi=10.64651/8-1-3|url=https://sistory.si/publication/72029|publisher=Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij}} *{{navedi revijo|last=Mlinarič|first=Jože|year=1973|issue=1|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|publisher=Založba nova obzorja |location=Maribor|title=Beneficiji v mestu Maribor do konca 16. stoletja|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/6001-7000/6994/1973_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|pages=60–91}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] rcpvqhwasz3bbk2kshudda8z0nmajvl Kantoni Švice 0 197349 6759372 6746552 2026-10-01T17:23:14Z Shabicht 3554 6759372 wikitext text/x-wiki {{ŠvicarskiKantoni-zemljevid|float=right}} 26 kantonov (francosko ''cantons'', italijansko ''cantoni'', retoromansko ''chantuns'', v nemško govoreči Švici tradicionalno ''Stand'', oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi ''état'') so zvezne države članice [[Švica|Švicarske konfederacije]]. Izraz ''kanton'' je bil prvič uporabljen leta 1475 v Fribourškem aktu.<ref>Wilhelm Oechsli: ''Die Bezeichnungen der alten Eidgenossenschaft und ihrer Glieder.'' In: ''Jahrbuch für schweizerische Geschichte'' 41, 1916, S.&nbsp;51–230 ([https://www.e-periodica.ch/digbib/view?pid=szg-002:1916:41::84 Digitalisat]), hier S.&nbsp;78; danach {{HLS|26414|Kantone|Autor=Andreas Kley}}</ref> == Seznam == Kantoni so razvrščeni v vrstnem redu, enakem kot v zvezni ustavi. {| class="wikitable sortable" ! Okr. !! Grb !! Kanton !! Pridru-<br/>žitev !! Glavno mesto !! Površina<br/>(km²) !! Prebivalstvo<br/>(2022)<ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/dienstleistungen/geostat/geodaten-bundesstatistik/administrative-grenzen/generalisierte-gemeindegrenzen.assetdetail.24106762.html Generalisierte Grenzen 2023]</ref> !! Št. občin<ref name="ListeCommunesSuisses">{{navedi splet |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/bases-statistiques/repertoire-officiel-communes-suisse.assetdetail.31265302.html |title=Répertoire officiel des communes de Suisse |publisher=Zvezni urad za statistiko |accessdate=2024-06-23}}</ref> !! Uradni jezik(i) |- | ZH || [[Slika:Wappen Zürich matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Zürich|Zürich]]''' || 1351 || [[Zürich]] ||style="text-align:right;"| 1728,94 ||style="text-align:right;"| 1.579.967 ||style="text-align:right;"| 160 || [[nemščina]] |- | BE || [[Slika:CHE Bern COA.svg|36px]] || '''[[Kanton Bern|Bern]]'''<br/>(Berne) || 1353 || [[Bern]] ||style="text-align:right;"| 5958,50 ||style="text-align:right;"| 1.051.437 ||style="text-align:right;"| 335 || [[nemščina]], [[francoščina]] |- | LU || [[Slika:Wappen Luzern matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Luzern|Luzern]]''' || 1332 || [[Luzern]] ||style="text-align:right;"| 1493,52 ||style="text-align:right;"| 424.851 ||style="text-align:right;"| 80 || [[nemščina]] |- | UR || [[Slika:Wappen Uri matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Uri|Uri]]''' || 1291 || [[Altdorf]] ||style="text-align:right;"| 1076,53 ||style="text-align:right;"| 37.317 ||style="text-align:right;"| 19 || [[nemščina]] |- | SZ || [[Slika:Wappen Schwyz matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Schwyz|Schwyz]]''' || 1291 || [[Schwyz]] ||style="text-align:right;"| 907,88 ||style="text-align:right;"| 164.920 ||style="text-align:right;"| 30 || [[nemščina]] |- | OW || [[Slika:Wappen Obwalden matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Obwalden|Obwalden]]''' || 1291 || [[Sarnen]] ||style="text-align:right;"| 490,58 ||style="text-align:right;"| 38.700 ||style="text-align:right;"| 7 || [[nemščina]] |- | NW || [[Slika:Wappen Nidwalden matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Nidwalden|Nidwalden]]''' || 1291 || [[Stans]] ||style="text-align:right;"| 275,85 ||style="text-align:right;"| 44.420 ||style="text-align:right;"| 11 || [[nemščina]] |- | GL || [[Slika:Wappen Glarus matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Glarus|Glarus]]''' || 1352 || [[Glarus]] ||style="text-align:right;"| 685,31 ||style="text-align:right;"| 41.471 ||style="text-align:right;"| 3 || [[nemščina]] |- | ZG || [[Slika:Wappen Zug matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Zug|Zug]]''' || 1352 || [[Zug]] ||style="text-align:right;"| 238,73 ||style="text-align:right;"| 131.164 ||style="text-align:right;"| 11 || [[nemščina]] |- | FR || [[Slika:Wappen Freiburg matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Fribourg|Fribourg]]'''<br/>(Freiburg) || 1481 || [[Fribourg]] ||style="text-align:right;"| 1672,43 ||style="text-align:right;"| 334.465 ||style="text-align:right;"| 126 || [[francoščina]], [[nemščina]] |- | SO || [[Slika:Wappen Solothurn matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Solothurn|Solothurn]]''' || 1481 || [[Solothurn]] ||style="text-align:right;"| 790,46 ||style="text-align:right;"| 282.408 ||style="text-align:right;"| 106 || [[nemščina]] |- | BS || [[Slika:Wappen Basel-Stadt matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Basel-Stadt|Basel-Stadt]]''' || 1501 || [[Basel]] ||style="text-align:right;"| 36,95 ||style="text-align:right;"| 196.786 ||style="text-align:right;"| 3 || [[nemščina]] |- | BL || [[Slika:Coat of arms of Kanton Basel-Landschaft.svg|36px]] || '''[[Kanton Basel-Landschaft|Basel-Landschaft]]''' || 1501 || [[Liestal]] ||style="text-align:right;"| 517,67 ||style="text-align:right;"| 294.417 ||style="text-align:right;"| 86 || [[nemščina]] |- | SH || [[Slika:Wappen Schaffhausen matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Schaffhausen|Schaffhausen]]''' || 1501 || [[Schaffhausen]] ||style="text-align:right;"| 298,42 ||style="text-align:right;"| 85.214 ||style="text-align:right;"| 26 || [[nemščina]] |- | AR || [[Slika:Wappen Appenzell Ausserrhoden matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Appenzell Ausserrhoden|Appenzell Ausserrhoden]]''' || 1513 || [[Herisau]] (''de facto'') ||style="text-align:right;"| 242,84 ||style="text-align:right;"| 55.759 ||style="text-align:right;"| 20 || [[nemščina]] |- | AI || [[Slika:Wappen Appenzell Innerrhoden matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Appenzell Innerrhoden|Appenzell Innerrhoden]]''' || 1513 || [[Appenzell]] ||style="text-align:right;"| 172,48 ||style="text-align:right;"| 16.416 ||style="text-align:right;"| 5 || [[nemščina]] |- | SG || [[Slika:Coat of arms of canton of St. Gallen.svg|36px]] || '''[[Kanton St. Gallen|St. Gallen]]''' || 1803 || [[St. Gallen]] ||style="text-align:right;"| 2028,20 ||style="text-align:right;"| 525.967 ||style="text-align:right;"| 105 || [[nemščina]] |- | GR || [[Slika:CHE Graubünden COA.svg|36px]] || '''[[Kanton Graubünden|Graubünden]]'''<br/>(Grigioni/Grischun) || 1803 || [[Chur]] ||style="text-align:right;"| 7105,30 ||style="text-align:right;"| 202.538 ||style="text-align:right;"| 101 || [[nemščina]], [[retoromanščina]],<br/>[[italijanščina]] |- | AG || [[Slika:Wappen Aargau matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Aargau|Aargau]]''' || 1803 || [[Aarau]] ||style="text-align:right;"| 1403,80 ||style="text-align:right;"| 711.232 ||style="text-align:right;"| 197 || [[nemščina]] |- | TG || [[Slika:Wappen Thurgau matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Thurgau|Thurgau]]''' || 1803 || [[Frauenfeld]] ||style="text-align:right;"| 994,33 ||style="text-align:right;"| 289.650 ||style="text-align:right;"| 80 || [[nemščina]] |- | TI || [[Slika:Wappen Tessin matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Ticino|Ticino]]''' || 1803 || [[Bellinzona]] ||style="text-align:right;"| 2812,15 ||style="text-align:right;"| 354.023 ||style="text-align:right;"| 106 || [[italijanščina]] |- | VD || [[Slika:Wappen Waadt matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Vaud|Vaud]]''' || 1803 || [[Lozana]] ||style="text-align:right;"| 3212,02 ||style="text-align:right;"| 830.431 ||style="text-align:right;"| 300 || [[francoščina]] |- | VS || [[Slika:Wappen Wallis matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Valais|Valais]]'''<br/>(Wallis) || 1815 || [[Sion, Švica|Sion]] ||style="text-align:right;"| 5224,64 ||style="text-align:right;"| 357.282 ||style="text-align:right;"| 122 || [[francoščina]], [[nemščina]] |- | NE || [[Slika:Wappen Neuenburg matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]]''' || 1815 || [[Neuchâtel]] ||style="text-align:right;"| 802,16 ||style="text-align:right;"| 176.571 ||style="text-align:right;"| 27 || [[francoščina]] |- | GE || [[Slika:Wappen Genf matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Ženeva|Ženeva]]'''<br/>(Genève) || 1815 || [[Ženeva]] ||style="text-align:right;"| 282,49 ||style="text-align:right;"| 514.114 ||style="text-align:right;"| 45 || [[francoščina]] |- | JU || [[Slika:Wappen Jura matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Jura|Jura]]''' || 1815/<br/>1979 || [[Delémont]] ||style="text-align:right;"| 838,51 ||style="text-align:right;"| 73.865 ||style="text-align:right;"| 50 || [[francoščina]] |-style="font-weight: bold; background: #eaecf0;" | CH || [[Slika:Coat of arms of Switzerland.svg|36px]] || [[Švica]] || 1848 (zv.<br/>ustava) || [[Bern]] (''de facto'') ||style="text-align:right;"| 41.290,69 ||style="text-align:right;"| 8.815.385 ||style="text-align:right;"| 2131 || [[nemščina]], [[francoščina]],<br/>[[italijanščina]], [[retoromanščina]] |} Dvočrkovne kratice za švicarske kantone so v pogosti uporabi, npr. na [[registrske tablice Švice|avtomobilskih registrskih tablicah]] in na kodah [[ISO 3166-2]] (s pridevkom »CH-«, npr. CH-SZ za kanton Schwyz). == Politični sistem == Vsak kanton ima svojo ustavo in svoje zakonodajne, izvršne in sodne oblasti. Vsi kantoni imajo enodomni parlament (Veliki svet, Kantonalni svet, Deželni svet, Parlament, tudi Kantonalni parlament). Odvisno od kantona ima ta od 49 do 180 poslanskih sedežev. Kantonalno vlado (vladni svet, vlada, državni svet, odbor za poklicno etiko) sestavlja pet ali sedem članov, odvisno od kantona. Vsak kanton ima dvotirni sistem sodišč (prva stopnja: okrožno sodišče, okrožno sodišče, kantonalno sodišče, okrožno sodišče, regijsko sodišče, regijsko sodišče, kazensko sodišče, civilno sodišče; druga stopnja: višje sodišče, kantonsko sodišče, pritožbeno sodišče), pred katerim je arbitražni organ (mirovni sodnik, urad za mediacijo). Vsa vladna področja, ki jih Švicarska zvezna ustava ne dodeli Konfederaciji ali jih ureja zvezni zakon, spadajo v pristojnost kantonov, na primer kantonalni zakon o državni in upravni organizaciji, šolski sistem, socialna pomoč, gradbeni zakon, policija, javni notar, kantonalni in komunalni davčni zakon, v veliki meri tudi zdravstveno varstvo, zakon o načrtovanju, sodna ustava in drugi. Tako zvezna vlada kot kantoni imajo na mnogih področjih pristojnosti. Tako kot nemške države so tudi kantoni izpeljani subjekti mednarodnega prava in lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo državne pogodbe med seboj (tako imenovani konkordati) ali s tujino. Kantoni svojim občinam podelijo določeno stopnjo avtonomije. Ta je po navadi v vzhodni Švici večja kot v zahodni. V dveh kantonih - [[Glarus]] in [[Appenzell Innerrhoden]] - ljudje sprejemajo kantonalne zakone na srečanju vseh državljanov oz. podeželske skupnosti. V kantonu Appenzell Innerrhoden so na Landsgemeinde izvoljeni tudi člani kantonalne vlade in kantonalna sodišča. V vseh drugih kantonih potekajo volitve in glasovanje na volilnih skrinjicah. == Zgodovina == [[File:Karte 13 Alte Orte.png|thumb|360px|Trinajst kantonov Stare švicarske konfederacije (1513–1798)]] === Izvor besed in drugi izrazi === Izraz ''kanton'' za člana Konfederacije je prvič dokumentiran leta 1475 <ref>Wilhelm Oechsli: ''Die Bezeichnungen der alten Eidgenossenschaft und ihrer Glieder.'' In: ''Jahrbuch für schweizerische Geschichte'' 41, 1916, S.&nbsp;51–230 ([https://www.e-periodica.ch/digbib/view?pid=szg-002:1916:41::84 Digitalisat]), hier S.&nbsp;78.</ref> ali 1467<ref>''Dictionnaire Suisse romand. Particularités lexicales du français contemporain,'' redigiert von André Thibault, Carouge 1997, S.&nbsp;197.</ref> v [[Fribourg|Fribourgu]]. Ker ''cantone'' v severni Italiji že od 11. stoletja pomeni 'del države', [[Walther von Wartburg]] domneva, da so besedo v današnjo zahodno Švico prinesli langobardski trgovci, kjer so jo nato sprejeli kot ''kanton'' v nemščini in kot ''canton'' v francoščini. Italijanski kanton je povečana oblika ''canto'', kar pomeni 'vogal, rob, kot, kos, del'. ''Canto'' pa izhaja iz latinske ''canthus'' 'platišče kolesa', galskega izvora, iz proto-keltskih ''*kantos'' ('vogal, platišče').<ref>Walther von Wartburg: ''Französisches Etymologisches Wörterbuch,'' 2. Band. Leipzig/Berlin 1940, S.&nbsp;227–234; Manlio Cortelazzo, Paolo Zolli: ''Dizionario Etimologico della Lingua Italiana.'' Bologna 1999, S.&nbsp;288; Christoph Landolt: [https://www.idiotikon.ch/wortgeschichten/kanton ''Kanton.''] Wortgeschichte vom 22.&nbsp;August 2019, hrsg. von der Redaktion des Schweizerisches Idiotikon|Schweizerischen Idiotikons.</ref> Pred in ob besedi ''kanton'' - ta je v nemško govoreči Švici postajal vse bolj priljubljen od 17. stoletja in je postal uraden leta 1798 - je bilo in obstaja še več imen za člane Švicarske konfederacije. * Najzgodnejše uradno ime je bilo »Stett in Lender«. Zemljišča so v nekaterih kantonih ohranjena v »Landsgemeinde«, »Landrat«, »Landammann«, »Land (es) statthalter«, »Landschreiber«, »Landgericht«, »Landesarchiv« ali »Landesbibliothek«. * »Ort«, skupen izraz za »mesto« in »dežela«, je bil prvič najden leta 1426 v resoluciji sveta v Zürichu. Živi v zgodovinskem smislu »osemčlanska« in »trinajstčlanska konfederacija«. * »Stand« [6] (francosko ''État'') se je v 16. stoletju pojavilo kot nevtralen izraz za »mesto« in »deželo«, vrhunec uporabe pa je doseglo v 18. stoletju. Danes beseda zveni arhaično, vendar jo lahko najdemo v kombinacijah, kot sta »Ständemehr« in »Ständerat« na zvezni ravni, pa tudi v »Standeskommission«, »Standeskommission«, »Standeskommission« v uradnem jeziku nekaterih kantonov. * »Staat« [7] (v francoščini tudi ''État'') je latinska ustreznica ''Stand''. Širše se za kantone uporablja šele po letu 1800 in se zdaj uporablja v številnih izrazih, kot so »Staatsanwalt« - javni tožilec, »Staatsarchiv« - državni arhiv , »Staatsbeitrag« - državni prispevek, »Staatskanzlei« - državna pisarna, »Staatspersonal« - državno osebje, »Staatsrat« - državni svet, »Staatsschreiber« - državni uradnik, »Staatssteuer« - državni davek, »Staatsstrasse« - državna cesta, so pogosti. === Stara konfederacija === Tako imenovani prakantoni, ki naj bi ustanovili Konfederacijo z zveznim pismom iz leta 1291, so Waldstätte [[Uri]],[[kanton Schwyz| Schwyz]] in [[Unterwalden]]. V stari konfederaciji so kantone pogosto imenovali ''Orte'' (kraj, mesto). Zato se v zvezi s širitvenimi fazami Švice govori o osmih starih Orten in trinajstih starih Orten (ali osemmestni in trinajstmestni konfederaciji). Zavezniki, ki niso bili polnopravni člani Konfederacije, so bili določeni kot pridruženi kraji (''zugewandte Orte''). Polnopravne članice in še bolj pridruženi kraji Konfederacije, so bile še vedno neodvisne države. === Helvetika === V [[Helvetska republika|Helvetski republiki]] (1798–1803) se je izraz kanton manj uporabljal. V novonastali enotni državi so bili kantoni zgolj upravna okrožja brez avtonomije oz. posebnih pravic. Razmejitev je bila spremenjena, da bi ustvarili približno enako velike kantone in razbili stari red. Posledica tega so bili tudi kratkotrajni kantoni [[Säntis]], [[Linth]], [[Waldstätte]], [[Oberland]], [[Baden (Švica)|Baden]], [[Lugano]] in [[Bellinzona]], od leta 1802 pa eno leto kanton [[Fricktal]]. === Posredovanje, obnova, regeneracija === Z aktom o mediaciji iz leta 1803 se je število kantonov povečalo na 19, z [[dunajski kongres|dunajskim kongresom]] leta 1815 pa na 22. Pridruženi kraji, kot so republika Gersau, območje opatije Engelberg in drugi, so bili posameznim kantonom dodani proti njihovi volji. Leta 1833 se je kanton Basel-Landschaft v oboroženem spopadu ločil od kantona Basel-Stadt, hkrati pa se je kanton Ausserschwyz ločil od središča Schwyza (vendar to ni trajalo). Zadnje sledi teritorialne dodelitve dunajskega kongresa do danes so bile demokratično razčiščene leta 1979 z ustanovitvijo kantona Jura in leta 1994 s prenosom bernskega upravnega okrožja Laufen v kanton Basel-Landschaft, oba odcepljena iz kantona Bern; prihodnost bernske Jure bi lahko spet privedla do sprememb. === Država leta 1848 === [[File:Bundeshauskuppel Standesscheiben.jpg|thumb|Grbi 22 kantonov (vsi razen Jure, polkantoni so predstavljeni skupaj) v vitrajih, postavljenih v kupolo Zvezne palače Švice (okoli 1900)]] Ko je bila leta 1848 ustanovljena zvezna država, je bila suverenost kantonov omejena, področja, kot so zunanja politika, carine, valute in poštne storitve, pa so bila prenesena na zvezno oblast. Z industrializacijo in gospodarsko rastjo je postajalo državno življenje vse bolj zapleteno, zaradi česar je bila potrebna nadaljnja centralizacija in poenotenje materialnega prava na področjih, kot so civilno pravo, kazensko pravo, trgovinsko in gospodarsko pravo. Danes so področja, s katerimi lahko kantoni še vedno avtonomno upravljajo, precej omejena. Vse pogosteje se govori o »izvršilnem federalizmu«. == Struktura == === Število === Danes je število kantonov 26, po drugih kriterijih pa 23, saj se šest kantonov (Obwalden, Nidwalden, Appenzell Innerrhoden, Appenzell Ausserrhoden, Basel-Stadt in Basel-Landschaft) iz zgodovinskih razlogov še vedno včasih imenujejo polkantoni. Od popolne revizije zvezne ustave leta 1999 veljajo za kantone s polovičnim glasom. <ref name="BV_Art142">Bundeskanzlei [https://www.admin.ch/opc/de/classified-compilation/19995395/index.html#a142] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160925210152/https://www.admin.ch/opc/de/classified-compilation/19995395/index.html#a142|date=2016-09-25}} Bundesverfassung der Schweizerischen Eidgenossenschaft – Art. 142 Erforderliche Mehrheiten, Abs. 4, SR 101 Systematische Sammlung des Bundesrechts, Bundesversammlung der Schweizerischen Eidgenossenschaft</ref> To razlikovanje je pomembno le pri sestavi državnega sveta, saj ima vsak kanton po dva zastopnika v njem, polkantoni pa le po enega. To pa ne vpliva na notranjo avtonomijo. === Zaporedje === Uradni vrstni red kantonov (glej seznam spodaj), kot se pojavlja v 1. členu zvezne ustave, sega v čas pred ustanovitvijo zvezne države. Najprej so našteti trije iz obdobja med 1815 in 1848<ref>Martin Körner: Vorort. [https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/010077/2013-07-30/] In: Historisches Lexikon der Schweiz.</ref>, ki jim sledijo drugi kantoni po vrstnem redu, po katerem so se pridružili. == Spremembe obstoja in ozemlja kantonov == Člen 53 prvi odstavek BV se glasi: »Konfederacija ščiti obstoj in ozemlje kantonov«. Prizadevanja za spremembo prebivalstva in območja morajo potekati v ustavno urejenih postopkih. Sprememba obstoja kantonov je mogoča v različnih oblikah:<ref> Giovanni Biaggini: BV Kommentar. 2. Auflage. Orell Füssli Verlag, Zürich 2017, ISBN 978-3-280-07320-9, S. 576.</ref> * Vzpostavitev novega kantona iz delov obstoječega kantona. Edina prijava od leta 1848: Ločitev treh upravnih okrožij Severna Jura od kantona Bern in ustanovitev novega kantona Jura 1. januarja 1979. * Kantonalne združitve. Dva poskusa ponovne združitve kantonov Basel-Stadt in Basel-Landschaft sta propadla v letih 1969 in 2014; v vsakem primeru je bil sprejet na kantonalnem referendumu kantona Basel-Stadt, kanton Basel-Landschaft pa ga je zavrnil. V kantonih Vaud in Ženeva so bile 2. junija 2002 zavrnjene ljudske pobude za združitev obeh kantonov. * Sprejem tujega območja kot kantona. 11. maja 1919 je na avstrijskem Vorarlbergu na referendumu za začetek pogajanj o pristopu v Švico 81 odstotkov volivcev glasovalo za ta projekt. Ta prizadevanja so v Švici sprožila mešane odzive <ref>[https://www.amtsdruckschriften.bar.admin.ch/viewOrigDoc/20028860.pdf?ID=20028860] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220407053520/https://www.amtsdruckschriften.bar.admin.ch/viewOrigDoc/20028860.pdf?ID=20028860 |date=2022-04-07 }} Wortprotokoll der Sitzung des Ständerates vom 21. November 1919 (Interpellation Winiger). Stellungnahme von Bundesrat Calonder |werk=Sammlung von Amtsdruckschriften des Bundesarchivs</ref>; formalni postopek nadaljnjega spremljanja ni bil sprožen. Pogodba iz Saint-Germaina med zmagovalnimi silami prve svetovne vojne in Avstrijo, podpisana 10. septembra 1919, je v členu določala sedanjo mejo kot mejo med Avstrijo in Švico. * Odstranitev kantona iz zvezne vlade (se ne uporablja). V skladu z drugim odstavkom člena 53 BV spremembe kantonov najprej zahtevajo soglasje prizadetega prebivalstva, to je volivcev območja, ki ga je sprememba prizadela. Postopek temelji na kantonalni zakonodaji (v primeru ločitve Jure od kantona Bern so glasovali v sedmih okrožjih Jura). Takoj ko je ta zahteva izpolnjena, morajo zadevni kantoni dati soglasje. Ko je to storjeno, zvezna skupščina na referendum predloži potrebno spremembo zvezne ustave v obliki zvezne resolucije, za katero je obvezen referendum; ljudje in kantoni se morajo strinjati. Spremembe na ozemlju kantonov so spremembe občine ali okrožja iz enega kantona v drugega. Okrožje Laufen se je iz kantona Bern preselilo v kanton Basel-Landschaft 1. januarja 1994, občina Vellerat 1. julija 1996 iz kantona Bern v kanton Jura in občina Clavaleyresa naj bi bil datiran 1. januarja 2022 Spremeni kanton Bern v kanton Fribourg. Predpogoji za spremembo ozemlja so enaki kot za spremembo prebivalstva, s to razliko, da od začetka veljavnosti zvezne ustave leta 1999 zvezna skupščina odloča v obliki zvezne resolucije, za katero velja le neobvezni referendum (člen 53 (3) BV). Pred tem, torej za spremembo kantona iz Vellerata in okrožja Laufen, je bil v teh primerih potreben tudi obvezen referendum s soglasjem prebivalcev in kantonov. Mejne prilagoditve, o teritorialnih spremembah tehnične narave brez političnega pomena se lahko kantoni dogovorijo brez soglasja zvezne vlade (četrti odstavek člena 53 BV). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/regionalstatistik/regionale-portraets-kennzahlen/kantone.html Portreti kantonov na spletnem mestu Zveznega statističnega urada] * [https://www.admin.ch/gov/de/start/bundesrat/geschichte-des-bundesrats/kantone-und-sprachen-im-bundesrat.html Kantoni in jeziki v Zveznem svetu] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Upravna delitev Švice]] [[Kategorija:Kantoni Švice| ]] rpky21lkrmlt1lv4r72gks3ph8rj6qc 6759429 6759372 2026-10-01T19:02:01Z Ljuba24b 92351 dp 6759429 wikitext text/x-wiki {{ŠvicarskiKantoni-zemljevid|float=right}} 26 kantonov (francosko ''cantons'', italijansko ''cantoni'', retoromansko ''chantuns'', v nemško govoreči Švici tradicionalno ''Stand'', oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi ''état'') so zvezne države članice [[Švica|Švicarske konfederacije]]. Izraz ''kanton'' je bil prvič uporabljen leta 1475 v Fribourškem aktu.<ref>Wilhelm Oechsli: ''Die Bezeichnungen der alten Eidgenossenschaft und ihrer Glieder.'' In: ''Jahrbuch für schweizerische Geschichte'' 41, 1916, S.&nbsp;51–230 ([https://www.e-periodica.ch/digbib/view?pid=szg-002:1916:41::84 Digitalisat]), hier S.&nbsp;78; danach {{HLS|26414|Kantone|Autor=Andreas Kley}}</ref> == Seznam == Kantoni so razvrščeni v vrstnem redu, enakem kot v zvezni ustavi. {| class="wikitable sortable" ! Okr. !! Grb !! Kanton !! Pridru-<br/>žitev !! Glavno mesto !! Površina<br/>(km²) !! Prebivalstvo<br/>(2022)<ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/dienstleistungen/geostat/geodaten-bundesstatistik/administrative-grenzen/generalisierte-gemeindegrenzen.assetdetail.24106762.html Generalisierte Grenzen 2023]</ref> !! Št. občin<ref name="ListeCommunesSuisses">{{navedi splet |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/bases-statistiques/repertoire-officiel-communes-suisse.assetdetail.31265302.html |title=Répertoire officiel des communes de Suisse |publisher=Zvezni urad za statistiko |accessdate=2024-06-23}}</ref> !! Uradni jezik(i) |- | ZH || [[Slika:Wappen Zürich matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Zürich|Zürich]]''' || 1351 || [[Zürich]] ||style="text-align:right;"| 1728,94 ||style="text-align:right;"| 1.579.967 ||style="text-align:right;"| 160 || [[nemščina]] |- | BE || [[Slika:CHE Bern COA.svg|36px]] || '''[[Kanton Bern|Bern]]'''<br/>(Berne) || 1353 || [[Bern]] ||style="text-align:right;"| 5958,50 ||style="text-align:right;"| 1.051.437 ||style="text-align:right;"| 335 || [[nemščina]], [[francoščina]] |- | LU || [[Slika:Wappen Luzern matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Luzern|Luzern]]''' || 1332 || [[Luzern]] ||style="text-align:right;"| 1493,52 ||style="text-align:right;"| 424.851 ||style="text-align:right;"| 80 || [[nemščina]] |- | UR || [[Slika:Wappen Uri matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Uri|Uri]]''' || 1291 || [[Altdorf]] ||style="text-align:right;"| 1076,53 ||style="text-align:right;"| 37.317 ||style="text-align:right;"| 19 || [[nemščina]] |- | SZ || [[Slika:Wappen Schwyz matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Schwyz|Schwyz]]''' || 1291 || [[Schwyz]] ||style="text-align:right;"| 907,88 ||style="text-align:right;"| 164.920 ||style="text-align:right;"| 30 || [[nemščina]] |- | OW || [[Slika:Wappen Obwalden matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Obwalden|Obwalden]]''' || 1291 || [[Sarnen]] ||style="text-align:right;"| 490,58 ||style="text-align:right;"| 38.700 ||style="text-align:right;"| 7 || [[nemščina]] |- | NW || [[Slika:Wappen Nidwalden matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Nidwalden|Nidwalden]]''' || 1291 || [[Stans]] ||style="text-align:right;"| 275,85 ||style="text-align:right;"| 44.420 ||style="text-align:right;"| 11 || [[nemščina]] |- | GL || [[Slika:Wappen Glarus matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Glarus|Glarus]]''' || 1352 || [[Glarus]] ||style="text-align:right;"| 685,31 ||style="text-align:right;"| 41.471 ||style="text-align:right;"| 3 || [[nemščina]] |- | ZG || [[Slika:Wappen Zug matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Zug|Zug]]''' || 1352 || [[Zug]] ||style="text-align:right;"| 238,73 ||style="text-align:right;"| 131.164 ||style="text-align:right;"| 11 || [[nemščina]] |- | FR || [[Slika:Wappen Freiburg matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Fribourg|Fribourg]]'''<br/>(Freiburg) || 1481 || [[Fribourg]] ||style="text-align:right;"| 1672,43 ||style="text-align:right;"| 334.465 ||style="text-align:right;"| 126 || [[francoščina]], [[nemščina]] |- | SO || [[Slika:Wappen Solothurn matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Solothurn|Solothurn]]''' || 1481 || [[Solothurn]] ||style="text-align:right;"| 790,46 ||style="text-align:right;"| 282.408 ||style="text-align:right;"| 106 || [[nemščina]] |- | BS || [[Slika:Wappen Basel-Stadt matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Basel-Stadt|Basel-Stadt]]''' || 1501 || [[Basel]] ||style="text-align:right;"| 36,95 ||style="text-align:right;"| 196.786 ||style="text-align:right;"| 3 || [[nemščina]] |- | BL || [[Slika:Coat of arms of Kanton Basel-Landschaft.svg|36px]] || '''[[Kanton Basel-Landschaft|Basel-Landschaft]]''' || 1501 || [[Liestal]] ||style="text-align:right;"| 517,67 ||style="text-align:right;"| 294.417 ||style="text-align:right;"| 86 || [[nemščina]] |- | SH || [[Slika:Wappen Schaffhausen matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Schaffhausen|Schaffhausen]]''' || 1501 || [[Schaffhausen]] ||style="text-align:right;"| 298,42 ||style="text-align:right;"| 85.214 ||style="text-align:right;"| 26 || [[nemščina]] |- | AR || [[Slika:Wappen Appenzell Ausserrhoden matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Appenzell Ausserrhoden|Appenzell Ausserrhoden]]''' || 1513 || [[Herisau]] (''de facto'') ||style="text-align:right;"| 242,84 ||style="text-align:right;"| 55.759 ||style="text-align:right;"| 20 || [[nemščina]] |- | AI || [[Slika:Wappen Appenzell Innerrhoden matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Appenzell Innerrhoden|Appenzell Innerrhoden]]''' || 1513 || [[Appenzell]] ||style="text-align:right;"| 172,48 ||style="text-align:right;"| 16.416 ||style="text-align:right;"| 5 || [[nemščina]] |- | SG || [[Slika:Coat of arms of canton of St. Gallen.svg|36px]] || '''[[Kanton St. Gallen|St. Gallen]]''' || 1803 || [[St. Gallen]] ||style="text-align:right;"| 2028,20 ||style="text-align:right;"| 525.967 ||style="text-align:right;"| 105 || [[nemščina]] |- | GR || [[Slika:CHE Graubünden COA.svg|36px]] || '''[[Kanton Graubünden|Graubünden]]'''<br/>(Grigioni/Grischun) || 1803 || [[Chur]] ||style="text-align:right;"| 7105,30 ||style="text-align:right;"| 202.538 ||style="text-align:right;"| 101 || [[nemščina]], [[retoromanščina]],<br/>[[italijanščina]] |- | AG || [[Slika:Wappen Aargau matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Aargau|Aargau]]''' || 1803 || [[Aarau]] ||style="text-align:right;"| 1403,80 ||style="text-align:right;"| 711.232 ||style="text-align:right;"| 197 || [[nemščina]] |- | TG || [[Slika:Wappen Thurgau matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Thurgau|Thurgau]]''' || 1803 || [[Frauenfeld]] ||style="text-align:right;"| 994,33 ||style="text-align:right;"| 289.650 ||style="text-align:right;"| 80 || [[nemščina]] |- | TI || [[Slika:Wappen Tessin matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Ticino|Ticino]]''' || 1803 || [[Bellinzona]] ||style="text-align:right;"| 2812,15 ||style="text-align:right;"| 354.023 ||style="text-align:right;"| 106 || [[italijanščina]] |- | VD || [[Slika:Wappen Waadt matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Vaud|Vaud]]''' || 1803 || [[Lozana]] ||style="text-align:right;"| 3212,02 ||style="text-align:right;"| 830.431 ||style="text-align:right;"| 300 || [[francoščina]] |- | VS || [[Slika:Wappen Wallis matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Valais|Valais]]'''<br/>(Wallis) || 1815 || [[Sion, Švica|Sion]] ||style="text-align:right;"| 5224,64 ||style="text-align:right;"| 357.282 ||style="text-align:right;"| 122 || [[francoščina]], [[nemščina]] |- | NE || [[Slika:Wappen Neuenburg matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]]''' || 1815 || [[Neuchâtel]] ||style="text-align:right;"| 802,16 ||style="text-align:right;"| 176.571 ||style="text-align:right;"| 27 || [[francoščina]] |- | GE || [[Slika:Wappen Genf matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Ženeva|Ženeva]]'''<br/>(Genève) || 1815 || [[Ženeva]] ||style="text-align:right;"| 282,49 ||style="text-align:right;"| 514.114 ||style="text-align:right;"| 45 || [[francoščina]] |- | JU || [[Slika:Wappen Jura matt.svg|36px]] || '''[[Kanton Jura|Jura]]''' || 1815/<br/>1979 || [[Delémont]] ||style="text-align:right;"| 838,51 ||style="text-align:right;"| 73.865 ||style="text-align:right;"| 50 || [[francoščina]] |-style="font-weight: bold; background: #eaecf0;" | CH || [[Slika:Coat of arms of Switzerland.svg|36px]] || [[Švica]] || 1848 (zv.<br/>ustava) || [[Bern]] (''de facto'') ||style="text-align:right;"| 41.290,69 ||style="text-align:right;"| 8.815.385 ||style="text-align:right;"| 2131 || [[nemščina]], [[francoščina]],<br/>[[italijanščina]], [[retoromanščina]] |} Dvočrkovne kratice za švicarske kantone so v pogosti uporabi, npr. na [[registrske tablice Švice|avtomobilskih registrskih tablicah]] in na kodah [[ISO 3166-2]] (s pridevkom »CH-«, npr. CH-SZ za kanton Schwyz). == Politični sistem == Vsak kanton ima svojo ustavo in svoje zakonodajne, izvršne in sodne oblasti. Vsi kantoni imajo enodomni parlament (Veliki svet, Kantonalni svet, Deželni svet, Parlament, tudi Kantonalni parlament). Odvisno od kantona ima ta od 49 do 180 poslanskih sedežev. Kantonalno vlado (vladni svet, vlada, državni svet, odbor za poklicno etiko) sestavlja pet ali sedem članov, odvisno od kantona. Vsak kanton ima dvotirni sistem sodišč (prva stopnja: okrožno sodišče, okrožno sodišče, kantonalno sodišče, okrožno sodišče, regijsko sodišče, regijsko sodišče, kazensko sodišče, civilno sodišče; druga stopnja: višje sodišče, kantonsko sodišče, pritožbeno sodišče), pred katerim je arbitražni organ (mirovni sodnik, urad za mediacijo). Vsa vladna področja, ki jih Švicarska zvezna ustava ne dodeli Konfederaciji ali jih ureja zvezni zakon, spadajo v pristojnost kantonov, na primer kantonalni zakon o državni in upravni organizaciji, šolski sistem, socialna pomoč, gradbeni zakon, policija, javni notar, kantonalni in komunalni davčni zakon, v veliki meri tudi zdravstveno varstvo, zakon o načrtovanju, sodna ustava in drugi. Tako zvezna vlada kot kantoni imajo na mnogih področjih pristojnosti. Tako kot nemške države so tudi kantoni izpeljani subjekti mednarodnega prava in lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo državne pogodbe med seboj (tako imenovani konkordati) ali s tujino. Kantoni svojim občinam podelijo določeno stopnjo avtonomije. Ta je po navadi v vzhodni Švici večja kot v zahodni. V dveh kantonih - [[Glarus]] in [[Appenzell Innerrhoden]] - ljudje sprejemajo kantonalne zakone na srečanju vseh državljanov oz. podeželske skupnosti. V kantonu Appenzell Innerrhoden so na Landsgemeinde izvoljeni tudi člani kantonalne vlade in kantonalna sodišča. V vseh drugih kantonih potekajo volitve in glasovanje na volilnih skrinjicah. == Zgodovina == [[File:Karte 13 Alte Orte.png|thumb|360px|Trinajst kantonov Stare švicarske konfederacije (1513–1798)]] === Izvor besed in drugi izrazi === Izraz ''kanton'' za člana Konfederacije je prvič dokumentiran leta 1475 <ref>Wilhelm Oechsli: ''Die Bezeichnungen der alten Eidgenossenschaft und ihrer Glieder.'' In: ''Jahrbuch für schweizerische Geschichte'' 41, 1916, S.&nbsp;51–230 ([https://www.e-periodica.ch/digbib/view?pid=szg-002:1916:41::84 Digitalisat]), hier S.&nbsp;78.</ref> ali 1467<ref>''Dictionnaire Suisse romand. Particularités lexicales du français contemporain,'' redigiert von André Thibault, Carouge 1997, S.&nbsp;197.</ref> v [[Fribourg|Fribourgu]]. Ker ''cantone'' v severni Italiji že od 11. stoletja pomeni 'del države', [[Walther von Wartburg]] domneva, da so besedo v današnjo zahodno Švico prinesli langobardski trgovci, kjer so jo nato sprejeli kot ''kanton'' v nemščini in kot ''canton'' v francoščini. Italijanski kanton je povečana oblika ''canto'', kar pomeni 'vogal, rob, kot, kos, del'. ''Canto'' pa izhaja iz latinske ''canthus'' 'platišče kolesa', galskega izvora, iz proto-keltskih ''*kantos'' ('vogal, platišče').<ref>Walther von Wartburg: ''Französisches Etymologisches Wörterbuch,'' 2. Band. Leipzig/Berlin 1940, S.&nbsp;227–234; Manlio Cortelazzo, Paolo Zolli: ''Dizionario Etimologico della Lingua Italiana.'' Bologna 1999, S.&nbsp;288; Christoph Landolt: [https://www.idiotikon.ch/wortgeschichten/kanton ''Kanton.''] Wortgeschichte vom 22.&nbsp;August 2019, hrsg. von der Redaktion des Schweizerisches Idiotikon|Schweizerischen Idiotikons.</ref> Pred in ob besedi ''kanton'' - ta je v nemško govoreči Švici postajal vse bolj priljubljen od 17. stoletja in je postal uraden leta 1798 - je bilo in obstaja še več imen za člane Švicarske konfederacije. * Najzgodnejše uradno ime je bilo »Stett in Lender«. Zemljišča so v nekaterih kantonih ohranjena v »Landsgemeinde«, »Landrat«, »Landammann«, »Land statthalter«, »Landschreiber«, »Landgericht«, »Landesarchiv« ali »Landesbibliothek«. * »Ort«, skupen izraz za »mesto« in »dežela«, je bil prvič najden leta 1426 v resoluciji sveta v Zürichu. Živi v zgodovinskem smislu »osemčlanska« in »trinajstčlanska konfederacija«. * »Stand« [6] ({{langx|fr|État}}) se je v 16. stoletju pojavilo kot nevtralen izraz za »mesto« in »deželo«, vrhunec uporabe pa je doseglo v 18. stoletju. Danes beseda zveni arhaično, vendar jo lahko najdemo v kombinacijah, kot sta »Ständemehr« in »Ständerat« na zvezni ravni, pa tudi v »Standeskommission«, »Standeskommission«, »Standeskommission« v uradnem jeziku nekaterih kantonov. * »Staat« [7] ({{langx|fr|État}}) je latinska ustreznica ''Stand''. Širše se za kantone uporablja šele po letu 1800 in se zdaj uporablja v številnih izrazih, kot so »Staatsanwalt« - javni tožilec, »Staatsarchiv« - državni arhiv , »Staatsbeitrag« - državni prispevek, »Staatskanzlei« - državna pisarna, »Staatspersonal« - državno osebje, »Staatsrat« - državni svet, »Staatsschreiber« - državni uradnik, »Staatssteuer« - državni davek, »Staatsstrasse« - državna cesta, so pogosti. === Stara konfederacija === Tako imenovani prakantoni, ki naj bi ustanovili Konfederacijo z zveznim pismom iz leta 1291, so Waldstätte [[Uri]], [[kanton Schwyz|Schwyz]] in [[Unterwalden]]. V stari konfederaciji so kantone pogosto imenovali ''Orte'' (kraj, mesto). Zato se v zvezi s širitvenimi fazami Švice govori o osmih starih Orten in trinajstih starih Orten (ali osemmestni in trinajstmestni konfederaciji). Zavezniki, ki niso bili polnopravni člani Konfederacije, so bili določeni kot pridruženi kraji (''zugewandte Orte''). Polnopravne članice in še bolj pridruženi kraji Konfederacije, so bile še vedno neodvisne države. === Helvetika === V [[Helvetska republika|Helvetski republiki]] (1798–1803) se je izraz kanton manj uporabljal. V novonastali enotni državi so bili kantoni zgolj upravna okrožja brez avtonomije oz. posebnih pravic. Razmejitev je bila spremenjena, da bi ustvarili približno enako velike kantone in razbili stari red. Posledica tega so bili tudi kratkotrajni kantoni [[Säntis]], [[Linth]], [[Waldstätte]], [[Oberland]], [[Baden (Švica)|Baden]], [[Lugano]] in [[Bellinzona]], od leta 1802 pa eno leto kanton [[Fricktal]]. === Posredovanje, obnova, regeneracija === Z aktom o mediaciji iz leta 1803 se je število kantonov povečalo na 19, z [[dunajski kongres|dunajskim kongresom]] leta 1815 pa na 22. Pridruženi kraji, kot so republika Gersau, območje opatije Engelberg in drugi, so bili posameznim kantonom dodani proti njihovi volji. Leta 1833 se je kanton Basel-Landschaft v oboroženem spopadu ločil od kantona Basel-Stadt, hkrati pa se je kanton Ausserschwyz ločil od središča Schwyza (vendar to ni trajalo). Zadnje sledi teritorialne dodelitve dunajskega kongresa do danes so bile demokratično razčiščene leta 1979 z ustanovitvijo kantona Jura in leta 1994 s prenosom bernskega upravnega okrožja Laufen v kanton Basel-Landschaft, oba odcepljena iz kantona Bern; prihodnost bernske Jure bi lahko spet privedla do sprememb. === Država leta 1848 === [[File:Bundeshauskuppel Standesscheiben.jpg|thumb|Grbi 22 kantonov (vsi razen Jure, polkantoni so predstavljeni skupaj) v vitrajih, postavljenih v kupolo Zvezne palače Švice (okoli 1900)]] Ko je bila leta 1848 ustanovljena zvezna država, je bila suverenost kantonov omejena, področja, kot so zunanja politika, carine, valute in poštne storitve, pa so bila prenesena na zvezno oblast. Z industrializacijo in gospodarsko rastjo je postajalo državno življenje vse bolj zapleteno, zaradi česar je bila potrebna nadaljnja centralizacija in poenotenje materialnega prava na področjih, kot so civilno pravo, kazensko pravo, trgovinsko in gospodarsko pravo. Danes so področja, s katerimi lahko kantoni še vedno avtonomno upravljajo, precej omejena. Vse pogosteje se govori o »izvršilnem federalizmu«. == Struktura == === Število === Danes je število kantonov 26, po drugih kriterijih pa 23, saj se šest kantonov (Obwalden, Nidwalden, Appenzell Innerrhoden, Appenzell Ausserrhoden, Basel-Stadt in Basel-Landschaft) iz zgodovinskih razlogov še vedno včasih imenujejo polkantoni. Od popolne revizije zvezne ustave leta 1999 veljajo za kantone s polovičnim glasom. <ref name="BV_Art142">Bundeskanzlei [https://www.admin.ch/opc/de/classified-compilation/19995395/index.html#a142] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160925210152/https://www.admin.ch/opc/de/classified-compilation/19995395/index.html#a142|date=2016-09-25}} Bundesverfassung der Schweizerischen Eidgenossenschaft – Art. 142 Erforderliche Mehrheiten, Abs. 4, SR 101 Systematische Sammlung des Bundesrechts, Bundesversammlung der Schweizerischen Eidgenossenschaft</ref> To razlikovanje je pomembno le pri sestavi državnega sveta, saj ima vsak kanton po dva zastopnika v njem, polkantoni pa le po enega. To pa ne vpliva na notranjo avtonomijo. === Zaporedje === Uradni vrstni red kantonov (glej seznam spodaj), kot se pojavlja v 1. členu zvezne ustave, sega v čas pred ustanovitvijo zvezne države. Najprej so našteti trije iz obdobja med 1815 in 1848<ref>Martin Körner: Vorort. [https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/010077/2013-07-30/] In: Historisches Lexikon der Schweiz.</ref>, ki jim sledijo drugi kantoni po vrstnem redu, po katerem so se pridružili. == Spremembe obstoja in ozemlja kantonov == Člen 53 prvi odstavek BV se glasi: »Konfederacija ščiti obstoj in ozemlje kantonov«. Prizadevanja za spremembo prebivalstva in območja morajo potekati v ustavno urejenih postopkih. Sprememba obstoja kantonov je mogoča v različnih oblikah:<ref> Giovanni Biaggini: BV Kommentar. 2. Auflage. Orell Füssli Verlag, Zürich 2017, ISBN 978-3-280-07320-9, S. 576.</ref> * Vzpostavitev novega kantona iz delov obstoječega kantona. Edina prijava od leta 1848: Ločitev treh upravnih okrožij Severna Jura od kantona Bern in ustanovitev novega kantona Jura 1. januarja 1979. * Kantonalne združitve. Dva poskusa ponovne združitve kantonov Basel-Stadt in Basel-Landschaft sta propadla v letih 1969 in 2014; v vsakem primeru je bil sprejet na kantonalnem referendumu kantona Basel-Stadt, kanton Basel-Landschaft pa ga je zavrnil. V kantonih Vaud in Ženeva so bile 2. junija 2002 zavrnjene ljudske pobude za združitev obeh kantonov. * Sprejem tujega območja kot kantona. 11. maja 1919 je na avstrijskem Vorarlbergu na referendumu za začetek pogajanj o pristopu v Švico 81 odstotkov volivcev glasovalo za ta projekt. Ta prizadevanja so v Švici sprožila mešane odzive <ref>[https://www.amtsdruckschriften.bar.admin.ch/viewOrigDoc/20028860.pdf?ID=20028860] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220407053520/https://www.amtsdruckschriften.bar.admin.ch/viewOrigDoc/20028860.pdf?ID=20028860 |date=2022-04-07 }} Wortprotokoll der Sitzung des Ständerates vom 21. November 1919 (Interpellation Winiger). Stellungnahme von Bundesrat Calonder |werk=Sammlung von Amtsdruckschriften des Bundesarchivs</ref>; formalni postopek nadaljnjega spremljanja ni bil sprožen. Pogodba iz Saint-Germaina med zmagovalnimi silami prve svetovne vojne in Avstrijo, podpisana 10. septembra 1919, je v členu določala sedanjo mejo kot mejo med Avstrijo in Švico. * Odstranitev kantona iz zvezne vlade (se ne uporablja). V skladu z drugim odstavkom člena 53 BV spremembe kantonov najprej zahtevajo soglasje prizadetega prebivalstva, to je volivcev območja, ki ga je sprememba prizadela. Postopek temelji na kantonalni zakonodaji (v primeru ločitve Jure od kantona Bern so glasovali v sedmih okrožjih Jura). Takoj ko je ta zahteva izpolnjena, morajo zadevni kantoni dati soglasje. Ko je to storjeno, zvezna skupščina na referendum predloži potrebno spremembo zvezne ustave v obliki zvezne resolucije, za katero je obvezen referendum; ljudje in kantoni se morajo strinjati. Spremembe na ozemlju kantonov so spremembe občine ali okrožja iz enega kantona v drugega. Okrožje Laufen se je iz kantona Bern preselilo v kanton Basel-Landschaft 1. januarja 1994, občina Vellerat 1. julija 1996 iz kantona Bern v kanton Jura in občina Clavaleyresa naj bi bil datiran 1. januarja 2022 Spremeni kanton Bern v kanton Fribourg. Predpogoji za spremembo ozemlja so enaki kot za spremembo prebivalstva, s to razliko, da od začetka veljavnosti zvezne ustave leta 1999 zvezna skupščina odloča v obliki zvezne resolucije, za katero velja le neobvezni referendum (člen 53 (3) BV). Pred tem, torej za spremembo kantona iz Vellerata in okrožja Laufen, je bil v teh primerih potreben tudi obvezen referendum s soglasjem prebivalcev in kantonov. Mejne prilagoditve, o teritorialnih spremembah tehnične narave brez političnega pomena se lahko kantoni dogovorijo brez soglasja zvezne vlade (četrti odstavek člena 53 BV). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/regionalstatistik/regionale-portraets-kennzahlen/kantone.html Portreti kantonov na spletnem mestu Zveznega statističnega urada] * [https://www.admin.ch/gov/de/start/bundesrat/geschichte-des-bundesrats/kantone-und-sprachen-im-bundesrat.html Kantoni in jeziki v Zveznem svetu] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Upravna delitev Švice]] [[Kategorija:Kantoni Švice| ]] 13itmywj9fgtlkiico76mw0sdszrg05 Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu 0 200852 6759361 6759181 2026-10-01T17:06:36Z Andrejj 94 [[Alenka Pandiloska Jurak]] 6759361 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu| native_name=| image=Fakulteta za informacijske študije Novo mesto 2016.jpg| established=2008| type=javna fakulteta| dean (she)= v.d. [[Alenka Pandiloska Jurak]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[http://www.fis.unm.si/ www.fis.unm.si] | }} '''Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu''' ('''FIŠ''') s sedežem v [[Novo mesto|Novem mestu]] je javna [[fakulteta]], članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Prvi dekan je bil dr. [[Janez Povh]], dotedanji dekan dr. [[Matej Makarovič]] pa je oktobra 2026 postal prvi rektor Univerze v Novem mestu. FIŠ je prvi steber javnega visokega šolstva v Jugovzhodni Sloveniji. Gre namreč za prvo fakulteto v Novem mestu in hkrati tudi prvo javno fakulteto izven okvira katere od slovenskih univerz. Ustanovljena je bila po Odloku o ustanovitvi Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, ki ga je 24. junija 2008 sprejel Državni zbor Republike Slovenije<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-2877/odlok-o-ustanovitvi-samostojnega-visokosolskega-zavoda-fakultete-za-informacijske-studije-v-novem-mestu-oduvzfisnm/</ref>. Študijski programi so se pričeli izvajati v študijskem letu 2008/2009. Vsako leto se na FIŠ vpiše približno 250 študentov. Na FIŠ se izvajajo trije študijski programi I. stopnje: * Informatika v sodobni družbi (visokošolski strokovni in univerzitetni študij) * Računalništvo in spletne tehnologije (visokošolski strokovni študij). FIŠ izvaja tudi študijski program II. stopnje Informatika v sodobni družbi (MAG) in študijski program III. stopnje Informacijska družba (doktorski program). Fakulteta za informacijske študije se od oktobra 2015 nahaja v lastnem objektu v [[Bršljin]]u. == Opombe== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *[http://www.fis.unm.si/si/ Uradna stran FIŠ] {{Uni_NM}} [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2008]] [[Kategorija:Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] [[Kategorija:Fakultete za informatiko|Novo mesto]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu|i]] {{normativna kontrola}} peqbrx9fmucjqgfr2kh9ru91jan8gr2 Siderit 0 205035 6759347 6756259 2026-10-01T16:52:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759347 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Siderit | boxwidth = | boxbgcolor = | image = SideriteBresil2.jpg | imagesize = | alt = | caption = Siderit iz Brazilije | category = V. skupina - Karbonati | formula = Železov(II) karbonat FeCO<sub>3</sub> | strunz = 05.AB.05 | dana = 14.01.01.03 | symmetry = Heksagonalni [[skalenoeder]] ({{overline|3}} 2/m),<br>[[prostorska skupina]] R 3c | unit cell = a = 4,72Å,<br>c = 15,46 Å,<br>Z = 6,<br>V = 298,28 | molweight = 115,86 g/mol | color = Rumenkasto rjava, rjava, siva, rumenkasto siva, zelenkasto siva | colour = | habit = Grozdast, masiven, ploščat | system = [[Trigonalni kristalni sistem|Trigonalni]] | twinning = Neobičajno, lamelarno na {01{{overline|1}}2} | cleavage = Popolna na {01{{overline|1}}1} | fracture = Neraven do školjkast | tenacity = Krhek | mohs = 4 – 4,5 | luster = Steklast, lahko tudi svilnat do bisern | streak = Bela | diaphaneity = Prozoren do polprozoren | gravity = 3,5 | density = 3,96 g/cm<sup>3</sup> (izračunana: 3,87 g/cm<sup>3</sup>) | polish = | opticalprop = Enoosen (-) | refractive = n<sub>ω</sub> = 1,875 n<sub>ε</sub> = 1,633 | birefringence = δ = 0,242 | pleochroism = | 2V = | dispersion = Močna | extinction = | length fast/slow = | fluorescence = Ne fluorescira | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = Topen v vroči HCl | impurities = | alteration = | other = | prop1 = Radioaktivnost | prop1text = Ni radioaktiven | references = <ref name=Handbook>http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/siderite.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220313194153/https://rruff.info/doclib/hom/siderite.pdf |date=2022-03-13 }} {{Navedi splet |url=https://rruff.info/doclib/hom/siderite.pdf |title=arhivska kopija |access-date=2026-05-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220313194153/https://rruff.info/doclib/hom/siderite.pdf |archive-date=2022-03-13 |url-status=bot: unknown}} Handbook of Mineralogy</ref><ref name=Mindat>http://www.mindat.org/min-3647.html Mindat</ref><ref name=Webmin>http://www.webmineral.com/data/Siderite.shtml Webmineral data</ref> | var1 = | var1text = | var2 = | var2text = | var3 = | var3text = | var4 = | var4text = | var5 = | var5text = | var6 = | var6text = }} [[File:SideriteTaillée.jpg|right|thumb|Siderite Cut]] '''Siderit''' je [[mineral]] [[železo]]v(II) [[karbonat]] {{chem2|FeCO3}}. Siderit je pomembna železova [[ruda]], ker vsebuje 48 % železa in ne vsebuje [[žveplo|žvepla]] in [[fosfor]]ja. Železo je lahko delno zamenjano z [[magnezij]]em ali [[mangan]]om. Vsebuje lahko do 11 odstotkov {{chem2|MnCO3}}, 12 odstotkov {{chem2|MgCO3}} in 2 odstotka {{chem2|CaCO3}}. Njegovo ime je nastalo iz [[grščina|grške]] besede {{jezik-gr|σίδηρος|sideros|železo|label=none}}. ==Lastnosti== Kristalizira v [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalnem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]]. Kristali so romboedrični z značilno sedlasto ukrivljenimi in razbrazdanimi ploskvami. Lahko je tudi masiven. Barva je lahko rumena do temno rjava ali črna. Črna barva je posledica prisotnosti mangana, zato se ta različek imenuje tudi ''manganosiderit''. Siderit ima [[Mohsova lestvica|trdoto]] 3,5–4, [[specifična teža|specifično težo]] 3,8, belo [[barva črte (mineralogija)|barvo črte]] in steklast do bisern [[Sijaj (mineralogija)|sijaj]]. ==Nahajališča== Najpogostejša nahajališča siderita so hidroretmalne žile. Pogosto spremlja [[barit]], [[fluorit]], [[galenit]] in druge minerale. Pojavlja se tudi v [[skrilavec|skrilavcih]] in [[peščenjak]]ih, v katerih včasih tvori konkrecije. V sedimentnih kamninah pogosto nastaja v plitvih kotanjah, njegova sestava pa je odvisna od sestave okoliških sedimentov.<ref>Mozley, P.S., 1989, Relation between depositional environment and the elemental composition of early diagenetic siderite: Geology, 17, str. 704-706</ref> ==Uporaba== Siderit je karbonatna železova ruda, ki med praženjem pri temperaturi 500 - 600 °C razpade na {{chem2|FeO}} in {{chem2|CO2}}: :{{chem2|FeCO3 -> FeO + CO2}} Nastali FeO se nato oksidira v {{chem2|Fe2O3}}: :{{chem2|4FeO + O2 -> 2Fe2O3}} Sideritne rude pogosto vsebujejo veliko jalovine, zato so za proizvodnjo surovega železa manj primerne. ==Glej tudi== * [[Seznam mineralov]] ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Železovi minerali]] [[Kategorija:Karbonatni minerali]] pwvmcttcc4qxtchzoc6snoiltb2wdyp Univerza v Edinburgu 0 220777 6759529 6626018 2026-10-02T06:56:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759529 wikitext text/x-wiki {{Infopolje univerza |name = Univerza v Edinburgu |latin_name = Universitas Academica Edinensis | former_names = Tounis College<br />King James' College |image_name = University of Edinburgh coat of arms.JPG |motto = |established = {{start date and age|1583|df=yes}}<ref> "Opening of Edinburgh University, 1583"[https://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Opening_of_Edinburgh_University,_1583]. The University of Edinburgh. Retrieved 11 August 2021.</ref> |type = [[javna univerza|javna]], raziskovalna univerza, Starodavna univerza |endowment = £559,8 milijonov (2023)[[funt šterling|funtov]]<ref name=finance>"Annual Report and Accounts for the Year to 31 July 2023" (PDF)[chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/https://www.ed.ac.uk/sites/default/files/atoms/files/uoe_annual_accounts_2023.pdf]. The University of Edinburgh. Retrieved 30 January 2024</ref> | academic_staff = 4952 (2022)<ref>{{navedi splet |title=Staff Headcount & Full Time Equivalent Statistics (FTE) as at Oct-22 |url=http://www.docs.csg.ed.ac.uk/HumanResources/StaffNumbers.htm |publisher=Human Resources, The University of Edinburgh |date=October 2022 |access-date=24 January 2023 |archive-date=2018-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181225072111/http://www.docs.csg.ed.ac.uk/HumanResources/StaffNumbers.htm |url-status=dead }}</ref> |administrative_staff = 6215 (2022) |principal = sir Peter Mathieson |rector = Debora Kayembe |chancellor = [[Anne, kraljevska princesa]] |students = 41.250 (2021/22)<ref> "Staff Headcount & Full Time Equivalent Statistics (FTE) as at Oct-22". Human Resources, The University of Edinburgh. October 2022. Retrieved 24 January 2023.</ref> |undergrad = 26.000 (2021/22) |postgrad = 15.245 (2021/22) |doctoral = |city = [[Edinburgh]] |state = [[Škotska]] |country = [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |campus = mestni, primestni |free_label = |free = |colours = |mascot = |nickname = |affiliations = [[skupina Russell]]<br /> [[skupina Coimbra]]<br /> [[LERU]] <br /> [[Universitas 21]] <br /> [[EUA]] |website = http://www.ed.ac.uk | coor = {{Coord|55|56|50.6|N|3|11|13.9|W|type:edu|display=title,inline}} |telephone = +44 131 650 1000 |address = Old College, South Bridge, Edinburgh, EH8 9YL }} '''Univerza v Edinburgu''' ({{jezik-en|University of Edinburgh}}) je javna [[univerza]] s sedežem v mestu [[Edinburg]] na [[Škotska|Škotskem]]. Ustanovljena je bila leta 1582 z odlokom kralja [[Jakob I. Angleški|Jakoba VI.]],<ref>[http://websiterepository.ed.ac.uk/explore/history/ University of Edinburgh Historical Tour] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090724010345/http://websiterepository.ed.ac.uk/explore/history/ |date=2009-07-24 }}. University of Edinburgh. Pridobljeno 29.8.2009.</ref> s čimer je šesta najstarejša univerza na [[Britansko otočje|Britanskem otočju]]. Velja za eno najuglednejših univerz na svetu in se redno uvršča med 25 najboljših svetovnih univerz.<ref>[http://www.paked.net/higher_education/rankings/times_rankings.htm World University/College Rankings]. The Times Higher Education Supplement 2008. Pridobljeno 29.8.2009.</ref> Med slavnimi nekdanjimi študenti univerze so naravoslovec [[Charles Darwin]], ekonomist [[Adam Smith]], izumitelj [[Alexander Graham Bell]], kemik [[Daniel Rutherford]], pisatelj Sir [[Arthur Conan Doyle]], filozof [[David Hume]], geolog [[James Hutton]] in mnogi drugi. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === [[File:Robert Rollock, first principal of the University of Edinburgh.jpg|left|thumb|Robert Rollock, regent (1583–1586) in prvi ravnatelj (1586–1599) Univerze v Edinburgu]] Leta 1557 je škof Robert Reid iz stolnice St Magnus na Orkneyjskih otokih sestavil oporoko, ki je vsebovala dotacijo v višini 8000 ''merkov'' za izgradnjo fakultete v Edinburgu.<ref name="Will">{{navedi splet |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Will_of_Bishop_Robert_Reid,_1557 |title=Will of Bishop Robert Reid, 1557 |publisher=The University of Edinburgh |access-date=11 August 2021}}</ref> Nenavadno za njegov čas je Reidova vizija vključevala poučevanje retorike in poezije poleg bolj tradicionalnih predmetov, kot je filozofija. Vendar je bila zapuščina odložena za več kot 25 let zaradi verske revolucije, ki je privedla do reformacijskega parlamenta leta 1560. Načrti so bili oživljeni v poznih 1570-ih s prizadevanji mestnega sveta Edinburga, prvega ministra Edinburga Jamesa Lawsona in lorda provosta Williama Littla. Ko Reidovi potomci niso bili pripravljeni izplačati vsote, je mestni svet poslal peticijo kralju [[Jakob I. Angleški|Jakobu VI.]] in njegovemu tajnemu svetu. Kralj je sklenil denarni kompromis in 14. aprila 1582 podelil kraljevo listino, s katero je mestni svet pooblastil, da ustanovi visokošolsko šolo.<ref>{{navedi splet |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Charter_by_King_James_VI,_14_April_1582 |title=Charter by King James VI |publisher=The University of Edinburgh |access-date=11 August 2021}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Grant |first=Alexander |title=The Story of the University of Edinburgh During Its First Three Hundred Years |date=1884 |url=https://archive.org/details/storyuniversity01grangoog |publisher=Longmans, Green & Co. |location=London |access-date=14 August 2021}}</ref> Visoka šola, ki so jo ustanovile posvetne oblasti, je bila v novi prezbiterski Škotski brez primere, saj so bile vse prejšnje škotske univerze ustanovljene s papeškimi bulami.<ref>{{navedi knjigo |last=Horner |first=Winifred Bryan |title=Nineteenth-century Scottish Rhetoric: The American Connection |publisher=Southern Illinois University Press |url=https://books.google.com/books?id=mSffiLqVtuUC&pg=PA19 |date=1993 |page=19 |isbn=9780809314706 |access-date=13 September 2021}}</ref> [[File:King James' College, Edinburgh c.1647.JPG|thumb|Glavne stavbe King James' College leta 1647, ki ležijo na dvojnem dvorišču spodaj levo]] [[File:Hand-written frontispiece to University of Edinburgh Laureation Register 0169731c.jpg|left|thumb|[[Frontispic (knjiga)|Frontispic]] do najzgodnejšega registra nagrad (diplomiranja) (1587)]] Univerza, imenovana ''Tounis College'' (mestna šola), je odprla svoja vrata študentom 14. oktobra 1583 z udeležbo od 80 do 90 študentov. Takrat je kolegij v glavnem pokrival svobodne umetnosti in bogoslovje.<ref name="Britannica">{{navedi splet |title=University of Edinburgh |url=https://www.britannica.com/topic/University-of-Edinburgh |access-date=19 August 2021 |publisher=Encyclopædia Britannica}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Hermans |first1=Jos. M. M. |last2=Nelissen |first2=Marc |url=https://books.google.com/books?id=QE-P0ffkTUoC&pg=PA4 |title=Charters of Foundation and Early Documents of the Universities of the Coimbra Group |date=1 January 2005 |publisher=Leuven University Press |isbn=90-5867-474-6 |page=42 |access-date=19 August 2021}}</ref> Poučevanje se je začelo pod vodstvom diplomanta univerze St Andrews, teologa Roberta Rollocka, ki je najprej služil kot regent, od leta 1586 pa kot ravnatelj kolidža.<ref name="Robert Rollock">{{navedi splet |title=Our History – Robert Rollock (1555-1599) |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Robert_Rollock_(1555-1599) |publisher=The University of Edinburgh |access-date=15 August 2021}}</ref> Sprva je bil Rollock edini inštruktor za študente prvega letnika in od njega se je pričakovalo, da bo poučeval 1583 vpisnikov vsa štiri leta njihove diplome pri vsakem predmetu. Prva skupina je končala študij leta 1587 in 47 študentov je diplomiralo (ali 'laureatalo') z magisterijem. Ko je kralj Jakob VI. leta 1617 obiskal Škotsko, je imel spor s profesorji fakultete, po katerem je odredil, da se mora odslej imenovati ''Kolidž [sic] kralja Jakoba''.<ref>{{navedi knjigo |last=Wormald |first=Jenny |url=https://www.jstor.org/stable/10.3366/j.ctt1tqxtnk |title=Court, Kirk, and Community: Scotland 1470-1625 |date=1983 |publisher=Edinburgh University Press |isbn=978-0-7486-2901-5 |jstor=10.3366/j.ctt1tqxtnk |edition=2nd |page=288 |access-date=13 September 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Our History – James VI and I |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/James_VI_and_I |publisher=The University of Edinburgh |access-date=19 August 2021}}</ref> Univerza je bila znana tako kot ''Tounis College'' kot ''King James' College'', dokler ni v 17. stoletju postopoma prevzela ime Univerza v Edinburgu.<ref>{{navedi splet |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/University_of_Edinburgh |title=Our History – University of Edinburgh |publisher=The University of Edinburgh |access-date=11 August 2021}}</ref> Po odstavitvi kralja [[Jakob II. Angleški|Jakoba II. in VII.]] med Slavno revolucijo leta 1688 je škotski parlament sprejel zakonodajo, namenjeno izkoreninjenju jakobitskih simpatizerjev med univerzitetnim osebjem. V Edinburgu je to vodilo do odpustitve ravnatelja Alexandra Monra ter več profesorjev in regentov po vladnem obisku leta 1690. Univerzo je kasneje vodil ravnatelj Gilbert Rule, eden od inkvizitorjev v odboru za obiske.<ref name="Jacobite Staff">{{navedi splet |title=Our History – Purge of Episcopalian and Jacobite Staff, 1690 |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Purge_of_Episcopalian_and_Jacobite_Staff,_1690 |access-date=14 September 2021 |publisher=The University of Edinburgh}}</ref> === 18. in 19. stoletje === {{quote box | border = 2px | align = left | width = 24em | bgcolor = Cornsilk | quote =»Zdaj ste na mestu, kjer so vam najboljši tečaji na svetu na dosegu roke ... Takšne priložnosti ne boste imeli nikoli več. Zato bi odločno zahteval, da svojemu bivanju v Edinborougu ne določite nobene druge omejitve, razen tiste, ki jo imate skozi ta celoten tečaj. Izpustitev katerega koli dela bo za vas nadloga in izguba, dokler boste živi.«| author = [[Thomas Jefferson]] | source = writing to his son-in-law [[Thomas Mann Randolph, Jr.]] in 1786.<ref>{{navedi splet |url=http://www.let.rug.nl/usa/presidents/thomas-jefferson/letters-of-thomas-jefferson/jefl48.php |title=To Thomas Mann Randolph, Jr. Paris, Aug. 27, 1786 |publisher=University of Groningen |access-date=15 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240412180814/https://www.let.rug.nl/usa/presidents/thomas-jefferson/letters-of-thomas-jefferson/jefl48.php |archive-date=2024-04-12 |url-status=dead}}</ref> }} Konec 17. in začetek 18. stoletja je zaznamoval boj za oblast med univerzo in mestnim svetom, ki je imel končno oblast nad imenovanjem osebja, učnimi načrti in izpiti.<ref name="Town Council">{{navedi splet |title=Our History – Town Council |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Town_Council |access-date=27 August 2021 |publisher=The University of Edinburgh}}</ref> Po vrsti izzivov s strani univerze je konflikt dosegel vrhunec, ko je svet leta 1704 zasegel zapise fakultete. Odnosi so se le postopoma popravili v naslednjih 150 letih in utrpeli ponavljajoče se neuspehe. Univerza se je razširila z ustanovitvijo pravne fakultete leta 1707, filozofske fakultete leta 1708 in medicinske fakultete leta 1726.<ref>{{navedi splet |title=Our history| url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Main_Page |access-date=11 August 2021 |publisher=The University of Edinburgh}}</ref> Leta 1762 je prečastitega Hugha Blaira kralj [[Jurij III. Britanski]] imenoval za prvega profesorja retorike in leposlovja.<ref>{{navedi splet |title=Foundation of Chair of Rhetoric and Belles Lettres, 1760 |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Foundation_of_Chair_of_Rhetoric_and_Belles_Lettres,_1760 |publisher=The University of Edinburgh |access-date=2 October 2021}}</ref> Ta formalizira književnost kot predmet in označuje temelj oddelka za angleško književnost, zaradi česar je Edinburg postal najstarejše središče literarnega izobraževanja v Združenem kraljestvu.<ref name="Anniversary">{{navedi splet |url=http://www.ed.ac.uk/schools-departments/literatures-languages-cultures/english-literature/news-events/250-anniversary-english-literature/250-anniversary-english |title=250th Anniversary of English Literature |publisher=The University of Edinburgh |date=18 October 2011 |access-date=15 November 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501142221/http://www.ed.ac.uk/schools-departments/literatures-languages-cultures/english-literature/news-events/250-anniversary-english-literature/250-anniversary-english |archive-date=1 May 2013 }}</ref> V 18. stoletju je bila univerza središče [[škotsko razsvetljenstvo|škotskega razsvetljenstva]].<ref>{{cite journal |last=Mullett |first=Charles F. |date=1 February 1968 |title=A Short History of the University of Edinburgh, 1556–1889. By D. B. Horn.|url=https://doi.org/10.1086/ahr/73.3.808 |journal=The American Historical Review |volume=73 |issue=3 |page=808 |doi=10.1086/ahr/73.3.808 |access-date=14 August 2021}}</ref> Ideje dobe razsvetljenstva so padle na posebno plodna tla v Edinburgu zaradi demokratičnega in posvetnega izvora univerze; njena organiziranost kot ena sama entiteta namesto ohlapno povezanih fakultet, kar je spodbujalo akademsko izmenjavo; njeno sprejetje prožnejšega nizozemskega modela profesorstva, namesto da bi skupine študentov poučeval en sam regent; in pomanjkanje zemljiških darov kot vira dohodka, kar je pomenilo, da je njena fakulteta delovala v bolj konkurenčnem okolju.<ref name="Scottish Enlightenment">{{cite journal |last=Thornton |first=Robert |date=Fall 1968 |title=The University of Edinburgh and the Scottish Enlightenment |url=https://www.jstor.org/stable/40755174 |journal=Texas Studies in Literature and Language |volume=10 |issue=3 |pages=415–422 |jstor=40755174 |access-date=13 September 2021}}</ref> Med letoma 1750 in 1800 je ta sistem ustvaril in pritegnil ključne osebnosti razsvetljenstva, kot so kemik [[Joseph Black]], ekonomist [[Adam Smith]], zgodovinar [[William Robertson]], filozofa [[David Hume]] in [[Dugald Stewart]], zdravnik [[William Cullen]] in zgodnji sociolog [[Adam Ferguson]], od katerih so mnogi hkrati poučevali. Do ustanovitve Kraljeve družbe v Edinburgu leta 1783 je univerza veljala za eno najpomembnejših znanstvenih ustanov na svetu,<ref>{{cite journal |last=Morrell |first=J. B. |url=https://www.journals.uchicago.edu/doi/pdf/10.1086/350728 |title=The University of Edinburgh in the Late Eighteenth Century: Its Scientific Eminence and Academic Structure |date=1971 |journal=Isis |volume=62 |issue=2 |pages=158–171 |doi=10.1086/350728 |s2cid=144076477 |access-date=19 August 2021}}</ref> in [[Voltaire]] je Edinburg poimenoval kot »valilnico genija«.<ref>{{navedi splet |title=Scottish Enlightenment |url=https://www.britannica.com/event/Scottish-Enlightenment |access-date=2 September 2021 |publisher=Encyclopædia Britannica}}</ref> [[Benjamin Franklin]] je verjel, da je imela univerza »niz resnično velikih mož, profesorjev več vej znanja, kot se jih je kdaj pojavilo v kateri koli dobi ali državi«.<ref>{{navedi knjigo |last=Nolan |first=J. Bennett |date=1938 |title=Benjamin Franklin in Scotland and Ireland 1759 and 1771 |url=https://doi.org/10.9783/9781512805048 |page=50 |publisher=University of Pennsylvania Press |location=Philadelphia |doi=10.9783/9781512805048 |isbn=9781512805031 |access-date=19 August 2021}}</ref> [[Thomas Jefferson]] je menil, da kar zadeva znanost, »nobeno mesto na svetu ne more konkurirati Edinburgu«.<ref>{{navedi splet |url=https://founders.archives.gov/documents/Jefferson/01-15-02-0207 |title=From Thomas Jefferson to Dugald Stewart, 21 June 1789 |publisher=Founders Online |access-date=19 August 2021}}</ref> [[File:Edinburgh University 1827.jpg|thumb|upright=1.3|Vzhodna fasada Old Collegea, obrnjena proti južnemu mostu, kot je bila zgrajena leta 1827. Kupolo, podobno prvotni Adamovi zasnovi, je leta 1887 dodal sir Robert Rowand Anderson.]] [[File:Charter for University of Edinburgh.jpg|thumb|upright=1.3|Novodamusova listina škotskega kralja Jakoba VI. leta 1582 za ustanovitev kolidža]] Leta 1785 je Henry Dundas v spodnjem domu parlamenta predstavil zakon ''South Bridge Act''; eden od ciljev predloga zakona je bil uporabiti Južni most kot lokacijo za univerzo, ki je od svoje ustanovitve obstajala v množici stavb. To mesto je arhitekt William Henry Playfair uporabil za gradnjo Old Collegea, prve stavbe univerze po meri, po načrtih Roberta Adama.<ref>{{navedi splet |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Laying_of_Foundation_Stone_of_Old_College,_1789 |title=Laying of Foundation Stone of Old College |publisher=The University of Edinburgh |access-date=14 August 2021}}</ref> V 18. stoletju je univerza razvila posebno moč pri poučevanju anatomije in razvoju kirurgije ter veljala za eno najboljših medicinskih šol v angleško govorečem svetu.<ref>{{navedi splet |title=Medicine at the University of Edinburgh |url=https://www.ed.ac.uk/medicine-vet-medicine/about/history/medicine |access-date=19 August 2021 |publisher=The University of Edinburgh}}</ref> Trupla, ki naj bi jih uporabili za seciranje, so skozi skrivni tunel prinesli v univerzitetno gledališče ''Anatomy Theater'' iz bližnje hiše (današnja študentska nastanitev College Wynd), ki sta jo uporabljala tudi morilca Burke in Hare za dostavo trupel svojih žrtev v dvajsetih letih 19. stoletja. Edinburški nemiri s snežnimi kepami leta 1838, znani tudi kot »Wars of the Quadrangle«, so se zgodili, ko so se študentje Univerze v Edinburgu v »duhu neškodljive zabave« začeli s snežnimi kepami, preden je preraslo v dvodnevno »bitko« pri Old Kolegij z lokalnimi prebivalci Edinburga na južnem mostu, kar je privedlo do tega, da je lord provost poklical 79. polk z edinburškega gradu, da zaduši nemir. To je bilo kasneje ovekovečeno v 92-stranski šaljivi pripovedi študentov z naslovom ''The University Snowdrop'' in pozneje, leta 1853, v pokrajini angleškega umetnika Samuela Bougha.<ref name=":12">{{navedi novice |last=McLean |first=David |date=14 December 2020 |title=This Edinburgh students' snowball fight ended with the army being sent in |work=The Edinburgh Evening News - The Scotsman |url=https://www.edinburghnews.scotsman.com/heritage-and-retro/retro/this-edinburgh-students-snowball-fight-ended-with-the-army-being-sent-in-3067467 |access-date=3 December 2023}}</ref> [[File:Snowballing-outside-edinburgh-university cropped.jpg|thumb|upright=1.3|''Kepanje pred Univerzo v Edinburghu'' (1853) - Samuel Bough]] Po 275 letih upravljanja s strani mestnega sveta je zakon o univerzah (Škotska) iz leta 1858 dal univerzi polno oblast nad lastnimi zadevami. Zakon je ustanovil vodstvene organe, vključno z univerzitetnim sodiščem in splošnim svetom, ter na novo opredelil vloge ključnih uradnikov, kot so kancler, rektor in ravnatelj.<ref name="Universities Act">{{navedi splet |title=Our History – Universities (Scotland) Act 1858 |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Universities_(Scotland)_Act_1858 |access-date=27 August 2021 |publisher=The University of Edinburgh}}</ref> [[File:Edinburgh Seven Plaque.jpg|thumb|left|Plošča v spomin na Edinburško sedmerico na Royal College of Surgeons v Edinburghu]] Edinburška sedmerica je bila prva skupina študentk dodiplomskega študija na kateri koli britanski univerzi.<ref>{{navedi splet |title=Edinburgh Seven |url=https://www.ed.ac.uk/equality-diversity/celebrating-diversity/inspiring-women/women-in-history/edinburgh-seven |access-date=19 August 2021 |publisher=The University of Edinburgh}}</ref> Pod vodstvom Sophie Jex-Blake so leta 1869 začeli študirati medicino na univerzi v Edinburgu. Čeprav jim je univerza preprečila, da bi diplomirali in se kvalificirali za zdravnike, je njihova kampanja pritegnila nacionalno pozornost in pridobila veliko podpornikov, vključno s [[Charles Darwin|Charlesom Darwinom]].<ref>{{cite journal |last=Moore |first=Wendy |date=5 July 2019 |title=Trailblazing women in medicine: laurels at last for Edinburgh Seven |url=https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)31565-X |journal=Lancet |volume=394 |issue=10195 |pages=294–295 |doi=10.1016/s0140-6736(19)31565-x |pmid=31285040 |s2cid=205990929 |access-date=19 August 2021}}</ref> Njihova prizadevanja so pravice žensk do visokošolskega izobraževanja postavile na nacionalno politično agendo, kar je sčasoma privedlo do zakonodaje, ki je leta 1889 ženskam dovoljevala študij na vseh škotskih univerzah. Univerza je ženskam omogočila diplomo iz medicine leta 1893.<ref>{{navedi splet |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/First_Graduation_of_Female_Students,_1893 |title=First Graduation of Female Students, 1893 |publisher=The University of Edinburgh |access-date=14 August 2021}}</ref> Leta 2015 so edinburško sedmerico obeležili s plaketo na univerzi, leta 2019 pa so jim posthumno podelili medicinske diplome.<ref>{{navedi novice |title=Pioneering Edinburgh Seven students awarded honorary degrees |url=https://www.heraldscotland.com/news/17753320.pioneering-edinburgh-seven-students-awarded-honorary-degrees/ |date=6 July 2019 |access-date=19 August 2021 |work=The Herald |location=Glasgow}}</ref> [[File:Exterieur van universiteitsgebouwen in Edinburgh University Buildings, Edinburgh., RP-F-F00877-K.jpg|thumb|Stavbe stare medicinske šole na Teviot Placeu, fotografirane v poznem 19. stoletju]] [[File:McEwan Hall, Bristo Square, University of Edinburgh (6443726423).jpg|thumb|left|Zunanjost dvorane McEwan]] Proti koncu 19. stoletja je Old College postajal prenatrpan. Po zapuščini sira Davida Baxterja je univerza resno začela načrtovati nove stavbe. Sir Robert Rowand Anderson je zmagal na javnem arhitekturnem natečaju in leta 1877 so mu naročili načrtovanje novih prostorov za Medicinsko fakulteto. Sprva je zasnova vključevala kampanilo in dvorano za izpit in maturo, vendar se je to zdelo preveč ambiciozno. Nova medicinska šola je bila odprta leta 1884, vendar je bila stavba dokončana šele leta 1888. Potem ko je leta 1894 sredstva doniral politik in pivovar William McEwan, je bila kljub vsemu zgrajena ločena stavba za diplomante, ki jo je prav tako zasnoval Anderson. Nastala McEwanova dvorana na trgu Bristo je bila predstavljena univerzi leta 1897. [[File:Teviot Row House, Edinburgh, pen drawing, c1888.jpg|thumb|Teviot Row House, ki jo je leta 1888 narisal arhitekt Sydney Mitchell]] Študentski predstavniški svet (SRC) je leta 1884 ustanovil študent Robert Fitzroy Bell.<ref>{{navedi splet |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Foundation_of_Students%27_Representative_Council,_1884 |title=Foundation of Students' Representative Council, 1884 |publisher=The University of Edinburgh |access-date=14 August 2021}}</ref> Leta 1889 je SRC glasoval za ustanovitev Edinburške univerzitetne unije (EUU), ki bo nameščena v Teviot Row House na Bristo Square. Športna zveza univerze Edinburg (EUSU) je bila ustanovljena leta 1866, zveza žensk univerze Edinburg (leta 1964 preimenovana v Chambers Street Union) pa oktobra 1905. SRC, EUU in Chambers Street Union so se 1. julija 1973 združili v Združenje študentov univerze Edinburg (EUSA).<ref>{{navedi splet |title=Foundation of Edinburgh University Students' Association, 1973 |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Foundation_of_Edinburgh_University_Students%27_Association,_1973 |publisher=The University of Edinburgh |access-date=14 August 2021}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Catto |first=Iain |title='No spirits and precious few women': Edinburgh University Union 1889-1989 |url=http://www.opengrey.eu/item/display/10068/462570 |date=1 January 1989 |access-date=22 August 2021 |publisher=Edinburgh University Union |archive-date=2021-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211018210941/http://www.opengrey.eu/item/display/10068/462570 |url-status=dead }}</ref> === 20. stoletje === Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so stavbe znanosti in medicine trpele zaradi pomanjkanja popravil ali nadgradenj, kar se je poslabšalo zaradi priliva študentov po koncu vojne. Leta 1919 je univerza kupila zemljišče West Mains Farm na jugu mesta za razvoj novega satelitskega kampusa, specializiranega za znanost. 6. julija 1920 je kralj [[Jurij V. Britanski]] položil temelje prve nove stavbe (zdaj imenovane Joseph Black Building), v kateri je bil Oddelek za kemijo. Kampus so poimenovali King's Buildings v čast Jurija V. [[File:Echoes from Edinburgh, 1910; an account and interpretation of the World missionary conference (1910) (14778715714).jpg|left|thumb|Fasada New Collegea, obrnjena proti The Mound leta 1910]] New College on The Mound je bil prvotno odprt leta 1846 kot kolidž Svobodne cerkve Škotske, kasneje Združene svobodne cerkve Škotske.<ref>{{navedi splet |title=Foundation of New College, 1846 |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Foundation_of_New_College,_1846 |access-date=15 August 2021|publisher=The University of Edinburgh}}</ref> Od leta 1930 je dom Šole bogoslovja. Pred ponovno združitvijo Škotske cerkve leta 1929 so kandidati za službo v Združeni svobodni cerkvi študirali na New Collegeu, medtem ko so kandidati za škotsko cerkev študirali na fakulteti za bogoslovje univerze. Leta 1935 sta se ustanovi združili, vse operacije pa so se preselile na lokacijo New College v starem mestnem jedru. To je sprostilo Old College za Edinburgh Law School. [[File:Polish School of Medicine plaque, Edinburgh Medical School.jpg|thumb|Plaketa v čast Poljske medicinske fakultete na stari medicinski fakulteti]] Poljska medicinska šola je bila ustanovljena leta 1941 kot akademska pobuda med vojno. Medtem ko je bila prvotno namenjena študentom in zdravnikom v poljskih oboroženih silah na Zahodu, je bilo dovoljeno, da se tečajev udeležijo tudi civilisti, ki so se poučevali v poljščini in so jim podelili poljske medicinske diplome.<ref>{{navedi splet |title=The Polish School of Medicine at the University of Edinburgh (1941-1949) |url=https://www.ed.ac.uk/medicine-vet-medicine/about/history/polish-school |date=23 June 2015 |access-date=20 August 2021 |publisher=The University of Edinburgh}}</ref> Ko je bila šola leta 1949 zaprta, je maturiralo 336 študentov, od tega jih je 227 diplomiralo z ekvivalentom MBChB, skupaj pa je doktoriralo 19 zdravnikov. Bronasta plošča v spomin na Poljsko medicinsko fakulteto je v Quadrangle stare medicinske fakultete na Teviot Place.<ref>{{navedi splet |title=The Polish School of Medicine |url=http://polishscottishheritage.co.uk/?heritage_item=the-polish-school-of-medicine-at-the-university-of-edinburgh-1941-1949 |access-date=21 August 2021 |publisher=Polish-Scottish Heritage |archive-date=2022-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220525074620/http://polishscottishheritage.co.uk/?heritage_item=the-polish-school-of-medicine-at-the-university-of-edinburgh-1941-1949 |url-status=dead }}</ref> 10. maja 1951 je bila Royal (Dick) Veterinary College, ki jo je leta 1823 ustanovil William Dick, preoblikovana v Royal (Dick) School of Veterinary Studies in uradno postala del univerze.<ref>{{navedi splet |title=Integration of Royal (Dick) Veterinary College, 1951 |url=http://ourhistory.is.ed.ac.uk/index.php/Integration_of_Royal_(Dick)_Veterinary_College,_1951 |publisher=The University of Edinburgh |access-date=11 August 2021}}</ref> Polnopravni status Veterinarske fakultete je pridobila leta 1964. Do konca 1950-ih je letno maturiralo približno 7000 študentov, kar je več kot podvojilo število s preloma stoletja.<ref>{{navedi novice |url=https://news.google.com/newspapers?id=9XZAAAAAIBAJ&pg=3357%2C5107619 |title=Edinburgh's student roll now 7,400 |work=The Herald |location=Glasgow |date=5 October 1960 |page=6 |access-date=15 May 2017}}</ref> Univerza se je tega delno lotila s prenovo trga George Square, pri čemer je porušila večino zgodovinskih hiš na tem območju in postavila sodobne zgradbe, kot so George Square 40, stolp Appleton in glavna knjižnica. 1. avgusta 1998 se je Pedagoški inštitut Moray House, ustanovljen leta 1848, združil z Univerzo v Edinburghu in postal njena Pedagoška fakulteta. Po notranjem prestrukturiranju univerze leta 2002 je Moray House postala znana kot Moray House School of Education. Avgusta 2019 se je preimenovala v Moray House School of Education and Sport.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ed.ac.uk/arts-humanities-soc-sci/news-events/news/current-news/school-of-education-name-change-honours-sport |title=School of Education name change honours sport |publisher=College of Arts, Humanities and Social Sciences |date=1 August 2019 |access-date=18 August 2021}}</ref> === 21. stoletje === V 1990-ih je postalo očitno, da stare stavbe kraljeve bolnišnice v Edinburghu na Lauriston Placeu niso več primerne za sodobno učno bolnišnico. Donald Dewar, takratni škotski minister, je odobril skupni projekt med zasebnimi financami, lokalnimi oblastmi in univerzo za vzpostavitev sodobne bolnišnice in medicinskega kampusa v predelu Little France v Edinburgu.<ref>{{navedi splet |title=Royal Infirmary of Edinburgh |url=https://www.scottish-places.info/features/featurefirst9697.html |publisher=The Gazetteer for Scotland |access-date=11 June 2020}}</ref> Novi kampus so poimenovali BioQuarter. Kanclerjevo stavbo je 12. avgusta 2002 odprl princ Filip, kjer je poleg nove kraljeve ambulante v Edinburgu nova edinburška medicinska šola. Leta 2007 je kampusu dodal Center Euan MacDonald kot raziskovalni center za bolezni motoričnega nevrona, ki sta ga delno financirala škotski podjetnik Euan MacDonald in njegov oče Donald. Avgusta 2010 je pisateljica J. K. Rowling zagotovila 10 milijonov funtov sredstev za ustanovitev Klinike za regenerativno nevrologijo Anne Rowling, ki je bila uradno odprta oktobra 2013.<ref>{{navedi splet |title=JK Rowling's MS clinic is officially opened at Edinburgh University |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-scotland-edinburgh-east-fife-24434961 |work=BBC News |date=8 October 2013 |access-date=31 August 2020}}</ref> Center za regenerativno medicino (CRM) je raziskovalni center za matične celice, posvečen razvoju regenerativnih zdravljenj, ki je bil odprt leta 2012. CRM je tudi dom uporabnih znanstvenikov, ki sodelujejo s Škotsko nacionalno službo za transfuzijo krvi (SNBTS) in Roslin Cells.<ref>{{navedi splet |title=Scottish Centre for Regenerative Medicine |url=http://www.healthsciencescotland.com/118_ScottishCentreForRegenerativeMedicine.html |publisher=Health Science Scotland |access-date=19 September 2012 |archive-date=2013-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130704233822/http://www.healthsciencescotland.com/118_ScottishCentreForRegenerativeMedicine.html |url-status=dead }}</ref> [[File:Informatics Forum Atrium turned.jpg|left|thumb|Atrij Informatičnega foruma]] Decembra 2002 je požar v Edinburghu Cowgate uničil številne univerzitetne stavbe, vključno s približno 3000 m² šole za informatiko na južnem mostu.<ref>{{navedi novice |last=Seenan |first=Gerard |url=https://www.theguardian.com/uk/2002/dec/09/gerardseenan |title=Fire devastates Edinburgh's Old Town |work= The Guardian |date=9 December 2002 |access-date=13 September 2021 |location=London}}</ref> To je nadomestil Informatični forum na trgu Bristo, dokončan julija 2008. Prav tako leta 2002 je bil na lokaciji Western General Hospital odprt Edinburški center za raziskave raka (ECRC). Leta 2007 je enota MRC za človeško genetiko sklenila partnerstvo s Centrom za genomsko in eksperimentalno medicino ter ECRC, da bi ustanovila Inštitut za genetiko in molekularno medicino (leta 2021 preimenovan v Inštitut za genetiko in rak) na istem mestu. Aprila 2008 je Inštitut Roslin – živalski raziskovalni center, znan po kloniranju ovce Dolly – postal del Kraljeve (Dick) šole za veterinarske študije.<ref>{{navedi splet |title=Roslin Institute – History |url=http://www.roslin.ac.uk/information/roslin.php |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091129033748/http://www.roslin.ac.uk/information/roslin.php |archive-date=29 November 2009 |publisher=Roslin Institute |access-date=13 September 2021}}</ref> Leta 2011 se je šola preselila v novo, 60 milijonov funtov vredno stavbo v kampusu Easter Bush, kjer so zdaj raziskovalne in učne ustanove ter bolnišnica za male in domače živali. [[File:3W6A4986.jpg|thumb|Visoka šola za umetnost v Edinburghu]] Visoka šola za umetnost v Edinburghu, ustanovljena leta 1760, se je 1. avgusta 2011 formalno združila z univerzitetno Šolo za umetnost, kulturo in okolje. Leta 2014 je bil ustanovljen Zhejiang University-University of Edinburgh Institute (ZJE) kot mednarodni skupni inštitut, ki ponuja diplome iz biomedicinskih znanosti, ki se poučujejo v angleščini. Kampus v Hainingu v provinci Zhejiang na Kitajskem je bil ustanovljen 15. marca 2016.<ref>{{navedi splet |url=https://www.intl.zju.edu.cn/en/about/history|title=Historical Timeline |publisher=Zhejiang University |access-date=13 November 2021}}</ref> Univerza je leta 2016 začela gostiti Wikimedian in Residence.<ref>{{navedi splet |url=https://thinking.is.ed.ac.uk/wir/tag/university-of-edinburgh/ |title=Balance for Better – Teaching Matters |publisher=The University of Edinburgh |date=27 June 2019 |access-date=13 September 2021}}</ref> Rezidenca je bila leta 2019 preoblikovana v delovno mesto za polni delovni čas, pri čemer je Wikimedian vključen v dejavnosti poučevanja in učenja v okviru Wikiprojekta Univerze v Edinburgu.<ref>{{navedi splet |title=Wikimedian in Residence |url=https://www.ed.ac.uk/information-services/help-consultancy/is-skills/wikimedia |access-date=18 August 2021 |publisher=The University of Edinburgh}}</ref> Leta 2018 je bila Univerza v Edinburgu podpisnica 1,3 milijarde GBP vrednega dogovora o Edinburgu in mestni regiji jugovzhodne Škotske v sodelovanju z vlado Združenega kraljestva in Škotske, šestimi lokalnimi oblastmi ter vsemi univerzami in visokimi šolami v regiji. Univerza se je zavezala, da bo s pobudo Data-Driven Innovation zagotovila številne gospodarske koristi za regijo. V povezavi z Univerzo Heriot-Watt je posel ustvaril pet inovacijskih središč: Bayes Center, Edinburgh Futures Institute (EFI), Usher Institute, Easter Bush in še eno središče s sedežem v Heriot-Wattu, National Robotarium. Dogovor je vključeval tudi ustanovitev Edinburškega mednarodnega podatkovnega centra, ki izvaja visokohitrostno obdelavo podatkov v varnem okolju.<ref>{{navedi novice |last=Forsdick |first=Sam |title=Edinburgh's city deal bets £791m on technology |url=https://www.newstatesman.com/spotlight/devolution/2018/08/edinburgh-s-city-deal-bets-791m-technology |work=New Statesman |date=13 August 2018 |access-date=13 September 2021 |location=London}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Kemp |first=Kenny |title=First tranche of Edinburgh City Region deal investment unveiled |url=https://www.insider.co.uk/news/edinburgh-city-region-deal-concert-13755105 |work=Scottish Business Insider |date=19 December 2018 |access-date=13 September 2021 |location=Edinburgh}}</ref> Septembra 2020 je univerza zaključila z delom na zdravstvenem centru Richarda Verneyja v svojem osrednjem kampusu na trgu Bristo. V objektu sta zdravstveni dom in lekarna ter univerzitetna invalidska in svetovalna služba. Največji trenutni projekt širitve univerze je preureditev nekaterih zgodovinskih stavb kraljeve bolnišnice v Edinburghu na Lauriston Placeu, ki je bila izpraznjena leta 2003 in delno preurejena v Quartermile. 120 milijonov funtov vredna prenova in razširitev bo zagotovila prostor za Edinburgh Futures Institute, interdisciplinarno središče, ki povezuje umetnost, humanistiko in družbene vede z drugimi disciplinami pri raziskovanju in poučevanju 'kompleksnih prihodnosti'. == Zgodovinske povezave == Edinburg ima številne zgodovinske povezave z drugimi univerzami, predvsem prek svoje vplivne medicinske fakultete in njenih diplomantov, ki so ustanovili in razvili ustanove drugod po svetu. *College of William & Mary: drugi najstarejši kolidž v ZDA je leta 1693 ustanovil diplomant iz Edinburga James Blair, ki je petdeset let služil kot ustanovni predsednik kolidža.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ed.ac.uk/studying/international/country/north-america/usa/links |title=Edinburgh's Links to the USA |publisher=The University of Edinburgh |access-date=15 August 2013}}</ref> *Univerza Columbia: svojo medicinsko šolo je ustanovil Samuel Bard, diplomant medicine iz Edinburga. *Univerza Dalhousie: Edinburški alumni George Ramsay, 22. namestnik guvernerja Nove Škotske, je želel v Halifaxu ustanoviti nekonfesionalno fakulteto, odprto za vse. Šola je bila oblikovana po vzoru Univerze v Edinburghu, ki so jo študenti lahko obiskovali ne glede na vero ali narodnost.<ref>{{navedi splet |title=George Ramsay, 9th Earl of Dalhousie |url=http://www.biographi.ca/009004-119.01-e.php?&id_nbr=3625&&PHPSESSID=1va25nth57jsr84i5grvcioua6 |access-date=4 December 2010 |publisher=Dictionary of Canadian Biography Online}}</ref> *Dartmouth College: svojo Medicinsko fakulteto je ustanovil Nathan Smith, alumni medicinske šole v Edinburghu.<ref>{{cite journal |last=White |first=Paul Dudley |date=June 1973 |title=Review of 'Dartmouth Medical School: The First 176 Years' |url=https://doi.org/10.2307/364128 |journal=The New England Quarterly |pages=306–308 | volume=46| doi=10.2307/364128 |jstor=364128 |access-date=16 November 2021}}</ref> *Univerza Harvard: svojo medicinsko šolo so ustanovili trije kirurgi, eden od njih je bil Benjamin Waterhouse, alumni medicinske šole v Edinburgu.<ref>{{cite journal |last1=Schatzki |first1=Stefan C. |title=Benjamin Waterhouse |url=https://www.ajronline.org/doi/full/10.2214/AJR.05.2125?src=recsys |journal=American Journal of Roentgenology |volume=187 |issue=2 |page=585 |doi=10.2214/AJR.05.2125 |date=August 2006 |pmid=16861568 |access-date=16 November 2021}}</ref> *Univerza McGill: imela je medicinsko fakulteto, ki so jo ustanovili štirje zdravniki, med katerimi sta bila tudi edinburška alumnija Andrew Fernando Holmes in John Stephenson. *Univerza v Pennsylvaniji: svojo Medicinsko fakulteto je ustanovil edinburški diplomant John Morgan, ki jo je oblikoval po edinburški medicinski šoli.<ref>{{navedi splet |title=School of Medicine: A Brief History, University of Pennsylvania University Archives |url=http://www.archives.upenn.edu/histy/features/schools/med.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120322013158/http://www.archives.upenn.edu/histy/features/schools/med.html |archive-date=22 March 2012 |publisher=University of Pennsylvania |access-date=13 September 2021 }}</ref> *Univerza Princeton: njen šesti predsednik John Witherspoon, diplomant teologije iz Edinburga, je reformiral akademski učni načrt in strukturo po vzoru Univerze v Edinburgu in drugih škotskih univerz.<ref>{{navedi splet |title=Edinburgh and the USA |url=http://www.ed.ac.uk/about/edinburgh-global/regional-focus/focus-north-america/edinburgh-usa |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819125745/http://www.ed.ac.uk/about/edinburgh-global/regional-focus/focus-north-america/edinburgh-usa |archive-date=19 August 2014 |access-date=15 August 2013 |publisher=The University of Edinburgh}}</ref><ref>{{navedi splet |date=26 November 2013 |title=John Witherspoon |url=https://pr.princeton.edu/pub/presidents/witherspoon/|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210321195234/https://pr.princeton.edu/pub/presidents/witherspoon/ |archive-date=21 March 2021 |access-date=20 June 2021 |website=The Presidents of Princeton University |publisher=Princeton University}}</ref> *Univerza v Sydneyju: leta 1850 jo je ustanovil sir Charles Nicholson, diplomant medicinske šole v Edinburgu. *Univerza Yale: svojo Medicinsko fakulteto je soustanovil Nathan Smith, alumni medicinske fakultete v Edinburgu. <gallery widths="165" heights="160" class="center" caption="Moderna arhitektura na Univerzi v Edinburgu"> File:Appleton Tower (39773534912).jpg|Stolp Appleton File:Edinburgh Architecture - The University of Edinburgh Business School, Buccleuch Place (geograph 2458971).jpg|Poslovna šola File:Centre for Regenerative Medicine, University of Edinburgh.jpg|Center za regenerativno medicino File:Erskine Williamson Building.jpg|Erskine Williamson Building, King's Buildings File:Informatics Forum University of Edinburgh.JPG|Informatika Forum, Šola informatike File:No Canter Today (geograph 6738087).jpg|Inštitut Roslin File:Main Entrance, Edinburgh Royal Infirmary - geograph.org.uk - 432996.jpg|Royal Infirmary of Edinburgh, Medicinska fakulteta File:Royal (Dick) School of Veterinary Studies Main Building.jpg|Kraljeva (Dick) šola za veterinarske študije </gallery> == Glej tudi == * [[seznam univerz v Združenem kraljestvu]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|University of Edinburgh}} * [http://www.ed.ac.uk Uradna spletna stran] {{ikona en}} * [https://www.euppublishing.com/ Edinburgh University Press website] * [https://www.eusa.ed.ac.uk Edinburgh University Students' Association website] * [https://www.eusu.ed.ac.uk/ Edinburgh University Sports Union website] [[Kategorija:Edinburg]] [[Kategorija:Univerze na Škotskem|Edinburg]] [[Kategorija:Univerza v Edinburgu|*]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1582]] [[Kategorija:Skupina Coimbra|Edinburg]] {{normativna kontrola}} 5wu6loky2qkxl34jijrzn3oemigx2n7 Silvino Francisco 0 230595 6759355 6731992 2026-10-01T17:03:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759355 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Silvino Francisco |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country ={{flag|South Africa|1928}} | Nickname = The Silver Fish | Professional = 1981–1997 | High ranking = 10 ([[Svetovna snuker lestvica 1987/88|1987/88]]) | Current rank = | Prize money = £363.571<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/Silvino-Francisco/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326144223/http://cuetracker.net/Players/Silvino-Francisco/Career-Total-Statistics |archive-date=2016-03-26 |url-status=dead}}</ref> | High break = 128 (World Championship 1983 kvalifikacije) | Century break = 12 | Best finish = | Ranking wins = 1 | Other wins = 1 | World champ = }} '''Silvino Francisco''', [[južnoafričani|južnoafriški]] igralec [[snuker]]ja, * [[3. maj]] [[1946]], [[Cape Town]], [[Južna Afrika]], † [[14. december]] [[2024]]. ==Kariera== Francisco je izšel iz družine, v kateri so že po tradiciji igrali snuker. Njegova brat Mannie in nečak [[Peter Francisco (snuker)|Peter]] sta oba igrala snuker na zelo visoki ravni, Mannie se je večkrat prebil v finale Svetovnega amaterskega prvenstva v biljardu in Svetovnega amaterskega prvenstva v snukerju, Peter pa je v sezoni [[Snuker 1988/89|1988/89]] zasedal 14. mesto [[svetovna snuker lestvica|svetovne snuker lestvice]]. Silvino Francisco je leta 1985 zmagal na jakostnem turnirju [[British Open (snuker)|British Open]], v finalu je premagal [[Kirk Stevens|Kirka Stevensa]] z izidom 12-9. Po končanem turnirju je Francisco obtožil Stevensa, da je igral pod vplivom drog, zaradi česar so Francisca kaznovali z denarno kaznijo 6.000 funtov in odvzemom določene količine točk za svetovno jakostno lestvico. Ko je kasneje Stevens priznal svoje težave z drogami, so kazen Franciscu povrnili. <ref name="bbcnow">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/1764513.stm BBC Sport: Kje so zdaj?] {{ikona en}}</ref> Po koncu finala turnirja [[Masters (snuker)|Masters]] leta 1989 je bil Francisco vpleten v nov škandal. V finalu je izgubil z izidom 1-5 proti [[Terry Griffiths|Terryju Griffithsu]], direktorji stavnic pa so opazili neobičajno veliko vplačanih stav na točno ta rezultat, 1-5. Francisca so aretirali, a so ga kasneje izpustili, ker niso uspeli sestaviti obtožnice. Francisco je padel v kockarske težave in leta 1996 zaradi zaostankov pri plačevanju davkov bankrotiral. Zapustila ga je tudi njegova druga žena, ki je od njega zahtevala hišo v vrednosti 350.000 funtov in redno podporo za njune štiri otroke. Kasneje je v prijateljevi restavraciji s hitro hrano za dodaten zaslužek delal v nočni izmeni. Najhujše pa je bilo še pred njim, saj so ga leta 1997 aretirali zaradi tihotapljenja [[marihuana|marihuane]]. Obsodili so ga in poslali za tri leta v zapor.<ref name="bbcnow"/> ==Osvojeni turnirji== ===Jakostni turnirji=== *[[British Open (snuker)|British Open]] - [[British Open 1985 (snuker)|1985]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Sports links}} {{DEFAULTSORT:Francisco, Silvino}} [[Kategorija:Južnoafriški igralci snukerja]] paxtl6dboy4oqgwgp7vqkjadakk0hug Stuart Bingham 0 230600 6759500 6715574 2026-10-01T23:32:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759500 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Stuart Bingham |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = Ball-run<ref>{{navedi splet |url=http://www.bbc.com/sport/0/snooker/32489838 |title=World Snooker Championship: Stuart Bingham reaches Ronnie's radar |last1=Phillips |first1=Owen |date=28 April 2015 |website=[[BBC Sport]] |access-date=5 May 2015}}</ref> | Professional = 1995– | High ranking = 2 {{Smaller|(maj 2015–marec 2017)}} | Prize money = £2.199.581<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/stuart-bingham/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150620231649/http://www.cuetracker.net/Players/Stuart-Bingham/Career-Total-Statistics |archive-date=2015-06-20 |url-status=dead}}</ref> | High break = [[niz 147 točk|147]] (3 krat) | Century break = 331<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|accessdate=28 November 2016|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Ranking wins = 4 | Minor wins = 4 | Other wins = 7 | World champ = [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2015|2015]] | website = }} '''Stuart Bingham''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[21. maj]] [[1976]], [[Basildon]], [[Essex]], [[Anglija]]. Bingham je leta 1996 osvojil Svetovno amatersko prvenstvo, a je nato kot profesionalec dolgo časa veljal za sposobnega in izurjenega, vendar neprepoznavnega igralca. Leta 2005 je napravil niz dobrih rezultatov, ki so mu omogočili preboj med prvih 32 igralcev po [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]]. V zgodovino se je zapisal kot 26. igralec, ki je presegel magično mejo 100 ustvarjenih nizov vsaj 100 točk. Prav tako je postal osmi igralec vseh časov, ki je v poklicnih tekmovalnih dvobojih dosegel popolni [[niz 147 točk]]. ==Kariera== Leta 1999 se je Bingham prebil v četrtfinale jakostnega turnirja [[Welsh Open 1999 (snuker)|Welsh Open]], na poti do tja je premagal tudi svetovnega prvaka [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]]. V četrtfinalu je naposled naletel na [[Joe Swail|Joeja Swaila]], ki je bil boljši s 5-1. Ob koncu sezone je povzročil manjšo senzacijo, ko je v prvem krogu [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2000|Svetovnega prvenstva]] z 10-7 izločil [[Stephen Hendry|Stephena Hendryja]]. Senzacija je bila toliko večja, ker je Bingham tisto sezono zasedal šele 97. mesto na svetovni jakostni lestvici. Bingham se je kvalificiral tudi za Svetovno prvenstvo v snukerju 2002|Svetovno prvenstvo 2002, tedaj je v zadnjem krogu kvalifikacij porazil [[Nigel Bond|Nigela Bonda]]. V sezoni [[Snuker 2004/05|2004/05]] se je na dveh jakostnih turnirjih prebil v osmino finala, od tega je na turnirju [[China Open 2005 (snuker)|China Open]] proti [[Ding Junhui|Dingu Junhuiju]] izgubil šele po odločilnem framu. Sezona [[Snuker 2005/06|2005/06]] je Binghamu prinesla četrtfinale [[Grand Prix 2005 (snuker)|Grand Prixa]], na katerem je porazil med drugim tudi aktualnega svetovnega prvaka [[Shaun Murphy (snuker)|Shauna Murphyja]]. V četrtfinale se je prebil še na enem jakostnem turnirju, turnirju [[UK Championship 2005 (snuker)|UK Championship]]. V sezoni je osvojil še svoj prvi poklicni turnir, saj je slavil na kvalifikacijskem turnirju, katerega zmagovalec si zagotovi mesto na prestižnem nejakostnem povabilnem turnirju [[Masters (snuker)|Masters]]. Na kvalifikacijskem turnirju je dosegel tudi niz 147 točk. Na zaključnem turnirju Mastersa je nato v prvem krogu s 6-2 premagal [[Steve Davis|Steva Davisa]], a nato že v naslednjem krogu klonil proti [[Peter Ebdon|Petru Ebdonu]] s 4-6. Na začetku sezone [[Snuker 2005/06|2005/06]] se je Binghamu še nasmihalo mesto med najboljšo šestnajsterico na svetovni jakostni lestvici, a si je nato svoje možnosti za preboj v šestnajsterico zapravil z izpadom že v kvalifikacijah za [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2006|Svetovno prvenstvo]], usoden je bil [[Ryan Day]], ki je Binghama porazil z 10-7. Kljub temu pa si je prvič v karieri zagotovil mesto med najboljšo dvaintrideseterico svetovne lestvice. Sezona [[Snuker 2006/07|2006/07]] zanj ni bila najuspešnejša, saj se znova ni uspel uvrstiti na zaključni turnir [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2007|Svetovnega prvenstva]], vseeno pa je med sezono podrl zgodovinski mejnik, saj je drugič zapored osvojil kvalifikacijski turnir Masters Qualifiers. V prvem krogu [[Masters Snuker 2007|Mastersa]] je nato izpadel, premoč je moral priznati [[Allister Carter|Allisterju Carterju]], ki je bil boljši s 6-5. V sezono [[Snuker 2007/08|2007/08]] mu je uspel dober uvod, kajti na turnirju [[Shanghai Masters 2007|Shanghai Masters]] je še četrtič v karieri nastopil v četrtfinalu jakostnega turnirja. V Šanghaju je bil njegov krvnik [[Mark Selby]], ki mu ni dovolil niti enega frama, izid je bil 5-0. Zatem je na [[Grand Prix 2007 (snuker)|Grand Prix]] v svoji skupini D zasedel 4. mesto in nato z 2-5 izgubil dvoboj prvega kroga zaključnega turnirja [[Northern Ireland Trophy 2007|Northern Ireland Trophyja]] proti [[David Gray (snuker)|Davidu Grayu]]. Po teh dveh neuspehih je na turnirju [[UK Snuker Championship 2007|UK Championship]] pokazal boljšo igro in se uvrstil v osmino finala, kjer je s 3-9 izpadel proti [[Shaun Murphy (snuker)|Shaunu Murphyju]], potem ko je predhodno premagal [[Fergal O'Brien|Fergala O'Briena]] in [[Steve Davis|Steva Davisa]]. V osmino finala se je uvrstil tudi na [[Welsh Open 2008 (snuker)|Welsh Openu]], na katerem je dosegel veliko zmago proti [[Stephen Maguire|Stephenu Maguireju]] s 5-4, čeprav je že zaostajal z 0-3. V naslednjem krogu, torej osmini finala, se je pomeril z [[Joe Perry (snuker)|Joejem Perryjem]] in klonil z 2-5. Z zanesljivo zmago proti [[Adrian Gunnell|Adrianu Gunnellu]] z 10-3 se je še enkrat več uvrstil na zaključni turnir [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2008|Svetovnega prvenstva]], na katerem je v prvem krogu zopet odpravil Steva Davisa, tokrat z 10-8. Sredi dvoboja je Bingham vodil že z 8-3, a nato dovolil Davisu povratek na 8-8, bolj zbran pa je bil v zaključku dvoboja in slavil z 10-8. V drugem krogu se je spet srečal z Joejem Perryjem, ki ga je vnovič spravil na kolena in se s 13-9 uvrstil v osmino finala. S temi dobrimi rezultati si je Bingham ob koncu sezone priboril 21. mesto na svetovni jakostni lestvici, v sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]] pa ni uspel ponoviti forme iz prejšnje sezone in je na štirih od osmih jakostnih turnirjev v sezoni izgubil že svoj prvi dvoboj na turnirju. Bingham je v karieri dosegel že dva niza 147 točk, neizmerno blizu pa je bil tudi tretjemu, ki bi ga lahko dosegel na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2002|Svetovnem prvenstvu 2002]]. Tedaj je do zadnje rožnate krogle vse napravil, kot je bilo treba, a nato rožnato kroglo želel zadeti, tako da bi si belo kroglo postavil na položaj, iz katerega bi lažje zadel črno kroglo. Z rožnato kroglo je nato nesrečno zgrešil žep, situacijo pa je še poslabšal njegov tekmec [[Ken Doherty]], ki je dvoboj dobil z 10-8. Bingham se je uvrstil tudi na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2009|Svetovno prvenstvo 2009]], kjer je v prvem krogu naletel na [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]], ki se je pokazal za boljšega tekmeca in Binghama izločil z 10-5. Bingham je kljub izpadu v prvem krogu Svetovnega prvenstva uspel zadržati 21. mesto na svetovni jakostni lestvici, ki ga tako v sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]] zaseda še drugo sezono zapored. ==Osebno življenje== Bingham je tudi ljubiteljski [[golf]]ist. ==Osvojeni turnirji== ===Nejakostni turnirji=== * [[Masters Qualifiers|Masters Qualifying Event]] - 2005, 2006 ===Amaterski turnirji=== * IBSF svetovno amatersko prvenstvo - 1996 == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/player_list-8175.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} *[http://prosnookerblog.com/players/stuart-bingham/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{DEFAULTSORT:Bingham, Stuart}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] rrk6d78bdpx26ztljxn27ahvxav94k2 Supoj Saenla 0 230602 6759501 6733859 2026-10-01T23:47:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759501 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Supoj Saenla |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{THA}} | Nickname = | Professional = 2003/2004, 2007–2009 | High ranking = 72 ([[Svetovna snuker lestvica 2008/09|2008/09]])<ref>[http://prosnookerblog.com/players/s-t/supoj-saenla/ Profile at prosnookerblog.com]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | Prize money = £15.285<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/Supoj-Saenla/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160317010410/http://cuetracker.net/Players/Supoj-Saenla/Career-Total-Statistics |archive-date=2016-03-17 |url-status=dead}}</ref> | High break = 128 (Shanghai Masters 2007, kvalifikacije) | Century break = 7 | Best finish = Med najboljših 32 ([[Grand Prix 2008 (snuker)|Grand Prix 2008]]) | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Supoj Saenla''', [[tajci|tajski]] igralec [[snuker]]ja, * [[15. avgust]], [[1980]]. Saenla živi v mestu [[Chiang Mai]]. == Kariera == Saenla se je prvič pridružil svetovni snuker karavani v sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]]. Mesto si je zagotovil z zmago na Azijskem snuker prvenstvu (Asian Snooker Championship), kjer je v finalu premagal indijskega veterana [[Yasin Merchant|Yasina Merchanta]] z izidom 7-0. V finale se je sicer prebil kljub porazu v prvem dvoboju proti Pakistancu [[Khurram Hussain Agha|Khurramu Aghi]].<ref>[http://www.paktribune.com/sports/newsdetail.php?nid=3225 Tajec Saenla odpravil indijskega veterana Merchanta in sedel na azijski snuker prestol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110519012401/http://www.paktribune.com/sports/newsdetail.php?nid=3225 |date=2011-05-19 }} {{ikona en}}</ref> Saenla je osvojil tudi naslov azijskega prvaka do 21 let in tajsko državno prvenstvo leta 2001. V sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]] zavzema na rating lestvici 78. mesto. Saenla se je podal v poklicne vode leta 2002. Na prvih treh turnirjih sezone 2008/09 ni bil uspešen, saj se je dvakrat prebil med najboljših 96 igralcev in enkrat med najboljših 64. == Osvojeni turnirji == === Amaterski turnirji === * ACBS azijsko prvenstvo do 21 let - 2001 * ACBS azijsko prvenstvo - 2007 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-9677.htm Profil na worldsnooker.com] {{ikona en}} * [http://www.snookermanager.com/go.php/50000/ Profil na snookermanager.com] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Saenla, Supoj}} [[Kategorija:Tajski igralci snukerja]] l4c528ep1tb0w9oo9g77i1myra6nbl0 Thepchaiya Un-Nooh 0 231522 6759510 6733861 2026-10-02T03:09:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759510 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Thepchaiya Un-Nooh |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{THA}} | Nickname = Thai Rocket<br />F-One | Professional = 2009–<ref group="ps">Un-Nooh ni tekmoval na glavih turnirjih v obdobju 2010–2012.</ref> | High ranking = 32 <small>(oktober 2016)</small> | Prize money = [[funt šterling|£]]298.770<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Thepchaiya Un-Nooh – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Thepchaiya-Un-Nooh/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=12 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20210130210054/https://cuetracker.net/players/thepchaiya-un-nooh/career-total-statistics|archive-date=2021-01-30|url-status=dead}}</ref> | High break = {{nowrap|[[Maximum break|147]] <small>([[Paul Hunter Classic 2016#Century breaks|Paul Hunter Classic 2016]])</small>}} | Century break = 59<ref name="cuetracker" /> | Best finish = Polfinale <small>(x4)</small> | Other wins = | World champ = }} '''Thepchaiya Un-Nooh''', [[tajci|tajski]] igralec [[snuker]]ja, * [[18. april]] [[1985]]. ==Kariera== Un-Nooh je postal profesionalec leta 2009. V svetovno karavano je vstopil v sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]], mesto v njej si je zagotovil z zmago na IBSF Svetovnem amaterskem prvenstvu 2008. ==Osvojeni turnirji== ===Amaterski turnirji=== * IBSF Svetovno amatersko prvenstvo - 2008 ==Opombe== {{sklici|group="ps"}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat}} *[http://www.worldsnooker.com/player_list-10111.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} *[http://prosnookerblog.com/players/thepchaiya-un-nooh/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Un-Nooh, Thepchaiya}} [[Kategorija:Tajski igralci snukerja]] h7glsgaicw40idt9cqptixnd85qrb0r Tom Ford (snuker) 0 231523 6759511 6718263 2026-10-02T03:52:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759511 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Thomas Ford}} {{Infopolje Igralec snukerja | name = Tom Ford |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = {{unbulleted list|Beckham of the Baize|The Man with the Golden Cue|Snooker Spice}} | Professional = 1995–2006 | High ranking = 4 <small>([[Svetovna snuker lestvica 2004/05|2004/05]])</small><ref name="cajt.pwp.blueyonder.co.uk"/> | Prize money = [[Funt šterling|UK£]]1,535,730<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/paul-hunter/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170901201653/http://cuetracker.net/players/paul-hunter/career-total-statistics |archive-date=2017-09-01 |url-status=dead}}</ref> | High break = 147 <small>([[5x]])</small> | Century break = 114<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=5 July 2015|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Ranking wins = 3 | Other wins = 3 }} '''Tom Ford''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[17. avgust]] [[1983]], [[Braunstone]], [[Leicester]], [[Anglija]]. ==Kariera== Ford prihaja iz [[Leicester]]ja. Kot mladinec je redno igral proti [[Mark Selby|Marku Selbyju]] in tako izpopolnjeval svojo igro. Najdlje na katerem koli od jakostnih turnirjev se mu je uspelo prebiti na turnirju [[Malta Cup 2005]], kjer je izločil [[Chris Small|Chrisa Smalla]] in [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]], dokler ga ni nato v četrtfinalu porazil [[Stephen Hendry]], izid je bil 5-1. Na glavnem delu turnirja [[Grand Prix 2007 (snuker)|Grand Prix 2007]] je v dvoboju proti [[Steve Davis|Stevu Davisu]] prikazal [[niz 147 točk]], potem ko so ga ravno izpustili iz bolnišnice, v kateri je pristal zaradi gastroenteritisa.<ref name="Ford leaves hospital and hits 147">{{navedi splet | url = http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7044239.stm | title = Ford od bolnišnice do 147 | publisher = [[British Broadcasting Corporation|BBC]] | date = 2007-10-14 | accessdate = 2008-02-07 }}</ref> Za niz je pobral nagrado za najvišji niz glavnega dela turnirja, 1000 £, in nagrado za popolni niz na glavnem delu turnirja, 20.000 £. Kljub temu dosežku pa se ni supel uvrstiti v osmino finala, saj je v svoji skupini končal na nehvaležnem tretjem mestu. Na turnirju [[Northern Ireland Trophy 2007]] je bil v drugem krogu na dobri poti do senzacije, a je zgrešil odločilno modro kroglo in naposled dvoboj proti [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieju O'Sullivanu]] izgubil z izidom 4-5. Njegova najvišja uvrstitev na [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]] je 48. mesto, v sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]]. ==Sklici== {{sklici|30em|refs= <ref name="cajt.pwp.blueyonder.co.uk">{{navedi splet|title=Player Profile of Paul Hunter|url=http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Players/HunterP.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120313150042/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Players/HunterP.html|archivedate=13 March 2012|publisher=Chris Turner's Snooker Archive|accessdate=17 November 2010}}</ref> }} ==Zunanje povezave== * [http://www.worldsnooker.com/player_list-8988.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Ford, Tom}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] qjexczjx8cacvfri8qtzvt5zxdktpxc Stremenska mišica 0 233198 6759295 6759213 2026-10-01T14:32:08Z TadejM 738 Prestavljanje iz [[Category:Mišice glave|kategorije Mišice glave]] v [[Category:Mišice glave in vratu|kategorijo Mišice glave in vratu]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6759295 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Stremenska mišica | Latin = Musculus stapedius | Image = Musculusstapedius.png | Caption = Medialna stena ter del zadajšnje in sprednje stene desne [[bobnična votlina|bobnične votline]]. Lateralni pogled. | Origin = stene [[piramidalna eminenca|piramidalne eminence]]| Insertion = vrat [[stremence|stremenca]] | Blood = [[stremenska veja zadajšnje avrikularne arterije|stremenska veja]] [[zadajšnja avrikularna arterija|zadajšnje avrikularne arterije]] | Nerve = [[facialni živec]] ([[veja za stremence]]) | Action = nadzor amplitude [[zvok|zvočnih valov]] do [[notranje uho|notranjega ušesa]] | }} '''Stremenska mišica''' ({{lang-la|musculus stapedius}}) je najmanjša [[mišica]] v človeškem telesu, ki stabilizira prav tako najmanjšo [[kost]] v človeškem telesu, tj. [[stremence (uho)|stremence]] (''stapes''). V dolžino meri okoli 4-5 [[milimeter|mm]], v širino pa 1–2&nbsp;mm.<ref>{{navedi revijo|last=Blevins|first=C.E.|date=1968|title=Motor Units in the Stapedius Muscle|journal=Arch. Otolaryngol.|volume=87|issue=3|pages=249-254|url=http://archotol.highwire.org/cgi/content/summary/87/3/249}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izvira iz stožčaste izbokline (''eminentia pyramidalis'') na zadnji strani [[bobnična votlina|bobnične votline]] in se narašča glavico stremenca (''caput stapedis''). Mišico oživčuje vejica [[nervus facialis|facialnega živca]], tj. ''nervus stapedius''. == Funkcija == Mišica duši tresljaje (vibracije) stremenca preko potezanja za glavico kosti. S tem preprečuje prevelike tresljaje kosti in s tem uravnava [[amplituda|amplitudo]] [[zvok|zvočnega]] [[valovanje|valovanja]], ki se prenaša preko slušnih koščic iz zunanjosti v notranje uho. Tako tudi ščiti [[notranje uho]] pred preglasnimi zvoki, katere predstavljajo v glavnem lastni glasovi človeka. == Patologija == [[Ohromelost]] (paraliza) omogoča nihanje stremenca z večjo amplitudi kot običajno, kar povzroči [[hiperakuza|hiperakuzo]], tj. prevelika občutljivost na neznatno glasnost. Hiperakuzo v glavnem povzročata prevelika [[glasnost zvoka]] (npr. [[Zvočnik (naprava)|zvočniki]] na [[koncert (glasbena prireditev)|koncertnih]] prireditvah in [[eksplozija|eksplozije]]) in poškodbe glave, pa tudi kronične [[okužba|okužbe]] (infekcije) ušesa ter [[kirurgija|kirurški]] posegi ali [[zdravilo|zdravila]]/[[Psihoaktivna droga|droge]] (npr. [[fenciklidin]] ali PCP)<ref>{{navedi revijo|last1=Rappolt‌|first1=R.T.|last2=Gay|first2=G.R. |last3=Farris|first3= R.D.|date=1980|title=Phencyclidine (PCP) Intoxication: Diagnosis in Stages and Algorithms of Treatment|volume=16|issue=4|pages=509-529|doi=10.3109/15563658008989980 }}</ref> z delovanjem na [[osrednje živčevje]] v smislu stranskih učinkov.<ref>[http://www.hyperacusis.org/ Hyperacusis Information Site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100307035120/http://www.hyperacusis.org/ |date=2010-03-07 }}. Pridobljeno 24.01.2010.</ref> == Opombe in reference == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] [[Kategorija:Slušni sistem]] gqy3u7sa819w4h87ni8z5cgn9457vap Selena Gomez & the Scene 0 236649 6759252 6756194 2026-10-01T13:07:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759252 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | Name = Selena Gomez & the Scene | Landscape = yes | Background = group_or_band | Alias = | Origin = [[Hollywood]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]] | Genre = [[Pop rock]],<ref name="allmusic1">Sendra, Tim. »''Kiss & Tell'' > Ocena«. Allmusic. http://allmusic.com/cg/amg.dll?p=amg&sql=10:dxfqxz9aldhe~T1. Pridobljeno dne 5. marec 2010. {{ikona en}}</ref> [[Electro-rock]],<ref>^ a b https://web.archive.org/web/20091008182645/http://news.yahoo.com/s/nm/20090925/music_nm/us_music_albums {{ikona en}}</ref> [[dance-pop]],<ref>name="allmusic1"</ref> [[electropop]],<ref name="allmusic1"/> [[alternativni rock]]<ref>{{navedi splet|last=Sendra |first=Tim |url=http://www.allmusic.com/album/kiss-tell-r1640111 |title=((( Kiss & Tell > Ocena ))) |publisher=allmusic |date=29.9.2009 |accessdate=14.3.2010 }} {{ikona en}}</ref> [[pop punk]] | Years_active = 2008–danes | Label = [[Hollywood Records|Hollywood]] <small>(2008–danes)</small><br /> Avex Trax (Japonska)<small> (2010–danes)</small><br /> Fascination (Velika Britanija)<small> (2010–danes)</small><br /> [[Universal Music]] (Kanada, Avstralija, Mehika, Poljska) <small>(2010–danes)</small> | Associated_acts = [[Allstar Weekend]], [[Justin Bieber]], Vitamins for Voyeurs | URL = <!-- WD --> | Current_members = Joey Clement<br /> Dane Forrest<br /> Greg Garman<br /> [[Selena Gomez]]<br /> Ethan Roberts | Past_members = Nick Foxer }} '''Selena Gomez & the Scene''' (pogosto napisano tudi kot '''Selena Gomez ♥ the Scene''') je [[Američani|ameriška]] [[pop rock]] [[glasbena skupina]], ki je nastala v letu 2008. Njeni člani so [[Selena Gomez]] kot glavna [[pevka]], Ethan Robert kot [[kitarist]], Joey Clement kot [[bas kitara|bas-kitarist]], Greg Garman kot [[bobnar]] in Dane Forrest kot igralec [[klaviature|klaviatur]]. Glasbena skupina Selena Gomez & the Scene je izdala tri glasbene albume, šest singlov in šest promocijskih singlov. Njihov debitantski album, ''[[Kiss & Tell (album, Selena Gomez & the Scene)|Kiss & Tell]]'', je izšel 29. septembra 2009. Debitiral je na devetem mestu glasbene lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] in marca 2010 prejel zlato certifikacijo s strani organizacije Recording Industry Association of America (RIAA). Drugi singl z albuma, »[[Naturally (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Naturally]]«, je zasedel eno izmed prvih trideset mest na [[Združene države Amerike|ameriški]] lestvici ter eno izmed prvih dvajsetih mest na [[Nova Zelandija|novozelandski]], [[Nemčija|nemški]], [[Kanada|kanadski]], [[Irska|irski]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] lestvici. V Kanadi je platinasto certifikacijo s strani organizacije. Njihov drugi glasbeni album, ''[[A Year Without Rain]]'', je izšel 17. septembra 2010. Preko albuma so izdali dva singla, »[[Round & Round (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Round & Round]]« in »[[A Year Without Rain (pesem, Selena Gomez & the Scene)|A Year Without Rain]]«. Album je debitiral na četrtem mestu lestvice ''Billboard'' 200 in januarja 2011 je prejel zlato certifikacijo s strani organizacije RIAA. Svoj tretji glasbeni album, ''[[When the Sun Goes Down (album, Selena Gomez & the Scene)|When the Sun Goes Down]]'', so izdali 28. junija 2011.<ref name="jsyk.com">{{navedi splet |url=http://www.jsyk.com/2011/05/18/selena-gomez-interview/ |title=Selena Gomez govori o pesmi »Who Says« in svoji prihajajoči turneji (posnetek) |author=Cheung, Nadine |date=18.5.2011 |work=Just So You Know |publisher=Aol, Inc. |accessdate=19.5.2011 |archive-date=2012-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120723021143/http://www.cambio.com/2011/05/18/selena-gomez-interview/ |url-status=dead |language=en}}</ref> Prvi singl z albuma, »[[Who Says (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Who Says]]«, je 8. marca 2011 debitiral v radijski oddaji ''On Air with Ryan Seacrest''. 11. marca tistega leta se je videospot prvič predvajal na kanalu Disney Channel. 14. marca je singl tudi uradno izšel. Drugi singl z albuma, »[[Love You Like a Love Song]]«, je izšel 17. junija 2011. 15. aprila 2011 so oznanili, da sta albuma ''[[Kiss & Tell (album, Selena Gomez & the Scene)|Kiss & Tell]]'' in ''[[A Year Without Rain]]'' skupaj prodala 1,4 milijonov izvodov v Združenih državah Amerike.<ref name="ask billboard">{{navedi splet |author=Gary Trust |url=http://www.billboard.com/artist/ak-sent/652083#/column/chartbeat/ask-billboard-from-s-m-to-disney-acts-1005137762.story?page=3 |title=Vprašajte ''Billboard'': Od »S&M« do Disneyjevih ustvarjalcev |work= |date=15.4.2011 |accessdate=17.4.2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110703141456/http://www.billboard.com/artist/ak-sent/652083#/column/chartbeat/ask-billboard-from-s-m-to-disney-acts-1005137762.story?page=3 |archive-date=2011-07-03 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> == Zgodovina == === 2008–2010: Začetki, ''Kiss & Tell'' in Live in Concert === Med intervjujem z Jocelyn Vena iz [[MTV]]-ja je [[Selena Gomez]], glavna pevka skupine, dejala: »Mislim, da bom v bandu - ki ne bo vključeval stvari v stilu 'Selene Gomez'. Ne bom bila več samostojni ustvarjalec. Mislim, da ne želim, da bi moje ime prevečkrat prihajalo v javnost. V bandu bom pela in upam, da se bom naučila tudi, kako igrati na bobne in električno kitaro.«<ref name=MTVband>{{navedi splet |author=Jocelyn Vena |date=7.8.2008 |url=http://www.mtv.com/news/articles/1592286/20080806/id_0.jhtml |title=Selena Gomez ustanavlja glasbeno skupino |work=[[MTV|MTV.com]] |accessdate=27.10.2009 |archive-date=2009-09-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090919141840/http://www.mtv.com/news/articles/1592286/20080806/id_0.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Preko [[Twitter]]ja je Gomezova kasneje potrdila, da se bo njena glasbena skupina imenovala The Scene.<ref name="Newsroom.mtv.com">{{navedi splet |url=http://newsroom.mtv.com/2009/08/13/selena-gomez/ |title=The Scene Selene Gomez in šest drugih z začetka najbolj dolgočasnih imen glasbenih skupin » MTV Newsroom |publisher=Newsroom.mtv.com |date=13.8.2009 |accessdate=14.3.2010 |archive-date=2011-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110908103157/http://newsroom.mtv.com/2009/08/13/selena-gomez/ |url-status=dead |language=en}}</ref> To naj bi bila »ironična šala,« saj je veliko ljudi Seleno Gomez označilo za osebo, ki se »želi prebiti na sceno.«<ref name="Newsroom.mtv.com"/> Selena Gomez je povedala, da naj bi glasbena skupina z začetka za ime nosila le The Scene, vendar so se kasneje preimenovali v ''Selena Gomez'' & The Scene zaradi komplikacij z založbo [[Hollywood Records]].<ref>http://www.youtube.com/watch?v=7B_Xg0ClSwQ {{ikona en}}</ref> Zaradi tega je glasbena skupina včasih nepravilno poimenovana preprosto kot Selena Gomez. Band je svoj prvi [[glasbeni album]], ki so ga poimenovali ''[[Kiss & Tell (album, Selena Gomez & the Scene)|Kiss & Tell]]'', izdal 29. septembra 2009. Album je pristal na devetem mestu ameriške glasbene lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]], saj je že v prvem tednu od izida prodal kar 66.000 izvodov.<ref name="CHART info billboard.com">{{navedi splet|last1=Caulfield|first1=Keith|last2=Herrera|first2= Monica|title=Barbra Streisand preseneti z devetim prvim mestom na lestvici ''Billboard'' 200|publisher=Billboard |url=http://www.billboard.com/#/news/barbra-streisand-surprises-with-ninth-no-1004019217.story|date=7. oktober 2009|accessdate=7.10.2009 }} {{ikona en}}</ref> Selena Gomez je v več intervjujih (vključno z intervjujem z radijsko postajo Z100 New York<ref name="autogeneratedcc">{{navedi splet|url=http://www.z100.com/cc-common/mediaplayer/player.html?redir=yes&mps=jj.php&mid=http://a1135.g.akamai.net/f/1135/18227/1h/cchannel.download.akamai.com/18227/podcast/NEWYORK-NY/WHTZ-FM/Selena%20int.mp3?CPROG=PCAST?CCOMRRMID&CPROG=RICHMEDIA&MARKET=NEWYORK-NY&NG_FORMAT=chr&NG_ID=whtz100fm&OR_NEWSFORMAT=&OWNER=&SERVER_NAME=www.z100.com&SITE_ID=1793&STATION_ID=WHTZ-FM&TRACK= |title=Media Player |publisher=Z100.com |date= |accessdate=14.3.2010 }} {{ikona en}}</ref>) povedala, da je za člane banda Selena Gomez & The Scene opravila utrudljiv proces več avdicij, vendar da je bilo vredno, saj je zdaj članica dobre glasbene skupine. Kakorkoli že, kmalu za tem, ko se je Selena Gomez pridružila bandu, je dotakratnega igralca klaviatur, Nicka Foxerja, zamenjal Dane Forrest. Nick Foxer je glasbeno skupino zapustil iz neznanih razlogov. ''[[Kiss & Tell (album, Selena Gomez & the Scene)|Kiss & Tell]]'', prvi [[glasbeni album]] skupine Selena Gomez & the Scene, je izšel 29. septembra 2009 preko založbe [[Hollywood Records]]. Selena Gomez je med delom za album sodelovala z mnogimi [[besedilopisec|tekstopisci]] in [[producent]]i, kot je na primer [[Gina Schock]] iz glasbene skupine [[Go-Go's]]. Album je bil mešanica med različnimi zvrstmi, kot so na primer [[synthpop]] in [[dance (zvrst glasbe)|dance]].<ref name="amazon1">{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/Kiss-Tell-Selena-Gomez-Scene/dp/B001QXE0OC |title=''Kiss and Tell'': Selena Gomez and the Scene: Glasba |publisher=Amazon.com |date= |accessdate=14.3.2010 }}{{Failed verification|date=September 2010}} {{ikona en}}</ref> Album je zasedel deveto mesto na lestvici ''Billboard'' 200.<ref name="CHART info billboard.com"/> V drugem tednu od izida je album prodal 25.000 izvoda.<ref name="2nd week sales">http://www.mtv.com/news/articles/1623796/20091014/michael_buble.jhtml {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120210042332/http://www.mtv.com/news/articles/1623796/michael-buble-dominates-kiss-on-billboard-chart.jhtml |date=2012-02-10 }} {{Navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1623796/michael-buble-dominates-kiss-on-billboard-chart.jhtml |title=arhivska kopija |access-date=2024-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120210042332/http://www.mtv.com/news/articles/1623796/michael-buble-dominates-kiss-on-billboard-chart.jhtml |archive-date=2012-02-10 |url-status=bot: unknown}} {{ikona en}}</ref> Dosegel je tudi dvaindvajseto mesto na [[Kanada|kanadski lestvici]]. 5. marca 2010 je album prejel zlato certifikacijo s strani organizacije RIAA za 500.000 prodanih izvodov v Združenih državah Amerike.<ref name="RIAA Gold Platinum">[http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&table=SEARCH_RESULTS&action=&title=&artist=selena%20gomez%20&format=&debutLP=&category=&sex=&releaseDate=&requestNo=&type=&level=&label=&company=&certificationDate=&awardDescription=&catalogNo=&aSex=&rec_id=&charField=&gold=&platinum=&multiPlat=&level2=&certDate=&album=&id=&after=on&before=on&startMonth=1&endMonth=8&startYear=1958&endYear=2010&sort=Artist&perPage=25 RIAA - ZLATA & PLATININASTA] {{ikona en}}</ref> Selena Gomez je potrdila, da je v sodelovanju z nekaterimi drugimi tekstopisci, ki so delali na albumu, napisala eno [[skladba|pesem]] iz albuma in sicer »I Won't Apologize«. Glavni [[singl]] albuma, »[[Falling Down (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Falling Down]]«, je izšel 21. avgusta 2009. Videospot je [[premiera (dogodek)|premiero]] doživel po prvem predvajanju televizijskega filma ''[[Čarovniki s trga Waverly (film)|Čarovniki s trga Waverly: Film]]'', v katerem je imela eno izmed glavnih vlog Selena Gomez, torej 28. avgusta tistega leta. Zasedel je dvainosemdeseto mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] in devetinšestdeseto mesto na kanadski glasbeni lestvici.<ref>{{navedi splet|url=http://acharts.us/song/49198 |title=Selena Gomez & The Scene - »Falling Down« - Dosežki na glasbenih lestvicah |publisher=Acharts.us |date= |accessdate=14.3.2010 }} {{ikona en}}</ref> Naslednji singl z albuma, »[[Naturally (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Naturally]]«, je izšel 11. decembra 2009 skupaj z videospotom. Videospot so snemali 14. novembra 2009, premiero pa je doživel na Disney Channelu med televizijsko serijo ''Phineas and Ferb Christmas Vacation'' 11. decembra leta 2009. Dosegel je devetintrideseto in kasneje devetindvajseto mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] ter osemnajsto mesto na kanadski lestvici. Ta singl ostaja njihova največja uspešnica in je njihov prvi singl, ki se je uvrstil med prvih štirideset pesmi na lestvici ''Billboard'' Hot 100, pri čemer je popolnoma prekosil njihov prvi glasbeni singl, »Falling Down«, postal pa je tudi prvi singl glasbene skupine, ki je zasedel prvo mesto na lestvici ''Billboard'' Hot Dance/Club Songs.<ref>{{navedi splet|url=http://acharts.us/song/52715 |title=Selena Gomez & The Scene - »Naturally« - Dosežki na glasbenih lestvicah |publisher=Acharts.us |date= |accessdate=14.3.2010 }} {{ikona en}}</ref> Singl »Naturally« je postal tudi njihova največja uspešnica na [[Madžarska|Madžarskem]], kjer je na glasbeni lestvici zasedel četrto mesto in tako postal njihov prvi singl, ki se je tam uvrstil med prvih pet singlov na lestvici. 15. julija 2010 je singlu organizacija RIAA za 1.000.000 prodanih kopij izvodov dodelila platinasto certifikacijo.<ref name="RIAA Gold Platinum"/> Glasbena skupina je album promovirala s turnejo [[House of Blues 2010 Tour|Selena Gomez & the Scene: Live in Concert]].<ref name="myspace1">{{navedi splet|url=http://www.myspace.com/selenagomez |title=Selena Gomez odpre glasbeno spletno stran preko MySpacea – Gratis dodatki za MP3, videoklipi in fotografije |publisher=Myspace.com |date=22.7.1992 |accessdate=14.3.2010 }} {{ikona en}}</ref> Selena Gomez in ostali člani skupine so nastopili v mnogih televizijskih oddajah in posebnih dogodkih, kot so deveta sezona televizijske serije ''Dancing with the Stars'',<ref>{{navedi splet |author=29. september 2009 |url=http://neonlimelight.com/2009/09/29/selena-gomez-the-scene-perform-on-dancing-with-the-stars-results-show/ |title=Selena Gomez & The Scene nastopajo na podelitvi rezultatov v oddaji ''Dancing With The Stars'' &#124; Neon Limelight - Ekskluzivne glasbene novice, intervjuji z ustvarjalci, ocene, slike! |publisher=Neon Limelight |date=29.9.2009 |accessdate=29.5.2010 |archive-date=2009-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091001052828/http://neonlimelight.com/2009/09/29/selena-gomez-the-scene-perform-on-dancing-with-the-stars-results-show/ |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref>''The Ellen DeGeneres Show'',<ref name="performance discussed">{{navedi splet|url=http://ellen.warnerbros.com/2009/12/selena_gomez_the_scene_1211.php?adid=selena_gomez_the_scene_1211_sphere_ellen|title=Glejte glasbeno skupino Selena Gomez & The Scene med nastopanjem s pesmijo »Naturally« -- in več!|publisher=Warner Bros|work=The Ellen DeGeneres Show|date=11.12.2009 <!-- 6:00 AM -->|accessdate=19.1.2010|archive-date=2012-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120308122341/http://ellen.warnerbros.com/2009/12/selena_gomez_the_scene_1211.php?adid=selena_gomez_the_scene_1211_sphere_ellen|url-status=dead |language=en}}</ref><ref name="actual performance">{{navedi splet|url=http://ellen.warnerbros.com/music/selena-gomez.php|title=Ellenina glasba: Selena Gomez|publisher=Warner Bros|work=The Ellen DeGeneres Show|date=11.12.2009 <!-- this date as mentioned in prior reference -->|accessdate=19.1.2010|archive-date=2010-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116174232/http://ellen.warnerbros.com/music/selena-gomez.php|url-status=dead |language=en}}</ref> ''Late Night With Jimmy Fallon''<ref>{{navedi splet|url=http://www.latenightwithjimmyfallon.com/video/selena-gomez-interview-21210/1201192/ |title=Intervju s Seleno Gomez (2/12/10) - Posnetek - NBC.com |publisher=Late Night with Jimmy Fallon |date= |accessdate=29.5.2010 }} {{ikona en}}</ref> in ''Dick Clark's New Year's Rockin' Eve with Ryan Seacrest''<ref>{{navedi splet|url=http://www.nt2099.com/J-ENT/news/american-entertainment/dick-clarks-new-years-rockin-eve-1231/ |title=''DICK CLARK’S NEW YEAR’S ROCKIN’ EVE'' (12/31) : Ustvarjalci J!-ENT - Novice v pop kulturi, TV glasbi, DVD Blu-ray ocenah in modnih slavnih osebnostih iz ZDA, Velike Britanija in Azije |publisher=Nt2099.com |date=8.12.2009 |accessdate=14.3.2010 }} {{ikona en}}</ref> z drugimi oddajami. Glasbena skupina Selena Gomez & the Scene je skupaj z [[Justin Bieber|Justinom Biebrom]] leta 2010 igrala na prireditvi 2010 Houston Livestock Show and Rodeo, band in Justin Bieber pa so kasneje skupaj nastopili tudi na prireditvi Popcon.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rodeohouston.com/concerts/selena-gomez-justin-bieber.aspx |title=Selena Gomez & Justin Beiber Houston Livestock Show & Rodeo |publisher=Rodeohouston.com |date=21.3.2010 |accessdate=29.5.2010 }} {{ikona en}}</ref> Glasbena skupina Selena Gomez & The Scene je prispevala tudi k [[Walt Disney Records|Disneyjevemu]] EP-ju ''All Wrapped Up Vol. 2.'' EP je vključeval pesem »Winter Wonderland« banda The Scene in ostale božične pesmi drugih uspešnih glasbenih izvajalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/All-Wrapped-Up-Vol-2/dp/B002SQJ3ZW |title=''All Wrapped Up, Vol. 2'': Jordan Pruitt, Jesse McCartney, Jonas Brothers, Honor Society, Selena Gomez & the Scene, Steve Rushton, Anna Margaret: Glasba |publisher=Amazon.com |date= |accessdate=14.3.2010 }} {{ikona en}}</ref> Singl banda Selena & the Scene, »Falling Down«, je bil skupaj z ostalimi pesmimi drugih popularnih glasbenih izvajalcev predstavljen tudi na albumu ''[[Radio Disney Jams, Vol. 12]]''. Album je uradno izšel 30. marca 2010.<ref>http://www.amazon.com/gp/product/B0038M61CS</ref> ''Jams 12'' je uradno izšel 30. marca leta 2010.<ref>{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/gp/product/B0038M61CS |title=Radio Disney Jams 12: Več ustvarjalcev: Glasba |publisher=Amazon.com |date= |accessdate=29.5.2010 }} {{ikona en}}</ref> 9. marca 2010 je band izdal [[EP]], imenovan ''[[Naturally (The Remixes)]]''.<ref name="Naturally (The Remixes) (Promo CDM)-2010">{{navedi splet |url=http://www.hiphopforfree.com/2010/01/25/selena-gomez-the-scene-naturally-remixes-promo-cdm-2010/ |title=Selena Gomez & The Scene – ''Naturally (The Remixes)'' (EP) - 2010 |publisher=Hiphopforfree.Com |date=25.1.2010 |accessdate=29.5.2010 |archive-date=2010-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100711125356/http://www.hiphopforfree.com/2010/01/25/selena-gomez-the-scene-naturally-remixes-promo-cdm-2010/ |url-status=dead |language=en}}</ref> Vseboval je [[remix]]e njihove uspešnice »[[Naturally (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Naturally]]« v izvedbi [[Dave Audé|Dava Audéja]], [[Ralphi Rosario|Ralphija Rosarija]] in Disca Friesa ter originalni singl »Naturally«.<ref name="Hiphopforfree.Com">{{navedi splet |url=http://www.hiphopforfree.com/2010/01/25/selena-gomez-the-scene-naturally-remixes-promo-cdm-2010/ |title=Selena Gomez & The Scene – ''Naturally (Remixes)'' (EP) - 2010 |publisher=Hiphopforfree.Com |date=25.1.2010 |accessdate=29.5.2010 |archive-date=2010-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100711125356/http://www.hiphopforfree.com/2010/01/25/selena-gomez-the-scene-naturally-remixes-promo-cdm-2010/ |url-status=dead |language=en}}</ref> Remix v izvedbi Disca Friesa je izšel tudi kot samostojni singl.<ref name="Hiphopforfree.Com"/> === 2010–2011: ''A Year Without Rain'' in A Year Without Rain Tour === Drugi glasbeni album skupine Selena Gomez & the Scene, imenovan ''[[A Year Without Rain]]'', je izšel 17. septembra leta 2010.<ref>{{navedi splet|url=http://www.empik.com/year-without-rain-pl-gomez-selena,prod58634942,muzyka-p|title=Year Without Rain PL Wykonawca:Gomez Selena Data (poljščina)|accessdate=21.9.2010 }}</ref> Debitiral je na 4 mesto lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] s prodajami, ki so malo presegle 66.000 prodanih izvodov, s čimer je bil album komaj uspešnejši od njihovega prvega glasbenega albuma, ''Kiss & Tell''. Album je nadaljeval z [[dance-pop]]/[[electronica]] zvrstjo, ki je značilna za njihov najuspešnejši singl, »Naturally«. Selena Gomez je v intervjuju za radijsko postajo Z100 New York povedala,<ref name="autogeneratedcc"/> da bo album vseboval tudi nekaj pesmi, ki jih niso uspeli objaviti na prvem albumu in da bodo ostali člani glasbene skupine veliko bolj vključeni v sodelovanje, kot so bili pri prejšnjem. »Mislim, da smo želeli ustvariti nekaj zelo zabavnega. Želeli smo ustvariti techno vzdušje,« je povedala. Selena Gomez je v intervjuju z MTV-jem povedala: »Zares sem ponosna na to delo, saj je precej drugačno, na nek način prikaže moje odraščanje v [naši] glasbi ... Mislim, da če ne drugega, je besedilo na nek način zelo močno.« V intervjuju z revijo Z100 New York<ref name="autogeneratedcc"/> je glavna pevka banda povedala tudi, da bodo v album vključili nekaj pesmi, ki jih niso uspeli izdati na prvem albumu. Ko so jo vprašali po načrtih za naslednji singl, je še pred izidom albuma Selena Gomez dejala: {{navedek|Mislim, da bomo kar takoj izdali naslednji album, zato bo ta lahko precej drugačen od prvega. Upamo, da bomo naslednji singl izdali še pred poletjem, saj imamo novo pesem, ki je zares zabavna in primerna za poletje, želim pa, da tudi čim prej izide!<ref>{{navedi splet|url=http://www.oceanup.com/2010/04/13/selena-gomez-on-songwriting-2nd-album |title=Selena Gomez On Songwriting, 2nd Album |publisher=oceanUP.com |date=13.4.2010 |accessdate=29.5.2010 }} {{ikona en}}</ref>}} Prvi singl z albuma, »[[Round & Round (Selena Gomez & the Scene)|Round & Round]]« se je prvič predvajal 18. junija leta 2010.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oceanup.com/2010/05/26/selena-gomez-round-and-round |title=Selena Gomez - »ROUND AND ROUND« |publisher=oceanUP.com |date= |accessdate=29.5.2010 }} {{ikona en}}</ref> Videospot pesmi, ki je bil sneman v [[Budimpešta|Budimpešti]], se je premierno predvajal dva dneva kasneje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.twitvid.com/TGCOF |title=Selena Gomez - Selena Gomez - »Round & Round« - Odlomek 3 |publisher=TwitVid |date= |accessdate=12.9.2010 }} {{ikona en}}</ref> Kot singl je izšel 22. junija 2010.<ref name="US release">{{navedi splet|url=http://itunes.apple.com/us/album/round-round-single/id376899592|title=»Round & Round« - Singl od glasbene skupine Selena Gomez & the Scene|work=[[iTunes Store|iTunes]]|accessdate=30.6.2010 }} {{ikona en}}</ref> Debitiral je na štiriindvajsetem mesto na lestvici ''Billboard'' Hot 100 ter na šestinsedemdeseto mesto lestvice Canadian Hot 100. Pristal je na petnajstem mestu lestvice ''Billboard'' Digital Songs<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/charts/hot-100?tag=chscr1#/artist/selena-gomez/1011432|title=Največjih 100 glasbenih uspešnic, največjih 100 glasbenih lestvic, najboljših 100 pesmi & najboljših 100 |publisher=Billboard.com|date=|accessdate=12.9.2010 }} {{ikona en}}</ref> in na sedeminštirideseto mesto na glasbeni lestvici v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Drugi singl z albuma, »[[A Year Without Rain (pesem)|A Year Without Rain]]«, je izšel 7. septembra 2010. Videospot pesmi se je prvič predvajal 3. septembra tistega leta, po svetovni premieri [[film]]a ''Camp Rock 2: The Final Jam''. Glasbena skupina Selena & the Scene je s pesmijo »Round & Round« v živo nastopila v oddajah ''[[Amerika in talent]]'', [[Blue Peter]], [[Daybreak]] in MTV's The Seven; pesmi »Round & Round« in »A Year Without Rain« so v živo izvedli v oddaji ''Good Morning America''; samo s pesmijo »A Year Without Rain« so v živo nastopili v oddaji ''The Ellen DeGeneres Show''. 27. oktobra leta 2010 zaigrala na akustični prireditvi, katere zaslužek je odšel v dobrodelne namene ([[Sklad Združenih narodov za otroke|UNICEF]]). Pozneje tistega leta bodo zaigrali tudi na prireditvi Jingle Ball. Špansko različico pesmi »A Year Without Rain« (»Un Año Sin Lluvia«) so izdali tri mesece po izidu originalne pesmi. 13. julija 2010 je pesem glasbene skupine Selena Gomez & the Scene, »Live Like There's No Tomorrow«, je izšel na [[soundtrack]]u za film ''Ramona and Beezus''.<ref>{{navedi splet|url=http://itunes.apple.com/us/album/live-like-theres-no-tomorrow/id380017649 |title=»Live Like There's No Tomorrow« (iz soundtracka filma ''Ramona and Beezus'') - Singl od Selena Gomez & The Scene - Naložite si »Live Like There's No Tomorrow« (iz soundtracka filma ''Ramona and Beezus'') - Singl na iTunesu |publisher=Itunes.apple.com |date=13.7.2010 |accessdate=12.9.2010 }} {{ikona en}}</ref> Pesem je tudi del albuma ''A Year Without Rain''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/Year-Without-Selena-Gomez-Scene/dp/B003YCI1PM/ |title=''A Year Without Rain'': Selena Gomez & The Scene: Glasba |publisher=Amazon.com |date=9.9.2001 |accessdate=12.9.2010 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/Year-Without-Rain-Deluxe/dp/B003Y66MTA/ |title=''A Year Without Rain'' [dodatna verzija]&#93;: Selena Gomez & The Scene: Glasba |publisher=Amazon.com |date=9.9.2009 |accessdate=12.9.2010 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2011 je glasbena skupina nastopila na podelitvi nagrad People's Choice Awards, kjer so prejeli tudi nagrado v kategoriji za »najljubšega prebojnega ustvarjalca« in premagali [[Justin Bieber|Justina Bieberja]].<ref name="37th PCA">{{navedi splet|url=http://www.peopleschoice.com/pca/awards/nominees/index.jsp|title=Podelitev nagrad People's Choice Awards leta 2011 - Nominiranci in prejemniki |publisher=People's Choice Awards|accessdate=18.1.2011 }} {{ikona en}}</ref> === 2011–danes: ''When the Sun Goes Down'', španski album in We Own the Night Tour === 15. februarja 2011 je založba Universal Music Portugal potrdila, da je glasbena skupina pričela s snemanjem novega albuma.<ref>[http://www.facebook.com/UniversalMusicPortugal#!/UniversalMusicPortugal/posts/179076442135107 Fãs da SElena Gomez] (španščina)</ref><ref name="ryanseacrest.com"/> Album je na začetku nosil naslov ''Otherside''.<ref name="jsyk.com"/> Kasneje so naslov spremenili v ''[[When the Sun Goes Down (album, Selena Gomez & the Scene)|When the Sun Goes Down]]''<ref>http://www.facebook.com/Selena {{ikona en}}</ref> in album so izdali 28. junija 2011.<ref>{{navedi novice |url=http://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5iOXDtATkNTvatj0wY0UaySBveStw?docId=6864258 |title=Selena Gomez pravi, da je ob koncu snemanja ''Čarovnikov s trga Waverly'' začela z novim poglavjem v življenju |author=Baillie, Andrea |agency=Canadian Press Enterprises Inc. |date=17.5.2011 |accessdate=19.5.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110521003121/http://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5iOXDtATkNTvatj0wY0UaySBveStw?docId=6864258 |archivedate=2011-05-21 |url-status=live |language=en}}</ref> Glavni singl z albuma, »[[Who Says (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Who Says]]«, se je premierno predvajal 8. marca 2011 v radijski oddaji ''On Air with Ryan Seacrest''. Videospot za pesem »Who Says«, ki ga je režiral Chris Applebaum, se je na VEV-u prvič predvajal 11. marca tistega leta.<ref name="ryanseacrest.com">[http://ryanseacrest.com/2011/02/23/selena-gomez-to-world-premiere-new-single-who-says-with-ryan-seacrest/ Selena Gomez prvič predvaja pesem Who Says z Ryanom Seacrestom | Ryan Seacrest - Uradna spletna stran voditelja ''Ameriškega idola'' in 40 najboljših ameriških radijskih osebnosti!] {{ikona en}}</ref> Nazadnje je singl prejel platinasto certifikacijo za uspešno prodajo v Združenih državah Amerike.<ref>http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH {{ikona en}}</ref> 23. marca 2011 je založba Hollywood Records oznanila, da bo glasbena skupina pričela s turnejo [[We Own the Night Tour]]. S poletno turnejo so nameravali promovirati svoj takrat prihajajoči glasbeni album in pričela se je 24. julija 2011.<ref>{{cite press release |title=Selena Gomez & the Scene Announce Summer Headline Tour |url=http://www.prnewswire.com/news-releases/selena-gomez--the-scene-announce-summer-headline-tour-118517139.html |publisher=PR Newswire |date=2011-03-23 |accessdate=2011-03-30}}</ref><ref>{{cite press release |url=http://www.prnewswire.com/news-releases/scene-stealer-selena-gomez-co-hosts-and-performs-at-the-2011-muchmusic-video-awards-live-sunday-june-19-at-9-pm-et-121075789.html |publisher=[[PR Newswire]] |date=2011-05-02 |title=Kradljivka scen Selena Gomez vodi in nastopa na podelitvi nagrad MUCHMUSIC VIDEO AWARDS leta 2011, v živo v nedeljo, 19. junija ob 21.00 ET |accessdate=7.5.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110505063220/http://www.prnewswire.com/news-releases/scene-stealer-selena-gomez-co-hosts-and-performs-at-the-2011-muchmusic-video-awards-live-sunday-june-19-at-9-pm-et-121075789.html |archivedate=2011-05-05 |url-status=dead |language=en}}</ref> Selena Gomez je v enem izmed intervjujev oznanila, da bodo kot drugi singl z albuma izdali pesem »[[Love You Like a Love Song]]«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dose.ca/music/4709734/story.html |title=Vprašanja in odgovori: Voditeljica podelitve nagrad MMVA leta 2011, Selena Gomez |author=Collins, Leah |date=2.5.2011 |work=Dose |publisher=Postmedia Network |accessdate=19.5.2011 |archive-date=2012-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630030706/http://www.dose.ca/music/4709734/story.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Izdali so ga 17. junija 211. 28. maja tistega leta je Selena Gomez preko svoje uradne spletne stvari na [[Twitter]]ju oznanila, da bodo 7. junija 2011 preko [[iTunes]]a izdali tudi pesem »[[Bang Bang Bang (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Bang Bang Bang]]«.<ref>http://twitter.com/#!/selenagomez/status/74509571384811520 {{ikona en}}</ref><ref>http://www.facebook.com/americantop40?ref=ts#!/americantop40?sk=app_11007063052 {{ikona en}}</ref> Odlomek pesmi so ekskluzivno predvajali v radijski oddaji ''American Top 40'', ki jo je 4. junija tudi gostila. Album so izdali 28. junija 2011. Trenutno naj bi glasbena skupina snemala album s španskimi različicami pesmi »[[A Year Without Rain (pesem)|A Year Without Rain]]«, »Ghost of You«, »Tell Me Something I Don't Know«, »Who Says« in drugimi. Album naj bi izdali še to leto.<ref>http://www.deccanchronicle.com/channels/showbiz/tv-guide/all-part-selena%E2%80%99s-scene-904 {{ikona en}}</ref> Avgusta 2011 je glasbena skupina s pesmijo »[[Love You Like A Love Song]]« nastopila na podelitvi nagrad Teen Choice Awards. Na podelitvi so bili nagrajeni z nagradami v kategorijah za »izbiro glasbene skupine«, »izbiro singla« za pesem »Who Says« ter za »izbiro ljubezenske pesmi« za pesem »Love You Like A Love Song«.{{Cn|datum=april 2023}} Pesem »Love You Like A Love Song« je nazadnje prejela zlato certifikacijo s strani organizacije RIAA. == Člani == === Trenutni člani === * [[Selena Gomez]] – [[Vokal|glavni vokali]] <small>(2009–danes)</small> * Greg Garman – [[bobni]], spremljevalni vokalist<ref>{{navedi splet|author=Ustvarjalec: Greg Garman iz glasbene skupine Selena Gomez and the Scene |url=http://boomdrum.com/artist-feature/artist-feature-greg-garman-selena-gomez-scene |title=Ustvarjalic: Greg Garman iz glasbene skupine Selena Gomez and the Scene |publisher=Boom Drum |date=23.3.2010 |accessdate=12.9.2010 }} {{ikona en}}</ref> <small>(2009–danes)</small> * Joey Clement – [[bas kitara]], spremljevalni vokalist<ref>[http://www.takamine.com/?fa=artist&id=977 Takamine Guitars] {{ikona en}}</ref> <small>(2009–danes)</small> * Ethan Roberts – [[kitara]], spremljevalni vokalist<ref>[http://www.takamine.com/?fa=artist&id=974 Takaminske kitare]</ref> <small>(2009–danes)</small> * Dane Forrest – [[sintetizator|klaviature]], spremljevalni vokalist <small>(2009–danes)</small> === Bivši člani === * Nick Foxer – [[sintetizator|klaviature]], spremljevalni vokalist<ref>{{navedi splet |author=by Idolator |url=http://soundmaven.com/artist/Selena%2BGomez%2B%2526%2BThe%2BScene/ |title=Selena Gomez & the Scene |publisher=soundmaven.com |date= |accessdate=12.9.2010 |archive-date=2010-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101130212307/http://soundmaven.com/artist/Selena%2BGomez%2B%2526%2Bthe%2BScene/ |url-status=dead |language=en}}</ref> <small>(2009)</small> === Na turneji === * Katelyn Clampett – spremljevalna vokalistka <small>(2011–danes)</small> * Lindsey Harper – spremljevalna vokalistka <small>(2010–danes)</small> * Ashleigh Haney – spremljevalna vokalistka <small>(2011)</small> * [[Christina Grimmie]] – spremljevalna vokalistka <small>(2010–danes)</small> === Vplivi === Oba, bobnar Greg Garman in glavna vokalistka Selena Gomez, sta dejala, da je glasbena skupina [[Paramore]] ena izmed njunih najljubših glasbenih skupin, Selena Gomez pa je band označila tudi za svoj osebni glasbeni vpliv, saj je dejala: »[Paramore] me je pripravil k temu, da sem se tudi sama pridružila glasbeni skupini.« Selena Gomez je tudi za svojo soimenjakinjo, [[Selena Quintanilla|Seleno Quintanillo]] dejala, da jo je navdihnila za začetek njene glasbene kariere. Glavna pevka banda je dejala, da so nanjo vplivali tudi glasbeni ustvarjalci, kot so [[Forever The Sickest Kids]], [[Kelly Clarkson]], [[No Doubt]], [[Jason Mraz]], [[Fefe Dobson]] in [[Christina Aguilera]], glavni kitarist banda, Ethan Roberts, pa je povedal, da je nanj zelo vplivala glasba banda [[Journey (glasbena skupina)|Journey]]. == Diskografija == === Glasbeni albumi === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan="2"| Leto ! rowspan="2"| Ostali detajli !rowspan="2"| Certifikacije ! colspan="10"| Dosežki |- style="font-size:smaller;" ! width="30"| [[Billboard 200|ZDA]]<br><ref name="Billboard">{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/search/?keyword=Selena+Gomez#/artist/selena-gomez/chart-history/1011432?f=305&g=Albums |title=Selena Gomez - Dosežki na glasbenih lestvicah - ''Billboard'' 200 |publisher=Billboard |accessdate=4.2.2010 }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> ! width="30"| [[Avstralija]]<br><ref name="australia">{{navedi splet|url=http://www.australian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Selena+Gomez|title=australian-charts.com - Hung Medien |publisher=Australian Recording Industry Association |accessdate=4.2.2010 }} {{ikona en}}</ref> !width="30"|[[Avstrija]]<br/><ref name="austria">{{navedi splet|url=http://austriancharts.at/showinterpret.asp?interpret=Selena+Gomez|title=Diskografija Selena Gomez & The Scene |publisher=austriancharts.at. Hung Medien|language=de|accessdate=19.10.2010 }} {{ikona de}}</ref> ! width="30"| [[Kanada]]<br><ref name="Billboard"/> !width="30"|[[Francija]]<br/><ref name="france">{{navedi splet|url=http://lescharts.com/showinterpret.asp?interpret=Selena+Gomez|title=Diskografija Selena Gomez & The Scene|publisher=lescharts.com. Hung Medien|accessdate=5.9.2010 |language=fr }}</ref> !width="30"|[[Nemčija]]<br/><ref>{{navedi splet|url=http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Gomez%2CSelena+%26+The+Scene/?type=longplay|title=Chartverfolgung / Selena Gomez & the Scene / Longplay|publisher=musicline.de. Phononet|language=de|accessdate=5.9.2010|archive-date=2012-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20120928063836/http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Gomez%2CSelena+%26+The+Scene/?type=longplay|url-status=dead |language=en}}</ref> ! width="30"|[[Irska]]<br><ref name="ireland">{{navedi splet|url=http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Selena+Gomez|title=Diskografija Selena Gomez & the Scene|publisher=irish-charts.com. Hung Medien|accessdate=11.10.2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20181130123629/http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Selena+Gomez|archive-date=2018-11-30|url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> ! width="30"| [[Nova Zelandija]]<br><ref name="newzealand">{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Selena+Gomez+%26+The+Scene&titel=Kiss+%26+Tell&cat=s|title=Diskografija Selena Gomez & the Scene|publisher=charts.org.nz. Hung Medien|accessdate=12.10.2010|archive-date=2012-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20120206175346/http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Selena+Gomez+%26+The+Scene&titel=Kiss+%26+Tell&cat=s|url-status=dead |language=en}}</ref> !width="30"|[[Švica]]<br><ref>{{navedi splet|url=http://swisscharts.com/search.asp?cat=a&artist=selena+gomez&artist_search=starts&title=&title_search=starts|title=Extended Search: Selena Gomez & the Scene albums|publisher=swisscharts.com. Hung Medien|language=de|accessdate=5.9.2010 }}</ref> !width="30"|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br><ref name="ukcharts">{{navedi splet|url=http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=12559|title=Opazovanje lestvice - Selena Gomez &amp; The Scene|publisher=The Official Chart Company|accessdate=5.9.2010|archiveurl=https://archive.today/20121206024303/http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=12559|archivedate=2012-12-06|url-status=live |language=en}}</ref> |- | 2009 | align="left"| '''''[[Kiss & Tell (album, Selena Gomez & the Scene)|Kiss & Tell]]''''' <small> * Prvi glasbeni album * Izid: 29. september 2009 * Založba: [[Hollywood Records]]</small> |align="left"| * [[Združene države Amerike]]: Zlata<ref name="riaacertifications">[http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&table=SEARCH_RESULTS&action=&title=&artist=selena&format=&debutLP=&category=&sex=&releaseDate=&requestNo=&type=&level=&label=hollywood&company=&certificationDate=&awardDescription=&catalogNo=&aSex=&rec_id=&charField=&gold=&platinum=&multiPlat=&level2=&certDate=&album=&id=&after=on&before=on&startMonth=1&endMonth=9&startYear=2000&endYear=2010&sort=Artist&perPage=25 Zlata &amp; Platininasta certifikacija - Selena Gomez & the Scene] Recording Industry Association of America. Pridobljeno dne 5.9.2010. {{ikona en}}</ref> | 9 | — | 4 | 22 | 24 | 19 | 14 | 21 | 36 | 12 |- |2010 |align="left"| '''''[[A Year Without Rain]]''''' * Izid: 17. september 2010 * Založba: Hollywood * Formati: CD, digitalno |align="center"| — | 4<ref>http://www.billboard.com/news/zac-brown-band-bows-at-no-1-on-billboard-1004117424.story?tag=hpfeed#/news/zac-brown-band-bows-at-no-1-on-billboard-1004117424.story?tag=hpfeed {{ikona en}}</ref> | 46 | 19 | 6<ref>http://www.billboard.com/charts/canadian-albums#/charts/canadian-albums</ref> | 26 | 22<ref>http://www.media-control.de/album-charts-joe-cocker-ist-die-neue-nummer-eins.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120309043431/http://www.media-control.de/album-charts-joe-cocker-ist-die-neue-nummer-eins.html |date=2012-03-09 }} {{ikona en}}</ref> | 40 | 24 | 37<ref>http://hitparade.ch/showitem.asp?interpret=Selena+Gomez+%26+The+Scene&titel=A+Year+Without+Rain&cat=a {{ikona en}}</ref> | 14<ref>http://www.theofficialcharts.com/albums-chart/ {{ikona en}}</ref> |- |2011 | '''''[[When the Sun Goes Down (album, Selena Gomez & the Scene)|When the Sun Goes Down]]''''' * Izid: 21. junij 2011 * Založba: Hollywood * Formati: CD, digitalno | * Kanada: Zlata | 3 || 14 || 11 || 2 || 47 || 18 || 13 || 8 || 27 || 15 |- |} ==== EP-ji ==== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" border="1" ! scope="col" style="width:14em;"| Naslov ! scope="col" style="width:17em;" | EP-jevi detajli |- ! scope="row"| ''The Club Remixes'' | * Izid: 21. december 2010<ref>{{navedi splet |url=http://itunes.apple.com/us/album/the-club-remixes/id408482312 |title=iTunesov predogled > ''The Club Remixes'' > Selena Gomez & The Scene |publisher=iTunes Store |accessdate=2.2.2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110206062802/http://itunes.apple.com/us/album/the-club-remixes/id408482312 |archive-date=2011-02-06 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> * Založba: Hollywood * Formati: digitalno |} === Singli === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan="2"| Leto ! rowspan="2"| Naslov ! colspan="10"| Dosežki na lestvicah ! rowspan="2" | Certifikacije ! rowspan="2"| Album |- style="font-size:smaller;" ! width="30"| [[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]<br><ref>{{navedi splet|url=http://acharts.us/song/49198|title=Selena Gomez & The Scene - »Falling Down« - Glasbene lestvice|publisher=acharts.us|accessdate=5.2.2010 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/search/?keyword=Selena+Gomez#/artist/selena-gomez/chart-history/1011432?f=379&g=Singles|title=Selena Gomez - Zgodovina dosežkov na glasbenih lestvicah - Hot 100|publisher=Billboard (magazine)|accessdate=4.2.2010 }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> ! width="30"|[[Avstralija]]<br><ref name="australia"/> ! width="30"|[[Avstrija]]<br/><ref name="austria"/> ! width="30"|[[Kanada]]<br><ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/search/?keyword=Selena+Gomez#/artist/selena-gomez/chart-history/1011432?f=793&g=Singles|title=Selena Gomez - Zgodovina dosežkov na lestvicah albumov in pesmi - Canadian Hot 100|publisher=Billboard|accessdate=4.2.2010 }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> !width="30"|[[Nemčija]]<br/><ref>{{navedi splet|url=http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Gomez%2CSelena+%26+The+Scene/Naturally+%282-track%29/single|title=Chartverfolgung / Selena Gomez & the Scene / Singl|publisher=musicline.de. Phononet|language=de|accessdate=5.9.2010|archive-date=2017-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170315001546/http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Gomez%2CSelena+%26+The+Scene/Naturally+%282-track%29/single|url-status=dead}}</ref> !width="30"|[[Irska]]<br><ref name="ireland"/> !width="30"|[[Nova Zelandija]]<br><ref name="newzealand"/> !width="30"|[[Švica]]<br><ref>{{navedi splet|url=http://swisscharts.com/search.asp?cat=s&artist=selena+gomez&artist_search=starts&title=&title_search=starts|title=Extended Search: Selena Gomez & the Scene singles|publisher=swisscharts.com. Hung Medien|language=de|accessdate=5.9.2010 }}</ref> !width="30"|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br><ref name="ukcharts"/> !width="30"|[[Slovaška]]<br><ref>http://www.ifpicr.cz/hitparadask/index.php?a=titul&hitparada=18&titul=146012&sec=ea3510b9b49e5ed47e3671d4dd51d45c {{ikona en}}</ref> |- | 2009 | align="left"| »[[Falling Down (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Falling Down]]« | 82 | — | — | 69 | — | — | — | — | — | — | |align="left" rowspan="2" | ''Kiss & Tell'' |- | rowspan="3"| 2010 | align="left"| »[[Naturally (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Naturally]]« | 29 | 46 | 37 | 18 | 14 | 7 | 20 | 54 | 7 | 2 |align="left"| * Združene države Amerike: Platinasta<ref name="riaacertifications"/> * [[Kanada]]: Platinasta<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cria.ca/goldplat.php |title=arhivska kopija |accessdate=2010-06-19 |archive-date=2012-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120328195907/http://www.musiccanada.com/goldplatinum.aspx |url-status=dead }}</ref> |- | align="left"| »[[Round and Round (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Round and Round]]« | 24 | — | 62 | 51 | 52 | 44 | — | — | 47 | 39 | |align="left" rowspan="1" | ''A Year Without Rain'' |- | align="left"| »[[A Year Without Rain (pesem)|A Year Without Rain]]« | 35 | — | — | 30 | — | — | — | — | — | 41 | — |- |rowspan="2"| 2011 | »[[Who Says (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Who Says]]« | 21 || 57 || 62 || 17 || 44 || 36 || 15 || — || 51 || — | * [[Avstralija]]: Zlata<ref name=aria2011>{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.auSINGLEaccreds2011.htm|title=Lestvice ARIA - Dodatki - Singli leta 2011 |accessdate=25.8.2011 |publisher=Australian Recording Industry Association }} {{ikona en}}</ref> * [[Nova Zelandija]]: Zlata<ref name="radioscope">{{navedi splet |url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |title=Zadnji zlati / platinasti singli |accessdate=25.8.2011 |work=RadioScope |archive-date=2012-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120102122140/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |url-status=dead |language=en}}</ref> * Združene države Amerike: Platinasta |rowspan="2"| ''When the Sun Goes Down'' |- | »[[Love You Like a Love Song]]« | 35 || 48 || — || 17 || — || 49 || 21 || — || 58 || — | * Združene države Amerike: Zlata |- | colspan="19" style="font-size:10pt"| <small>»—« pomeni, da se na lestvico pesem ni uvrstila</small> |- |} ==== Promocijski singli ==== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" rowspan="2" style="width:14em;"| Naslov ! scope="col" rowspan="2"| Leto ! scope="col" colspan="2"| Dosežek ! scope="col" rowspan="2"| Album |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;"|[[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]<br> ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;"|[[Kanada]]<br> |- ! scope="row" | »[[Bang Bang Bang (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Bang Bang Bang]]« |2011 | 94 || 96 || ''When the Sun Goes Down'' |} === Videospoti === {| class="wikitable" |- ! Leto ! Pesem ! Režiser |- |rowspan="1"| 2008 | »[[Cruella de Vil (pesem)|Cruella De Vil]]« | |- | rowspan="2"| 2009 | »Falling Down« | rowspan="2"| Chris Dooley<ref name=tvbythenumbers>{{navedi splet |url=http://tvbythenumbers.com/2010/08/27/disney-channel-to-present-premiere-of-selena-gomez-the-scenes-music-video-a-year-without-rain-friday-september-3/61274 |last=Seidman |first=Robert |title=Disney Channel bo premiero novega videospota Selene Gomez & The Scene, »A Year Without Rain«, predstavil v petek, 3. september |accessdate=2.1.2011 |date=27.8.2010 |publisher=TVbytheNumbers |archive-date=2010-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100829092613/http://tvbythenumbers.com/2010/08/27/disney-channel-to-present-premiere-of-selena-gomez-the-scenes-music-video-a-year-without-rain-friday-september-3/61274 |url-status=dead |language=en}}</ref> |- | »Naturally« |- | rowspan="2"| 2010 | »Round & Round« | [[Philip Andelman]]<ref>http://www.partizan.com/partizan/musicvideos/?philip_andelman {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100612181118/http://www.partizan.com/partizan/musicvideos/?philip_andelman |date=2010-06-12 }} {{ikona en}}</ref> |- | »A Year Without Rain« / »Un Año Sin Lluvia« | Chris Dooley<ref>[http://tvbythenumbers.com/2010/08/27/disney-channel-to-present-premiere-of-selena-gomez-the-scenes-music-video-a-year-without-rain-friday-september-3/61274 Disney Channel bo predstavil premiero videospota glasbene skupine Selena Gomez & The Scene za pesem »A Year Without Rain«, petek, 3. september] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100829092613/http://tvbythenumbers.com/2010/08/27/disney-channel-to-present-premiere-of-selena-gomez-the-scenes-music-video-a-year-without-rain-friday-september-3/61274 |date=2010-08-29 }}. TV by the Numbers. 27. avgust 2010. Pridobljeno dne 27. avgust 2010. {{ikona en}}</ref> |- |rowspan="2"| 2011 | »Who Says« / »Dices« | Chris Applebaum<ref>{{Cite press release| title = Glasbena skupina Selena Gomez & The Scene bo izdala nov album in nov singl | publisher = Hollywood Records | date = 23.2.2011 | url =http://www.prnewswire.com/news-releases/selena-gomez--the-scene-set-to-launch-new-single-and-album-116727799.html | accessdate =23.2.2011 }} {{ikona en}}</ref> |- | »Love You Like a Love Song« |Geremy Jasper in Georgie Greville<ref>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1666377/selena-gomez-love-you-like-a-love-song-video.jhtml |title=Selena Gomez nastopi v karaokih iz osemdesetih v videospotu za pesem »Love Song« |publisher=MTV. (Viacom: MTV Networks) |last=Vena |first=Jocelyn |date=24.6.2011 |accessdate=14.7.2011 |archive-date=2012-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120905011113/http://www.mtv.com/news/articles/1666377/selena-gomez-love-you-like-a-love-song-video.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> |} === Ostalo === {| class="wikitable" |- ! Leto ! Naslov ! Album |- | 2009 | »[[Winter Wonderland]]« | ''[[All Wrapped Up Vol. 2]]'' |- | rowspan="2"| 2010 | »[[Live Like There's No Tomorrow]]« | ''[[Ramona and Beezus#Glasba iz filma|Ramona and Beezus OST]]'' |- | »[[Falling Down (pesem, Selena Gomez & the Scene)|Falling Down]]« | ''[[Radio Disney Jams, Vol. 12]]'' |- |} == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Kategorija ! Nagrada ! Nominirano delo ! Osvojeno? |- |- |rowspan="3"|2010 |rowspan="2"|[[Teen Choice Awards]] |Izbira: Glasbena skupina<ref name="Teenchoiceawards.com">{{navedi splet |url=http://www.teenchoiceawards.com/vote-music.php |title=Teen Choice Awards 2010 - Glasba: »Tvoja izbira, tvoj glas!« |publisher=Teenchoiceawards.com |date= |accessdate=12.9.2010 |archive-date=2011-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110609194837/http://www.teenchoiceawards.com/vote-music.php |url-status=dead |language=en}}</ref> |rowspan="4"| Selena Gomez & the Scene |rowspan=2 | {{award-won |align=left}} |- |Izbira: Preboj ženske ustvarjalke<ref name="Teenchoiceawards.com"/> |- |[[MTV Europe Music Awards]] |Najboljši napredujoči akt<ref>{{navedi splet|url=http://ema.mtv.co.uk/artists/selena-gomez-scene|title=MTV EMA 2010 ustvarjalci Selena Gomez and the Scene|publisher=[[MTV Europe Music Awards|MTV EMA]]|accessdate=19.9.2010|archive-date=2010-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20100924171046/http://ema.mtv.co.uk/artists/selena-gomez-scene|url-status=dead |language=en}}</ref> |rowspan=2 | {{award-won |align=left}} |- |rowspan=7 |2011 |People's Choice Awards |Najljubši prebojni ustvarjalec<ref>http://www.peopleschoice.com/pca/nominations/vote.jsp?pollId=110037 {{ikona en}}</ref> |- |Nickelodeon Kids Choice Awards | Najljubša ženska pevka | Selena Gomez |Ne |- |rowspan=2| MuchMusic Video Awards | Izbira občinstva: Najljubši mednarodni videospot | rowspan=2 | »A Year Without Rain« |Ne |- | MuchMusic.com - Največkrat gledan videospot leta |Ne |- |rowspan=3| Teen Choice Awards | Izbira glasbe: Glasbena skupina | Selena Gomez & The Scene |rowspan=3 | {{award-won |align=left}} |- | Izbira glasbe: Singl | »Who Says« |- | Izbira glasbe: Ljubezenska pesem | »Love You Like A Love Song« |- |} == Literatura == {{seznam_referenc}} == Zunanje povezave == *[http://www.myspace.com/selenagomez/music/albums/kiss-tell-13679790/ Prvi album banda Selena Gomez & the Scene, ''Kiss & Tell''] {{ikona en}} {{Selena Gomez & the Scene}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Selena Gomez & the Scene}} [[Kategorija:Ameriške pop skupine]] [[Kategorija:Ameriške rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2008]] roibx3i957ggwvysjwu35h3pcxpybcs Kartuzijani 0 238593 6759317 6673978 2026-10-01T15:24:09Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6759317 wikitext text/x-wiki {{skopirano}} {{Infobox organization | name = Kartuzijani | native_name = ''Ordo Cartusiensis'' | native_name_lang = | image = | image_size = | alt = | caption = | logo = Kartuizerembleem.jpg | logo_size = 200px | logo_alt = | logo_caption = Simbol Kartuzijanskega reda | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | map2 = | map2_size = | map2_alt = | map2_caption = | abbreviation = OCart | nickname = | pronounce = | pronounce ref = | pronounce comment = | pronounce 2 = | named_after = | motto = Stat crux dum volvitur orbis <br>»križ čvrsto stoji, medtem ko se svet vrti« | predecessor = | merged = | successor = | formation = 15. august 1084 | founder = [[sveti Bruno]] | founding_location = | extinction = <!-- uporabite {{end date and age|YYYY|MM|DD}} --> | merger = | type = [[verski red|Katoliški verski red]] | tax_id = <!-- ali | vat_id = (for European organizations) --> | registration_id = <!-- for non-profit org --> | status = | purpose = | professional_title = | headquarters = Grande Chartreuse | location = | location2 = | additional_location = | additional_location2= | coordinates = <!-- {{coord|LAT|LON|display=inline, title}} --> | origins = | region = | products = | services = | methods = | fields = | membership = | membership_year = | language = | owner = | sec_gen = | leader_title = | leader_name = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | board_of_directors = | key_people = | main_organ = | parent_organization = | subsidiaries = | secessions = | affiliations = | budget = | budget_year = | revenue = | revenue_year = | disbursements = | expenses = | expenses_year = | endowment = | endowment_year = | staff = | staff_year = | volunteers = | volunteers_year = | students = | students_year = | website = | remarks = | formerly = | footnotes = | bodystyle = }} '''Kartuzíjani''' ([[latinščina|lat.]] Ordo Cartusiensis), [[kratica]] (Ocart) so katoliški [[verski red]], ki ga je leta 1084 ustanovil [[Sveti Bruno iz Kölna|sveti Bruno]]. == Ustanovitev reda == [[Slika:MNAC - Ramon Amadeu - Sant Bru P1420559.jpg|sličica|150px|levo|Upodobitev Svetega Bruna]] '''Sveti Bruno''' (1027/1030 - 1101) učenjak in učitelj, se je rodil v [[Köln]]u, v ugledni in premožni rodbini. Po šolanju v domačem kraju je obiskoval teološko univerzo v [[Reims]]u, kjer je postal vodja katedralne šole in član tamkajšnjega [[Kapitelj|kapitlja]], pozneje tudi kancler. Zaradi sporov znotraj [[Cerkev (organizacija)|Cerkve]] in v politiki se je umaknil iz javnega življenja ter se odločil za [[Puščavnik|puščavništvo]]. V tej želji je obiskal [[Grenoble]], kjer mu je tamkajšnji [[škof]], [[Sveti Hugo|sv. Hugo]], ponudil naselitev v osamljeni visokogorski kotlini Chartreuse, v [[Dofinejske Alpe|Dofinejskih Alpah]]. Tako se je Bruno skupaj s škofom Hugom in šestimi somišljeniki odpravil na lokacijo, kjer so zgradili prvi samostan, imenovan '''[[Grande Chartreuse]]''' (izg. gránd šartréz), z lesenimi hišicami za posamezne menihe vzdolž hodnika, ki povezuje cerkev, skupno jedilnico in prostor za občasna srečanja. Tamkajšnjo prvo redovno cerkev so posvetili 24. junija 1085, po dolini pa je red dobil svoje ime. Sveti Bruno ni napisal redovnih pravil, pač pa njegovi učenci, predvsem Guido, peti prior Velike kartuzije. Leta 1133 jih je potrdil [[papež Inocenc II.]], sedem let kasneje pa še zbor priorjev vseh kartuzij, zato se leto 1140 šteje za leto ustanovitve kartuzijanskega reda. Takrat so bili napisani tudi temeljni kartuzijanski besedili, to so Statuti in Redovna pravila. Samostan kartuzijanov se imenuje [[Kartuzija|kartuzíja]], njihov predstojnik je [[prior]] oz. priorka. Kartuzijani nosijo oblačilo, sestavljeno iz belega [[habit]]a s kapuco ter belega [[škapulir]]ja. == Redovno življenje == Kartuzijani so t.i. ''koinobiti'' ([[Grščina|gr.]] ''koinos'' = skupen ter ''bios'' = življenje), kar pomeni, da so se zavezali k življenju v skupnosti, skupaj z drugimi sobrati. Podoben pomen ima tudi izraz ''cenobit'', ki tudi označuje posameznika, zavezanega življenju v skupnosti. Kartuzijani so tudi [[Puščavnik|eremiti]] oz. puščavniki ([[Grščina|gr.]] ''eremos'' = puščava), ker so se zavezali k življenju v samoti, s strogimi redovnimi pravili. Značilnost reda je tudi kontemplativnost, kar pomeni, da velik del svojega življenja posvečajo poglobljenemu duhovnemu razmišljanju in molitvi. [[Slika:Christus carthusian.jpg|thumb|200px|lef|''Portret kartuzijana'', [[Petrus Christus]] iz 1446, [[Metropolitanski muzej umetnosti]]]] Kartuzijani so v središče svojega življenja postavili [[Knjiga|knjigo]], tako za branje kot za osebno izpopolnjevanje, za prepisovanje in ustvarjanje novih del, za širjenje božje besede in znanj, saj so zaradi strogih redovnih pravil prihajali le redko v stik z drugimi ljudmi. Menihi se ukvarjajo z umskim in telesnim delom, in sicer je njihov vsakdan razdeljen na osem ur molitve, osem ur dela in osem ur počitka. Patri (vsi so ali bodo postali [[duhovnik]]i), živijo v svojih celicah (ločenih hišicah), ki jih s samostansko cerkvijo povezuje hodnik velikega [[Križni hodnik|križnega hodnika]]. Sestanejo se samo ob skupni molitvi, ob [[liturgija|liturgiji]] in enkrat na teden ob skupnem kosilu. Med ljudmi kroži veliko pripovedi o skrivnostnem življenju kartuzijanov, še toliko bolj, ker je vstop v delujočo kartuzijo že od samih začetkov reda prepovedan vsem ženskam, le v začetku 70-ih let preteklega stoletja si je kartuzijo [[Kartuzija Pleterje|Pleterje]] od znotraj lahko ogledala [[Jovanka Broz]], med [[Protokol (diplomacija)|protokolarnim]] obiskom, kot žena predsednika države. Delujoče kartuzije so zvečine zaprte za oglede vseh, tudi moških obiskovalcev, drugače pa so vstopi v prostore znotraj klavzure le izjemni, pogojevani z vzrokom ogleda. == Zgodovina reda == Kontemplativni način življenja kartuzijanov, v samoti njihovih meniških celic, je povezan tudi z mistiko nekdanjih časov. Ljudje so si zaradi tegob in negotovosti življenja, v zvezi s tedanjo izpostavljenostjo kužnim boleznim, lakoti, vojnam in ujmam želeli imeti kartuzijane v svoji bližini, saj so upali, da bodo zaradi predanih molitev kartuzijanov, v posmrtnem življenju dosegli odrešenje in večno srečo. Prav zaradi tega tudi med tedanjimi plemiči in mogočneži ni bilo malo takšnih, ki so kartuzijanom podarjali posesti, darila in privilegije. Kljub temu obstajajo tudi pisni viri, da so nekateri fevdalci kartuzijanom povzročali škodo, ko so omejevali njihove pravice. V nekaterih takšnih sporih, tudi na današnjem slovenskem ozemlju, je moral posredovati celo sam [[papež]]. S staranjem (in mislijo na smrt), so mnogi plemiči postali ponižni in se pokesali za vse storjene krivice. Takšna je bila npr. usoda Leopolda II. iz roda Konjiških gospodov, ki je na smrtni postelji postal član žičkega samostana. Sprva so novi kartuzijanski samostani nastajali v bližini Velike kartuzije, na jugovzhodu [[Francija|Francije]], in se počasi razširili po vsej [[Evropa|Evropi]]. Do leta 1200 je bili ustanovljeno 37 kartuzij, do leta 1500 pa 117, kar je malo, vsaj v primerjavi z drugimi redovi. Vodstvo reda je bilo zadržano glede sprejema novincev in je o slehernem odločalo po premisleku. Kartuzijani so vseskozi ohranjali prvotno strogost; so edini [[cerkveni red]], ki ni nikoli doživel [[Reformacija|reformnih postopkov]], saj ni nikoli skrenil s prvotne poti, zato se o njem se je ohranil [[Latinščina|latinski]] rek: ''Ordo non lapsus''. === Slovenske kartuzije === <gallery mode="packed"> Žiče Charterhouse 2015 159.JPG|[[Žička kartuzija]] Kartuzija Jurklošter.jpg|[[kartuzija Jurklošter]] Grad Bistra.JPG|[[kartuzija Bistra]] Kartuzijanski samostan Pleterje, Slovenija 2004.jpg|[[kartuzija Pleterje]] </gallery> [[Žička kartuzija]], ustanovljena okoli leta 1160, je bila devetnajsti samostan kartuzijanov, prvi samostan reda izven [[Francija|Francije]] in [[Italija|Italije]], ter najstarejša kartuzija v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]].<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=13}}</ref> Tudi kartuziji [[kartuzijanski samostan Jurklošter|Jurklošter]] in [[kartuzijanski samostan Bistra|Bistra]] sta po času nastanka sodili med zgodnje kartuzije znotraj reda. V času [[Velika shizma|Velike zahodne shizme]], ko so imele naše najstarejše kartuzije verjetno največji vpliv, je leta 1407 nastala še [[Kartuzijanski samostan Pleterje|kartuzija Pleterje]], ki edina deluje še danes.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kartuzija-pleterje.si|title=Kartuzija Pleterje in kartuzijani |accessdate=25.5.2018 |date= |format= |work= }}</ref> == Kartuzijani danes == Danes po vsem svetu živi približno 380 kartuzijanov in kartuzijank v dvaindvajsetih kartuzijah, od teh je sedemnajst moških in pet ženskih. Pet kartuzij stoji v [[Francija|Franciji]], štiri v [[Španija|Španiji]], tri v [[Italija|Italiji]], dve v [[Južna Koreja|Južni Koreji]], po ena pa v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Angliji]], [[Argentina|Argentini]], [[Brazilija|Braziliji]], [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Portugalska|Portugalskem]], v [[Slovenija|Sloveniji]], [[Švica|Švici]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]. Na čelu kartuzijanskega reda je generalni kapitelj, na zasedanju katerega se vsaki dve leti zberejo vsi [[prior]]ji. Izven generalnega kapitlja vodi red general, ki ga izvoli skupnost Velike kartuzije in ki je obenem tudi njen prior. Prav tako si tudi skupnosti v posameznih kartuzijah (hišah) same izvolijo priorja. Edinost reda zagotavljata generalni kapitelj in redna vizitacija posameznih kartuzij. Tudi kartuzijanke (redovnice) imajo svoj generalni kapitelj, katerega se udeležijo tudi general kartuzijanov in tisti patri, ki izvršujejo vizitacijo v sestrskih kartuzijah. === Patri === Patri živijo v svojih celicah vzdolž [[Križni hodnik|križnega hodnika]] kartuzije, ki jih zapustijo le ob določenih urah skupne [[liturgija|liturgije]] ali ob redkih priložnostih skupnega razvedrila. Zvestoba celici je v kartuzijanskem življenju odločilnega pomena. V Kartuzijah se [[telefon]]a, [[internet]]a in drugih tehnoloških pripomočkov za osebne potrebe ne uporablja. Celica patra je pravzaprav enonadstropna hišica, obdana z vrtičkom. Spodaj je delavnica, opremljena z orodjem, potrebnim za delo, saj patri tudi ročna dela opravljajo kar v celici. Zgoraj je predsoba, majhna kopalnica ter spalnica, kjer pater preživi večino svojega časa: tukaj moli, meditira, jé in spi. Patri dobivajo hrano skozi okence poleg vhoda dvakrat na dan, razen v zimskem času, ko jo prejemajo samo enkrat, zvečer pa uživajo kruh in pijačo. Enkrat tedensko, navadno ob petkih, imajo [[postenje|post]], ko preživljajo dan le ob kruhu in vodi. V adventu in postnem času se odrečejo tudi mlečnim jedem. Te postne zapovedi sicer zahtevajo nemajhno odpoved, nikakor pa niso škodljive zdravju. Enkrat tedensko imajo patri daljši sprehod zunaj samostanskih zidov. Tedaj hodijo v parih, in sicer menjaje, da vsak lahko govori z vsakim. === Bratje === Tudi bratje živijo pristno samotarsko življenje, četudi je njihova samota manj vezana na celico. Z delom podpirajo samostansko skupnost v tistih potrebah, ki so jim posebej zaupane (npr. pralnica, krojaška delavnica, zelenjavni vrt, drvarnica, razna vzdrževalna dela itd.). Zaradi njihove pomoči se morejo patri bolj neovirano zadrževati v tišini celice. Bratje posvečajo ročnemu delu več časa kot patri, vendar ne več kot sedem ur na dan. Njihovo delo je porazdeljeno tako, da dela vsak - kolikor je mogoče - sam in v tišini. Bratje živijo v posebnem delu samostana, v dvosobnih celicah s kopalnico. Enkrat tedensko, navadno ob petkih, imajo tudi tisti bratje, ki to želijo, post, ko preživljajo dan le ob kruhu in vodi. V adventnem in postnem času jedo samo enkrat na dan in se odrečejo tudi mlečnim jedem. Ob dnevih, ko opravljajo kako naporno delo, smejo zajtrkovati. Zaradi večje količine fizičnega dela je postna zapoved bratov manj zahtevna zapoved patrov. Bratje imajo tak sprehod izven kartuzije enkrat mesečno, če to želijo. Razen teh sprehodov in drugih nujnih primerov (npr. odhod k zdravniku) patri in bratje nikoli ne zapustijo samostana. Starši in sorodniki jih lahko obiščejo vsako leto enkrat za dva dni skupaj ali dvakrat po en dan. Prvim bratom, ki so jim rekli '''''konverzi''''' (spreobrnjeni), se je sčasoma pridružila še druga skupina, ki se imenujejo '''''donati''''' (podarjeni). Ti ne izrečejo zaobljub, pač pa se z medsebojno pogodbo izročijo Redu in živijo meniško življenje. Življenje donatov je v bistvenih elementih (samota, ločenost od sveta itd.) podobno življenju konverzov, njihove postave glede molitvenega bogoslužja in posta pa je mogoče bolj svobodno prilagoditi njihovim potrebam in zmožnostim. Kartuziji so v veliko korist in oporo, ker včasih opravljajo naloge, ki bi konverze ovirale pri izpolnjevanju njihovih zavezanosti. === Sprejem v red === Sprejem kandidatov v kartuzijanski red je dolgotrajen proces, pri katerem najprej kandidat v kartuziji preživi en teden. Naslednjič v njej preživi en mesec, in če se odloči za vstop v red, izven samostana uredi vse potrebno za vstop. Ob vrnitvi v kartuzijo novinec prejme črno ogrinjalo, toda do večnih zaobljub mine od sedem do deset let. V redu za novince na dve leti pripravijo začasne obljube. Po posameznikovih večnih zaobljubah se tudi glasuje o sprejemu novinca v skupnost, na volitvah. == Glej tudi == * [[Cerkveni redovi]] * [[Žička kartuzija|kartuzija Žiče]] (okoli 1160) * [[kartuzijanski samostan Jurklošter|kartuzija Jurklošter]] (1172) * [[kartuzijanski samostan Bistra|kartuzija Bistra]] (med [[1255]] in [[1260]]) * [[Kartuzijanski samostan Pleterje|kartuzija Pleterje]] (1407) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} * Golob, Nataša: ''Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje'', Celje, Zgodovinski arhiv Celje, 2007 {{COBISS|ID=233387264}} ISBN 978-961-6448-16-1 * Golob, Nataša: ''Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije (1160-1560)'', Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=229689600}} == Zunanje povezave == * [http://www.kartuzija-pleterje.si/ Kartuzijani in Kartuzija Pleterje] pridobljeno 12.12.2016 {{RKC SLO}} . {{normativna kontrola}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Kartuzijani|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1804]] [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] 454z9fgr1fgmu5f6rlvjy919mzoacxn Karel Zelenko 0 242950 6759260 6751049 2026-10-01T13:49:05Z ~2026-44996-51 264415 6759260 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Karel Zelenko''', [[Slovenci|slovenski]] [[likovni umetnik]], stoletnik * [[15. september]] [[1925]], [[Celje]] - 1. oktober 2026.<ref>{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Življenje in delo == Po končani ljudski in meščanski šoli v Celju je v šolskem letu 1940/41 obiskoval umetnoobrtno šolo ([[France Kralj]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] in v [[Gradec|Gradcu]] (1941-43). Nato je nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na [[Dunaj|dunajski]] [[Univerza na Dunaju|univerzi]] in na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je leta 1949 [[diploma|diplomiral]] na oddelku za kiparstvo pri [[Boris Kalin|Borisu Kalinu]] in leta 1951 končal specialko za grafiko pri [[Božidar Jakac|Božidarju Jakcu]] ter nadaljeval študij na specialki za slikarstvo pri [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]]. Po končanem študiju se je zaposlil v keramični industriji v Kamniku (kasneje Svit Kamnik). V letih 1954-59 je poučeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. [[Prešernova nagrada|Nagrado Prešernovega sklada]] je prejel leta 1964 za grafične stvaritve, razstavljene marca 1963 v Mali galeriji v Ljubljani. Leta 1979 je bil odlikovan z [[Red dela|Redom dela z zlatim vencem]]. Udejstvuje se kot [[grafik]], [[slikar]], keramik in [[ilustrator]]. Od leta 1959 dela kot svobodni umetnik v Ljubljani in [[Grožnjan]]u ([[Hrvaška]]). Njegova miniaturistično precizna figuralna grafika temelji na pretanjeno stilizirani narativni [[risba|risbi]], s katero izrisuje prizore iz urbanega življenja s poudarkom na pripovedih. Z deli opozarja na probleme odtujenosti v današnjem času. Kompozicijsko pretehtane [[jedkanica|jedkanice]] prikazujejo svet kot slikovito prizorišče človeške [[komedija|komedije]]. V vrvežu ničevosti in samote se figure pogosto spreminjajo v herlekine (glave, poprsja na podstavkih), značilne tudi za njegovo slikarstvo. Njegova igriva in melanholična ali duhovita in poetična umetnost je prežeta s humanostjo in ponekod nevsiljivo angažirana. Z razstavami je doživel uspeh zlasti v [[Belgija|Belgiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Deluje pa tudi kot [[ilustrator]] in oblikovalec [[keramika|keramičnega]] [[nakit]]a.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Glej tudi == *[[Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] *[[commons:Category:Karel_Zelenko|Kategorija:Karel Zelenko]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=862665|avtor=Znidarčič Asta|ime=Zelenko Karel|vir=SBL|}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175164140 Karel Zelenko: "Nikoli nisem imel nobene druge želje kot te, da bi bil slikar."]. Naši umetniki pred mikrofonom (4. oktober 2025). RTV Slovenija. {{Slovenski stoletniki}} {{normativna kontrola}} {{likovnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Zelenko, Karel}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski stoletniki]] 38iu7ldjxh791mg1zghbq9fhbu9wbzj 6759330 6759260 2026-10-01T16:26:43Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759330 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Karel Zelenko''', [[Slovenci|slovenski]] [[likovni umetnik]], stoletnik * [[15. september]] [[1925]], [[Celje]] - 1. oktober 2026.<ref>{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Življenje in delo == Po končani ljudski in meščanski šoli v Celju je v šolskem letu 1940/41 obiskoval umetnoobrtno šolo ([[France Kralj]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] in v [[Gradec|Gradcu]] (1941-43). Nato je nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na [[Dunaj|dunajski]] [[Univerza na Dunaju|univerzi]] in na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je leta 1949 [[diploma|diplomiral]] na oddelku za kiparstvo pri [[Boris Kalin|Borisu Kalinu]] in leta 1951 končal specialko za grafiko pri [[Božidar Jakac|Božidarju Jakcu]] ter nadaljeval študij na specialki za slikarstvo pri [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]]. Po končanem študiju se je zaposlil v keramični industriji v Kamniku (kasneje Svit Kamnik). V letih 1954-59 je poučeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. [[Prešernova nagrada|Nagrado Prešernovega sklada]] je prejel leta 1964 za grafične stvaritve, razstavljene marca 1963 v Mali galeriji v Ljubljani. Leta 1979 je bil odlikovan z [[Red dela|Redom dela z zlatim vencem]]. Udejstvuje se kot [[grafik]], [[slikar]], keramik in [[ilustrator]]. Od leta 1959 dela kot svobodni umetnik v Ljubljani in [[Grožnjan]]u ([[Hrvaška]]). Njegova miniaturistično precizna figuralna grafika temelji na pretanjeno stilizirani narativni [[risba|risbi]], s katero izrisuje prizore iz urbanega življenja s poudarkom na pripovedih. Z deli opozarja na probleme odtujenosti v današnjem času. Kompozicijsko pretehtane [[jedkanica|jedkanice]] prikazujejo svet kot slikovito prizorišče človeške [[komedija|komedije]]. V vrvežu ničevosti in samote se figure pogosto spreminjajo v herlekine (glave, poprsja na podstavkih), značilne tudi za njegovo slikarstvo. Njegova igriva in melanholična ali duhovita in poetična umetnost je prežeta s humanostjo in ponekod nevsiljivo angažirana. Z razstavami je doživel uspeh zlasti v [[Belgija|Belgiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Deluje pa tudi kot [[ilustrator]] in oblikovalec [[keramika|keramičnega]] [[nakit]]a.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Glej tudi == *[[Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] *[[commons:Category:Karel_Zelenko|Kategorija:Karel Zelenko]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=862665|avtor=Znidarčič Asta|ime=Zelenko Karel|vir=SBL|}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175164140 Karel Zelenko: "Nikoli nisem imel nobene druge želje kot te, da bi bil slikar."]. Naši umetniki pred mikrofonom (4. oktober 2025). RTV Slovenija. {{Slovenski stoletniki}} {{normativna kontrola}} {{likovnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Zelenko, Karel}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski stoletniki]] g3wi6qmnrwudpzp82eu7a7666u9zkxq 6759541 6759330 2026-10-02T08:23:35Z Yerpo 8417 uvodna vrstica je za poklice 6759541 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Karel Zelenko''', [[Slovenci|slovenski]] [[likovni umetnik]], * [[15. september]] [[1925]], [[Celje]], † [[1. oktober]] [[2026]].<ref>{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Življenje in delo == Po končani ljudski in meščanski šoli v Celju je v šolskem letu 1940/41 obiskoval umetnoobrtno šolo ([[France Kralj]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] in v [[Gradec|Gradcu]] (1941-43). Nato je nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na [[Dunaj|dunajski]] [[Univerza na Dunaju|univerzi]] in na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je leta 1949 [[diploma|diplomiral]] na oddelku za kiparstvo pri [[Boris Kalin|Borisu Kalinu]] in leta 1951 končal specialko za grafiko pri [[Božidar Jakac|Božidarju Jakcu]] ter nadaljeval študij na specialki za slikarstvo pri [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]]. Po končanem študiju se je zaposlil v keramični industriji v Kamniku (kasneje Svit Kamnik). V letih 1954-59 je poučeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. [[Prešernova nagrada|Nagrado Prešernovega sklada]] je prejel leta 1964 za grafične stvaritve, razstavljene marca 1963 v Mali galeriji v Ljubljani. Leta 1979 je bil odlikovan z [[Red dela|Redom dela z zlatim vencem]]. Udejstvuje se kot [[grafik]], [[slikar]], keramik in [[ilustrator]]. Od leta 1959 dela kot svobodni umetnik v Ljubljani in [[Grožnjan]]u ([[Hrvaška]]). Njegova miniaturistično precizna figuralna grafika temelji na pretanjeno stilizirani narativni [[risba|risbi]], s katero izrisuje prizore iz urbanega življenja s poudarkom na pripovedih. Z deli opozarja na probleme odtujenosti v današnjem času. Kompozicijsko pretehtane [[jedkanica|jedkanice]] prikazujejo svet kot slikovito prizorišče človeške [[komedija|komedije]]. V vrvežu ničevosti in samote se figure pogosto spreminjajo v herlekine (glave, poprsja na podstavkih), značilne tudi za njegovo slikarstvo. Njegova igriva in melanholična ali duhovita in poetična umetnost je prežeta s humanostjo in ponekod nevsiljivo angažirana. Z razstavami je doživel uspeh zlasti v [[Belgija|Belgiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Deluje pa tudi kot [[ilustrator]] in oblikovalec [[keramika|keramičnega]] [[nakit]]a.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Glej tudi == *[[Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] *[[commons:Category:Karel_Zelenko|Kategorija:Karel Zelenko]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=862665|avtor=Znidarčič Asta|ime=Zelenko Karel|vir=SBL|}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175164140 Karel Zelenko: "Nikoli nisem imel nobene druge želje kot te, da bi bil slikar."]. Naši umetniki pred mikrofonom (4. oktober 2025). RTV Slovenija. {{Slovenski stoletniki}} {{normativna kontrola}} {{likovnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Zelenko, Karel}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski stoletniki]] p72t3eolvpglcmh5qxn203mk1h7j3mh Brnčići 0 252420 6759325 6593057 2026-10-01T15:33:35Z ~2026-45085-22 264465 6759325 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=677 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=316 |postna=51215 |posta=Kastav |mesto=[[Kastav]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} '''Brnčići''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki spada pod [[Kastav|mesto Kastav]] (od 2003 tudi formalno njegov del) v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranski županiji]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 485 || 471 || 439 || 484 || 552 || 569 || 585 || 493 || 247 || 276 || 313 || 334 || 376 || 504 || 677 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] i6wuju4zr5bb222qsemmlxxv6mefodm Rubeši 0 252422 6759323 6593059 2026-10-01T15:31:02Z ~2026-45085-22 264465 6759323 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=1722 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=291 |postna=51215 |posta=Kastav |mesto=[[Kastav]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} '''Rubeši''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki je od leta 2003 tudi formalno del naselja-[[Kastav|mesta Kastav]] v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranski županiji]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 339 || 373 || 405 || 512 || 582 || 647 || 145 || 485 || 307 || 340 || 385 || 464 || 860 || 1627 || 1722 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] swvbfbj2r26xwe2vg94l02pgpk1hsvj Spinčići 0 252423 6759322 6593060 2026-10-01T15:29:12Z ~2026-45085-22 264465 6759322 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=876 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=292 |postna=51215 |posta=Kastav |mesto=[[Kastav]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} '''Spinčići''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Kastav|mesto Kastav]], od 2003 so se tudi formalno združili z naseljem Kastav v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranski županiji]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 344 || 376 || 349 || 396 || 404 || 428 || 440 || 414 || 356 || 343 || 363 || 317 || 558 || 687 || 876 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] 2niw8fu5xjgan14eeotxnfl2ask37c2 6759324 6759322 2026-10-01T15:32:02Z ~2026-45085-22 264465 6759324 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=876 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=292 |postna=51215 |posta=Kastav |mesto=[[Kastav]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} '''Spinčići''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Kastav|mesto Kastav]] v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranski županiji]]. Leta 2003 so se tudi formalno združili z naseljem Kastav v eno naselje. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 344 || 376 || 349 || 396 || 404 || 428 || 440 || 414 || 356 || 343 || 363 || 317 || 558 || 687 || 876 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] ohalxksvhxeg6nkkvnxlgxpms2o9u97 Trinajstići 0 252424 6759326 6593061 2026-10-01T15:35:01Z ~2026-45085-22 264465 6759326 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=490 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=260 |postna=51215 |posta=Kastav |mesto=[[Kastav]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} '''Trinajstići''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], spadajo pod (od 2003 tudi formalno njegov del, ko so se združili z njim v eno naselje) [[Kastav|mesto Kastav]] v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranski županiji]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 318 || 283 || 341 || 373 || 399 || 423 || 192 || 205 || 149 || 160 || 155 || 179 || 348 || 457 || 490 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] mxdq6kw51y784mbmcu2zr0b42jxtps9 Alpska krešica 0 263661 6759440 6248647 2026-10-01T20:01:31Z TadejM 738 alternativno znanstveno ime 6759440 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka |name = Alpska krešica |image = Hutchinsia alpina a1.jpg |regnum = [[Plantae]] (rastline) |divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) |classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) |ordo = [[Brassicales]] |familia = [[Brassicaceae]] (križnice) |genus = ''[[Hornungia]]'' |species = '''''H. alpina''''' |binomial = ''Hornungia alpina'' |binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|L.]]) [[Robert Brown (botanist)|R. Br.]] |synonyms=''Hutchinsia alpina''<br> ''Pritzelago alpina'' |}} '''Alpska krešica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Hornungia alpina''''', tudi ''Hutchinsia alpina'' ali ''Pritzelago alpina'') je alpska rastlina iz [[družina (biologija)|družine]] [[križnice|križnic]]. ==Opis== Alpska krešica je nežna rastlina, ki zraste od 5 do 12&nbsp;cm v višino. Na spodnjem delu ima rastlina listno rozeto, iz katere poganja več svetnih stebel. Na vrhu teh stebel se razvije cvetni grozd, sestavljen iz majhnih belih [[cvet]]ov, ki imajo venčne liste, ki so dvakrat daljši od čaše. Cvetovi so na razmeroma dolgih pecljih. Rastlina v Sloveniji cveti od junija do avgusta. V oplojenih cvetovih se razvije po eno da dve semeni. [[List (rastlina)|Listi]] rastline so nežni in pernati. ==Razširjenost== Ta vrsta je razširjena po južni in osrednji [[Evropa|Evropi]]. Najdemo jo v [[Pirineji]]h, [[Asturske gore|Asturskih gorah]], osrednji [[Italija|Italiji]], [[Alpe|Alpah]], v [[Apenini]]h, [[Karpati]]h, pa vse do [[Makedonija|Makedonije]]<ref>{{navedi splet |url=http://rbg-web2.rbge.org.uk/cgi-bin/nph-readbtree.pl/feout?GENUS_XREF=Pritzelago&SPECIES_XREF=alpina |title=''Pritzelago alpina'' |work=[[Flora Europaea]] |accessdate=2007-07-11}}</ref>. V [[Slovenija|Sloveniji]] je prisotna v [[Kamniške Alpe|Kamniških Alpah]] in v [[Karavanke|Karavankah]], v [[Julijske Alpe|Julijcih]] pa raste podvrsta ''Hornungia alpina subsp. austroalpina''. Krešici najbolj ustreza vlažni grušč, uspeva pa izključno na bazičnih ali nevtralnih podlagah. Najpogosteje se nahaja na nadmorskih višinah med 800 in 3400 metri. ==Viri in reference== {{refsez}} * {{navedi knjigo |author1=Gustav Hegi|author2=Hermann Merxmüller|author3= Herbert Reisigl|title=Alpska flora |year=1980 |publisher=Državna založba Slovenije |location=Ljubljana}} {{botanična škrbina}} [[Kategorija:Križnice]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Slovenije]] [[Kategorija:Rastline z belimi cvetovi in štirimi venčnimi listi]] sw4p45bvmg1x46m8cdnhm8bho9q3sps Peter Florjančič 0 273345 6759477 6748797 2026-10-01T22:26:26Z ~2026-44996-51 264415 /* Nagrade in priznanja */ 6759477 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Peter Florjančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[izumitelj]] in [[športnik]], * [[5. marec]] [[1919]], [[Bled]], † [[14. november]] [[2020]]. Florjančič je bil eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev in edini, ki se je celo življenje s tem ukvarjal poklicno. Podpisan je pod približno 400 [[patent]]ov, od katerih jih je realiziranih 41.<ref>»Peter Florjančič«, revija Maxim (Slovenija), str. 53-56 </ref> Med njegove najvidnejše inovacije štejejo okvirčki za [[diapozitiv]]e, plastična [[zadrga]], pršilec na steklenički za parfum, ročne [[statve]], vžigalnik s prižiganjem ob strani, zapiralni sistem pri stroju za brizganje plastike, smučarski tobogan; leta 1957 je izumil, ne pa tudi izpopolnil avtomobilsko [[zračna blazina|zračno blazino]].<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=4VCLZfDniMg Slovenia: The Innovators - European Journal, oddaja Deutsche Welle na spletni strani Youtube]</ref> Florjančič se je rodil v hotelirski družini na Bledu, njegov ded Jakob Peternelj je bil lastnik hotelov Union in Triglav ter blejski župan, več blejskih hotelov je imela v lasti sestra njegove mame, Marija Kenda in njen mož [[Ivan Kenda]]. Živel je v [[Monako|Monaku]], [[Švica|Švici]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Italija|Italiji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Bil je tudi član slovenske smučarske reprezentance{{cn}}. Med njegovimi znanci so bili [[Ilhamy Hussein Pasha]], knez [[Princ Aleksander Karađorđević|Aleksander Karađorđević]] in kralj [[Faruk|Faruk I]], na gala večerjah in zabavah pa se je družil z [[Samia Gamal|Samio Gamal]], knezom [[Rainier III. Grimaldi|Reinerjem]], [[Charlie Chaplin|Charlijem Chaplinom]], [[Gene Kelly|Genom Kellyem]], [[Grace Kelly]], [[Vittorio De Sica|Vittoriom De Sico]], [[Marlene Dietrich]] - s katero je posnel kratek prizor v filmu Montecarlo (The Monte Carlo Story), [[Aristotle Onassis|Aristotelom Onassisom]]... [[Karpo Godina]] je leta 2002 posnel dokumentarni film o njem ''[[Zgodba gospoda P. F.]]''<ref>{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/98662/zgodba-gospoda-pf/ |title=Zgodba gospoda PF | last = Štefančič | first = Marcel | authorlink = Marcel Štefančič |accessdate=11. avgusta 2016 |date=22. oktober 2002 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] }}</ref>, [[Ven Jemeršić]] pa leta 2017 dokumentarni film ''Stoletje sanj''. == Nagrade in priznanja == * 2017: častni doktor [[Nova univerza|Nove Univerze]] * 2019: [[Valvasorjevo častno priznanje]] za donacijo [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškemu muzeju Slovenije]]<ref name=":22">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor19-knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2018]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 10. novembra 2023</ref> == Viri == {{sklici}} == Literatura == * Peter Florjančič, [[Edo Marinček]], ''Skok v smetano: Izumitelj Peter Florjančič pripoveduje o svojem življenju'', Mladinska knjiga, Ljubljana 2007, {{COBISS|ID=6098206}}. * Peter Florjančič, [[Edo Marinček]], ''Ideja za milijon: Izumi Petra Florjančiča'', Medium, Žirovnica 2011, {{COBISS|ID=257802240}}. == Zunanje povezave == {{Wikinavedek}} * [http://peter-florjancic.eu/ Ažurna internetna stran Petra Florjančiča] * [http://www.playboy.si/branje/clanki/20v-peter-florjancic/ Intervju s Florjančičem v revji Playboy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110210153905/http://www.playboy.si/branje/clanki/20v-peter-florjancic/ |date=2011-02-10 }} * [http://www.youtube.com/watch?v=S81RCYlLvjM Izumitelj Peter Florjančič o svojem življenju in izumih, Youtube] * MMC RTV, pogovor z gostom - Peter Florjančič [http://www.rtvslo.si/mojvideo/pravaideja/pogovor-z-gostom-peter-florjancic-1-del/19247/ 1.], [http://www.rtvslo.si/mojvideo/pravaideja/pogovor-z-gostom-peter-florjancic-2-del/19248/ 2.] in [http://www.rtvslo.si/mojvideo/pravaideja/pogovor-z-gostom-peter-florjancic-3-del/19249/ 3.] del {{Slovenski stoletniki}} {{Normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Florjančič, Peter}} [[Kategorija:Peter Florjančič| ]] [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] [[Kategorija:Blejčani]] [[Kategorija:Slovenski stoletniki]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] [[Kategorija:Nosilci medalje za zasluge Republike Slovenije]] tspj3y8jtkpn6pd7kr4echi1xdg7nkr Sarah Jessica Parker 0 273962 6759236 6756176 2026-10-01T12:19:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759236 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | name = Sarah Jessica Parker | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | othernames = Sarah Parker | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | spouse = [[Matthew Broderick]] (1997 - danes) | yearsactive = 1974 - danes | occupation = <!-- Wikidata --> | emmyawards = glej [[#Filmografija|Filmografija]] }} '''Sarah Jessica Parker''', [[Američani|ameriška]] [[gledališki igralec|gledališka]], [[televizijski igralec|televizijska]] in [[filmski igralec|filmska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] ter [[producent]]ka, *[[25. marec]] [[1965]], [[Nelsonville, Ohio|Nelsonville]], [[Ohio]] [[Združene države Amerike]]. Sarah Jessica Parker je najbolje prepoznavna po vlogi [[Carrie Bradshaw]] v [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Seks v mestu]]'' (1998–2004), za katero je bila nagrajena s štirimi [[zlati globus|zlatimi globusi]], tremi nagradami [[Screen Actors Guild Awards]] in dvema [[emmy]]jema. Isto vlogo je imela tudi v [[film]]u, ki je temeljil na seriji, ''[[Seks v mestu (film)|Seks v mestu: Film]]'' (2008), ter nadaljevanju filma, ''[[Seks v mestu 2]]'', ki je v kinematografih izšel 26. maja 2010. Sarah Jessica Parker je zaigrala tudi v raznih filmih, kot so ''[[Footloose (film, 1984)|Footloose]]'' (1984), ''L.A. Story'' (1991), ''[[Medeni tedni v Vegasu]]'' (1992), ''Hocus Pocus'' (1993), ''[[Mars napada!]]'' (1996), ''[[Nova v družini]]'' (2005), ''[[Čez 30 in še pri tastarih]]'' (2006), ''Smart People'' (2008) in ''[[Kje sta Morganova?]]'' (2009). == Zgodnje življenje == Sarah Jessica Parker se je rodila v [[Nelsonville, Ohio|Nelsonvilleu]], [[Ohio]] [[Združene države Amerike]], kot hči Barbare Parker (roj. Keck), učiteljice in šolske medicinske sestre, ter Stephena Parkerja, novinarja in podjetnika.<ref>{{navedi splet|url=http://www.filmreference.com/film/48/Sarah-Jessica-Parker.html |title=Življenjepis Sarah Jessice Parker (1965 -) |publisher=Filmreference.com |date= |accessdate=27.3.2010 }} {{ikona en}}</ref><ref name=refwho /> Bila je ena od osmih otrok, ki jih je imela njena mama v zakonu z njenim očetom in v njenem drugem zakonu. Njena brata sta igralca [[Timothy Britten Parker]] in [[Pippin Parker]]. Po ločitvi od njenega očeta se je njena mama poročila z Paulom Forsteom, voznikom tovornjaka in računovodskega izvršitelja, ki je bil del življenja Sarah Jessice Parker že od zgodnjega otroštva.<ref>{{navedi splet|last=Fabrikant |first=Geraldine |url=http://www.nytimes.com/2000/07/30/business/talking-money-with-sarah-jessica-parker-start-welfare-riches-city.html |title=O denarju govorimo z - Sarah Jessico Parker - O denarju govorimo z - Sarah Jessico Parker - Na začetku lagodno finančno stanje, danes najbogatejša v mestu |publisher=NYTimes.com |date=30.7.2000 |accessdate=27.3.2010 }} {{ikona en}}</ref> Njen oče, ki je prihajal iz [[Brooklyn]]a, ima [[Judje|judovske]] in [[Vzhodna Evropa|vzhodno-evropske]] korenine; originalni priimek njegove družine je »Bar-Kahn« (»[[Kohen]]ov sin«).<ref name=refwho>{{cite episode|title =1|episodelink = |series = ''Družinsko drevo'' |serieslink = Družinsko drevo (ameriška TV-serija)|Družinsko drevo|network = [[NBC]]|airdate = 5. marec 2010 |season = 1|number = 1}}</ref><ref name="ancestry" /> Njena mama ima [[Angleži|angleške]] in [[Nemci|nemške]] korenine; preko svoje mame je Sarah Jessica Parker potomka Esther Elwell, ene izmed žensk, obtoženih čarovništva, med [[Salem]]skim sojenjem čarovnikom.<ref>''[[Družinsko drevo (ameriška televizijska serija)|Družinsko drevo]]''. [[NBC]], 5. marec 2010 {{ikona en}}</ref><ref>[http://www.nbc.com/who-do-you-think-you-are/bios/sarahP.shtml] Sarah Jessica Parker na uradni spletni strani serije ''Družinsko drevo'' {{ikona en}}</ref> Sarah Jessica Parker se etnično in kulturno strinja z vero njenega očeta, [[judovstvo]]m, čeprav je niso versko usposabljali.<ref name="ancestry" /> Pravi, da čeprav je njena družina živela v Cincinnatiju, je njena mama posnemala newyorški način življenja.<ref name="ancestry">{{navedi novice|last=Pogrebin|first=Abigail|title=Odlomek: Davidova zvezda: Izraziti Judje z Abigail Pogrebin govorijo o tem, kaj pomeni biti Jud |pages=|publisher=ABC News|date=26.12.2005 |url=http://abcnews.go.com/GMA/Books/story?id=1429337|accessdate=26.9.2007 }} {{ikona en}}</ref> V otroštvu je Sarah Jessica Parker trenirala [[balet]] ter petje in kmalu so jo izbrali za igranje v [[Broadway]]ski [[gledališka igra|gledališki igri]] ''The Innocents'' Williama Archibalda.<ref name=actors1>Izdano na ''Inside the Actors Studio'', 2008</ref> Njena družina se je preselila v [[Cincinnati, Ohio|Cincinnati]], [[Ohio]], kasneje pa še v [[Dobbs Ferry, New York|Dobbs Ferry]], [[New York (zvezna država)|New York]], mestece, blizu [[New York]]ja, da bi ji omogočili ustrezne pogoje za usposabljanje v igranju. Tam sta jo njena mama in očim spodbudila k temu, da je pričela s svojo kariero kot otroška igralka. Leta 1977 se je družina preselila v na novo načrtovano skupnost na [[Roosevelt Island]]u, v [[East River]]ju, med [[Manhattan]]om in [[Queens]]om, kasneje pa na Manhattan. Nato so se preselili v [[Englewood, New Jersey|Englewood]], [[New Jersey]], kjer se je Sarah Jessica Parker šolala na srednji šoli Dwighta Morrowa.<ref>Klein, Alvin. [http://select.nytimes.com/search/restricted/article?res=F40614F7385F0C738FDDA90994DB484D81 »IGRALKA, 18, JE NAREDILA NEKAJ REČI, KI JIH OBŽALUJE«], ''[[The New York Times]]'', 30. oktober 1983. Pridobljeno dne 27. december 2007. »Preden se je pričela šolati na Hollywoodski srednji šoli, se je šolala na srednji šoli Dwighta Morrowa v Englewoodu. Potem, ko je nekaj časa živela na Roosevelt Islandu, med Manhattanom in Queensom, sta g. in ga. Forste kupila hišo v Englewoodu.« {{ikona en}}</ref> Sarah Jessica Parker se je šolala na več šolah: najprej na šoli za kreativno umetnost in nastopanje v Cincinnatiju, nato na šoli ameriškega baleta v New York Cityju, kasneje pa še na poklicni otroški šoli in na Hollywoodski srednji šoli v [[Los Angeles]]u, [[Kalifornija]]. == Kariera == === Začetek igranja (1974–1998) === Sarah Jessica Parker se je skupaj s štirimi brati in sestrami pojavila v [[gledališka igra|gledališki igri]] ''[[Moje pesmi, moje sanje]]'', ki so jo izvajali v teatru na prostem, Municipal Theatre (Muny), v [[St. Louis, Missouri]]ju.<ref>[http://www.muny.org/content/view/52/42/ »Zgodovina«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090106140803/http://www.muny.org/content/view/52/42/ |date=2009-01-06 }}, gledališče Municipal Theatre. {{ikona en}}</ref> Nato je bila izbrana za igranje v novem [[Broadway]]skem [[muzikal]]u, ''[[Annie (muzikal)|Annie]]'', v katerem je igrala med letoma 1977 in 1981; najprej je imela manjšo vlogo »July«, nato pa je marca 1979 nadomestila [[Andrea McArdle|Andreo McArdle]] in Shelley Bruce v glavni vlogi sirote v obdobju [[velika gospodarska kriza|velike gospodarske krize]]. Lik je igrala eno leto. Leta 1982 je bila Sarah Jessica Parker izbrana za igranje ene izmed glavnih vlog v [[CBS]]-jevi televizijski seriji ''Square Pegs''. Posneli so samo eno sezono serije, vendar je bila njena upodobitev sramežljive najstnice, ki prikazuje svoja skrivna hrepenenja, s strani kritikov dobro sprejeta. V treh letih, ki so sledila, je zaigrala v štirih filmih: najpopularnejša sta bila filma ''[[Footloose (film, 1984)|Footloose]]'' in ''Girls Just Wanna Have Fun'', v katerem je zaigrala poleg [[Helen Hunt]], iz leta 1984. Leta 1986 se je Sarah Jessica Parker pojavila v kultni klasiki ''Flight of the Navigator'', [[Walt Disney Studios|Disneyjevem]] [[znanstvena fantastika|znanstveno-fantastičnem filmu]]. Do zgodnjih devetdesetih je kariera Sarah Jessica Parker pridobila zagon. Leta 1991 je zaigrala v stranski vlogi v [[romantična komedija|romantični komediji]] ''L.A. Story''; oba, film in njen nastop, sta prejela v glavnem pozitivne ocene s strani filmskih kritikov.<ref name=actors1 /> V naslednjem letu je zaigrala v stranski vlogi v uspešnem filmu ''[[Medeni tedni v Vegasu]]'', v katerem je poleg nje zaigral tudi [[Nicolas Cage]]. Leta 1993 je zaigrala v dobro prodajanem filmu ''Hocus Pocus'', ki pa je s strani filmskih kritikov v glavnem prejel negativne ocene. Istega leta je kot policistka poleg [[Bruce Willis|Brucea Willisa]] zaigrala v filmu ''[[Usodni val]]'', naslednje leto pa je poleg [[Johnny Depp|Johnnyja Deppa]] kot dekle glavnega lika, [[Dolores Fuller]], zaigrala v kritično uspešnem filmu ''[[Ed Wood (film)|Ed Wood]]''.<ref name=actors1 /> Film ''[[Romanca v Miamiju]]'' (1995) je bila romantična komedija, v kateri je imela Sarah Jessica Parker glavno vlogo. Leta 1996 je zaigrala v filmu, ki ga je režiral [[Tim Burton]], ''[[Mars napada!]]'' ter v filmih ''[[Klub vražjih babnic]]'' in ''The Substance of Fire'', v katerem je upodobila lik, ki ga je zaigrala že leta 1991 v gledališču. Leta 1977 se je kot Francesca Lanfield, bivša otroška igralka, pojavila v [[komedija|komediji]] ''Till There Was You''. [[Slika:Sarah Jessica Parker 2.jpg|thumb|upright|Sarah Jessica Parker deli avtograme v New York Cityju, junij 2003]] === ''Seks v mestu'' (1998–2004, 2008–2010) === Sarah Jessici Parker so poslali [[scenarij]] za [[HBO]]-jevo [[Dramski film|dramsko]]/[[komedija|komično]] televizijsko serijo ''[[Seks v mestu]]''. Stvaritelj serije, [[Darren Star]], je želel, da bi igralka sodelovala pri tem projektu. Kljub dvomih glede tega, da bi postala članica igralske zasedbe v televizijski seriji, ki bi jo snemali več časa, se je strinjala.<ref name="city">{{navedi splet | title=365gay.com | work=Sarah Jessica Parker | url=http://www.365gay.com/entertainment/feature/022706feature.htm | accessdate=13. marec 2006 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20060312111602/http://www.365gay.com/entertainment/feature/022706feature.htm | archivedate=2006-03-12 | url-status=dead |language=en}}</ref> Potem, ko je bila že petkrat nominirana, je leta 2004 Sarah Jessica Parker prejela [[emmy]]ja v kategoriji za »najboljšo glavno igralko v humoristični seriji« za svojo vlogo v tej seriji. Leta 2006 je Sarah Jessica Parker dejala, da ne bo »nikoli več snemala televizijske serije«.<ref name="tv">{{navedi splet | title=365gay.com | work=Sarah Jessica Parker | url=http://www.365gay.com/entertainment/feature/022706feature.htm | accessdate=16. marec 2006 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20060323111952/http://www.365gay.com/entertainment/feature/022706feature.htm | archivedate=2006-03-23 | url-status=dead }}, na voljo na {{ikona en}}</ref><ref name="newtv">{{navedi splet | title=Nenaslovljena revija | work=Sarah Jessica Parker v novem HBO-jevem projektu | url=http://www.upi.com/NewsTrack/view.php?StoryID=20060315-085052-8876r | accessdate=16. marec 2006}} {{ikona en}}</ref> [[Slika:Sarah Jessica Parker 1719.jpg|thumb|upright|left|Sarah Jessica Parker na premieri filma ''Seks v mestu'' leta 2008]] Potem, ko so leta 2004 končali s snemanjem televizijske serije ''Seks v mestu'', so v javnosti začele krožiti govorice o filmu, posnetem po seriji. Razkrili so, da so scenarij za tak projekt že dokončali, vendar je v tistem času Sarah Jessica Parker dejala, da tega filma po vsej verjetnosti nikoli ne bodo posneli.<ref name="movie">{{navedi splet | title=Zmagovalno sonce | work=Nič seksa za Sarah | url=http://winnipegsun.com/SundayFocus/2006/02/26/1462865-sun.html | accessdate=13. marec 2006 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20060516080633/http://winnipegsun.com/SundayFocus/2006/02/26/1462865-sun.html | archivedate=2006-05-16 | url-status=live |language=en}}</ref> Dve leti kasneje so se začeli pripravljati na snemanje filma in ''[[Seks v mestu (film)|Seks v mestu: Film]]'' je izšel 30. maja 2008. Nadaljevanje filma, ''[[Seks v mestu 2]]'', je izšlo leta 2010. === Kasnejša dela === Poleg svojega dela pri filmskih in televizijskih projektih se Sarah Jessica Parker pogosto pojavlja v gledališču. Pojavila se je v glavnih vlogah v dobro sprejetih gledaliških igrah izven Broadwayja, kot so na primer igre ''[[Sylvia (igra)|Sylvia]]'', ''How to Succeed in Business Without Really Trying'', kjer je igrala poleg svojega bodočega moža, [[Matthew Broderick|Matthewa Brodericka]], ter v s [[Tony]]jem nominirani igri ''Once Upon a Mattress''. Decembra 2005 je Sarah Jessica Parker po mnogih letih posnela svoj prvi film, ''[[Nova v družini]]''; za vlogo je bila nominirana za [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo igralko - Filmski muzikal ali komedija«. Njen naslednji film je bila romantična komedija ''[[Čez 30 in še pri tastarih]]'', v katerem je poleg nje zaigral tudi [[Matthew McConaughey]], je izšel 10. marca 2006 in malo zatem postal najbolje prodajani film v Severni Ameriki, saj je že v prvem tednu od izida zaslužil več kot 24 milijonov [[$]],<ref name="failure">{{navedi splet | title=13Wham.com | work=Film McConaugheyja & Parkerjeve zleti na vrh | url=http://www.13wham.com/entertainment/story.aspx?content_id=8669C83F-4E19-465F-8D14-7B88D1FA0D53 | accessdate=13. marec 2006 | archive-date=2013-11-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131112131443/http://www.13wham.com/entertainment/story.aspx?content_id=8669C83F-4E19-465F-8D14-7B88D1FA0D53 | url-status=dead |language=en}}</ref> kljub temu pa je s strani filmskih kritikov prejel povprečne ocene.<ref name="reviews">{{navedi splet | title=Rotten Tomatoes | work=Čez 30 in še pri tastarih | url=http://www.rottentomatoes.com/m/failure_to_launch/ | accessdate=13. marec 2006 }} {{ikona en}}</ref> Njeno delo kot delo producentke se je nadaljevalo s tem, ko je producirala neodvisni filmi ''Spinning Into Butter'', v katerem je igrala tudi sama. Film je temeljil na gledališki igri [[Rebecca Gilman|Rebecce Gilman]]. 20. julija tistega leta je kanal [[Bravo (ameriški televizijski kanal)|Bravo]] oznanil, da bodo na njihovem kanalu predvajali [[resničnostni šov]], takrat poznan pod imenom ''American Artist'', ki naj bi jo producirala Sarah Jessica Parker.<ref>{{navedi splet |url= http://www.thrfeed.com/2008/07/sarah-jessica-p.html |title=Sarah Jessica Parker začne s šovom na kanalu Bravo |work= The Live Feed}} {{ikona en}}</ref> Kot je napisal »oboževalec umetnosti«, bo Sarah Jessica Parker iskala vse umetnike nad sedemnajstim letom starosti in nazadnje izbrala tri finaliste, ki bodo tekmovali v [[oddaja|oddaji]]. Idejo za resničnostni šov naj bi Sarah Jessici Parker dala njena tašča, katere delo je postalo znano šele potem, ko je ta umrla.<ref>Douglas, Sarah. »[http://www.artinfo.com/news/story/31909/sarah-jessica-parker-on-bringing-art-to-reality/ Sarah Jessica Parker bo posnela resničnostni šov o umetnosti]«, ''[[ARTINFO]]'', 2. julij 2009. {{ikona en}}</ref> Sarah Jessica Parker je sodelovala pri ameriški verziji uspešne britanske televizijske serije ''[[Družinsko drevo (ameriška televizijska serija)|Družinsko drevo]]'', ki se je predvajala na kanalu [[NBC]], na kateri slavnim osebnostim strokovnjaki pomagaj napisati družinsko drevo. Producentka serije je bila [[Lisa Kudrow]], v seriji pa se pojavita tako Sarah Jessica Parker kot njen mož, [[Matthew Broderick]], Lisa Kudrow in drugi.<ref>{{navedi splet|author=Permalink |url=http://www.nbc.com/news/2009/01/28/lisa-kudrow-sarah-jessica-parker-and-susan-sarandon-star-in-nbcs-who-do-you-think-you-are-premiering |title=LISA KUDROW, SARAH JESSICA PARKER IN SUSAN SARANDON IGRAJO V NBC-JEVI SERIJI ''DRUŽINSKO DREVO'', KI SE BO PREMIERNO PREDVAJALA 20. APRILA |publisher=NBC.com |date= |accessdate=27.3.2010 }}</ref> == Modna industrija == === Oglaševanje === Leta 2000 je Sarah Jessica Parker gostila podelitev nagrad [[MTV Movie Awards]], kjer je nosila štirinajst različnih oblek.<ref>[http://www.highbeam.com/doc/1G1-62487540.html Kopija članka iz založbe Daily Record (Glasgow, Škotska), 5. junij 2000.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121105152626/http://www.highbeam.com/doc/1G1-62487540.html |date=2012-11-05 }} {{ikona en}}</ref> Postala je obraz mnogih modnih brandov in večkrat sodelovala pri njihovih oglaševalnih kampanijah. Avgusta 2003 je podpisala donosno pogodbo s podjetjem [[Garnier]], v kateri se je zavezala, da se bo pojavljala na televiziji in v tisku, kjer bo promovirala njihove izdelke za lase iz zbirke Nutrisse. Zgodaj leta 2004, kmalu zatem, ko so prenehali s snemanjem zadnje sezone serije ''Seks v mestu'', je Sarah Jessica Parker podpisala 38 milijonov $ vredno pogodbo s podjetjem [[Gap (oblačila)|Gap]].<ref name="washingtonpost.com">[http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A58606-2005Mar22.html/ »40, vendar še vedno dovolj v kondiciji za 39 $ milijonov vredno pogodbo« - Članek v reviji ''WashingtonPost''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629002852/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A58606-2005Mar22.html/ |date=2011-06-29 }} {{ikona en}}</ref> To je bila prva pogodba, v kateri je oseba podjetje oglaševala čez več kot eno kampanjo v zgodovini podjetja, v kateri je Sarah Jessica Parker podjetje promovirala od jeseni do pomladi leta 2005.<ref name="washingtonpost.com" /> Oglasi so bili v javnosti večkrat kritizirani; kot glamurozna modna poznavalka, kakršen je bil njen lik v televizijski seriji ''Seks v mestu'', [[Carrie Bradshaw]], je bila na smešen način prikazana tudi v reklami za podjetje Gap, zaradi česar je Sarah Jessica Parker začela veljati za slavno osebo, ki ne promovira visoke mode.<ref>[http://muse.jhu.edu/journals/sho/summary/v025/25.4byers.html/ »Od grde račke do super modne ikone: Blond ambicije Sarah Jessica Parker« - Članek na Project MUSE] {{ikona en}}</ref> Wendy Liebmann, vodja WSL-jeve trgovine na drobno, je podjetju Gap predlagala, da »potrebujejo ikono, a to naj bi bil sodoben obraz, ki bi [jih] zastopal … morda se počutijo nekoliko negotove, morda menijo, da potrebujejo nekaj višjega blišča pri svoji blagovni znamki.«<ref>[http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A58606-2005Mar22.html/ »40, vendar še vedno dovolj v kondiciji za 39 milijonov $ vredno pogodbo« - Članek v reviji ''WashingtonPost''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629002852/http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A58606-2005Mar22.html/ |date=2011-06-29 }} {{ikona en}}</ref> Kakorkoli, oglas za njeno kampanjo je bil uspešen in Sarah Jessica Parker je postala nov, svež obraz podjetja Gap, pojavila se je v več reklamah, podjetje promovirala preko spleta in medijev ter na drugih prireditvah. Marca 2005 se je njena pogodba s podjetjem Gap končala in nadomestili so jo s takrat sedemnajstletno britansko [[soul]] pevko [[Joss Stone]]. V tistem času je Joss Stone kot vzhajajoča zvezda povzročila veliko zmede v javnosti. Tiskovni predstavnik podjetja je takrat dejal: »Medtem ko bo podjetje Gap vedno poskušalo sodelovati s slavnimi, glasbeniki in vzhajajočimi zvezdniki, zaenkrat še nimamo namena podpisati dolgoročne pogodbe z neko osebo in vzpostaviti edinstvenega in posebnega razmerja, kakršno smo imeli s Sarah Jessico.«<ref>[http://www.andpop.com/2005/03/23/gap-replaces-sarah-jessica-parker-with-joss-stone/ »Podjetje Gap Sarah Jessico Parker nadomesti z Joss Stone« - Članek v reviji andPOP] {{ikona en}}</ref> Sarah Jessica Parker je leta 2005 izdala svoj parfum, imenovan »Lovely«.<ref name=actors1 /> Marca 2007 je oznanila, da bo izdala svojo linijo oblačil, »Bitten«,<ref>{{navedi splet |url=http://www.bittensjp.com/ |title=bittensjp.com |publisher=bittensjp.com |date= |accessdate=27.3.2010 |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422050145/https://www.bittensjp.com/ |url-status=dead |language=en}}</ref> in sicer v sodelovanju z verigo diskontnih trgovin z oblačili, [[Steve & Barry's]].<ref>[http://www.enjoyfashion.com/celebrities/celebrity-fashion/parker-is-launching-fashion-line-20070314-79.html Igralka Sarah Jessica Parker bo oblikovala lastno linijo oblačil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181130112929/http://www.enjoyfashion.com/celebrities/celebrity-fashion/parker-is-launching-fashion-line-20070314-79.html |date=2018-11-30 }} EnjoyFashion, 14. april 2007. {{ikona en}}</ref> Linija je vključevala dele oblačil in dodatkov, ki so stala do 20 $ in je izšla 7. junija 2007 ekskluzivno pri trgovinah Steve and Barry's.<ref>[http://www.fashionweekdaily.com/news/fullstory.sps?iNewsid=410739&itype=8486 Linija 'Bitten' ni več skrivnost!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070518011017/http://www.fashionweekdaily.com/news/fullstory.sps?inewsid=410739&itype=8486 |date=2007-05-18 }} {{Navedi splet |url=http://www.fashionweekdaily.com/news/fullstory.sps?inewsid=410739&itype=8486 |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070518011017/http://www.fashionweekdaily.com/news/fullstory.sps?inewsid=410739&itype=8486 |archive-date=2007-05-18 |url-status=dead}}, ''Fashion Week Daily'', 13. marec 2007. {{ikona en}}</ref> Julija 2007, po uspehu, ki ga je doživel njen prvi parfum, »Lovely«, je Sarah Jessica Parker izdala svojo drugo dišavo, »Covet«. Leta 2007 je bila gost v oddaji ''[[Modni oblikovalci Heidi Klum]]'', kjer je sodelovala pri drugem izzivu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.caseofthecovetedbottle.com/ |title=caseofthecovetedbottle.com |publisher=caseofthecovetedbottle.com |date=18.2.2010 |accessdate=27.3.2010 |archive-date=2008-12-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081223024410/http://www.caseofthecovetedbottle.com/ |url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2008 je izdala dišavo »Covet Pure Bloom«, ki je predstavljala nadaljevanje parfuma »Covet«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.feelingsexy.com.au/description.aspx?brandid=14480&designer=SARAH%20JESSICA%20PARKER&gen=F |title=Počutiti se privlačno - Parfum »Pure Bloom« Sarah Jessica Parker |publisher=feelingsexy.com.au |accessdate=5.4.2010 |archive-date=2011-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110411020936/http://www.feelingsexy.com.au/description.aspx?brandid=14480&designer=SARAH%20JESSICA%20PARKER&gen=F |url-status=dead |language=en}}</ref> Februarja 2009 je kot del svoje kolekcije dišav »Lovely« Sarah Jessica Parker izdala tri nove dišave, in sicer »Dawn«, »Twilight« in »Endless«.<ref>[http://www.fragrancedirect.co.uk/s/sarah-jessica-parker/icat/sarahjessicaparker/ Razpon Sarah Jessice Parker.] {{ikona en}}</ref> == Zasebno življenje == Sarah Jessica Parker je med letoma 1986 in 1991 hodila z igralcem [[Robert Downey, Jr.|Roberta Downeyja, Jr.]] Par se je spoznal na snemanju filma ''Prvorojenka''. Robert Downey, Jr. je bil v tistem času zasvojen od [[Psihoaktivna droga|drog]], kar je zelo vplivalo na njuno razmerje. Sarah Jessica Parker je kasneje povedala: »Verjamem, da sem oseba, ki ga je držala pokonci.«<ref name="addiction">{{navedi splet | title=Entertainment Wise | work=Sarah Jessica Parker ve vse o zasvojenosti | url=http://www.entertainmentwise.com/news?id=14640 | accessdate=15. marec 2006 | archive-date=2016-02-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160208052803/http://www.entertainmentwise.com/news/?id=14640 | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> [[Slika:Matthew Broderick Sarah Jessica Parker Shankbone 2009 Tribeca.jpg|thumb|[[Matthew Broderick]] in Sarah Jessica Parker na [[filmski festival Tribeca|filmskem festivalu Tribeca]], 2009.]] 19. maja 1997 se je Sarah Jessica Parker poročila z igralcem [[Matthew Broderick]], s katerim je pričela hoditi, ko ju je predstavil eden izmed njenih bratov pri podjetju [[Naked Angels]], za katerega sta v tistem času oba delala.<ref name="partyover">[http://www.nytimes.com/2006/05/14/theater/14hoba.html »Za podjetje Naked Angelsje konec zabave. Čas, ko se je treba spet zresniti«], ''The New York Times'', 14. maj 2006. {{ikona en}}</ref> Par se je poročil s civilnim obredom v zgodovinski [[sinagoga|sinagogi]] v [[Lower East Side]]u, [[Manhattan]]. 28. oktobra 2002 se je rodil njun sin, James Wilkie Broderick. Poimenovala sta ga po očetu Matthewa Bodericka, igralcu [[James Broderick|Jamesu Josephu Brodericku]] in [[scenarist]]u [[Wilkie Collins]].<ref>[http://www.theage.com.au/news/film/life-after-sex/2006/03/30/1143441271333.html »Življenje po seksu«, 2. april 2006, ''The Age'', {{ikona en}}]</ref> Matthew Boderick in Sarah Jessica Parker sta najela nadomestno mamo, ki je 22. junija 2009 rodila dvojčici Marion Loretto Elwell in Tabitho Hodge. Njuni srednji imeni, »Elwell« in »Hodge«, prihajata iz družine njene mame.<ref name="twins2">{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20286959,00.html|title=Sarah Jessica Parker in Matthew Broderick razkrijeta imeni dvojčic|work=people.com|accessdate=23.6.2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20120111112219/http://www.people.com/people/article/0,,20286959,00.html|archive-date=2012-01-11|url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Od leta 2009 dalje skupaj z možem, sinom in hčerama živi v [[New York]]ju, več časa pa preživijo tudi v njihovem drugem domu, ki stoji blizu [[Kilcar]]ja, v vasi, imenovani [[County Donegal]], na [[Irska|Irskem]], kjer je Matthew Boderick preživel veliko poletij kot otrok.<ref>[http://www.derryjournal.com/journal/Star39s-could-fight-for-Donegal.4861423.jp »Zvezde bi se lahko borile za Donegalov dom«, Derry Journal, 9. januar 2009, {{ikona en}}]</ref> Sarah Jessica Parker je ugledna članica Hollywoodskega ženskega političnega odbora. Je [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefova]] predstavnica za umetnosti nastopanja; leta 2006 je kot slavna ambasadorka odpotovala v [[Liberija|Liberijo]]. O potovanju je kasneje povedala: »To je prostor, ki mu posvečamo tako malo pozornosti, zato bomo poskušali kraj več promovirati.«<ref name="Liberia">{{navedi splet|title=Star Pulse|work=Sarah Jessica Parker Joins UNICEF, Will Travel to Liberia|url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2006/03/13/sarah_jessica_parker_joins_unicef_will_t|accessdate=2006-03-16|archive-date=2012-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20121011225755/http://www.starpulse.com/news/index.php/2006/03/13/sarah_jessica_parker_joins_unicef_will_t|url-status=dead}}</ref> V Združenih državah Amerike ima vlogo UNICEF-ove ambasadorke dobre volje. 5. marca 2010 se je pojavila v prvi epizodi ameriške verzije [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] televizijske serije ''[[Družinsko drevo (ameriška serija)|Družinsko drevo]]'', kjer je odkrila, da so njeni predniki med letoma 1849 in 1850 delali v kalifornijskih rudnikih zlata, leta 1692 pa je bila ena izmed njenih prednic obtožena čarovništva med [[Salem]]skim sojenjem čarovnikom.<ref>Članek iz revije ''Daily Mail'' »[http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1255905/Stunned-Sarah-Jessica-Parker-learns-relative-accused-witchcraft-Salem-trials-traces-family-roots.html Pretresena Sarah Jessica Parker med raziskovanjem svojega družinskega drevesa izve za svojo sorodnico, ki je bila med Salemskim sojenjem čarovnikom obtožena čarovništva.]« {{ikona en}}</ref> == Filmografija == === Filmi === {| class="wikitable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | 1974 || ''[[Deklica z vžigalicami]]'' || Deklica z vžigalicami || Kot Sarah Parker |- | 1982 || ''My Body, My Child'' || Katy || Televizijski film |- | 1983 || ''Somewhere Tomorrow'' || Lori Anderson || |- | rowspan="2" | 1984 || ''[[Footloose (film, 1984)|Footloose]]'' || Rusty || Nominirana - [[Young Artist Awards|Young Artist Award za najboljšo stransko mlado igralko v glasbenem filmu, komediji, pustolovskem filmu ali drami]] |- | ''[[Prvorojenka (film)|Prvorojenka]]'' || Lisa || |- | 1985 || ''Girls Just Want to Have Fun'' || Janey Glenn || |- | 1986 || ''Flight of the Navigator '' || Carolyn McAdams || |- | 1991 || ''L.A. Story'' || SanDeE* || |- | 1992 || ''In the Best Interest of the Children'' || Callie Cain || |- | 1992 || ''[[Medeni tedni v Vegasu]]'' || Betsy/Donna || |- | rowspan="2" | 1993 || ''[[Usodni val]]'' || Jo Christman/Detektivka Emily Harper || |- | ''Hocus Pocus'' || Sarah Sanderson || |- | 1994 || ''[[Ed Wood (film)|Ed Wood]]'' || [[Dolores Fuller]] || |- | 1995 || ''Miami Rhapsody'' || Gwyn Marcus || |- | rowspan="4" | 1996 || ''[[Mars napada!]]'' || Nathalie Lake || |- | ''If Lucy Fell'' || Lucy Ackerman || |- | ''[[Klub vražjih babnic]]'' || Shelly Stewart || Nominirana - [[Satellite Awards|Satellite Award za najboljši nastop filmske igralke v stranski vlogi - Komedija ali muzikal]] <br /> [[National Board of Review Awards|National Board of Review Award za najboljšo igralsko zasedbo]] (skupaj z [[Bette Midler]], [[Goldie Hawn]], [[Diane Keaton]], [[Maggie Smith]], [[Dan Hedaya|Danom Hedayo]], [[Stockard Channing|Stockardom Channingom]], [[Victor Garber|Victorjem Garberjem]], [[Stephen Collins|Stephenom Collinsom]], [[Elizabeth Berkley]], [[Marcia Gay Harden|Marcio Gay Harden]], [[Bronson Pinchot|Bronsonom Pinchotom]], [[Jennifer Dundas]], [[Eileen Heckart]], [[Philip Bosco|Philipom Boscom]], [[Rob Reiner|Robom Reinerjem]], [[James Naughton|Jamesom Naughtonom]], [[Ari Greenberg|Arijem Greenbergom]], [[Aida Linares|Aido Linares]]) |- | ''Extreme Measures'' || Jodie Trammel || |- | 1997 || '''Til There Was You'' || Francesca Lanfield || |- | 1999 || ''[[Gorski spopad (film)|Gorski spopad]]'' || Nell Fenwick || |- | 2000 || ''[[Med Državno in Glavno]]'' || Claire Wellesley || [[Florida Film Critics Circle Awards|Florida Film Critics Circle Award za najboljšo igralsko zasedbo]] (skupaj z [[Alec Baldwin|Alecom Baldwinom]], [[Charles Durning|Charlesom Durningom]], [[Jim Frangione|Jimom Frangioneom]], [[Clark Gregg|Clarkom Greggom]], [[Vincent Guastaferro|Vincentom Guastaferrom]], [[Michael Higgins|Michaelom Higginsom]], [[Philip Seymour Hoffman|Philipom Seymourjem Hoffmanom]], [[Ricky Jay|Rickyjem Jayjem]], [[Jonathan Katz|Jonathanom Katzom]], [[Linda Kimbrough]], [[Jordan Lage|Jordanom Lageom]], [[Morris Lamore|Morrisom Lamoreom]], [[Patti LuPone]], [[William H. Macy|Williamom H. Macyjem]], [[Michael James O'Boyle|Michaelom Jamesom O'Boyleom]], [[David Paymer|Davidom Paymerjem]], [[Rebecca Pidgeon|Rebecco Pidgeon]], [[Charlotte Potok]], [[Lionel Mark Smith|Lionelom Markom Smithom]], [[Allen Soule|Allenom Souleom]] in [[Julia Stiles|Julio Stiles]]) <br /> [[National Board of Review Awards|National Board of Review Award za najboljšo igralsko zasedbo]] (skupaj z [[Alec Baldwin|Alecom Baldwinom]], [[Charles Durning|Charlesom Durningom]], [[Jim Frangione|Jimom Frangioneom]], [[Clark Gregg|Clarkom Greggom]], [[Vincent Guastaferro|Vincentom Guastaferrom]], [[Michael Higgins|Michaelom Higginsom]], [[Philip Seymour Hoffman|Philipom Seymourjem Hoffmanom]], [[Ricky Jay|Rickyjem Jayjem]], [[Jonathan Katz|Jonathanom Katzom]], [[Linda Kimbrough]], [[Jordan Lage|Jordanom Lageom]], [[Morris Lamore|Morrisom Lamoreom]], [[Patti LuPone]], [[William H. Macy|Williamom H. Macyjem]], [[Michael James O'Boyle|Michaelom Jamesom O'Boyleom]], [[David Paymer|Davidom Paymerjem]], [[Rebecca Pidgeon|Rebecco Pidgeon]], [[Charlotte Potok]], [[Lionel Mark Smith|Lionelom Markom Smithom]], [[Allen Soule|Allenom Souleom]] in [[Julia Stiles|Julio Stiles]]) <br /> Nominirana - [[Online Film Critics Society Awards|Online Film Critics Society Award za najboljši nastop igralske zasedbe]] (skupaj z [[Alec Baldwin|Alecom Baldwinom]], [[Charles Durning|Charlesom Durningom]], [[Jim Frangione|Jimom Frangioneom]], [[Clark Gregg|Clarkom Greggom]], [[Vincent Guastaferro|Vincentom Guastaferrom]], [[Michael Higgins|Michaelom Higginsom]], [[Philip Seymour Hoffman|Philipom Seymourjem Hoffmanom]], [[Ricky Jay|Rickyjem Jayjem]], [[Jonathan Katz|Jonathanom Katzom]], [[Linda Kimbrough]], [[Jordan Lage|Jordanom Lageom]], [[Morris Lamore|Morrisom Lamoreom]], [[Patti LuPone]], [[William H. Macy|Williamom H. Macyjem]], [[Michael James O'Boyle|Michaelom Jamesom O'Boyleom]], [[David Paymer|Davidom Paymerjem]], [[Rebecca Pidgeon|Rebecco Pidgeon]], [[Charlotte Potok]], [[Lionel Mark Smith|Lionelom Markom Smithom]], [[Allen Soule|Allenom Souleom]] in [[Julia Stiles|Julio Stiles]]) |- | 2001 || ''[[Življenje brez Dicka]]'' || Colleen Gibson || Televizijski film |- | 2005 || ''[[Nova v družini]]'' || Meredith Morton || Nominirana - [[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Filmski muzikal ali komedija |- | rowspan="2" | 2006 || ''[[Sladke skušnjave (film)|Sladke skušnjave]]'' || Peggy Callas || |- | ''[[Čez 30 in še pri tastarih]]'' || Paula || Nominirana - [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro filmske igralke: Komedija]] |- | 2007 || ''[[Na tankem ledu (film)|Na tankem ledu]]'' || Sarah Daniels || |- | rowspan="2" | 2008 || ''Smart People'' || Janet Hartigan || |- | ''[[Seks v mestu (film)|Seks v mestu]]'' || [[Carrie Bradshaw]] || Nominirana - [[National Movie Awards|National Movie Award za najboljši nastop - Ženski]] <br /> Nominirana - [[People's Choice Awards|People's Choice Award za najljubšo igralsko zasedbo]] (2009; skupaj s [[Kim Cattrall]], [[Kristin Davis]], [[Cynthia Nixon|Cynthio Nixon]] in [[Chris Noth|Chrisom Nothom]]) <br /> Nominirana - [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro filmske igralke: Komedija]] |- | 2009 || ''[[Kje sta Morganova?]]'' || Meryl Morgan || Nominirana - [[Zlata malina]] za najslabšo igralko |- | 2010 || ''[[Seks v mestu 2]]'' || Carrie Bradshaw || Nominirana - [[ShoWest Convention Awards]] za najboljšo igralsko zasedbo (skupaj z [[Kim Cattrall]], [[Kristin Davis]] in [[Cynthia Nixon|Cynthio Nixon]]) |} === Televizija === {| class="wikitable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | 1982–1983 || ''Square Pegs'' || Patty Greene || | Sezona 1 <br /> Nominirana - [[Young Artist Awards|Young Artist Award za najboljšo mlado igralko v komični seriji]] (1984) |- | 1987–1988 || ''A Year in the Life'' || Kay Erickson || Miniserija, izdana leta 1986, ki je trajala eno sezono |- | 1990–1991 || ''Equal Justice'' || Jo Ann Harris || Dve sezoni |- | 1999 || ''Space Ghost Coast to Coast'' || Ona || TV serija; ena epizoda |- | 1998–2004 || ''[[Seks v mestu]]'' || Carrie Bradshaw || Glavna vloga <br /> [[Emmy]] za izstopajočo komično serijo (2001) <br /> [[Emmy]] Award za najboljšo glavno igralko v humoristični seriji (2004) <br /> [[Zlati globus]] za najboljšo glavno igralko - Glasbena televizijska serija ali komedija (2000, 2001, 2002, 2004) <br /> [[Gracie Allen Awards|Gracie Allen Award za individualne dosežke za najboljšo glavno žensko igralko]] (1998) <br /> [[PGA Awards|PGA Award za televizijskega producenta ene epizode leta - Komedija]] (2002, 2003; skupaj z [[Michael Patrick King|Michaelom Patrickom Kingom]], [[Cindy Chupack]], [[John P. Melfi|Johnom P. Melfijem]], [[Jenny Bicks]] in [[Jane Raab]]) <br /> [[Screen Actors Guild]] Award za izstopajoči nastop igralske zasedbe v komični televizijski seriji (2002, 2004; skupaj s [[Kim Cattrall]], [[Kristin Davis]] in [[Cynthia Nixon|Cynthio Nixon]]) <br /> [[Screen Actors Guild Award]] za izstopajoči nastop glavne ženske igralke v komični seriji (2001) <br /> [[Women in Film Lucy Awards|Women in Film Lucy Award za nagrado Lucy]] (1999; skupaj s [[Kim Cattrall]], [[Kristin Davis]] in [[Cynthia Nixon|Cynthio Nixon]]) <br /> Nominirana - [[American Comedy Awards|American Comedy Award za najzabavnejšo žensko igralko (glavno ali stransko) v televizijski seriji]] (2000, 2001) <br /> Nominirana - Emmy za izstopajočo komično serijo (2002, 2003, 2004) <br /> Nominirana - Emmy za najboljšo glavno igralko v humoristični seriji (1999, 2000, 2001, 2002, 2003) <br /> Nominirana - Zlati globus za najboljšo glavno igralko - Glasbena televizijska serija ali komedija (1999, 2003, 2005) <br /> Nominirana - [[PGA Awards|PGA Award za televizijskega producenta ene epizode leta - Komedija]] (2003; skupaj z [[Michael Patrick King|Michaelom Patrickom Kingom]], [[Cindy Chupack]], [[John P. Melfi|Johnom P. Melfijem]], [[Jenny Bicks]] in [[Jane Raab]]) <br /> Nominirana - Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop igralske zasedbe v komični televizijski seriji (2001, 2003, 2005; skupaj s [[Kim Cattrall]], [[Kristin Davis]] in [[Cynthia Nixon|Cynthio Nixon]]) <br /> Nominirana - Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop glavne ženske igralke v komični seriji (2000, 2002, 2005) |- | 2010 || ''[[Družinsko drevo (ameriška serija)|Družinsko drevo]]'' || Ona || TV serija |} === Kot producentka === {| class="wikitable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | 2002–4 || ''Seks v mestu'' || Producentka || 28 epizod |- | 2008 || ''Seks v mestu'' (film) || Ko-producentka || |- | 2010 || ''Seks v mestu 2'' || Producentka || |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (P)]] * [[Seznam judovskih Američanov]] * [[Seznam dobitnikov primetime emmyja]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikiquote}} {{Kategorija v Zbirki}} * {{IMDb Name|name=Sarah Jessica Parker|id=572}} * [http://www.hbo.com/city/cast/actor/sarah_jessica_parker.shtml Življenjepis Sarah Jessice Parker na uradni spletni strani serije ''Seks v mestu''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180919161142/https://www.hbo.com/city/cast/actor/sarah_jessica_parker.shtml |date=2018-09-19 }} * [http://www.lortel.org/LLA_archive/index.cfm?search_by=people&first=Sarah&last=Parker&middle=Jessica Sarah Jessica Parker, gledališke vloge] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140413125215/http://www.lortel.org/LLA_archive/index.cfm?search_by=people&first=Sarah&last=Parker&middle=Jessica |date=2014-04-13 }} na [[Internet Off-Broadway Database]] * [http://www.harpersbazaar.com.au/sarah-jessica-parker.htm Intervju s Sarah Jessico Parker za revijo ''Harper's BAZAAR''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090429091514/http://www.harpersbazaar.com.au/sarah-jessica-parker.htm |date=2009-04-29 }} * [http://www.sarahjessicaparkerperfumes.com/ Parfumi Sarah Jessice Parker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091013124132/http://www.sarahjessicaparkerperfumes.com/ |date=2009-10-13 }} {{S-start}} {{Succession box | before = [[Lisa Kudrow]] | title = Voditeljica podelitve nagrad [[MTV Movie Awards]] | years = 2000 | after = [[Jimmy Fallon]] in [[Kirsten Dunst]] }} {{S-end}} {{EmmyNajGlavnaIgralkaHumorističnaSerija}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:PARKER, Sarah Jessica}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški producenti]] [[Kategorija:Ameriški modni oblikovalci]] [[Kategorija:Judovski igralci]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Nemški Američani]] [[Kategorija:Angleški Američani]] [[Kategorija:Prejemniki emmyja (igralci)]] [[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v televizijski glasbeni ali humoristični seriji]] tplbiibt6o6fvjyq5k3mgho0az2dxsc Marie-Cyrille-Victor Debeney 0 286833 6759225 5932630 2026-10-01T11:59:33Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6759225 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie-Cyrille-Victor Debeney |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1910–1946 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie-Cyrille-Victor Debeney''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[26. april]] [[1891]], † [[1. marec]] [[1956]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Debeney/Marie-Cyrille-Victor/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Debeney, Marie-Cyrille-Victor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1956]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 7eekch3u8cykxsui6axrd04ky9ar41h 6759228 6759225 2026-10-01T12:03:32Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759228 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie-Cyrille-Victor Debeney |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1910–1946 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie-Cyrille-Victor Debeney''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[26. april]] [[1891]], † [[1. marec]] [[1956]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Debeney/Marie-Cyrille-Victor/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Debeney, Marie-Cyrille-Victor}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Osebnosti Vichyjske Francije]] g22db2eks3gt8m635606eqjhl4j9ztj Marie-Eugène Debeney 0 286834 6759520 5932632 2026-10-02T06:25:50Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6759520 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie-Eugène Debeney |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1884–1934 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie-Eugène Debeney''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[5. maj]] [[1864]], † [[6. november]] [[1943]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Debeney/Marie-Eug%C3%A8ne/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Debeney, Marie-Eugène}} [[Kategorija:Rojeni leta 1864]] [[Kategorija:Umrli leta 1943]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Francije]] awb6ufwal14tyvfiznz1dwr7wch3nrk 6759522 6759520 2026-10-02T06:30:49Z Engelbert 76895 − 3 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759522 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie-Eugène Debeney |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1884–1934 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie-Eugène Debeney''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[5. maj]] [[1864]], † [[6. november]] [[1943]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Debeney/Marie-Eug%C3%A8ne/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Debeney, Marie-Eugène}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Francije]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] 4dspeb6ce2ncx1h7e6vrxbz4fgo1qsf Ernest-Jules Debruge 0 286835 6759523 5927995 2026-10-02T06:35:06Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6759523 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ernest-Jules Debruge |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ernest-Jules Debruge''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[24. junij]] [[1882]], † [[23. april]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Debruge/Ernest-Jules/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Debruge, Ernest-Jules}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] l9sokmfnh1q445xuwdvvdszghoy7040 Jules Decamp 0 286836 6759525 5931459 2026-10-02T06:39:52Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6759525 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jules-Philippe-Octave Decamp |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1945]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jules-Philippe-Octave Decamp''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[17. september]] [[1886]], † [[15. oktober]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Decamp/Jules-Philippe-Octave/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Decamp, Jules-Philippe-Octave}} [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] [[Kategorija:Umrli leta 1965]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] 7mmkog8iabod368i63hr2cnv4hnxqz4 6759526 6759525 2026-10-02T06:43:50Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759526 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jules-Philippe-Octave Decamp |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1945]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jules-Philippe-Octave Decamp''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[17. september]] [[1886]], † [[15. oktober]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Decamp/Jules-Philippe-Octave/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Decamp, Jules-Philippe-Octave}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mavricija in Lazarja]] srkhbbrhh36pm4v9mk66u06qycqto24 Pierre-Nicolas-Louis Decharme 0 286837 6759528 5934561 2026-10-02T06:54:39Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6759528 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-Nicolas-Louis Decharme |lived=<!--wikidata--> |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1941<br>1944–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre-Nicolas-Louis Decharme''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[12. januar]] [[1881]], † [[15. julij]] [[1956]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Decharme/Pierre-Nicolas-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Decharme, Pierre-Nicolas-Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] kpie8rk90p0zlkw4x7pb4w43k8dqmz0 Louis-Léon Dechaux 0 286838 6759595 5932354 2026-10-02T10:14:18Z Engelbert 76895 pp 6759595 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis-Léon Dechaux |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1940]] |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis-Léon Dechaux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. avgust]] [[1883]], † [[23. januar]] [[1954]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Dechaux/Louis-L%C3%A9on/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dechaux, Louis-Léon}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] i26jn4evpvt886rp2xbmxodd0wqv2uc Pierre-Marie-Philippe Dejussieu-Pontcarrel 0 286839 6759627 5934558 2026-10-02T11:47:45Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6759627 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-Marie-Philippe Dejussieu-Pontcarrel |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1958<br>1962 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre-Marie-Philippe Dejussieu-Pontcarrel''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. februar]] [[1898]], † [[1. avgust]] [[1984]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Dejussieu-Pontcarrel/Pierre-Marie-Philippe/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dejussieu-Pontcarrel, Pierre-Marie-Philippe}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1984]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski partizani]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] l2lua52xctekhp090525mrp12wvtcq9 6759631 6759627 2026-10-02T11:56:31Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 11 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759631 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-Marie-Philippe Dejussieu-Pontcarrel |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1958<br>1962 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre-Marie-Philippe Dejussieu-Pontcarrel''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. februar]] [[1898]], † [[1. avgust]] [[1984]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Dejussieu-Pontcarrel/Pierre-Marie-Philippe/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dejussieu-Pontcarrel, Pierre-Marie-Philippe}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski partizani]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Ordre de la Libération]] [[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] moqm3pbz4omg7p9gt310kaxkan90fml Novaković 0 300814 6759327 6529205 2026-10-01T15:47:04Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6759327 wikitext text/x-wiki '''Novaković''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 373 oseb. Obstaja tudi poslovenjena varianta zapisa [[Novakovič]], sicer pa priimek izhaja (kot patronimik) iz srbsko-črnogorskega osebnega imena [[Novak (ime)|Novak.]] == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Barbara Novakovič Kolenc]] (*1963), gledališko-plesna režiserka, producentka in kustosinja * [[Damjan Novaković]] (*1966), košarkarski trener * [[Dejan Novaković]], novinar, v. d. odgovornega urednika Dela * [[Kristina Gorišek Novaković]] (1906—1996), prva slovenska letalka * [[Milivoje Novakovič|Milivoje Novaković]] (*1979), nogometaš * [[Novica Novaković]] (*1965), pesnik (tudi za otroke) * [[Predrag Novaković]] (*1963), arheolog, univ. profesor * [[Rasto Novaković]], grafični oblikovalec * [[Zvezdana Novaković]], glasbenica harfistka, pevka, skladateljica, performerka in avtorica predstav == Znani tuji nosilci priimka (pojavlja se pri več nekdanjih jugoslovanskih narodih) == * [[Aleksandar Novaković]] (*1975), srbski teatrolog, dramatik, aforist, pisatelj in publicist * [[Bojana Novaković]] (*1981), srbsko-avstralska igralka * [[Borislav Novaković]] (*1964), srbski politik * [[Borko Novaković]] (1925—?), srbski arhitekt in urbanist * [[Borko Novaković (*1981),|Borko Novaković]] (*1981), srbski nogometaš * [[Boško Novaković]] (1905—1986), srbski literarni zgodovinar in kritik * [[Darko Novaković]] (*1953), hrvaški klasični filolog, latinist in akademik * [[Demetrije (N.) Novaković]] (19.stol.), hrvaški dagerotipist * [[Dionisije Novaković]] (ok. 1705—1767), pravoslavni cerkvenopedagoški pisec * [[Duško Novaković]] (*1948), črnogorsko-srbski pesnik * [[Eveline Novakovic]] (*1969), britanska ustvarjalka video-iger * [[Grujo Novaković]] (1913— 1975), bosensko-srbski pravnik, partizan, narodni heroj in politik * [[Fran Novaković]] (1882—1957), srbski igralec * [[Igor Novaković]] (*1979), hrvaški nogometaš * [[Ivo Novaković]] (1913–1941), črnogorsko-hrvaški slikar * [[Josip Novaković]] (*1956), hrvaško-kanadski pisatelj in esejist * [[Kosta Novaković]] (1889—1937?), srbski revolucionar * [[Kosta Novaković]] (1895—1953), farmacevt, pionir srbskega (jugoslovanskega) filma (smemalec in režiser) * [[Ljubislav Novaković]] (*1932), srbski fizik * [[Lola Novaković]] (1935—2016), srbska pevka * [[Marko Novaković (*1971)|Marko Novaković]] (*1971), srbski filmski, TV in gledališki režiser * [[Marko Novaković]] (*1989), srbski kajakaš * [[Mile Novaković]] (1950—2015), general in poveljnik vojske [[Srbska republika Krajina|Srbske krajine]] na Hrvaškem, obsojeni [[vojni zločinec]] * [[Mileta Nivaković|Mileta Novaković]] (1878—1940), srbski pravnik, profesor mednarodnega prava * [[Mirjana Novaković]] (*1966), srbska pisateljica * [[Mitar Novaković (*1946)|Mitar Novaković]] (*1946), bosensko-srbski biolog, rektor univerze v vzhodnem Sarajevu in minister * [[Mitar Novaković]] (*1981), črnogorski nogometaš * [[Nada Novaković]] (1915—1993), bosensko-srbska slikarka * [[Nebojša Novaković]] (*1964), bosenski nogometaš in trener * [[Nenad Novaković]] (*1982), srbski nogometaš * [[Novak Novak|Novak Novaković]] [ps. [[Novak Novak]]] (1928—1995), srbski pisatelj, humorist, novinar in filmski ter TV-scenarist * [[Predrag Novaković (*1933)|Predrag Novaković]] (*1933), hrvaški argronom * [[Radivoje Novaković]] (1876–1945), srbski sabljač * [[Radoš Novaković]] (1915—1979), srbski filmski režiser in scenarist * [[Relja Novaković]] (1911—2003), srbski zgodovinar * [[Slobodan Novaković]] (1939—2007), srbski dramaturg, TV-novinar, režiser in scenarist * [[Staniša Novaković]] (1930—1992), srbski filozof znanosti * [[Stefan Novaković]] (deloval konec 18. stol.), srbski časnikar, prevajalec, tiskar in založnik * [[Stoja Novaković]] (*1972), srbska pevka * [[Stojan Novaković]] (1842—1915), srbski politik, diplomat, književnik in zgodovinar * [[Žana Novaković]] (*1985), bosenska alpska smučarka == Glej tudi == * [[Novakovič]] *[[Novak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Novaković}} {{priimek}} 65s8oqhofjjas55x7qqfdcm2ld3hjph Marija Ana Tisovic 0 302022 6759332 6005217 2026-10-01T16:28:26Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759332 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marija Ana Tisovic''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], * [[31. marec]] [[1942]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], † [[7. september]] [[2022]]. Tisoviceva je bila kot članica [[NSi]] poslanka [[3. državni zbor Republike Slovenije|3. državnega zbora Republike Slovenije]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{3DZRS}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Tisovic, Marija Ana}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Nove Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] 17nw9dmklxj8zbu19qh1ahsjov8ilcc Planinc 0 302734 6759494 6733341 2026-10-01T23:19:51Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6759494 wikitext text/x-wiki '''Planinc''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 821 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Albin Planinc]] ([[Planinec]]) (1944–2008), šahovski velemojster * [[Danilo Planinc]], antikvar (Maribor) * [[Franc Planinc]] - Frenk (1920–1944), partizanski poveljnik * [[Franc (Frenk) Planinc]] (1922– ?), športni delavec, organizator (strelstvo) * [[Griša Planinc]], biolog, herpetolog * [[Igor Planinc]] (*1959), gradbenik, univ. profesor * [[Jona Gal Planinc|Jona Gal Peregrin Planinc]] (1966–2000), slikar * [[Lucija Planinc]], vodja oddelka za restaviranje in konserviranje v Arhivu RS * [[Marija Planinc|Marija Mica Planinc]] (r. [[Kos (priimek)|Kos]]) (1938–2005), umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Matjaž Planinc]], arhitekt (za paraplegike) * [[Milka Planinc]] (1924–2010), hrvaška koministična političarka, predsednica [[ZIS]] * [[Mojca Planinc]], slikarka * [[Natalija Planinc|Natalija (Nataša) Planinc]] (*1945), kulturna animatorka, vzgojiteljica * [[Petra Planinc]], kustosinja v Gasilskem muzeju Metlika * [[Rok Planinc]], jamar; judoka/judoist (=drug?) * [[Štefan Planinc]] (1925–2017), slikar in ilustrator * [[Tatjana Resnik Planinc]] (*1965), geografinja * [[Uroš Planinc]], rock kitarist == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Planinc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mv1c3fuoh18tvhaw0u0mztt9xpjte4c 6759496 6759494 2026-10-01T23:27:26Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6759496 wikitext text/x-wiki '''Planinc''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 821 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Albin Planinc]] ([[Planinec]]) (1944–2008), šahovski velemojster * [[Danilo Planinc]], antikvar (Maribor) * [[Franc Planinc]] - Frenk (1920–1944), partizanski poveljnik * [[Franc (Frenk) Planinc]] (1922– ?), športni delavec, organizator (strelstvo) * [[Griša Planinc]], biolog, herpetolog * [[Igor Planinc]] (*1959), gradbenik, univ. profesor * [[Jona Gal Planinc|Jona Gal Peregrin Planinc]] (1966–2000), slikar * [[Lucija Planinc]], vodja oddelka za restaviranje in konserviranje v Arhivu RS * [[Marija Planinc|Marija Mica Planinc]] (r. [[Kos (priimek)|Kos]]) (1938–2005), umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Matjaž Planinc]], arhitekt (za paraplegike) * [[Milka Planinc]] (1924–2010), hrvaška koministična političarka, predsednica [[ZIS]] * [[Mojca Planinc]], slikarka * [[Natalija Planinc|Natalija (Nataša) Planinc]] (*1945), kulturna animatorka, vzgojiteljica * [[Petra Planinc]], kustosinja v Gasilskem muzeju Metlika * [[Rok Planinc]], jamar; judoka/judoist (=drug?) * [[Štefan Planinc]] (1925–2017), slikar in ilustrator * [[Tatjana Resnik Planinc]] (*1965), geografinja * [[Uroš Planinc]], rock kitarist == Glej tudi == * priimek [[Planinec]] * priimke [[Planinšek]], [[Planinšič]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Planinc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] swep7lwoj3ahf0vzqhs91kwukedgx6y 6759498 6759496 2026-10-01T23:29:42Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6759498 wikitext text/x-wiki '''Planinc''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 821 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Albin Planinc]] ([[Planinec]]) (1944–2008), šahovski velemojster * [[Danilo Planinc]], antikvar (Maribor) * [[Franc Planinc]] - Frenk (1920–1944), partizanski poveljnik * [[Franc (Frenk) Planinc]] (1922– ?), športni delavec, organizator (strelstvo) * [[Griša Planinc]], biolog, herpetolog * [[Igor Planinc]] (*1959), gradbenik, univ. profesor * [[Jona Gal Planinc|Jona Gal Peregrin Planinc]] (1966–2000), slikar * [[Lucija Planinc]], vodja oddelka za restaviranje in konserviranje v Arhivu RS * [[Marija Planinc|Marija Mica Planinc]] (r. [[Kos (priimek)|Kos]]) (1938–2005), umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Matjaž Planinc]], arhitekt (za paraplegike) * [[Milka Planinc]] (1924–2010), hrvaška koministična političarka, predsednica [[ZIS]] * [[Mojca Planinc]], slikarka * [[Natalija Planinc|Natalija (Nataša) Planinc]] (*1945), kulturna animatorka, vzgojiteljica * [[Petra Planinc]], kustosinja v Gasilskem muzeju Metlika * [[Rok Planinc]], jamar; judoka/judoist (=drug?) * [[Štefan Planinc]] (1925–2017), slikar in ilustrator * [[Tatjana Resnik Planinc]] (*1965), geografinja * [[Uroš Planinc]], rock kitarist == Glej tudi == * priimek [[Planinec]] * priimke [[Planina]], [[Planinšek]], [[Planinšič]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Planinc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 9ti52q8mjvksy5ahjldvtojtxhhlmp5 6759499 6759498 2026-10-01T23:31:18Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6759499 wikitext text/x-wiki '''Planinc''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 821 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Albin Planinc]] ([[Planinec]]) (1944–2008), šahovski velemojster * [[Danilo Planinc]], antikvar (Maribor) * [[Franc Planinc]] - Frenk (1920–1944), partizanski poveljnik * [[Franc (Frenk) Planinc]] (1922– ?), športni delavec, organizator (strelstvo) * [[Griša Planinc]], biolog, herpetolog * [[Igor Planinc]] (*1959), gradbenik, univ. profesor * [[Jona Gal Planinc|Jona Gal Peregrin Planinc]] (1966–2000), slikar * [[Lucija Planinc]], vodja oddelka za restaviranje in konserviranje v Arhivu RS * [[Marija Planinc|Marija Mica Planinc]] (r. [[Kos (priimek)|Kos]]) (1938–2005), umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Matjaž Planinc]], arhitekt (za paraplegike) * [[Milka Planinc]] (1924–2010), hrvaška koministična političarka, predsednica [[ZIS]] * [[Mojca Planinc]], slikarka * [[Natalija Planinc|Natalija (Nataša) Planinc]] (*1945), kulturna animatorka, vzgojiteljica * [[Petra Planinc]], kustosinja v Gasilskem muzeju Metlika * [[Rok Planinc]], jamar; judoka/judoist (=drug?) * [[Štefan Planinc]] (1925–2017), slikar in ilustrator * [[Tatjana Resnik Planinc]] (*1965), geografinja * [[Uroš Planinc]], rock kitarist == Glej tudi == * priimek [[Planinec]] * priimke [[Planina (priimek)|Planina]], [[Planinšek]], [[Planinšič]] itd. * [[Planina (razločitev)]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Planinc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] i90905ldb8cyofk698r3vuq9w3rhlf7 Polik 0 304153 6759484 6743661 2026-10-01T22:55:29Z ~2026-44996-51 264415 6759484 wikitext text/x-wiki '''Polik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Matej Polik]], pisatelj (kratke zgodbe) * [[Stane Polik]] (1919—2011), plesalec in koreograf * [[Štefanija Polik]] (r. [[Sitar]]) (* 1933), plesalka in koreografinja ==Glej tudi== * priimek [[Polič (priimek)|Polič]] * priimek [[Polak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Polik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ie9ahrvb28xsqfdtn0bt2rwpx7uwwh2 6759485 6759484 2026-10-01T22:56:20Z ~2026-44996-51 264415 6759485 wikitext text/x-wiki '''Polik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Matej Polik]], pisatelj (kratke zgodbe) * [[Stane Polik|Stane (Stanislav) Polik]] (1919—2011), plesalec in koreograf * [[Štefanija Polik]] (r. [[Sitar]]) (* 1933), plesalka in koreografinja ==Glej tudi== * priimek [[Polič (priimek)|Polič]] * priimek [[Polak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Polik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] grvh5lba687o2v2qifdai4vxp0b2y6w 6759486 6759485 2026-10-01T23:02:23Z ~2026-44996-51 264415 6759486 wikitext text/x-wiki '''Polik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Stane Polik|Stane (Stanislav) Polik]] (1919—2011), plesalec in koreograf * [[Štefanija Polik]] (r. [[Sitar]]) (* 1933), plesalka in koreografinja ==Glej tudi== * [[Matej Pollick]], pisatelj (kratke zgodbe) * priimek [[Polič (priimek)|Polič]] * priimek [[Polak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Polik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ljbjx7yiijweu54dmnipkiu9hcpu1og Helena Hren Vencelj 0 304559 6759333 6709835 2026-10-01T16:29:19Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759333 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Helena Hren Vencelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Mikrobiologija|mikrobiologinja]] in [[političarka]], * [[13. april]] [[1939]], † [[13. januar]] [[2026]].<ref>{{Navedi splet|title=V spomin Helena Hren - Vencelj|url=https://vrhovec.eu/pogrebi-vrhnika-polhov-gradec-dobrova-horjul-skofljica-ig-crni-vrh-sentjost-stara-vrhnika/?id=1301|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Helena Hren Vencelj|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-helena-hren-vencelj|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl}}</ref> Kot poslanka [[SLS+SKD]] je bila izvoljena v [[2. državni zbor Republike Slovenije]] in bila tudi njegova podpredsednica. == Nagrade == Leta 1986 je s soavtorji prejela [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|Nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za oploditev jajčnih celic in vitro in prenos zarodka <ref>{{Navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti |accessdate=2012-10-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014207/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |url-status=dead }}</ref>. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Sklici== {{sklici}} {{2DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Hren Vencelj, Helena}} [[Kategorija:Slovenski mikrobiologi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Podpredsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] p3bn0xh5a7x9kf6wio1debjsktt0ucw Šuligoj 0 306530 6759493 6749118 2026-10-01T23:17:06Z ~2026-44996-51 264415 6759493 wikitext text/x-wiki '''Šuligoj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[August Šuligoj]] (1900—1984), zborovodja ([[Trboveljski slavček]]) * [[Bojan Šuligoj]] (*1957), brigadir SV * [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (1866—?), politik *[[Boris Šuligoj]] (*1953), novinar, satirik *[[David Šuligoj]] - Šugo (1963–2023), glasbenik večinstrumentalist, tehnik, aranžer *[[Jaka Šuligoj]] (*1988), filmski in TV-režiser (drug? = sabljač) *[[Jožef Šuligoj]] (1909—2001), publicist, domoljub *[[Ljubica Šuligoj|Ljubica (Nevenka) Šuligoj]] (*1934), zgodovinarka, visokošolska predavateljica/pedagoginja *[[Matjaž Šuligoj (strelec)|Matjaž Šuligoj]] (*1956), športni strelec * [[Matjaž Šuligoj (nogometaš)|Matjaž Šuligoj]] (*1983), nogometaš * [[Metod Šuligoj]], Fakulteta za turistične študije ''Turistica'' * [[Miroslav Šuligoj Bremec]], domoznanec Trnovsko-Banjške planote * [[Rok Šuligoj]], novinar * [[Tatjana Rahovsky Šuligoj]], arhivarka, restavratorka/konservatorka arhivskega gradiva *[[Tjaša Šuligoj]], plesalka, igralka? *[[Vanja Šuligoj]], pevka in zborovodkinja (Ts) == Glej tudi == * priimek [[Šulgaj]] ([[Alojzij Šulgaj]]) * priimek [[Šulin]] * [[Šuler|priimke Šuler]], [[Šolinc]], [[Šulić]], [[Šinigoj]], [[Šviligoj]], [[Sfiligoj]], [[Šviligoj]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šuligoj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 243erhjh8sriw8d6uksgn4j9pqcxv4u Zelenko 0 306748 6759261 6424016 2026-10-01T13:55:39Z ~2026-44996-51 264415 6759261 wikitext text/x-wiki '''Zelenko''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]] in tujcev: * [[Fran Zelenko]] (1888—1943?), železničarski strokovnjak * [[Jurij Zelenko]] ([[Mihael Zagajšek]]) (1739—1827), nabožni pisec, slovničar in slovaropisec * [[Karel Zelenko]] (1925—2026), slikar, grafik, risar in ilustrator, keramičar * [[Marko Zelenko]] (*1982), kipar * [[Martin Zelenko]] (1928—2008), pesnik, publicist * [[Nina Zelenko]] (*1956), grafičarka, keramičarka, akvarelistka * [[Rok Zelenko]] (*1951), slikar, keramičar, ilustrator * [[Sonja Rauter Zelenko]] (1918—2010), kiparka in keramičarka * [[Vladimir Zelenko]] (1921—2017), biokemik, toksikolog, forenzik ==== Tuji nosilci ==== * [[Herbert Zelenko]] (1906—1979), ameriški politik * Vladimir Zelenko (1973—2022), ukrajinsko-ameriški zdravnik, avtor alternativne terapije za COVID-19 ==Glej tudi== * priimke [[Zelen]], [[Zelenik (priimek)|Zelenik]], [[Zelenika]], [[Zelenski]], [[Zelenović]] * * [[zelena]], zeleno == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zelenko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] f6ro17gne91u3qz0rfb9ntztzabsp1x Wikipedija:Avtobiografije 4 330349 6759546 6715608 2026-10-02T08:31:38Z Yerpo 8417 tn 6759546 wikitext text/x-wiki {{smernica|WP:AB|WP:AVTO|WP:AVTOBIO}} {{Nutshell|Tu se nahajajo biografije, ne avtobiografije. Izogibajte se pisanju ali urejanju članka o sebi, razen če popravljate nedvoumne podatkovne napake.}} Pisanje [[avtobiografija|članka o sebi]] v slovenski Wikipediji je nezaželeno, saj gre za neposredno [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] in po dosedanjih izkušnjah taki prispevki ne koristijo projektu proste spletne enciklopedije. Izogibanje takšnim urejanjem ohranja Wikipedijo [[WP:NPOV|nepristransko]] in pomaga pri izogibanju vsiljevanja določenih stališč. Pisati o sebi nepristransko in preverljivo je namreč ''praktično nemogoče'', zato ste vabljeni, da namesto tega prispevate vsebino o čem drugem. Članki, ki obstajajo predvsem zaradi širjenja lastnih interesov tvorca članka, bodo po [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|dogovoru skupnosti slovenskih Wikipedistov]] izbrisani. Če ste karkoli o določeni temi že objavljali drugje, se veselimo vaše strokovnosti pri urejanju Wikipedijinih člankov. Vendar pa mora biti kljub temu vsak članek napisan nepristransko, pošteno in izčrpno z namenom širjenja znanja o temi v najširšem smislu. Prosimo, da pozabite na lastne predsodke in neposredni interes, ko bogatite znanje bralcev. [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|Wikipedija ni]] ponudnik spletnega prostora za predstavitve in članek ni vaš profil podobno kot na drugih javnih spletiščih, temveč je enciklopedično geslo. Če nameravate sodelovati v Wikipediji, se lahko na kratko predstavite na svoji [[Wikipedija:Uporabniška stran|uporabniški strani]]. Po drugi strani si prizadeva biti verodostojen in ažuren vir podatkov. Tudi če večji vsebinski prispevki v članku o sebi niso dobrodošli, lahko k njemu prispevate posredno na več načinov: * Če članek '''ne obstaja''', pa menite, da bi to zaslužil, lahko vnesete prošnjo na '''[[Wikipedija:Želeni članki]]'''. Z dodatkom povezave na kak neodvisen vir ali dva, ki ''poglobljeno'' pišeta o vas, bo verjetnost za odziv mnogo večja, jamčiti pa ga žal ne moremo. * Kakršnokoli opravljanje ali obrekovanje – torej '''negativne trditve''' o vas, ki '''niso podprte z viri''' – lahko iz članka odstranite sami, vendar prosimo za zadržanost. Boljša možnost je utemeljena pritožba na pogovorni strani biografije, da o zadevi presodi kdo, ki je nevpleten. [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|Biografije živečih oseb]] skupnost že obravnava kot občutljivo tematiko, ki zahteva posebno skrbnost, je pa Wikipedija odprto spletišče, tako da so vedno možna odstopanja. Kljub temu, da se morda počutite užaljeno, prosimo [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost|predpostavite dobronamernost]] in počakajte na razplet [[Wikipedija:Brez pravnih groženj|brez pravnih groženj]]. * '''Manjše popravke in dopolnitve''', kot so tipkarske napake, manjkajoče (pomembnejše) objave in podobno, lahko v članku izvedete sami, vendar tudi tu velja prošnja po zadržanosti. Spet lahko predloge za popravke oz. dopolnitve namesto tega podate na pogovorni strani vaše biografije. Prosimo tudi, da ob kakšrnihkoli posegih v vsebino '''razkrijete''' svoje navzkrižje interesov v odnosu do vaše biografije, bodisi na pogovorni strani članka, bodisi na svoji uporabniški strani. == Problem z avtobiografijami == {{quotation|Rečeno je bilo, da je bilo rojstvo [[Zaphod Beeblebrox|Zaphoda Beeblebroxa]] zaznamovano s potresi, visokim plimovanjem, tornadi, požari, eksplozijami treh sosednjih zvezd in kmalu zatem je sledilo čez šest in tri četrtine milijona tožb za škodo s strani vseh glavnih lastnikov ozemelj v tem Galaktičnem sektorju. Kakorkoli, edina oseba, ki je o tem govorila, je bil Beeblebrox sam, in o tem obstaja več različnih teorij, ki to razlagajo.|''[[Štoparski vodnik po galaksiji]]''}} Čeprav šaljivo, zgornji primer ponazarja osnovne probleme z avtobiografijami: * Pogosto so pristranske, običajno pozitivno pristranske. Ljudje bodo o sebi pisali preveč pozitivno; pogosto bodo mnenja predstavljali kot dejstva. Wikipedija teži k izogibanju predstavljanja mnenj kot dejstev. [[WP:NPOV|Nepristransko stališče]] ''ne'' pomeni le pisanja v tretji osebi. * Lahko se zgodi, da so nepreverljive. Če si edini vir za določeno dejstvo o sebi le ''ti sam'', ga bralci ne morejo preveriti. (Običajno se to nanaša na pričakovanja, želje, razmišljanja ali prizadevanja.) Ni načina, kako bi bralci lahko preverili, kaj ti razmišljaš. [[Wikipedija:Preverljivost|Vse v Wikipediji mora biti preverljivo]]. * Pogosto vsebujejo izvirno raziskovanje. Ljudje pogosto vključijo v avtobiografije informacije, ki niso bile objavljene še nikjer in so rezultat znanja iz prve roke. Wikipedija ni založba, ki objavlja podatke iz prve roke. [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|Izvirno raziskovanje v Wikipediji ni dovoljeno]]. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]] * [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] * [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] * [[:Kategorija:Povezani sodelavci]] * [[Predloga:Povezani sodelavec]] * [[Predloga:Avtobiografija]] * [[Predloga:COI]] == Zunanje povezave == * {{cite web|title=Wikipedia Founder Looks Out for Number 1|work=cadenhead.org|author=Rogers Cadenhead|date=2005-12-19|url=http://www.cadenhead.org/workbench/news/2828}} {{Pravila in smernice}} 1sx6nx7b13ti1775oeiy7dku7k8jnfx Staroverstvo 0 331208 6759471 6756381 2026-10-01T21:59:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759471 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | image = Kolovrat.jpg | caption = Kolovrat, simbol slovanskih starovercev | founder = [[Zorian Dołęga-Chodakowski]], <br/>[[Volodymyr Shaian]] <br/> in drugi | language = [[Slovanski jeziki|Slovanski]] | region = {{Zastava|Rusija}} - 10,000{{sfn|Aitamurto|2007}}–757,000 (2012){{sfn|Beskov|2015|p=17}}{{sfn|Beskov|2020|p=313}}<br>{{Zastava|Ukrajina}} - 5,000–10,000<ref name="Segodnya">Evaluation of the Secretary of the Department of Religious Studies of the Institute of Philosophy of the National Academy of Sciences of Ukraine Dmytro Bazik // ''[[Segodnya (1997)|Segodnya]]''. July 7, 2013.</ref><br>{{Zastava|Poljska}} - 7,000–10,000{{sfn|Kośnik|Hornowska|2020|p=74}} }} [[Slika:Hands of God.svg|thumb|200px|Svarožje roke so običajni simbol staroverstva]] [[Slika:Svarica.JPG|thumb|195px|Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje]] [[Slika:RozetaSolarSymbol.svg|thumb|200px|desno|Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja [[Sonce]] in je razširjen po vsej Evropi]] '''Slovansko staroverstvo''' oziroma '''stara vera''' ali '''rodnoverstvo''' oziroma '''rodna vera''' je eno od sodobnih{{#tag:ref|Ime stara vera dobimo že med samimi staroverci v zahodni [[Slovenija|Sloveniji]] v 20. stoletju, glej npr. knjigo Pavla Medveščka ''Let v lunino senco'' (Taura, 2006). Rodna vera je sinonim za staro vero, njen izvor morda dobimo v ukrajinski rodnoverski organizaciji ''Rodna vera'' ({{lang-uk|Рідна віра}}) osnovane leta 1934.|group=op.}} imen za obnovljeno politeistično [[etnična religija|etnično]] [[religija|religijo]] [[Slovani|Slovanov]]<ref>[http://wolnemedia.net/wierzenia/neopoganstwo-rodzimowierstwo-i-pseudorodzimowierstwo/ ''„Neopogaństwo, Rodzimowierstwo i Pseudorodzimowierstwo“''], Ratomir Wilkowski</ref><ref name="Битцевское Обращение">[http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 ''„Битцевское Обращение“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081223153913/http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 |date=2008-12-23 }}, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.</ref>{{#tag:ref|Staroverstvo ali rodnoverstvo je splošen naziv za etnične religije. V grškem jeziku pojmu staroverstvo/rodnoverstvo ustreza izraz etnikos ({{jezik-el2|ἐθνικός}}), v ruskem jeziku pa se uporablja pojem ''язычество'', ki pride od cerkvenoslovanskega ''ıảzы́kъ'' (narod, pleme, rod) in v delih krščanskih avtorjev označuje mnogoboštvo. V angleščini je ustrezen izraz ''ethnic religion'' ali ''native faith'', ki je knjižni prevod rodnoverstva oziroma ''old faith'' za staroverstvo. Ime, ki se uporablja v dokumentih staroverskih organizacij in v delih, posvečenih slovanski religiji, se glasi slovansko rodnoverstvo, npr. {{lang-pl|Rodzimowierstwo słowiańskie}}. Enako temu je germansko staroverstvo, ki označuje etnično religijo germanskih narodov, npr. ''asatru'', grško rodnoverje, npr. helenizmus (grško {{jezik-el2|Έλληισμὀς}}, {{lang-en|Hellenismos}}), prusko staroverstvo ''Prūsiskas Drūwis'' ali letonsko staroverstvo ''Dievturība''. Poimenovanje poganstvo staroverci zavračajo, saj je naziv diskriminatoren in je krščanski izraz za nekrščanske vernike. Iz istih razlogov se tudi v znanosti vse pogosteje uporablja izraz stara vera namesto poganska vera. Organizacije etničnih religij iz mnogih evropskih držav so leta 1998 ustanovile mednarodno organizacijo [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] (ang. ''European Congress of Ethnic Religions'').|group=op.}} in njeno ponovno oživljanje med slovanskimi narodi.<ref name="„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“">Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |title=''„Staroverstvo danes“'' |accessdate=2012-03-18 |archive-date=2012-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630142822/http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 ''„Rodzima Wiara (poszerzone wyznanie wiary)“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202223706/http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 |date=2014-02-02 }}, Rodzima Wiara</ref> Staroverci častijo [[bog]]ove starih Slovanov {{#tag:ref|Točneje bi definirali, da častijo svoje nacionalne bogove, saj se staroverska doba ni končala s pokristjanjevanjem, temveč je dvoverstvo vzporedno živelo v različnih držav različno dolgo, ponekod vse do 19. in 20. stoletja. Staroverci torej ne častijo bogove, ki so bili med ljudmi prisotni pred več kot tisočletjem nazaj, temveč te, ki so bili med ljudmi čaščeni vse do nedavnega.|group=op.}} oziroma lokalne [[slovanska mitologija|slovanske bogove]], kult prednikov, [[rastlinstvo|rastlinstva]] in kult svetih živali. Slovani niso imeli posebnega imena za svojo religijo, saj te vsepričujoče realnosti niso imeli za ločeno institucijo<ref>[http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 ''„Русская Народная Вера“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120407010542/http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 |date=2012-04-07 }}, Всероссийский религиозный союз Русская народная вера</ref>. Zato se je poseben izraz za slovansko staroverstvo uveljavil šele v 20. stoletju, ko se je dosegla »kritična masa« ljudi, ki so se zanimali za [[zgodovina|zgodovino]], [[religija|religijo]], [[tradicija|tradicijo]] in [[kultura|kulturo]] predkrščanskih Slovanov, kot tudi samih vernikov, ki so svojo duhovno pot prepoznali v slovanski staroverski religiji<ref>Michael Strmiska. ''Modern Paganism in World Cultures''. Chapter Six: ''The Revival of Ukrainian Native Faith'' by Adrian Ivakhiv. pp. 209-239.</ref>. V večini slovanskih držav se uporablja termin rodnoverstvo, redkeje tudi staroverstvo (rus. роднове́рие, poднaя вepa; polj. rodzimowierstwo, rodzima wiara; ukr. рідновір'я, ріднa вірa; češ. rodnověří, rodná víra; bol. родноверие; hrv. rodnoverje; srb. rodnoverje, rodna vera). Ime je nastalo z združenjem besed [[rod (sociologija)|rod]] in vera<ref>Кавыкин О. И. ''Родноверы. (Самоидентификация неоязычников в современной России).'', Москва: Ин-т Африки РАН, 2007.</ref>. Izraz, ki se uporablja v angleškem jeziku je "native faith" ali Rodnovery. Alternativni izrazi so tudi slovanska vera{{#tag:ref|V imenu poljske organizacije zahodno-slovansko versko društvo »Slovanska Vera« (polj. ''Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“'').|group=op.}}, naravoverci in narodna vera {{#tag:ref|Na primer v imenu organizacije Ruska narodna vera (rus. ''Русская Народная Вера''). |group=op.}}. V Sloveniji se je uveljavilo ime staroverci, paralelno s tem izrazom pa se uporablja tudi ime rodnoverci in za religijo tudi slovenska vera. == Viri za slovansko staroverstvo == [[Slika:Axe Perun - tip.jpg|thumb|200px|levo|Današnji amuleti Perunove slovanske sekire temeljijo na arheoloških odkritjih Kijevske Rusije datiranih v čas od 11. do 12. stoletja.]] Viri za slovansko staroverstvo {{#tag:ref|Na tem mestu samo posredno omenjeno.|group=op.}} so ljudsko izročilo, običaji in obredi, pisni viri slovanskih <ref>''„Пóвесть временных лет“''; Aleksandr Koptev, ''„Pagan Rites in the Story of the Princess’ Revenge (the Russian Primary Chronicle, under 945–946)“'', Mirator, volume 11.1, Helsinki, 2010.</ref><ref>„Далимилова хроника“</ref><ref>„Козмина хроника“</ref><ref>Statuta provincialia breviter, cca 1420.</ref><ref>''„Длугошева хроника“''</ref><ref>''„Летопис попа Дукљанина“''</ref><ref>''„Слово о полку Игореве“''</ref>, germanskih<ref>Adamus Bremensis, [http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm ''„Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071223000039/http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm |date=2007-12-23 }}, Liber II, Liber III</ref><ref>Helmold von Bosau, ''„Chronica Slavorum“'', 1.I, 1.VI, 1.XVI, 1.XXI, 1.LII, 1.LXIV, 1.XXCIV, 2.XII</ref><ref>Saxo Grammaticus, ''„Gesta Danorum“'', Liber XIV</ref><ref>[http://www.archive.org/details/thietmarimersebu00thieuoft Thietmar von Merseburg, ''„Thietmari Merseburgensis episcopi Chronicon“''] </ref><ref>William of Malmesbury, ''„Gesta Regum Anglorum“''; Leszek Paweł Słupecki, Roman Zaroff, [http://sms.zrc-sazu.si/Si/SMS2/Zaroff2.html ''„William of Malmesbury on Pagan Slavic Oracles: New Sources for Slavic Paganism and its two Interpretations“''], Studia Mythologica Slavica II, 1999.</ref><ref>Konrad Botho, ''„Cronecken der Sassen“'', 1492.</ref><ref>Masch, Andreas Gottlieb, ''„Die gottesdienstlichen Alterthümer der Obotriten, aus dem Tempel zu Rhetra“'', Gedruckt bey Carl Friedrich Rellstab, Berlin, 1771., ''„Retra-zadnje slovansko svetišče“'', Пешић и синови, Београд, [[2008]].,</ref> in arabskih avtorjev<ref> [http://www.hist.msu.ru/ER/Etext/fadlan.htm -{Ибн-Фадлан, ''„Записка о путешествии на Волгу“''}-] </ref><ref>[http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm ''„Ibn Fadlan and the Rusiyyah“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131001082748/http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm |date=2013-10-01 }}, James E. Montgomery, Cambridge, Journal of Arabic and Islamic Studies, Volume III, 2000. pp. 1-25. {{en}}</ref><ref>Ал Масуди, ''„Zlata polja in rudniki dragocenih rudnih“''</ref>. Prav tako arheološki in drugi viri <ref> Дубов, И.В., ''„Новые источники по истории Древней Руси.“'', Издательство Ленинградского университета, Ленинград, 1990</ref>. Posredni viri so rekonstrukcije slovanskih mitov in izročila, obredov in običajev. Rekonstrukcije temeljijo predsvem na etnoloških delih, komperativni mitologiji<ref name="„Hod kroz godinu“">''„Hod kroz godinu“'', Vitomir Belaj, Golden marketing, Tehnička knjiga, [[Zagreb]], 2007</ref><ref>Jerzy Strzelczyk, ''„Mity, podania i wierzenia dawnych Słowian“'', Rebis, Poznań, 2007</ref> in arheoloških odkritijih<ref>Louis Leger, ''„La Mythologie Slave“'', 1901.</ref><ref>''„Slavic religion“'', [[Марија Гимбутас|Gimbutas, M.]], The Encyclopedia of Religion, vol. 13, ed. Mircea Eliade, New York: Macmillan, 1987, pp. 353-361.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“">Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Издательство 'Наука', Москва, 1981</ref>. Del slovanskih starovercev v verske namene uporablja ''Velesovo knjigo'', mnogi pa tudi ''[[Rigveda|Rigvedo]]''. == Gibanja slovanskega staroverstva == Zaradi nedefinirane terminologije in nestandardizirane uporabe besedišča v teoriji religije pri strokovnjakih, kot tudi med samimi staroverci, ne moremo jasno definirati razlike in delitve v slovanskem staroverstvu <ref name="#1">Piotr Wiench, „Neopaganism in Central-Eastern Europe“, Spoleczenstwo otwarte 4/1995; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, 1995.; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow 1995., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.2007.</ref><ref>D. Gavrilov, V. Vinnik, D. Georgis, S. Zobnina, "[http://lib.rus.ec/b/274905/read Анализ современного мифотворчества в новейших исследованиях по язычеству]", 1999</ref>. Preučevalci religijskih gibanj staroverstvo uvrščajo v nova religijska gibanja<ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Антигерои русского неоязычества'' (на примере работ Доброслава (А.А. Добровольского)/ Этнокультурное и этноконфессиональное образование: проблемы и перспективы развития: материалы Международной научно-практической конференции (9-11 декабря 2008 г.). Саранск, 2008. (0,3 п.л.)http://shizhenskiy.ru/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130526074317/http://shizhenskiy.ru/ |date=2013-05-26 }}</ref><ref>,Шиженский Роман Витальевич, ''Идеологические воззрения адептов русского неоязычества''/ Конфессии и межконфессиональные отношения в истории и традиции: Материалы Всероссийской научной конференции (Самара, 12-13 декабря 2008 г.). Самара, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Славянская неоязыческая диаспора на территории современной России'' (по данным сети Интернет)/ Диалог государства и религиозных объединений в пространстве современной культуры. Сборник статей Международной научно-практической конференции, г. Волгоград, 20-23 октября 2009 г. Волгоград, 2009.( 0,3 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич,''Неоязыческий миф о князе Владимире''/ Вестник Бурятского государственного университета. Философия, социология, политология, культурология. Выпуск 6а. Улан-Удэ, 2009. (1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Неоязыческий миф: структура и определении''/ Религия и общество -4: сборник научных трудов. Могилев, 2009. (0,1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Золотой век в трудах и проповедях славянских неоязычников''/ Религии Поволжья: проблемы социального служения: Сборник материалов конференции. Н. Новгород, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Сморжевская О.А, Шиженский Р.В., ''Современное язычество в религиозно-культурной жизни''. Монография. Н.Новгород: НГПУ, 2010. (19 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Indigenous religions.”Русь Языческая»: этническая религиозность в России и Украине XX-XXI вв.''/ сост. и общ. ред. Р.В. Шиженский. — Н.Новгород: НГПУ, 2010. (14,75 п.л.)</ref><ref>Črnič Aleš, ''[http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_2011_crnic_nove.pdf "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem]'', Etnolog 21 (2011)</ref>. Za A. B. Gurka obstajata dve veji staroverstva: tradicionalno staroverstvo in neopoganske, eklektične veroizpovedi slovanskega staroverstva. Ti dve veji v grobem predstavljata staroverstvo ruralne populacije (staroverci, ki so obdržali obrede, običaje in praznike slovanske religije) in staroverstvo v urbanih sredinah (staroverci, ki se v nekaterih primerih poleg ljudskega izročila naslanjajo tudi na avtorska besedila novejšega datuma)<ref name="''„Неоязычество в Беларуси“''">Гурко А., ''„Неоязычество в Беларуси“'', Беларуская думка. 1999. № 10. стр. 123—131</ref><ref name="Неоязычество и национализм.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество и национализм. Восточноевропейский ареал“'', Исследования по прикладной и неотложной этнологии. № 114. ИЭА РАН, 1998.</ref><ref name="Неоязычество на просторах Евразии.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество на просторах Евразии.“'', Библейско-богословский институт св. апостола Андрея, Москва, 2001.</ref>. Gurkova razdelitev ne ustreza realnosti, saj današnje rodnoversko gibanje ne moremo razdeliti glede na ruralno in urbano okolje. Kar sodobni rodnoverci razumejo pod tradicionalo staroverstvo največkrat pomeni, da častijo bogove, ki so izpričani v virih oziroma v ljudskem izročilu, praznujejo pa tradicionalne praznike povezane z ljudskim koledarjem. Tradicionalni staroverci zato imenujejo neopoganske religije ostale vere, ki mešajo slovansko staroverstvo s keltskim, [[Wicca]] religijami in drugimi sodobnimi idejami. Načeloma je tudi tradicionalno staroverstvo novodobna ideja, čeprav temelji na prekinjeni tradiciji slovanskega staroverstva. * Tradicionalno slovansko staroverstvo. Največji del slovanskega staroverstva spada pod to kategorijo, vključno z največjimi organizacijami, kot so ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры) in ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) v Rusiji, ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) v Ukrajini ali ''Slowianska Wiara'' in ''Rodzima Wiara'' na Poljskem. ** ''[[pravoslavje|Pravoslavno]] staroverstvo''. Nekateri slovanski staroverci sebe imenujejo pravoslavni staroverci{{#tag:ref|Z istim imenom »pravoslavni staroverci« v Rusiji obstaja ločina od uradne ruske pravoslavne cerkve od leta 1666, kot protest proti cerkvenim reformam, ki jih je uvedel ruski pravoslavni patriarh Nikon v letih 1652−66. Starovery imajo še liturgične prakse, ki jih je ruska pravoslavna cerkev imela pred začetkom izvajanja teh reform in nimajo nobene povezave s pravim staroverstvom oziroma rodno vero. O tej pravoslavni cerkveni ločini govori ruska knjiga ''Preživeti v tajgi: neverjetna zgodba sibirske družine zunaj civilizacije'' (Peskov, Vasilij Mihajlovič), Kranj: Zelolepo, 2009).|group=op.}}. Sam izraz je verjetno prišel iz Velesove knjige, kjer beremo o treh svetovih{{#tag:ref|Znanstvena veda, ki raziskuje mitologijo potrjuje predkrščansko idejo o treh svetovih.|group=op.}}: ([[Jav, Prav in Nav|Javu, Pravu i Navu]]), torej slavljenje »Prava«, Pravoslavje. Druga razlaga je, da pravoslavje pride iz slavljenja pravde v stari Rusiji <ref>Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref>. Dve največji staroverski organizaciji, ki sebe imenujeta pravoslavni sta ''Slovanska pravoslavna rodnoverska občina Vladivostoka »Ščit Simargala'' (rus. Владивостокская Славянская Православная Родноверческая община „Щит Симаргла“) v Rusiji in ''Rodno ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. ''„Родовое огнище Родной Православной Веры“) v Ukrajini. * Neopoganske smeri staroverstva in organizacije, ki so zasnovane na kombiniranju slovanskega ljudskega izročila in novejših avtorskih besedil. ** Slovanski [[Vede|vedizem]]{{#tag:ref|Izraz vedizem prihaja iz [[Sanskrt]]a (sanskrt: veda - znanje). Vedizem prakticira vedsko religijo iz katere neposredno izvajajo slovansko staroverstvo. Poleg tega upoštevajo ''Rigvedo'' za svojo sveto knjigo. Pogosto se izraz Vedizem nekritično uporablja in je pogosta zmeda ob uporabi tega pojma.|group=op.}} - neopoganska pot v slovanskem staroverstvu, ki v staroverstvo vpeljujejo elemente modernega hinduizma in vedizma <ref>Kakaševski V., [http://www.starisloveni.com/English/Krisnji.html Бог Кришњи у митологији словенског ведизма] </ref>. Slovanski vedizem se predvsem naslanja na dela Aleksandra Asova<ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenski bogovi“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenska-vedska astrologija i kalendar“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''"Тайны русских волхвов"'', Moskva : "Veče", 2007</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''Тайны "Книги Велеса"'', Moskva : AiF Print, 2001</ref><ref>Jurij Miroljubov, Aleksandr Igorevič Asov, ''Slovenske vede'', Beograd: Pešić i sinovi, 2004</ref>. ** [[Ukrajina|Ukrajinske]] neopoganske verzije slovanskega staroverstva: ''RUNvira'' (ukrajinska, monoteistična, neopoganska verzija slovanskega staroverstva zasnovana na delu Lava Silenka), ''Ladovera'', ''Jagnovera''. ** Novo staro vedomstvo, [[slovaška]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. ** ''Rodna cerkev Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski) - [[poljska]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. == Verovanja, obredi in prazniki == [[Slika:Polish Rodnover celebrations (1).PNG|levo|250px|thumb|Staroverski obred, združenja ''„Slovanska vera“'', [[Poljska]]]] [[Slika:Thundermarks.svg|thumb|250px|desno|Perunov znak]] Staroverci<ref>Pod pojmom staroverci se razume tradicionalne slovanske staroverce.</ref> častijo slovanske bogove<ref>Васильев, Михаил А., [http://ru-mo.ucoz.ru/publ/25-1-0-399 ''„Особенности формирования и развития восточнославянского язычества“''], Информационный сайт ru-mo</ref>, kot so: [[Svetovid]], [[Perun]], [[Svarog]], [[Mokoš]], [[Triglav (mitologija)|Triglav]], [[Živa]], [[Morana]], [[Jarilo]], [[Veles (bog)|Veles]], [[Rujevit]], [[Stribog]], [[Dažbog]], [[Hors]] in drugi lokalni bogovi <ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Nauka, Moskva, 1981</ref><ref name="„Божества древних славян.“">Фаминцын А. С., ''„Божества древних славян.“'', Санкт-Петерсбург, [[1884]].</ref><ref>Damjan J. Ovsec, ''Slovanska mitologija in verovanje'', Domus 1991.</ref>. Slovani se delijo na štiri velike skupine, Polabski Slovani, Vzhodni Slovani, Zahodni Slovani in Južni Slovani. Med temi skupinami obstajajo določene razlike v panteonih bogov, običajih in verovanjih. Velik del slovanskih starovercev časti tudi kult prednikov in kult vegetacije{{#tag:ref|Življenjsko silo.|group=op.}} ter mitološka bitja, povezana z naravo in naravnimi pojavi. Slovanski staroverski prazniki so vezani na naravni potek leta, močno se navezujejo na gibanje Sonca in Lune, npr. zimski in poletni [[solsticij]] ter pomladno in jesensko [[enakonočje]] (ekvinokcij). Nekateri najpomembnejši staroverski letni prazniki; * Velesov dan, januar-februar * Maslenica-Pust in Jarilov dan (21. marca) * Kupala-Kresnik (24. junija) * Perunov dan (20. julij) * Mokošin dan (petek med 25. oktobrom in 1. novembrom) * Božič-Svarožič-Badnji dan-Koledo, (21.-25. december) == Razširjenost sodobnega slovanskega staroverstva == Staroverske skupine delujejo v vseh slovanskih državah kot tudi v državah, kjer Slovani predstavljajo določen odstotek prebivalstva, npr. v ZDA, Kanadi, Kazahstanu, Estoniji in Litvi. V večini držav obstajajo združenja, organizacije in občine slovanskih starovercev, v nekaterih državah (Rusija, Ukrajina, Poljska) pa je staroverstvo tudi državno priznana religija. V nobeni državi število starovercev ne presega 1 % populacije. === Vzhodni Slovani === Čeprav је starovzhodnoslovansko plemstvo sprejelo krščanstvo že konec 10. stoletja, so se obredi stare slovanske vere med ljudmi ohranjali še dolgo, nekateri sakralni objekti slovanske vere pa so ostali v uporabi s prvotnim namenom vse do začetka 20. stoletja<ref>„Mythologie und Götterwelt der slawischen Völker.“" ''„Kot primer lahko vzamemo žrtvene kamne z izdolbenim koritom ali drugače obdelane, т.i. sledoviki na območju Pskova, ki so po arheoloških raziskavah nastali že v bronasti dobi, vendar so ostali v uporabi vse do 19. in začetka 20. stoletja“'', Zdenek Van v ''„Mitologija in panteon slovanskih narodov“'', str. 35 </ref>. V vzhodnoslovanskem ljudskem izročilu so se ohranili miti slovanske vere.<ref>Синявский А. Д. , ''„Иван-дурак: очерк русской народной веры“'', Аграф, Москва, 2001., ISBN 5-7784-0160-4</ref><ref>Г. П. Федотов, [http://philologos.narod.ru/fedotov/earth.htm ''„Мать-Земля“''] в ''„Стихи духовные (Русская народная вера по духовным стихам)“''/ Вступ. ст. Н.И. Толстого; Послесл. С.Е. Никитиной; Подготовка текста и коммент. А.Л. Топоркова, Прогресс, Гнозис, Москва, 1991., ISBN 5-01-003633-9</ref> ==== Rusija ==== [[Slovanska mitologija]] je navdahnila [[Aleksander Puškin|Aleksandra Puškina]], da je leta 1820 objavil pesem ''[[Ruslan in Ljudmila]]''. Puškin је pesem napisal na osnovi ruskih ljudskih povesti, katere mu je v otroštvu pripovedovala babica. Pesem je zanimiva tudi z jezikoslovnega vidika, saj je uporabljal arhaična imena, ki so bila še vedno domača med ljudstvom, vendar ne več v jeziku meščanstva na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Puškin je objavil tudi večje število avtorskih povesti, osnovanih na izročilu drugih slovanskih narodov. Nekatere od teh povesti, npr. ''Bajka o ribiču in zlati ribici'', so nastale na osnovi zgodb, katere so Puškinu pripovedovali Srbi, ki so v Rusijo pribežali po zlomu [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] in po kateri je [[Mihail Glinka]] komponiral istoimensko opero leta 1842. Obdobje romantike v Rusiji je doprineslo k težnji po nacionalnem preporodu v krogih inteligence, kar je številne umetnike in znanstvenike spodbudilo k iskanju navdiha za svoje delo v izročilu in kulturi ruskega naroda. V 19. stoletja sta zbirala in analizirala ljudsko izročilo I. P. Saharov<ref>Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 1., Санкт-Петербург, 1836.; Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 2., „Народный дневник. Праздники и обычаи“, Санкт-Петербург, 1849.</ref> in A. N. Afanasjev <ref>Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Зооморфические божества у славян“'', „Отечественные записки“, № 1 — 3, 1852.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Языческие предания о острове Буяне“'', „Временнике общества истории и древностей российских“, № 9, 1858.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Поэтические воззрения славян на природу“'', том 1—3., Москва, 1865. — 1869.</ref>. Zahvaljujoč slednjima je prišlo v Rusiji do popularizacije slovanske mitologije. Pod tem vplivom so pisatelji in skladatelji, kot sta [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] in [[Igor Stravinski]], ustvarili svoja najodmevnejša dela. Med ruskimi avtorji, ki vključujejo temo slovanske mitologije so tudi [[Peter Čajkovski]], [[Nikolaj Gogolj]], [[Sergej Aksakov]], [[Nikolaj Rerih]] in še mnogi drugi<ref>Riordan, James. ''„[http://books.google.rs/books?id=mJhOzLLVT24C&pg=PA217&lpg=PA217&dq=%22Russian+Fairy+Tales+and+Their+Collectors%22&source=bl&ots=9YQ1IJL-zl&sig=1fFBz7olPaGpdhwbqdCeTktVU6Y&hl=en&sa=X&ei=lkJGT_jmO-7R4QT0wvmsDg&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Russian%20Fairy%20Tales%20and%20Their%20Collectors%22&f=false Russian Fairy Tales and Their Collectors]. A Companion to the Fairy Tale.“'', Hilda Ellis Davidson and Anna Chaudhri. Cambridge: D.S. Brewer, 2003., p 219.</ref>. Vzporedno z Afanasejevim so tudi drugi člani ruske intelektualne elite izdajali dela o slovanski religiji, npr. slikarja [[Andrej Rjabuškin]] in [[Viktor Vasnecov]].<ref>Срезневский, Измаил Иванович, ''„Роженицы у славян и других языческих народов.“'', Тип. Александра Семена, Москва, [[1855]].</ref><ref>Котляревский, Александр Александрович, ''„О погребальных обычаях языческих славян. Исследование“'', Москва, [[1868]].</ref><ref>''„Русские былинные богатыри“'', Книгоиздательство Герман Гоппе, Санкт-Петерсбург, рисунки А. П. Рябушкин, [[1895]].</ref> Z začetkom 20. stoletja se je pojavilo mnogo avtorjev, ki se je ukvarjalo s slovansko religijo in njenim vplivom na rusko zgodovino ter kulturo<ref>Коринфский, Аполлон Аполлонович, ''„Народная Русь. Круглый годъ сказаній, повѣрий, обычаевъ и пословицъ русскаго народа“'', Москва,1901.</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Весенняя обрядовая песня на Западе и у славян.“'', Типография Императорской Академии Наук, Санкт-Петербург, 1903., часть 1. „От обряда к песне.“, репринт: ISBN 9785998984310 — часть 2. „От песни к поэзии“,1905.</ref><ref>Н.М.Гальковский, ''„Борьба христианства с остатками язычества в Древней Руси“'', том первый - 1916., том второй - 1913., репринт: Москва: Индрик, 2000., ISBN 5-85759-108-2</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Язычество и древняя Русь.“'', Санкт-Петербург, 1914., репринт: Москва: Индрик, 2003., ISBN 8-85759-187-2</ref><ref>Зеленин, Дмитрий Константинович, ''„Очерки русской мифологии.“'', В. 1. Петроград, 1916., репринт: Зеленин, Д. К.,''„Избранные труды. Очерки русской мифологии: Умершие неестественною смертью и русалки“'', Индрик, Москва, 1995., ISBN 5-85759-018-3</ref><ref>''Критическое Обозрение'', 1907, II (рецензия о 'Яри' С. Городецкого) - наведено у: Вячеслав И. Иванов. ''„Собрание сочинений“'', том 2, Foyer Oriental Chrétien, Брюссель, 1974., стр. 566</ref>. [[Slika:Trubc Boyan.JPG|180px|levo|thumb|Spomenik Bojanu, mitskemu vnuku boga [[Veles (bog)|Veles]]а in ruskemu bardu v [[Trubčevsk]]u, [[Brjanska oblast]]]] Po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 je nov družbeni sistem prekinil dotedanje delo na popularizaciji slovanske religije, onemogočeno je bilo tudi raziskovanje in registracija rodnoverskih združenj, mnogo ruskih intelektualcev pa je emigriralo na zahod. Od začetka tridesetih do konca petdesetih let 20. stoletja se je spodbujala uporaba simbolov slovanske religije v umetniških delih v Sovjetski zvezi kot nasprotovanje propagandi, ki je bila usmerjena proti komunistični državi in njihovi kulturi<ref>Наговицын А.Е., Гаврилов Д.А., ''„О современных тенденциях возрождения традиционных политеистических верований“'', Cборник научных статей философского факультета МГУ, под ред. И.Н. Яблокова, П.Н. Костылева, сост. А.В. Воробьев, П.Н. Костылева, Издательство „Социально-политическая мысль“, Москва, 2004., стр. 179-186</ref>. Dobo od konca druge svetovne vojne do devetdesetih let 20. stoletja, so v znanstvenem raziskovanju najbolj zaznamovala dela Borisa Ribakova <ref>Рыбаков Б.А., ''„Древняя Русь. Сказания. Былины. Летописи“'', Академия наук СССР, Москва, 1963.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“" /><ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древней Руси“'', Москва, изд. "Наука",1987., ISBN 5-220-00452-2</ref><ref>Л. С. Клейн, [http://www.nordic-land.com/topic/1352 ''„Воскрешение Перуна. К реконструкции восточнославянского язычества.“''], Санкт-Петербург: Евразия, 2004., ISBN 5-8071-0153-7.</ref>, Apolona Kuzmina<ref>А. Г. Кузьмин., ''„Откуда есть пошла Русская земля“'', Молодая Гвардия, Москва, 1986.; Кузьмин А.Г., ''„Падение Перуна“'', Молодая гвардия, Москва, 1988., ISBN 5-235-00053-6</ref> Olega Trubačeva,<ref>О. Н. Трубачев, ''„Этногенез и культура древнейших славян“'', Наука, Москва, 1991., ISBN 5-02-01 1081-7</ref>, V.V. Sedov<ref>Седов В.В., ''„Языческие святилища смоленских кривичей“'', Краткие сообщения Института археологии АН СССР, выпуск 87, стр. 57-65., 1962.</ref><ref>Седов В.В. ''„Древнерусская народность“'', Институт археологии РАН, Москва, 1999., ISBN 5-9551-0005-9; Седов В.В., ''„Славяне в раннем средневековье“'', Институт Археологии РАН, Москва,1995.</ref>[[Nikita Iljič Tolstoj|N.I. Tolstoja]]<ref>Толстой Н. И., ''„Очерки славянского язычества“'', Индрик, Москва, 2003.</ref>, V. Toporova in še mnogih drugih. Danes staro slovansko religijo raziskujejo mnogi odlični znanstveniki znotraj Inštituta za slovanske znanosti Ruske akademije znanosti<ref>институт славяноведения Российской академии наук [http://www.inslav.ru/index.php] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426143021/http://www.inslav.ru/index.php|date=2012-04-26}}</ref>. Po drugi svetovni vojni so se prve rodnoverske občine na teritoriju Sovjetske zveze pojavile konec osemdesetih let 20. stoletja. V takratnem [[Leningrad]]u, danes Sankt Peterburg, se je 1986 ustanovilo ''Društvo volhov'' (rus. Общество волхвов), ki je v letu 1990 postalo ''Zveza Veneda'' (rus. Союз венеда)<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''Вестник Союза Славянских Общин''] № 6 (8) 1998.</ref>. Prvo rodnoversko združenje je nastalo leta 1988 v vasi Popovka v Moskovskem okraju<ref>"Slavic idol worshipers reject modern life" [https://www.youtube.com/watch?v=5KIWcMpF9I4]</ref>. Z začetkom devetdesetih let nastane komuna v Kirovskem okraju <ref>[http://articles.latimes.com/1992-11-28/news/mn-1011_1_russian-pagan ''„Russian Pagans Find Roots in the Forest : Religion: Marxism, Leninism left spiritual emptiness, which leader of loose, growing sect wants to fill with gods of nature.“''], Carey Goldberg, Los Angeles Times, 28. novembar 1992.</ref>. Od takrat pa do danes so se v Rusiji organizirale rodnoverske občine <ref>[http://www.pravda.ru/video/society/622.html ''„Язычество шагает по России“''], 1. август 2011.</ref>. Iz zanimanja za slovansko religijo in kulturo so nastajala tudi društva, ki oživljajo stare slovanske obrede in običaje, npr. obredno-etnografska skupina ''Lado'', ustanovljena leza 1988 <ref>Сергей Алексеев, [http://www.xpomo.com/ruskolan/liter/lado.htm ''„Остров славянской Традиции“'']</ref>. Prva rodnoverska organizacija na ozemlju Rusije, ''Moskovska slovanska rodnoverska občina'' (rus. Московская Славянская Языческая Община), je bila uradno priznana 14. februarja 1994, ki je neodvisno obstajala od sredine osemdesetih let 20. stoletja<ref>Регистрационный номер 443, [http://www.paganism.ru/comm-msp.htm ''Московская Славянская Языческая Община''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210308152232/http://www.paganism.ru/comm-msp.htm |date=2021-03-08 }} {{ikona ru}}</ref>. Prvo javno praznovanje praznika Kupala (poletni kres) v Rusiji je bilo 25. junija 1994 na reki Vorji<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''„Славянское мировоззрение в России в 90-х годах XX века.“''] (Доклад на Всемирной Языческой Конференции), „Вятич“, Вестник Союза Славянских Общин № 6 (8) 1998.</ref>. V devetdesetih letih 20. in prvih letih 21. stoletja je prišlo do združevanja slovanskih rodnoverskih občin in organizacij v krovne zveze. Krovna organizacija, ki pokriva največji del ozemlja Rusije, je ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры), ki je bila ustanovljena 1997 z združitvijo slovanskih rodnoverskih občin iz Moskve, [[Kaluga|Kaluge]] in [[Obninsk]]a<ref>Гоменюк Г., Терещенко С., [http://ansobor.ru/articles.php?id=136 „Русское и украинское неоязычество“], Центр Апологетических Исследований, Русская Православная Церковь. Новосибирская епархия, [[2003]].</ref>. Za vodjo zveze je bil 19. junija istega leta izbran Vadim Stanislavovič Kazakov, vodja slovanske rodnoverske občine Kaluge, ki je na tej funkciji ostal do 2011, ko ga je zamenjal Maksim Belojar Ionov. V okviru ''Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere'' deluje 21 občin in še šest občin v drugih državah<ref>[http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 ''„Общины ССО СРВ“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120208070350/http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 |date=2012-02-08 }}, Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры, 11.04.2012.</ref>. ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) je zveza, ki je nastala leta 1999 z združenjem več slovanskih rodnoverskih občin. ''Velesov krog'' trenutno sestavlja devet občin <ref>[http://www.velesovkrug.ru/sobyitiya/obschinyi-velesov-krug.html Общины Велесова Круга]</ref>. Znotraj te zveze deluje tudi znana občina Rodoljubie, ki jo vodi volh Veleslav{{#tag:ref|Veleslav s pravim imenom Ilja Gennadevič Čerkasov (rus. Илья Геннадьевич Черкасов) je izdal več knjig v zbirki "Osnovy Rodnoj very Rusov i Slavjan": Родной Веры. Основы Родового Ведания Русов и Славян (М. Велигор 2009); Веда Звездознатства: Славянская Астрология. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Лунная волшба. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Волховские книги. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Голубиная книга. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Родовой Искон. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Основы Родноверия; Коло года: Славянский календарь. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Великий Велес. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Книга Велесовых радений. Духовные практики и обряды Русско-Славянского Родноверия. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Велигор 2008); Черная книга Мары. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2008); Вещий Словник: Славления Родных Богов. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2005); Учение Волхвов: Белая Книга (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2007). [http://www.velesovkrug.ru/informatsiya-ot-obschin/informatsiya-ot-obschin-3.html ПЕЧАТНЫЕ ИЗДАНИЯ ВЕЛЕСОВА КРУГА ]|group=op.}}. ''Krog rodnoverne tradicije'' (rus. Круг языческой традиции) je zveza, ki je nastala leta 2000, ko je več rodnoverskih združenj podpisalo prvi dokument te zveze, s katerim se ureja odnose znotraj in zunaj zveze ter druge osnove veča zveze. Datum uradnega nastanka zveze je 17. marec 2002, ko so v Moskovskem kapišču (hramu) vodje staroverskih občin podpisali Bitcevski dogovor o združenju Kroga rodnoverne tradicije. Tej zvezi so kasneje pristopile tudi organizacije iz drugih držav (Ukrajina, Norveška, Danska), ki sledijo etnični religiji svojih tradicij<ref>Дорошенко М., [https://web.archive.org/web/20120815131915/http://www.iriney.ru/sects/heathen/news009.htm ''„Славянское неоязычество“''], Доклад на секции «Тоталитарные секты и методы противодействия им» XI Рождественских образовательных чтений, Центр религиоведческих исследований священномученика Иринея Лионского, 30.1.2003.</ref>. Dejavnost zveze opredeljuje ''Manifest rodnoverne tradicije'' <ref>Гаврилов Д. А., Брутальский Н. П., Авдонина Д. Д., Сперанский Н. Н., [http://proza.ru/2007/04/16-178 ''„Манифест языческой Традиции“''], Ладога-100, Москва, 2007.</ref>. Članic Kroga rodnovernih tradicij je trinajst, poleg tega pa sta še dve članici, ki sledita helenizmu oziroma germanskemu staroverstvu. Ostali staroverci so združeni v ''Zvezo slovanskih občin »Severna zveza«'', ''Vserusko religiozno zvezo »Ruska narodna vera«'' (rus. Всероссийский религиозный союз „Русская народная вера“), ''Očuvanje Slovanov'' (stsl. Схорон еж Славен), ''Moskovsko slovansko rodnoversko občino''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |title=Решение № 1 Учредителей „Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры“ |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2013-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605084931/http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |url-status=dead }}</ref>, ''Slovansko pravoslavno rodnoversko občino Vladivostoka »Ščit Simargala«'', ''Občino mesta Balašova »Dediščina prednikov«'', ''Jekaterinburško občino starovercev »Svarožič«'' (rus. Екатеринбургская Община Староверов „Сварожичъ“), ''Kurskaja-severskajsko občino'' (rus. Курская Северская Славянская Община), ''Združenje prirodne vere »Slavija«'' (rus. Содружество природной веры „Славия“) in še nekatere druge organizacije. V mestu Tomsk je bil 4. oktobra 2007 prvič odprt Muzej slovanske mitologije (rus. Музей Славянской Мифологии)<ref>[http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ О музее славянской мифологии] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120415042803/http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ |date=2012-04-15 }}, Славянский Путь</ref>. V Rusiji je od osemdesetih let 20. stoletja nastalo mnogo kapišč (hramov), v katerih so postavljeni kipi slovanskih bogov. Po podatkih Feferalne registracijske službe je od decembra 2006 na ozemlju Ruske federacije registriranih osem rodnoverskih skupnosti<ref>[http://www.religare.ru/2_36302.html ''Сведения о религиозных организациях, зарегистрированных в Российской Федерации''], По данным Федеральной регистрационной службы, Православный правозащитный центр „Территория Церкви“, 19. декабрь 2006.</ref>. ==== Ukrajina ==== Prva registrirana rodnoverska organizacija v Ukrajini je bila Rodna vera (ukr. Рідна віра), ki jo je leta 1934 osnoval prof. Volodimir Šajan (ukr. Володимир Петрович Шаян). V drugi svetovni vojni je prišlo do okupacije Ukrajine s strani Nemčije. 5. novembra 1943 je Volodimir Šajan organiziral rodnoversko paravojaško organizacijo ''Red vitezov boga Sonca'' (ukr. Орден Лицарів Бога Сонця), katere cilj je bil duhovna in fizična osvoboditev izpod nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze.<ref>[http://svaroh.al.ru/svarohs/sv-boh/mur2.html ''„Лицар ордену Бога Сонця“'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Лариса Мурович, Сварог</ref> Po drugi svetovni vojni je zaradi represije stalinističnega režima mnogo rodnovernih Ukrajincev emigriralo v ZDA in Kanado. [[Slika:Perun 1.JPG|200px|thumb|Kip [[Perun]]<nowiki/>a v središču [[Kijev|Kijeva]] postavljen leta 2009]] Eden od učencev Volodimirja Šajana je bil tudi Lev Silenko, ki se je v začetku šestdesetih let 20. stoletja ločil od prejšnje organizacije in osnuval neopogansko organizacijo ''RUNvira'' leta 1964 v ZDA. Prva verska organizacija je bila registrirana 3. decembra 1966 v Chicagu<ref>[http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm ''„Рідна Віра в Україні“''. Історико-світоглядний аналіз] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111125001235/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm |date=2011-11-25 }}, Родове Вогнище Рідної Православної Віри {{ikona uk}}</ref>. Prvi hram v Ukrajini ''RUNvira'' po razpadu Sovjetske zveze je bil osnovan leta 1991, 28. maja 1992 pa je RUNvira bila registrirana kot verska organizacija. Zasnovana je kot monoteistična vera, ki priznava Dažboga za vrhovnega boga in vsebuje elemente budizma, [[zoroastrizem|zoroastrizma]] in drugih religij, oslanja pa se na dela kontroverznih zgodovinarjev.<ref>Силенко Л., ''„Мага Віра: Рідна Українська Національна Віра (РУНВіра)“'', Співвідношення віри, науки, філософії, історії - Об'єднання Синів і Дочок України Рідної Укр. Нац. Віри, New York, 1979.; Силенко Л., ''„Мага Віра: Святе письмо: Велике світло волі“'' - співвідношення віри, науки, філософії, історії, Обереги, Київ, 1998</ref> Leta 1975 so bili v Kijevu odkriti ostanki kapišča (hrama) iz prve polovice 10. stoletja o čemer govori Povest minulih let.<ref>Толочко П., Боровський Я. ''„Язичницьке капище в городі Володимира“'', Археологія Києва, стр. 3-10, Київ, 1979.</ref> V Kijevski Rusiji je namreč dokumentiran panteon bogov kneza Volodimirja, ki je imel postavljenih več bogov, in sicer Peruna, Dažboga, Horsa, Simargla, Striboga in Mokoš. Konec osemdesetih in z začetkom devetdesetih let 20. stoletja so nastajale organizacije, osnovane na tradicionalnem rodnoverju, kot je ''Veliki ogenj'' (ukr. Слов'янська духовна течія „Великий Вогонь“), ustanovljena 17. avgusta 1990 v [[Žitomir|Žitomirju]]. Kmalu so se organizirale tudi občine v Kijevu leta 1992 ter v mestu [[Rivne]] in [[Doneck]] leta 1993. ''Veliki ogenj'' ima podružnici v Sofiji in Moskvi. ''Kijevska slovanska rodnoverska občina Pravoslavje''<ref>Society of the Ukrainian Native Faith ”PRAVOSLAVYA” Kyiv, Ukraine, [http://ecer-org.eu/organisations/society-of-the-ukrainian-native-faith-pravoslavya-kyiv-ukraine/]</ref> (ukr. Православ'я) je bila ustanovljena leta 1993 in registrirana 18. junija 1997. Iz te občine so nastali zametki trenutno največje slovanske staroverske organizacije v Ukrajini - ''Združeni rodnoverci Ukrajine'', ki je bilo registrirano leta 2001. Nastalo je z združitvijo več rodnoverskih občin in združenj. Ukrajinska duhovna akademija rodnovernih je bila registrirana 25. septembra 2002, vzporedno z organiziranjem občin tradicionalnega slovanskega rodnoverja pa so se organizirale tudi občine ''RUNvire'' v Ukrajini. [[Slika:Donetsk step 04 kudlaenko.jpg|200px|levo|thumb|Kip boga Jarila v Donecku v Ukrajini]] Rodnoverske organizacije in združenja so v Ukrajini<ref>{{Navedi splet |url=http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |title=''„Становление и развитие родноверия русинов (украинцев) в новейшее время“'', Межимир Мыколаив, Родовое огнище Родной Православной Веры |accessdate=2012-04-09 |archive-date=2009-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090827145325/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |url-status=dead }}</ref> razdeljene na dve skupini<ref>[http://mokosha.at.ua/index/ridnoviri_ukrajini/0-11 ''Таблица „Родноверие на Украине 2010“''], составлена В. Кузнецовым {{ikona ru}} </ref><ref>Р.Д. Мыколаев,[http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm ''„Родноверие на Украине. Структура и идеология украинских языческих течений“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218230006/http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm |date=2009-02-18 }} {{ikona ru}}</ref>: '''1.) Tradicionalno rodnoverje:''' [[Slika:Priest at the Temple of the Nativity of Lev Sylenko in Bohoyavlensky, Mykolaiv, Ukraine.png|thumb|desno|250px|Neopoganski bred RUNvire v [[Ukrajina|Ukrajini]]]] * ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) - vodja [[Galina Lozko]]<ref>Dr. [[Galina Lozko]], prof. religioznanstva, je izdala vrsto knjig o rodnoverstvu: Velesova kniga-Volhovnik. Наукове текстологiчне дослiдження, переклад на цучасну українську мову, релiгiэзнавчий коментар, публiкацiя архiвних матерiалiв та оригiнальних текстiв- Винниця: 2007; Probudžena Eneja. Європейський ренесанс. Гаркіб: 2006; Ukraїnske narodoznavstvo. ArtEK: 2006</ref>, ki združuje več slovanskih rodnoverskih občin in združenj, registrirana 24. maja 2001. leta. Ima 42. občin v več mestih po državi, med ostalim v Kijevu, [[Harkiv]]u, [[Odesa|Odesi]], [[Ternopil]]u, [[Černigov|Černigovu]] idr. <ref>[http://oru.org.ua/index.php/kontakti.html Об`єднання Рідновірів України-контакти]</ref> Enkrat na dve leti organizirajo zbor vseh občin (ukr. gromad). Na Dan neodvisnosti Ukrajine se vsako leto zbere od 1.500 do 2.000 rodnovercev v Kijevu z vse države. Leta 2009 so v centru Kijeva nasproti zgodovinskega muzeja postavili kip Peruna.<ref>Возвращение Перуна В Киев, 24 августа 2009 года, [https://www.youtube.com/watch?v=427abB63ULU&feature=related]</ref> Poleg kipa sta tudi dva rekonstruirana kapišča (hrama), kjer imajo rodnoverci tedenske obrede. Na drugem mestu, prav tako v centru, pa je postavljena kopija kipa Svetovida, ki so ga dobili v reki Zbruč. Združeni rodnoverci Ukrajine izdajajo tudi svoj časopis Svarog, ki izhaja od leta 1995. V verske namene uporabljajo Velesovo knjigo in Rigvedo. * ''Rodovo ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. „Родове Вогнище Рідної Православної Віри“) - vodja »vrhovni volh« Volodimir Kurovski in njegova žena Lada. Organizacija je registrirana 15. junija 2003 in ima 32 občin. * ''Veliki ogenj'' (ukr. „Великий Огонь“) - vodja Genadij Mikolajevič Bocenjuk (Knez Ogin), organizacija je registrirana 7. marca 1992 in ima 10 občin; * Poleg dveh večjih so ostale organizacije ''Sobor rodne ukrajinske vere'' (ukr. „Собор Родной Украинской Веры“) - vodja Orij (Oleg) Bezvergij (registrirano 29. oktobra 2000, ima 12 občin), ''Pravoslavni krog Rus''' (ukr. „Руське Православне Коло“) - vodja »vrhovni volh« Svjatovit Pašnik (registrirano 6. oktobra 2007, povezuje 8 občin in 7 skupin ter skupnost ''Vir življenja'' (ukr. Джерело Життя)). '''2.) Neopoganske organizacije, zasnovane na rodnoverju:''' * Največja organizacija je ''Rodna ukrajinska nacionalna vera'' (ukr. Родная Украинская Национальная Вера), ki je bila registrirana v ZDA 3. decembra 1966 in v Ukrajini 28. maja 1992, skrajšano ''RUNvira'' (ukr. РУНВі́ра)<ref>Олена Карпенко, [http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html ''„Розділ VI. Неоязичництво Неорелігії та місце неоязичництва серед них - українське неоязичництво - "ми не належимо до неорелігійних конфесій" - засади рідновірського вчення - обрядовість - язичницько-християнські взаємовпливи“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100418062642/http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html |date=2010-04-18 }}</ref>. RUNvira ima uradno 49 občin, vendar del občin ne deluje več. ==== Belorusija ==== Zaradi specifičnih zgodovinskih razmer v pokrajini Polesje<ref>Polesje je bilo v srednjem veku in renesansi del Velike kneževine Litve, kjer je bilo dovoljeno prakticiranje staroverstva, kot tudi drugih veroizpovedi.</ref><ref> Gedimino laiškai“ - parengė S.C. Rowell, Vilnius, 2003., p. 184.</ref> (bel. Пале́ссе) na ozemlju Republike Belorusije se je slovansko staroverstvo obdržalo med ljudmi tudi po pokristjanjevanju ostalih predelov današnje Belorusije<ref>Топоров В.Н., ''„Значение белорусского ареала в этногенетических исследованиях.“'', Славяне: адзінства і мнагастайнасць: Міжнародная канферэнцыя (Мінск, 24 – 27 мая 1990 г.): Тэзісы дакладаў i паведамленняў. Секцыя 2. Этнагенез славян., Мінск, 1990., стр. 89.</ref><ref name="„Традиционная этническая религия в Беларуси“">Алексей Дзермант, [http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi ''„Традиционная этническая религия в Беларуси“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120123105037/http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi |date=2012-01-23 }}, Проект „Цитадель“ {{ikona ru}}</ref><ref>Кацар М., ''„Паганскае капішча ў Менску ў XIX – XX ст.“'', -{Druvis}- - Альманах Цэнтра Этнакасмалогіі „Kryŭja“, 2005. № 1., стр. 129-133.</ref>. V Polesju se nahajajo pomembna arheološka najdišča, na katerih so bila odkrita kapišča slovanske religije, ki so jih raziskovali konec 19. stoletja<ref>Ф. В. Покровский, ''„Археологическая карта Гродненской губернии“'', Труды IX Археологического съезда в Вильне в 1893 г., Москва 1895., том 1, Приложение, стр. 45</ref> in v drugi polovici 20. stoletja<ref>Куза А.В., Соловьева Г.Ф., ''„Языческое святилище в земле радимичей“'', Советская археология №1, стр. 147-155, Наука, Москва, 1972.</ref><ref>Э. Зайкоўскі, [http://kamunikat.fontel.net/www/czasopisy/bzh/09/09kom_zajkouski.htm ''„Язычніцтва на сумежжы Панямоння і Падляшша ў cярэднявеччы“''], Беларускі Гістарычны Зборнік - Białoruskie Zeszyty Historyczne № 9, стр. 120–123, Białystok, 1998.</ref><ref>Лысенко П.Ф., ''„Языческое святилище древнего Турова“'', Славяне и их соседи: Археология, нумизматика, этнология, Под ред. А.А.Егорейченко, стр. 51-57, Веды, Минск, 1998</ref>. Danes so kapišča uvrščena v kulturno-zgodovinske spomenike Belorusije<ref>[http://www.levonevski.net/pravo/razdelb/text6/page34.html Постановление Министерства культуры Республики Беларусь от 10 апреля 2003 г. №11 "Об утверждении Государственного списка историко-культурных ценностей Республики Беларусь"], стр. 34</ref>. Po razpadu Sovjetske zveze so nastala vojaška, vojnozgodovinska in kulturnozgodovinska društva, ki promovirajo povratek slovanske kulture, tradicije in religije (društva ''Bjaloveški barjak'', ''Radegast'', ''Ojra'' iz [[Minsk]]a, ''Braslava'' iz Gomelja). Iz njih so nastale organizacije in slovanske staroverske občine. Za razliko od ostalih slovanskih držav, v Belorusiji obstaja mnogo vladnih programov, ki podpirajo vrnitev v družbo tradicionalnih vrednot. Ljudske praznike (Kupalo, Maslenica, Dožinke) se praznuje na nivoju države. Veliko znanstvenikov (arheologi, zgodovinarji, filologi in etnologi) raziskujejo predkrščansko religijo in tradicijo na Katedri za zgodovino in teorijo kulture Beloruske državne pedagoške univerze, Inštitutu etnografije in folklore, Znanstveno-raziskovalnem centru folklore Beloruske državne univerze idr., kar rezultira v veliko število objav raznih del, ki se tematsko nanašajo na slovansko religijo<ref>[http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 ''„Родноверје у Белорусији“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326181202/http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 |date=2014-03-26 }}, Глас предака</ref>. V Kobrinu v Belorusiji deluje ''Slovanska vedska občina »Perunova pot«'' (''славянская ведическая община „Лад Перуна“''), ki jo vodi Vladimir Aleksandrovič Sacevič<ref>Tudi član staroverskega veča,[http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html ''Решение седьмого родобого славянского веча''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029185717/http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html |date=2013-10-29 }}, Міжнародний Слов'янський Портал „Родовід“</ref>. ''»Perunova pot«'' ne sodeluje samo z drugimi staroverskimi občinami, temveč tudi z organizacijami drugih veroizpovedi<ref>[http://www.liveinternet.ru/journalshowcomments.php?jpostid=125231832&journalid=1894196&go=next&categ=4 Первый Международный Духовный Фестиваль «Солнечная долина»] {{ikona ru}}</ref>. Na ozemlju Belorusije deluje tudi staroverska občina v Minsku ''Kolo Svaroga'', ki je članica združenja slovanskih rodnoverskih občin ''Velesov krug''. === Zahodni Slovani === ==== Poljska ==== [[Slika:Wolin Triglav.JPG|levo|150px|levo|thumb|Kip boga Triglava v Volinu, [[Poljska]]]] [[Slika:Polish_Rodnover_celebrations_(0).PNG|250px|desno|thumb|Rodnoverski obred na Poljskem]] [[Slika:Replika Swiatowida ze Zbrucza.jpg|150px|levo|thumb|Kopija Svetovida iz reke Zbruč v Krakovu]] [[Slika:Symbol Rodzimej Wiary.png|150px|thumb|Simbol poljske organizacije „Rodzima Wiara“]] Kot predhodnika modernih rodnoverskih organizacij se šteje Adama Čarnockega (polj. Adam Czarnocki), ki je v svojem delu iz leta 1818 ''O predkrščanskem slovanstvu''{{#tag:ref|Delo je objavil pod psevdonimom Zorian Dołęga-Chodakowski.|group=op.}} predlagal nacionalni preporod kot povratek k narodni kulturi predkrščanske dobe<ref>[http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 ''„O Sławiańszczyźnie przed chrześcijaństwem“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140426235114/http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 |date=2014-04-26 }}, Zorian Dołega Chodakowski (pseud.), Kraków, [[1818]].</ref>. V 19. stoletju se s pojavom [[romantika|romantike]] populariziralo raziskovanje in preučevanje ljudskega izročila, s tem pa se je promoviralo se vračanje »narodne« kulture. Primer tega so romantične tragedije Juliusza Słowackiga<ref> "[http://balladyna.klp.pl/ ''„Balladyna“''], Juliusz Słowacki, Paryż, 1839.</ref><ref>''„Lilla Weneda“'', Juliusz Słowacki, Paryż, 1840.</ref>, Ryszarda Wincenty Berwińskiga<ref>''„Bogunka Na Gople“'', Ryszard Wincenty Berwiński, 1840.</ref> in zgodnja dela Adama Mickiewicza<ref>''„Ballady i Romanse“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1822.</ref><ref>''„Dziady“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1823 - Drezno, 1832.</ref> v katerih so glavna tema ljudska verovanja, običaji in obredi. Tudi drugi poljski književniki so vključevali slovansko religijo v svoja dela. Povečano zanimanje za slovansko religijo v poljski družbi je povzročilo odkritje Zbručkega idola, ki prikazuje boga Svetovida (polj. Światowid ze Zbrucza), odkrit leta 1848 v reki Zbruč v Galiciji <ref>Joachim Lelewel, [http://biblioteka.wejherowo.pl/dlibra/dlibra/docmetadata?id=4275 ''„Polska wieków średnich czyli Joachima Lelewela w dziejach narodowych polskich postrzeżenia.“'', T. 1.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120326144249/http://biblioteka.wejherowo.pl/dlibra/dlibra/docmetadata?id=4275 |date=2012-03-26 }}, nakł. J.K. Żupański, 1855.</ref>. Leta 1936 so v bližini Lodza odkrili skodelo, okrašeno s [[svastika]]mi<ref>Łukasz Antosik, ''„Popielnica ze starą swastyką. Rodowód wojennych symboli Litzmannstadt“''</ref>. Leta 1876 je Jozef Kraševski izda svoje najpomembnejše delo, ''Stara bajka'' (polj. Stara basn), po katerem je bil posnet tudi film, ''Stara basen: ko je sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem)<ref>Józef Bachórz, [http://literat.ug.edu.pl/autors/kraszew.htm ''Józef Ignacy Kraszewski''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304054901/http://literat.ug.edu.pl/autors/kraszew.htm |date=2012-03-04 }}, Wirtualna biblioteka literatury Polskiej</ref>. V času med obema svetovnima vojnama je na Poljskem delovalo več rodnoverskih organizacij. Največji vpliv med njimi je imel [[Jan Stachniuk]]{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je napisal več knjig, ki pa so bile po drugi svetovni vojni prepovedane, ponovno jih je po razpadu komunističnega sistema izdala Zadruga: ''Mit SŁowianski'', ''Chrzešcijanstwo v ludzkošč'', ''CzŁowieczenstwo i kultura'' in ''Droga rewoluciji kulturowej w Polsce''.|group=op.}}, ustanovitelj združenja Zadruga in istoimenskega časopisa, ki je začel izhajati leta 1937<ref>[http://toporzel.republika.pl/listasta.html ''[[Jan Stachniuk]] - życie i dzieło''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120926162517/http://toporzel.republika.pl/listasta.html |date=2012-09-26 }}, Wydawnictwa Toporzeł, Wrocław</ref>. Od leta 1956 je njegovo delo nadaljeval Antoni Wacyk. Poleg Zadruge so delovale tudi druge staroverske organizacije, kot je ''Krog vernikov Svetovida'' (polj. Lechickie Koło Czcicieli Światowida), ustanovljena leta 1921, in skupine okoli časopisa ''Demiurg'', ki je začel izhajati leta 1934<ref>{{Navedi splet |url=http://barnimregalica.pl/oboz.html |title=Obóz Federacji Bałto Słowian – ośrodek refleksji geopolitycznej w czasach stalinizmu |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120519064137/http://barnimregalica.pl/oboz.html |url-status=dead }}</ref> in tednika ''Svetovid'' (polj. Tygodnik „Światowid“). Zaradi delovanja omenjenih združenj pred drugo svetovno vojno je prišlo na Poljskem do velikega zanimanja za nacionalno kulturo, tradicijo in slovansko mitologijo. Na 3. mednarodnem skavtskem srečanju ([[jamboree]]ju) leta 1929 v Birkenheadu<ref>3rd World Jamboree Arrowe Park, Birkenhead, England, 1929, [http://pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120429022235/http://www.pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm|date=2012-04-29}}</ref> v Veliki Britaniji so poljski skavti postavili kip boga Svetovida<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/181648/2240c08630e4cb8d61fa390eec1dd448/ Międzynarodowy zlot harcerzy w Birkenhead, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-M-468-7]</ref>. Kip bogu Svetovidu so postavili tudi ob praznovanju Božiča v Krakovu leta 1934<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/131225/8b1ab430fbd2e3ce22938fde4d488a7f/ Obchody Święta Morza w Krakowie, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-P-3577-20]</ref>. Poljska slikarja Marian Wawrzeniecki<ref>Wawrzeniecki, М., ''„Tabu u ludu naszego“'', „Wisła“, 20., 1916/1917., s. 249-257.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/marian-wawrzeniecki-1863-1943-dabrowid-szczepu/ Marian Wawrzeniecki (1863 – 1943) – dąbrowid Szczepu]</ref> in Zofia Stryjeńska <ref>[http://www.slowianskawiara.hekko.pl/index.php?option=com_content&task=view&id=185&Itemid=37 Nie tylko o Zofii Stryjeńskiej- Bogi słowiańskie, Poranek i Łowy Bogów]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter nekateri drugi umetniki so ustvarjali dela na temo slovanske religije. Kipar Stanisław Szukalski je leta 1929 ustanovil umetniško skupino Pleme Rogatega srca, katere člani so bili nekateri najodmevnejši poljski slikarji in kiparji <ref>Piotr Wiench, ''„Neopaganism in Central-Eastern Europe“'', Spoleczenstwo otwarte 4/[[1995]].; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, [[1995]].; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow [[1995]]., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.[[2007]].</ref><ref>Marek Rau, [http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm ''„Szczep Rogate Serce“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090524000823/http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm |date=2009-05-24 }}. Współczesny ruch neopogański w Europie, Uniwersytet Warszawski - Instytut Stosowanych Nauk Społecznych, Warszawa, [[1999]].</ref><ref>Lechosław Lameński, ''„Stach z Warty. Szukalski i Szczep Rogate Serce”'', Wydawnictwo KUL, Lublin, [[2007]].</ref><ref>Czesław Białczyński, [http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/ ''Szczep Rogate Serce oraz o Świętym Kole Czcicieli Światowida (ŚKCŚ); ich korzeniach i następcach z SSŚŚŚ'']</ref>. Druga svetovna vojna je prekinila delo poljskih staroverskih organizacij, staroverci pa se vključili v borbo za osvoboditev Poljske izpod nacistične Nemčije. Največ se jih je vključilo v narodnoosvobodilno organizacijo Nacionalna kmečka vstaja (polj. Stronnictwo Zrywu Narodowego)<ref>Sylwester Fertacz, ''„Polska myśl słowiańska w okresie drugiej wojny światowej“'', Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego, Katowice, 2000., ISBN 83-226-0965-5</ref>{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je bil tekom vojne član Nacionalne kmečke vstaje in bil je tudi borec Armia Krajowa v [[Varšavska vstaja|Vavšavski vstaji]]. Trikrat je bil tudi ranjen, za pogumna dejanja pa je bil tudi odlikovan s križem za hrabrost (polj. Krzyż Walecznych).|group=op.}} Po drugi svetovni vojni so komunistične oblasti onemogočile delo staroverskih občin, tako da je bilo združenje Krog vernikov Svetovida prepovedano leta 1947. Njegovi člani so neuspešno poskušali ponovno registrirati združenje leta 1960 in 1970<ref>''„Czciciele Polski pogańskiej“'', Michał Łapiński, Tomasz Szczepański, kwartalnik historyczny Karta 19, Warszawa, 1996., s. 104 - 117.</ref>. [[Jan Stachniuk]] je bil kljub medvojnemu odklikovanju leta 1949 aretiran in obsojen na dolgoletni zapor. Izdajanje časopisa Zadruga je bilo po vojni prepovedano. V postkomunističnem času so nastale rodnoverske organizacije, ki so nadaljujevale tradicijo ''Zadruge'' in ''Kroga vernikov Svetovida''. Andrzej Wylotek je leta 1991 osnoval časopis ''Element'' (polj. Żywioł) v Varšavi, ki je izhajal do leta 1997<ref>T. Szczepański, ''„Rozmowa z Andrzejem Wylotkiem, koordynatorem Narodowego Zespołu Koncepcyjno-Studyjnego, wydawcą pisma neopogańskiego „Żywioł”'', „Trygław“, №1, 1997.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/tag/zywiol/ Strażnik Wiary Słowian – Andrzej Wylotek (Anidrżej z Parczewa: 1959 – 2001?) – Zadruga, Niklot, Rodzimy Kościół Polski, Szczep Rogate Serce]</ref>. Prva registrirana rodnoverska organizacija, ki ji je bila uradno priznana religija, je bila neopoganska ''Rodna cerkva Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski). ''Rodna cerkva Poljske'', kot tudi neopoganska ''Poljska slovanska cerkev'' (polj. Polski Kościół Słowiański) sta registriani kot verski skupnosti od leta 1995 in nadaljujeta tradicijo ''Kroga vernikov Svetovida''. [[Slika:Swieto Plonow.jpg|thumb|levo|250px|Hram Mazowiecki – ''Rodna cerkev Poljske, 2007]] Slovansko rodnoverje je kot enakopravna, državno priznana veroizpoved registrirana na Poljskem od 4. marca 1996 <ref>{{Navedi splet |url=http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |title=Списак регистрованих верских заједница при Министарству унутрашњих послова Републике Пољске |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121219040619/http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |url-status=dead }}</ref> preko verske skupnosti ''Rodna vera'' (polj. Rodzima Wiara), ki nadaljuje tradicijo Zadruge. Aktivno je tudi ''Zahodno slovansko versko združenje »Slovanska vera«'' (polj. Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=_FD73uuNNUg&feature=related Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.1 ]</ref><ref>[http://www.youtube.com/watch?v=InRDEIAKLBg&feature=relmfu Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.2 ]</ref>, ki je nastalo leta 2006 z združitvijo več rodnoverskih organizacij. Svoje vernike ima tudi v Srbiji, na Slovaškem in na Češkem. Od 1995 deluje tudi Zadruga rodne vere ''Aristos'' (polj. Zadruga Aristos Sędruga Rodzimej Wiedzy). Dela Jana Stachniuka so botrovala tudi nastanku časopisa ''Triglav'', ki izhaja od leta 1997. Okoli časopisa ''Triglav'' je nastalo ''Zduženje za tradicijo in kulturo Niklot'' (polj. Stowarzyszenie na rzecz Tradycji i Kultury Niklot){{#tag:ref|Imenovano po knezu [[Niklot]]u (1090—1160), zadnjemu neodvisnemu rodnoverskemu vladarju, ki je umrl v krščanskih vojnah proti Slovanom.|group=op.}}, ki je registrirano v Varšavi 11. septembra 1998. Od 2009 je registrirano tudi združenje Kołomir, od leta 2010 pa deluje Društvo »Žrtev« (polj. Stowarzyszenie „Żertwa”), ki je registrirano 9. septembra 2011<ref>[http://www.krs-online.com.pl/stowarzyszenie-zertwa-krs-705746.html Stowarzyszenie „Żertwa” - KRS: 0000395303], Krajowy Rejestr Sądowy </ref>. Slovanske rodnoverce v [[Vroclav]]u združuje Organizacija šleskih rodnovercev »Vatra« (polj. wspólnota rodzimowierców Śląskich „Watra“), v Varšavi pa deluje še skupina »Wid«. Preživeli člani ''Zadruge'' so v Vroclavu ustanovili založbo Založništvo Toporzeł (polj. Wydawnictwa Toporzeł){{#tag:ref|Toporzeł je izraz, ki izhaja iz besed sekira (polj. topór) in orel (polj. orzel) ter predstavlja naziv za likovni simbol, ki ga je ustvaril Stanisław Szukalski leta 1935 z namenom obeležiti preporod poljskega naroda.|group=op.}}, ki izdaja knjige o rodnoverju in drugih mnogoboštvenih religij. Glavni urednik je Zdzisław Słowiński, ki je tudi član Vseslovanskega rodnoverskega veča, eden od članov te skupine je tudi Antoni Vacik. Vsako leto se v mestu Wolinu odvija festival ''Slovanov in Vikingov'' (polj. Festiwal Słowian i Wikingów)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=gvvvzq7EKUk&feature=related Festiwal Słowian i Wikingów w Wolinie 2010]</ref>, na katerem se lahko vidi rekonstruirano življenje Slovanov in Vikingov v času pred krščanstvom. ==== Češka ==== [[Slika:Socha Radegasta.jpg|200px|desno|thumb|Kip boga [[Radegost|Radogost]]a na istoimenskem hribu, [[Češka]], delo češkega kiparja Albina Polašeka, 1929.]] Po Prvem vseslovanskem kongresu v Pragi leta 1848 je med Čehi nastala velika težnja po nacionalnem preporodu. Po zgledu drugih slovanskih narodov se je tudi tu pojavilo zanimanje za slovansko kulturo in religijo<ref>Máchal, Jan Hanuš, ''„Nákres slovanského bajeslovi“'', nakl. F. Šimáček, Praha, 1891</ref><ref>Růžička, Josef, ''„Slovanské bajeslovi (mythologie).“'', Praha, 1906.</ref>, posledično pa je izšlo več del, ki se nanašajo na izročilo in slovansko religijo<ref>Krolmus J., ''„Staročeské pověsti, zpěvy, slavnosti, hry, obyčeje, a nápěvy ohledem na bájesloví Českoslovanské jež sebral W. S. Sumlork (Krolmus)“'', Praha, 1851.</ref><ref>Erben K. J., ''„Báje slovanské o stvoření světa“'', Praha, 1866.</ref><ref>Horák J., ''„Národopis československý – přehledný nástin.“'', s.342-403, in: Československá vlastivěda II. Praha [[1933]].</ref><ref>Krolmus J., ''„Poslední božiště Černoboha z runami na Skalsku, v kraji Boleslavském, v Čechách“'', Praha, 1857.</ref>. Z začetkom 20. stoletja so nastala svetovno znana dela na temo slovanske religije, od katerih je najbolj odmevno slikarsko delo Slovanska epopeja Alfonsa Muche (slikano od leta 1910 do 1928 leta) in kip boga Radogosta, delo češkega kiparja Albína Polášeka, ki je postavljen na vrhu hriba Radgost{{#tag:ref|Namesto originala je od leta 1998 postavljena replika. Replike kipa Radogosta lahko dobimo po vsej Češki, npr. v Češkem živalskem vrtu.|group=op.}}. Z vzponom fašizma in nacizma v zahodnoevropskih državah so postala dela Alfonsa Muhe in drugih umetnikov, ki so se navdihovali nad slovansko kulturo, tradicijo in religijo, reakcionarna in nezaželena. Po [[Münchenski sporazum|Münchenskem sporazumu]] in okupaciji Češkoslovaške s strani nacistične Nemčije je bil Alfons Mucha eden prvih, ki ga aretiral [[Gestapo]]<ref> ''„Mucha, Noted Artist, Dropped First Name; Death Due To Shock Caused By Germans' Seizure Of Prague.“'', New York Times. 18 July 1939, [http://MUCHA,%20NOTED%20ARTIST,%20DROPPED%20FIRST%20NAME;%20Death%20Due%20to%20Shock%20Caused%20by%20Germans'%20Seizure%20of%20Prague http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F50713FE3954107A93CAA8178CD85F4D8385F9&scp=14&sq=Mucha+died&st=p]</ref>. Na Češkem sta aktivna staroverska ''Skupnost Rodna vera'' (''Společenství Rodná víra'')<ref>[http://www.ceskatelevize.cz/ivysilani/208562215500009-cesty-viry/ Dokument ČT o Rodné víře s cyklu Cesty víry]</ref><ref>[http://is.muni.cz/th/74206/ff_m/?lang=cs „Slovanské pohanství dnes - Vlivy novopohanství na společnost i jednotlivce“, Jiří Atweri, magisterská diplomová práce, Masaryk University, Brno, [[2007]]]</ref> in združenje ''Velesov narod'' (''Velesův lid''). ==== Slovaška ==== [[Slika:Sveti gaj rodne vere simbol.jpg|100px|levo|thumb|Simbol občine ''Sveti gaj rodne vere'']] [[Slika:Dažbogovi unuci simbol.jpg|100px|desno|thumb|Simbol občine ''Dažbogovi vnuki'']] V Republiki Slovaški deluje več staroverskih občin in združenj: * vzhodnoslovanska staroverska občina ''Sveti gaj rodne vere'' (Svätoháj Rodnej Viery); * nitranjska staroverska občina ''Dažbogovi vnuki'' (''Dažbogovi vnuci''), osnovana 21. decembra 2006 v Nitri; * ''Slovanska enakost'' (''Slovanská jednota''), ki združuje tako Slovake, kot tudi Čehe; * združenje ''Rodolesje'' (''Rodolesie'') iz mesta Veľký Krtíš; * združenje ''Bratstvo Perunove sekire'', osnovano leta 2000 in * slovanska staroverska občina ''Perunova Dubrava'' (''Paromova Dúbrava''). Najaktivnejše združenje je ''Perunov krog'' (''Perunov Kruh''), osnovano leta 1997, ki ima podružnice v vseh večjih krajih Slovaške. Na Slovaškem deluje tudi neopoganstvo vedomsko združenje ''Rodni Krog'' (''Rodný kruh''), ki ga vodi glasbenik in filozof Miro Žijarislav Švicki, ki je osnoval internet časopis ''Rodna cesta'' (Rodná Cesta) in glasbeno skupino ''Bytosti''<ref>[http://starisloveni.com/CasopisVeles.html „Велес“, број 3, април 2011, стр. 7 - 11]</ref>. === Južni Slovani === ==== Bolgarija ==== V Bolgariji delujejo staroverska združenja ''Dulo'' (bolg. Общество Дуло), ''Rodna vera'' (bolg. Родна вяра), ''Slovanska kri'' (bolg. Славянска Кръв) v Gabrovu in ''Slovani'' v Šumenu<ref>„ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ “,[http://ateney.ru/bol/bg017.htm ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130327025822/http://ateney.ru/bol/bg017.htm |date=2013-03-27 }} Russkiй Meždunarodnый Žurnal „Ateneй“</ref>. ==== Slovenija ==== [[Slika:Logo_staroverci.jpg‎|thumb|300px|levo|Kolovrat, simbol slovenskih starovercev]] [[Slika:Kip peruna.JPG|thumb|210px|desno|6,6 metrov velik kip Peruna, postavljen v občini Šentjur]] Slovenija je ena redkih držav, kjer je organizirano staroverstvo preživelo do 20. stoletja na zahodu Slovenije<ref>Pavel Medvešček (1992): ''Osvatina - poganjski ogenj''. Etnolog 2, št. 1</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (1992): ''Skrivnost in svetost kamna: zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem''. Založništvo tržaškega tiska, Trst.</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (2006): ''Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih''. Taura, Nova Gorica.</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/osvatina-poganjski-ogenj-dokumentarna-oddaja/ava2.54262870/ ''Osvatina-poganjski ogenj''] dokumentarno-igrani film</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/jelenk-sveta-gora-starovercev/ava2.120714411/ ''Jelenk-sveta gora starovercev''] dokumentarno-igrani film</ref> in v [[Bohinj]]u<ref>Čop Joža (2006): ''O Črnem biku ali Čarnem juncu''. Studia Mythologica Slavica IX</ref>. Ljudsko izročilo, ki ga je Pavel Medvešček zbral na [[Banjška planota|Banjški planoti]], v [[Posočje|Posočju]], [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]] in drugod, kaže, da je bilo organizirano staroverstvo s svojimi svečeniki živo še vse do prve svetovne vojne. Bilo je strogo tajno, saj je krščanstvo staroverce preganjalo, zato so tudi staroverci na zunaj živeli kot kristjani. Zanimanje za staro slovensko religijo se je zopet pojavilo z romantiko v drugi polovici 18. in v 19. stoletju v krogih umetnikov in intelektualcev. Prvi je bil verjetno Anton Feliks Dev, ki je napisal libret za opero Belin leta 1780 v almanahu Pisanice, uglasbil pa jo je kamniški skladatelj Jakob Frančišek Zupan. Alegorično sporočilo opere je naravnano proti tuji nadoblasti in poveličuje slovenstvo. Tri nimfe rodnosti (Ceres, Pomona in Flora) v prispodobi slovenskega naroda, častijo Belina (staroslovanski bog svetlobe - Sonca) in se postavijo po robu “trinogu” Burji (negativni lik v prispodobi nadoblastnika), ki si jih hoče pokoriti<ref>Anton Feliks Dev ali Janez Damascen Dev, slovenski pesnik, prevajalec in urednik (* 15. januar 1732, Tržič, † 7. november 1786). Glasba opere “Belin” je veljala za izgubljeno vse do leta 2008, ko jo je odkril Milko Bizjak. Glej: http://www.staroverci.si/opera_belin.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205647/http://www.staroverci.si/opera_belin.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Umetniki so v svoja dela vnašali romantično podobo Slovencev in njihove rodne bogove za potrebe narodnobuditeljskega gibanja v času pomladi narodov, npr. ''[[Krst pri Savici]]'' [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Poleg Prešerna sta bila v 19. stoletju pomembna še Anton Aškerc<ref>Anton Aškerc: Perunov žrec, Ljubljanski zvon 1894: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IEY4Q7U5/?query=%27keywords%3dperunov+%C5%BErec%27&pageSize=25 in Knez Volkun</ref> in Anton Hribar <ref>Anton Hribar (1864-1953) napisal epsko pesnitev Knez Ljudevit: http://www.staroverci.si/anton_hribar.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205630/http://www.staroverci.si/anton_hribar.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Mnogi pisatelji so tudi v 20. stoletju vnašali staroverstvo v svoje romane, najbolj znano tako delo je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjev]] roman ''[[Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov]]'', najdaljša slovenska pesnitev, v kateri prav tako dobimo staroverske bogove, pa je Kralj Samo: Epos v desetih spevih<ref>Janko Šanda, ''Kralj Samo: Epos v desetih spevih'', Amalietti & Amalietti, 2011</ref>. Poleg Finžagrja so tudi drugi narodnobuditeljski duhovniki vmeščali slovensko vero v svoja dela, med najbolj znanimi so Anton Aškerc, Davorin Trstenjak<ref>Davorin Trstenjak: Triglav, mythologično raziskavanje. Samozal. D. Trstenjak, 1870</ref>, Janko Šanda in Jože Abram, ki je leta 1914 ob 500 letnici poslednjega slovenskega ustoličenja koroškega vojvoda napisal igro Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom<ref>Jože Abram: Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom. Ljubljana 1914: Tisk Katoliške tiskarne</ref>. Mnogi pisatelji so izdali dela s staroversko vsebino. Poleg omenjenih tudi [[Mimi Malenšek]], [[Oskar Hudales]], [[Matija Prelesnik]], [[Janko Moder]], [[France Bevk]], [[Ivan Sivec]] idr.<ref>Nejc Petrič, ''Rodna vera v slovenskem leposlovju'' [http://staroverci.si/leposl.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085507/http://www.staroverci.si/leposl.html|date=2013-11-05}},7.1. 2010</ref> Kipar Slavo Batista pa je v Cepkih pri Kopru izklesal panteon slovanskih bogov<ref>Vid Avdič Batista, Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji,[http://Simbol%20sončnega%20boga%20v%20slovanski%20mitologiji http://staroverci.si/simbol.html]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Po drugi svetovni vojni je bilo na Ptuju odkrito slovansko staroversko svetišče. Staroslovansko svetišče na Ptujskem gradu so zgradili na razvalinah rimske utrdbe, kastela. Kastel so zgradili sredi šestega stoletja, po porušenju rimskega limesa na Donavi. Datiranja gradnje svetišča se ne da natančno ugotoviti, najverjetneje je iz začetka sedmega stoletja. Pri primerjavi tlorisa svetišča s svetiščem v Arkoni vidimo, da imata oba kvadratno obliko. Ni znano, kateremu bogu je bilo svetišče posvečeno<ref>Korošec J.: Slovansko svetišče na ptujskem gradu. - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1948 http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085305/http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html |date=2013-11-05 }}</ref><ref>Problem slovanskega svetišča na ptujskem gradu. V Zgodovinski časopis 2-3 / 1948/49. - Zgodovinsko drustvo za Slovenijo, 1950. [Uporabljeno dne 2010-09-28] Dostopno na URL: http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1948-49_STEVILKA_2-3.pdf</ref>. Po letu 1990 je prišlo do večjega raziskovanja slovenske zgodovine in [[etnična religija|etnične religije]]. Prav tako pride do popularizacije in s tem zanimanja za slovensko mitologijo<ref>Marko Osolnik, Andreja Paljevec, [http://Obred%20je%20pogovor%20z%20naravo http://staroverci.si/mediji/misteriji112010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Misteriji, listopad, 2010</ref><ref>Tina Zgonik, [http://Vsi%20smo%20po%20malem%20pogani http://staroverci.si/mediji/Nedelo28032010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Anja Avdič Batista, „Daritev pozabljenim bogovom“, Primorske novice, 14. prosinec 2011.</ref>Zanimanje za staroverstvo sprožijo tudi nova arheološka odkritja<ref>Jana Puhar, Andrej Pleterski, [http://sms.zrc-sazu.si/En/SMS8/Andrej_8.html ''„The Stone of Krkavče in Oral Tradition and in the Context of Ritual Landscape Structure“''], Studia Mythologica Slavica 8, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2005. </ref><ref>Celin, Mateja, [http://www.delo.si/druzba/panorama/slovenj-gradec-v-trikotniku-poganskih-kultnih-tock.html ''„Slovenj Gradec v trikotniku poganskih kultnih točk“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120111001951/http://www.delo.si/druzba/panorama/slovenj-gradec-v-trikotniku-poganskih-kultnih-tock.html |date=2012-01-11 }}, [http://www.delo.si/ Delo], 18.08.2011.</ref><ref>Andrej Pleterski, [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu ''„Kačarsko izročilo o tročanu“''], Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem {{sl}}</ref> in igrano-dokumentarni filmi o zadnjem slovenskem staroverstvu<ref>Kastelic H., Sterle J., ''„Med hribi kačjih glav (Videoposnetek)“''], RTV Slovenija, Ljubljana, 2004</ref> <ref>Sterle J., ''„Iskanje slovanskih bogov“'', Dokumentarni TV film, TV Slovenija, Ljubljana</ref><ref>Sterle J., Meško P., [http://tvslo.si/predvajaj/sveta-voda-urocka-dokumentarni-film/ava2.121984888 ''„Sveta voda Uročka“''], dokumentarni film, TV Slovenija, Ljubljana, 2011</ref>. [[Slika:Peter Žmitek - Majolična tasa duhovi se klanjajo Svetovidu.jpg|thumb|[[Peter Žmitek]] - ''Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu'']] Eden prvih slikarjev, ki je slikal slovansko mitologijo je bil [[Peter Žmitek]] <ref>Peter Žmitek, tudi Šmitek (1874-1935) http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205641/http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html |date=2013-12-21 }}</ref>, ki je leta 1908 naslikal sliko z naslovom Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu. Kasneje po drugi svetovni vojni sta se mitologiji posvetila tudi [[Marijan Amalietti]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/amalietti.html |title=Slovanski Olimp |accessdate=2013-06-03 |archive-date=2013-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html |url-status=dead }}</ref> in [[Jože Karlovšek]], ki je naslikal okoli petdeset slik na temo slovenske mitologije za svojo knjigo Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe, ki pa je ostala v rokopisu<ref>Jože Karlovšek (*1900, Šmarjeta, † 1963, Domžale). Glej: http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205705/http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Danes je aktivnih vedno več umetnikov, akademska slikarja Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško<ref>Slovensko bajeslovje - Slovene mythology http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224234/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html |date=2013-10-22 }}</ref>, [[Pšena Kovačič|Pšenica Kovačič]]<ref>Slovenska mitologija http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224656/http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html |date=2013-10-22 }}</ref>, Andrejka Čufer pa je oblikovala serijo znamk na temo Slovensko bajeslovje<ref>Slovenska mitologija na znamkah http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html |date=2013-10-22 }}</ref>. Od 1978 obstaja glasbena skupina Trutamora Slovenica: ansambel za arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine . Ansambel odkriva »šamansko obredje naših prednikov na zlatem nosilcu zvoka in obuja zvočno podobo pozabljenega obredovanja naših staroslovanskih in staroslovenskih prednikov, ki so se v duhu še zmogli povezovati s celotnim Stvarstvom in so živeli kozmično zavest ali Kozmos na Zemlji.« Po vzoru skandinavske ter vzhodne metal scene se je med letoma 1995 ter 2000 tudi v Sloveniji za kratek čas oblikovala podzemna black metal scena. Glasbene skupine kot so: Praslovan, Kurent, Črnobog, Triglav ter Hrast so v besedilih opevali staroversko tematiko ter zgodovino Karantanije. Svoj višek je scena dosegla v letu 1998 z izidom kultnega albuma »Baptism at Savica Fall« skupine Noctiferia. Album je bila prva upesnitev že omenjenega Prešernovega dela »Krst pri Savici« (tej različici je leta 2011 sledila pesem ''Krst'' skupine Brezno). S slednjim albumom se v Sloveniji prične black metal žanr širiti tudi med večje množice. V letu 2006 se pojavi metal skupina Temnava, ki je združevala metal s folklorno glasbo ter besedili rodnoverske tematike iz zahodne Slovenije. V letih, ki so sledila so se pojavile tudi prve folk metal skupine kot so Volk, Brezno, Exsilium, Morana in ostali, ki delujejo še dandanes. Od leta 2005 v Sloveniji deluje združenje Slovenski staroverci. Staroverci častijo štiri glavne praznike, solsticija (Božič Svarožič in Kresnik) in ekvinokcija (Jarilo in Mara) ter Velesov in Perunov dan. Leta 2009 so se slovenski staroverci obrnili na ministra za šolstvo in šport z javnim pismom, naj v učne načrte osnovnih in srednjih šol poleg ostalih religij enakovredno umesti tudi edino avtohtono slovensko religijo. Istega leta so organizirali mednarodno konferenco Veče rodne vere na gradu Struga na Dolenjskem, leta 2010 pa so na temo konference izdali zbornik Triglav: religiozni pomen pri Slovanih<ref>Matjaž Anžur, ur., ''Triglav: religiozni pomen pri Slovanih: zbornik prispevkov 6. mednarodne konference Slovanska dediščina, na gradu Struga od 8. do 9. avgusta 2009'', Jutro, 2010.</ref>. Na gradu Struga imajo odprto staroversko sobo, kjer so razstavljena dela slovanskih umetnikov na temo staroverstva. Leta 2011 so v počastitev 70. obletnice [[Dan upora proti okupatorju|upora proti okupatorju]] in 20. obletnici [[dan državnosti|slovenske osamosvojitve]] postavili kip Peruna v občini Šentjur na Štajerskem<ref>[http://www.staroverci.si/zupa-perun_spomenik.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>. V Lokvi na Krasu je bila 29. septembra 2012 na dan obreda v Triglavci predstavljena knjiga "V siju mesečine". V knjigi avtorja Borisa Čok-a je zbrano ustno izročilo rodne vere na tem delu Slovenije. Med novimi religijskimi gibanji v Sloveniji edino združenje Slovenskih starovercev časti rodne bogove<ref>Črnič Aleš, "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem, Etnolog 21 (2011); Aleš Črnič (2012): Na vodnarjevem valu : nova religijska in duhovna gibanja. Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV</ref>, po svojem delovanju pa so sorodni ostalim slovanskim starovercem<ref>Шиженский Роман Витальевич, С''овременное славянское язычество (на примере словенской общины «Световид)''</ref>. ==== Srbija ==== Verovanja, obredi in običaji so se med srbskim prebivalstvom ohranili tudi po formalnem sprejemu krščanstva<ref>Петровић Сретен, „Хришћанство и древна словенска религија (Прилог дијалектици Светог у ликовима паганске и хришћанске религије)[http://www.svevlad.org.rs/knjige_files/petrovic_paganstvohristjanstvo.html“]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Јунир, Ниш, 2001.</ref><ref>Ивица Тодоровић, Резултати савремених истраживања народне религије Срба – општи пресек, [http://www.etno-institut.co.rs/GEI/GEI_LVI_1/todorovic_56_1.pdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Гласник Етнографског института САНУ (свеска 56, бр. 1, стр.53-70), Етнографски институт САНУ, Београд, 2008.</ref><ref>Лозко Гalina, Рідна Віра в Сербії, Пробуджена Енея. Європейський етнорелігійний ренесанс,[http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402135425/http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html|date=2015-04-02}}, Див, Харків, 2006., стр. 192-198</ref>. Skupaj z bojem za neodvisnost in pojavom romantike v 19. stoletju je v [[Srbija|Srbiji]] prišlo do povečanega zanimanja za ljudsko kulturo in običaje. Veliko delo pri zbiranju ljudskega izročila je naredil [[Vuk Stefanović Karadžić]]<ref> Vuk Stefanović Karadžić, ''„Život i običaji naroda srpskoga“'', U nakladi Ane udove V. S. Karadžića, Beč, 1867.</ref><ref>''„Sabrana dela Vuka Karadžića“'', Prosveta - Nolit, Beograd, 1987.</ref> pa tudi drugi, kot sta Miloš Milojević<ref>M. S. Milojević, „Pesme i običaji ukupnog naroda srpskog“, Beograd, tom 1. 1869., tom 2. 1870.</ref> in Jaša Prodanović<ref> Jaša Prodanović, ''„Naša narodna književnost“'', Grafički institut "Narodna misao", Beograd, 1932.</ref>. Na osnovi zbranega ljudskega gradiva in primerjanja gradiva z drugimi slovanskimi ter evropskimi narodi je prišlo do prvih rekonstrukcij slovanske religije<ref>Vasiljev, Spasoje, ''„Slovenska mitologija“'' [http://www.rastko.rs/antropologija/svasiljev-mitologija_c.html], Srbobran.</ref>. V 19. in začetku 20. stoletja so nekateri politiki, kot [[Jaša Tomić]], dobili navdih v stari slovanski religiji. V drugi polovici 20. stoletja so se nekateri pisatelji, pesniki in slikarji v svojih delih naslanjajo na motive slovanskega rodnoverja. Med njimi so Desanka Maksimović (pesniška zbirka ''Letopis Perunovih potomaka''), Vasko Popa (pesniška zbirka ''Vučja so'') in Ljubivoje Jovanović. V začetku 21. stoletja je bilo izdanih mnogo knjig, ki se nanašajo na slovansko religijo<ref>Rastko Kostić, ''„Pad Arkone ili sumrak slovenskog paganizma“'', Atos, Beograd, 2009., str. 179-203</ref><ref>''„Sunce- starešina slovenskog naroda“'', zbornik radova „Konferencije o slovenskom nasleđu“, EEKC „Sfera“, Novi Sad, 2007., str. 98 -103</ref><ref>Milenko Bodirogić, ''„Srpska mitologija“ - „Vile i zmajevi“'', Orfelin izdavaštvo, Novi Sad, 2009</ref><ref>Nenad Gajić, ''„Slovenska mitologija“'', Laguna, Beograd, 2011</ref>. Na pobudo književnika Dragana Jovanovića, enega od podpornikov vrnitve slovanske religije v Srbijo<ref>Dragan Jovanović, „Vraćam se u staroverce“ [http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202150246/http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic |date=2014-02-02 }}, intervju, Budimpešta, 16. jul 2009.</ref>, so v vasi Mokra pri Bele Palanke, na mestu Ravnište, na katerega se navezuje mnogo lokalnih legend, postavili kip boga Svetovida <ref>Kumir na Ravništu [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/57/Srbija+danas/913946/Kumir+na+Ravni%C5%A1tu+.html], RTS, 25. jun 2011.</ref>. V nekaterih podeželskih krajih Srbije je prišlo do rekonstrukcije in ponovnega prakticiranja nekaterih obredov slovanske religije<ref>Sanja Radinović, Mirjana Zakić, ''„Cosmological Ideas of Circle and Spiral in Female Initiation Rites - Lazarice and Kraljice - of Southeastern Serbia“'', 39. ICTM World Conference, Vienna, 4-11 July 2007</ref>. V Srbiji so staroverci zbrani okoli treh združenj, ''Svevlad'', ''Glas predaka'' in ''Stari Sloveni''. Stari sloveni izdajajo internetni časopis ''Veles''<ref>Časopis Veles, [http://www.starisloveni.com/CasopisVeles.html]</ref>. ==== Hrvaška ==== [[Slika:Perun_i_Veles.JPG|250px|levo|thumb|Prikaz [[Perun]]а in boga [[Veles (bog)|Veles]]а (v terimorfni podobi), Žrnovnica, [[Hrvaška]], 8. stoletje]] V 19. stoletju je prišlo do povečanega zbiranja ljudskega izročila. Skozi ljudsko izročilo, obrede, običaje in toponime{{#tag:ref|V hrvaški Istri je vrh Perun, pod hribom je vas Voloska, najvišji vrh Dinarov je Troglav, v Dalmaciji pa je hrib Perun.|group=op.}} se je ohranila slovanska predkrščanska religija do današnjih dni<ref> Vukelić Deniver, ''„Pretkršćanski prežici u hrvatskim narodnim tradicijama“'', Hrvatska revija, Broj 4-2010, 30. listopada 2010.</ref><ref>Katičić, R., [http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=112599 ''„Hoditi-roditi. Tragom tekstova jednog praslavenskog obreda plodnosti“''], Studia Ethnologica Croatica, Vol. 1, str. 45-63, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, [[1989]].</ref><ref>Dragić M., ''„Poetika i povijest hrvatske usmene književnosti“'', str. 24-72, Filozofski fakultet, Sveučilišta u Splitu, Split, [[2007]]2</ref>. Najznačilnejši predstavnik [[panslavizem|panslavizma]] na Hrvaškem v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je bil Natko Nodilo, ki je s svojim delom<ref>''„Religija Srba i Hrvata, na glavnoj osnovi pjesama, priča i govora narodnoga“'', Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Razredi filologičko-historički i filosofičko-juridički. 1885.-1890.</ref> spodbudil zanimanje za slovansko staroversko religijo. Pod vplivom njegovega dela, ljudskega izročila in arheoloških dokazov <ref>Marun, Fr. L, [http://dnc.nsk.hr/DataServices/ImageView.aspx?id=0162dc90-5fb1-424e-b643-968e0d22a414 ''„Arkeologički prilozi o religiji poganskih Hrvata“''], Starohrvatska prosvjeta, Godište 3, broj 2, str. 78-83, Hrvatsko starinarsko družtvo u Kninu, Knin, 1897.</ref> so ustvarjali hrvaški umetniki, kot so Ivana Brlić-Mažuranić<ref name="„Priče iz davnine“">[http://dzs.ffzg.unizg.hr/html/Brli2.htm „Priče iz davnine“], [http://www.matica.hr/ Matica hrvatska] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110704130027/http://www.matica.hr/ |date=2011-07-04 }}, [[Zagreb]], [[1916]].</ref><ref name="„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“">Marjanić S., ''„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“'', Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>, Vladimir Nazor <ref name="„Slavenske legende“">„Slavenske legende“, Vladimir Nazor, [[Zadar]], 1900.</ref><ref name="„Živana“">„Živana“, mitički epos u 9 pjesama, Vladimir Nazor, Zadar, 1902.</ref><ref name="„Utva zlatokrila“">„Utva zlatokrila“, romantički ep u 5 pjevanja, Vladimir Nazor, [[Zagreb]], 1916.</ref><ref name="„Arkun“">„Arkun“, Vladimir Nazor, Zagreb, 1920.</ref> in Jakov Gotovac. Po drugi svetovni vojni je bilo zanimanje za staro vero redko, najznačilnejše so izdaje Franja Ledića <ref>Franjo Ledić, ''„Narodna filozofija u poslovicama o vuku“'', Štampano u vlastitoj nakladi, Zagreb, 1960.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi - Tiskara Epoha, Zagreb, 1969.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 2, Vjesnik , Zagreb, 1970.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Divovski svijet prahistorije. Tragom postanka divovskog mita“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Legende o divovima Slavena“'', knjiga 2, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.</ref>. Po razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]] se je zopet vzbudilo zanimanje za slovansko mitologijo, spodbudila pa so jo arheološka<ref>Ante Milošević, ''„Divine Battle pictured: Visual and iconographic view of the horseman relief from Žrnovnica in Dalmatia“''. Perunovo koplje, Studia Mythologica Slavica, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 2011</ref> in mitološka odkritja Vitomirja Belaja<ref>Šetnja z bogovima, dokumentarni film: [https://www.youtube.com/watch?v=Rf-2IbyDwnI]</ref> in Radovana Katičića<ref>Katičić Radovan, ''Božanski boj: Tragovima svetih pjesama naše pretkršćanske starine''. Zagreb, Mošćenička Draga: Katedra Čakavskog sabora Općine Mošćenička Draga, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 2010</ref>. Zanimanje za mitologijo izkažejo tudi umetniki, npr. Lidija Bajuk<ref>Lidija Bajuk, ''„Kneja - bajkovite priče“'', Mozaik Knjiga d.o.o., 1999; Lidija Bajuk, ''„Kneja - Vilinska šuma“''</ref> ali Mojmir Novaković<ref>Marjanić S., „Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“, Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>. V Republiki Hrvaški deluje združenje ''Perunova svetinja'' (registrirana 24. aprila 2011 v Lovranu pri Primorsko-goranskoj županiji) in Staroslovanska župa Perunica<ref>Trzezbor Piekutowski, ''Duhovne smernice Staroslovanske Župe Perunica'', [http://staroverci.si/smernice.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630142807/http://www.staroverci.si/smernice.html|date=2012-06-30}}</ref>. ==== Bosna in Hercegovina ==== Staroverci v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] so organizirani v združenju ''Svaroži Krug'', ki deluje v [[Sarajevo|Sarajevu]] in v [[Mostar]]ju <ref>[http://www.depo.ba/vijest/67651 ''„Zapalili Babu Jagu da otjeraju zimu i sve loše iz prethodne godine“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210306162036/https://depo.ba/clanak/67651/zapalili-babu-jagu-da-otjeraju-zimu-i-sve-lose-iz-prethodne-godine |date=2021-03-06 }} {{Navedi splet |url=https://depo.ba/clanak/67651/zapalili-babu-jagu-da-otjeraju-zimu-i-sve-lose-iz-prethodne-godine |title=arhivska kopija |access-date=2024-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306162036/https://depo.ba/clanak/67651/zapalili-babu-jagu-da-otjeraju-zimu-i-sve-lose-iz-prethodne-godine |archive-date=2021-03-06 |url-status=bot: unknown}}, Depo portal, 21.03.2012</ref><ref>[http://www.sarajevo-x.com/vijesti/bih/paljenjem-babe-jage-svarozi-krug-obiljezio-prvi-dan-proljeca/120321107 ''„Paljenjem Babe Jage Svaroži krug obilježio prvi dan proljeća“''], Sarajevo-x, 21.03.2012.</ref>. === Litva in Latvija === [[Slika:Romuva.jpg|thumb|136px|levo|Znak organizacije ''Romuva'']] Baltska stara vera je zelo podobna slovanski stari veri, zato mnogi znanstveniki uporabljajo tudi ime baltoslovanska mitologija{{#tag:ref|Prav tako so si sorodni baltski in slovanski jeziki in mnoga imena bogov, npr. Perun-Perkunas|group=op.}}. Balti so bili zadnji pokristjanjeni narodi v Evropi, zato se je do danes ohranilo izjemno veliko ljudskega izročila, povezanega s predkrščanskim verovanjem. Balti so ponovno odkrili svojo staro vero z nacionalnim prebujenjem. V začetku 20. stoletja so Balti še vedno praznovali stare običaje, pomešane s krščanstvom. V [[Litva|Litvi]] deluje staroverska organizacija ''Romuva''<ref>Jonas Trinkūnas, Baltic Religion Today, Senovės baltų religinė bendrija, Vilnius,2011</ref>. Ime je sposojeno od enega zadnjih evropskih svetišč stare vere. ''Romuva'' ima svoje podružnice tudi na [[Norveška|Norveškem]], v Kanadi, ZDA, [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Eden od ustanoviteljev ''Romuve'' je bil filozof Wilhelm Storost z umetniškim imenom Vilius Storostas-Vydūnas. Leta 1911 je začel baltsko staroverstvo organizirati Domas Šidlauskas-Visuomis. Ideja ''Romuve'' ni umrla niti pod sovjetsko okupacijo, ko je bilo mnogo starovercev deportiranih v [[Sibirija|sibirske]] [[gulag]]e. Jonas Trinkūnas je bil eden od ustanoviteljev organizacije ''Vilnius Ethnological Ramuva'', ki je leta 1967 prvič organizirala ljudska praznovanja staroverskih praznikov. Leta 1971 so Sovjeti prekinili njihovo delovanje, ponovno pa so se organizirali leta 1988, ko je začela slabeti sovjetska moč. 1996 je postala ''[[Romuva (religija)|Romuva]]'' uradno priznana religija v Litvi. Jonas Trinkūnas je poleg vodje ''Romuva'' tudi vodja Evropskega kongresa etničnih religij. Kongres je bil večkrat organiziran v Litvi, kjer se nahaja tudi sedež. V Litvi deluje tudi slovanska rodnoverska občina ''Zveza Ljutiča'' (Союз Лютичей), ki je članica Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere iz Rusije (Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры). V Latviji deluje staroverska organizacija ''Maras loks'', ki je prav tako članica Evropskega kongresa etničnih religij, leta 2007 pa je gostila tudi kongres v Latviji. Svojo religijo imenujejo ''Dievturiba''. == Slovanska rodnoverna [[veča]] == Rodnoverna slovanska [[veča]] je svetovalno, panslovansko neformalno združenje, v katerem se zbirajo predstavniki staroverskih organizacij iz [[Rusija|Rusije]], [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Poljska|Poljske]], [[Belorusija|Belorusije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Srbija|Srbije]], [[Češka|Češke]], [[Slovenija|Slovenije]] in [[Slovaška|Slovaške]]. Veče se sestaja enkrat letno, vsako leto v drugi slovanski državi. Do sedaj se je sestalo osem staroverskih več v: * [[Kijev]]u (Ukrajina, 2003), * Kobrinu (Belorusija, 2004), * Kalugi (Rusija, 2005), * [[Ščečin]]u (Poljska, 2006), * Beogradu (Srbija, 2007), * gradu Struga na Dolenjskem (Slovenija, 2009), * Kijevu (Ukrajina, 2010), * [[Sankt Peterburg]]u (Rusija, 2011), * Wrocławu (Poljska, 2012), * Užgorodu (Ukrajina, 2013), * Mošćenicah (Hrvaška, 2014), * Ljubljani (Slovenija, 2015). Sklepi in obvestila veča imajo svetovalno vlogo in niso obvezujoča za staroverske organizacije. Časopis Staroverskega slovanskega veča ''„Slava!“'' izhaja v [[ruščina|ruskem]], [[ukrajinščina|ukrajinskem]], srbskem, češkem, slovaškem in [[poljščina|poljskem]] jeziku. == Evropski kongres etničnih religij == [[Slika:WCERlogo.gif|thumb|220px|desno|Znak Evropskega kongresa etničnih religij]] Nekatere slovanske staroverske organizacije se združujejo tudi v Evropski kongres etničnih religij (European Congress of Ethnic Religions - ECER). Kongres je bil ustanovljen pod imenom Svetovni kongres etničnih religij, kasneje pa se je preimenoval zaradi nezanimanja neevropskih narodov. Kongres je organizacija, ki je zasnovana s ciljem povezovati avtohtone etnične religije v Evropi. Kongres je bil ustanovljen leta 1998 v [[Litva|Litvi]], zadnji evropski državi, ki se je upirala krščanstvu. Ustanovitelji so bili iz 16. držav s treh celin (Amerike, Evrope in Azije). Slovanski podpisniki ustanovne deklaracije so bili iz Rusije, Ukrajine, Poljske, Belarusije in Češke. Pod izrazom etnične religije razumejo religijo, duhovnost in [[kozmologija|kozmologijo]], ki je trdno vsidrana v določeno ljudsko tradicijo. Sem ne spadajo moderni kulti in ideologije, niti sinkretizmi neopoganstva. Kongresi: * Vilna (1998) * Telsiai (1999) * Bradesiai (2000) * Vilna (2001) * Vilna (2002) * Vilna (2003) »Global Initiatives for Ethnic Cultures and Religions«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-05 |archive-date=2011-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111207223359/http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |url-status=dead }}</ref> * Atene (2004) »The High Values Of The Pre-Christian Ethnic Traditions and Religions« * Antwerpen (2005) »Spirituality and Tradition in an Anti-Traditional World« * Jaipur (2006) »Spirituality Beyond Religions « * Latvija (2007) »The Spirit Will See New Light in the Turn of Ages«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2016-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161217223223/http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |url-status=dead }}</ref> * Poljska (2008) »Ethnic religions in the modern Europe« <ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2014-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140917033701/http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |url-status=dead }}</ref> * Nagpur (2009) »Renaissance of Ancient Tradition: Challanges and Soulution«<ref>[http://www.marasloks.lv/public/?id=130&ln=en]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> * Bologna (2010) »Ethics in Contemporary World« * Odense (2012) »What can Europe give to us, what can we give to Europe?«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ecer2012.dk/ |title=ECER 2012 |accessdate=2012-04-13 |archive-date=2012-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120421171835/http://www.ecer2012.dk/ |url-status=dead }}</ref> * Vilna (2013) == Ideologija in politična usmerjenost == Velika večina starovercev je panslavistov, rodoljubov in domoljubov<ref>[http://Program%20strategije%20razvoja%20slovanske%20rodne%20vere http://staroverci.si/strategija.html]{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (VІІ. Slovansko Veče rodne vere/Kijev, 29. 5. 2010/)</ref><ref name="#1"/>. Zaradi narave njihovega religioznega pogleda na svet jim je blizu [[ekologija]], znotraj tega pa predvsem [[globinska ekologija]] <ref> [http://en.wikipedia.org/wiki/Deep_Ecology]</ref><ref>Arne Naess: ''Ecology, community and lifestyle : outline of an ecosophy''. - Cambridge University Press, 1991</ref>. Politična usmerjenost je zelo raznolika in pokriva skoraj celoten spekter političnih idej, od levice, preko sredine do desnice <ref>Aitamurto, K., „Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“, Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France.</ref>. Večino predstavljajo zmerne struje, pri čemer organizacije in združenja slovanskih starovercev praviloma niso politično angažirane. Večina organizacij slovanskega staroverstva obsoja [[fašizem]], [[neonacizem]] in ideologijo ekstremne desnice<ref>[http://triglav.ru/zayavlenie.doc ''„О подменах понятий в языке и истории славян и о псевдоязычестве“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110919222220/http://triglav.ru/zayavlenie.doc |date=2011-09-19 }}, Официальное заявление Круга Языческой Традиции и Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры, 25.12.2009.</ref><ref>Безверхий В. Н., ''„Фашизм - это русофобия“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 7-10</ref><ref>Федосов В. К., ''„Адепты русофобии: от Герцля до Горбачёва“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 11</ref>{{#tag:ref|Še posebej nasprotujejo fašizmu in nacizmu, saj je večina starovercev panslovansko usmerjenih in menijo, da so bili ravno Slovani največje žrtve naci-fašizma med drugo svetovno vojno. Nekateri to imenujejo tudi genocid nad Slovani.|group=op.}}. Mnogi slovanski staroverci tudi nasprotujejo sedanji tržno-kapitalistični politični ureditvi in podpirajo alternativne načine samoorganiziranja, kar jih približuje [[anarhizem|anarhizmu]]. Podpirajo lokalno ekološko pridelano hrano in tradicionalen način samooskrbe. Marginalne skupine starovercev, v glavnem mladina, simpatizira z ekstremistično ideologijo skrajne desnice, kot je neonacizem, [[šovinizem]], [[antisemitizem]] in [[ksenofobija]] <ref>''„Удар Русских Богов“'', Истархов Владимир Алексеевич, Институт экономики и связи с общественностью, [[Москва]], [[2000]].</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.interfax-religion.ru/?act=news&div=29320|title=Архангельская прокуратура признала экстремистской книгу Истархова „Удар русских богов“|publisher=[[Интерфакс]]|date = 20. 3. 2009}}</ref><ref name="Неоязычество и национализм." /><ref name="Неоязычество на просторах Евразии." />. Vse slovanske staroverske organizacije podpirajo suverenost, integriteto in teritorialno celovitost svoje države. == Slovansko staroverstvo in umetnost == Povečano zanimanje za mnogobožansko slovansko religijo se je pojavilo v umetniških krogih v času od konca 18. do začetka 19. stoletja. Kljub razmeroma majhnemu številu slovanskih starovercev so umetniška dela na temo slovanskega staroverstva puščala opazno sled. Na temo slovanske religije so ustvarjajo tudi mnogi umetniki, ki so bili po verski pripadnosti druge veroizpovedi. === Slikarstvo in kiparstvo === [[Slika:Morana & Vesna.jpg|230px|desno|thumb|''[[Morana]] in [[Vesna]]'', delo Ivane Režek]] Z nacionalnim preporodom Slovanov v 19. stoletju je prišlo do povečanja staroverskih motivov tudi v slikarstvu. V slovanskem svetu so nastajala umetniška dela, ki so vsebovala religiozno tematiko, vezano na staroverstvo. V Rusiji se pojavilo veliko umetnikov, ki so se ukvarjali z motivom slovanske kulture, od katerih so najbolj znani [[Ilja Jefimovič Repin|Ilja Repin]], [[Ivan Bilibin]], [[Viktor Vasnecov]], [[Nikolaj Rerih]] in Čeh [[Alfons Muha]]. V 20. stoletju so se te tematike lotevali številni slikarji in kiparji<ref>Г. С. Лозко, П. В. Тулаев, ''„Родные Боги в творчестве славянских художников“'', Слава, Москва, [[2008]]</ref>. Nekateri izmed njih: Stanislav Šukalski, Marjan Vavženjecki, Marjan Konarski, Norbert Strasberg, Vaclav Boratinjski, Franćišek Fronček, Ježi Baranovski, Stanislav Gliva, Stefan Žehovski, Stanislav Karvovski, Ježi Kovalski in drugi člani ''Plemena rogatega srca'', Zofia Stryjeńska<ref>Stryjeńska, Zofia (1891-1974): Poland in the classroom [http://info-poland.buffalo.edu/web/arts_culture/painting/painters/Stryjenska/bozki/link.shtml]</ref>, Albin Polašek, Konstantin Vasiljev, Viktor Križanivski, Vsevolod Ivanov<ref>{{Navedi splet |url=http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |title=Intervju z Vsevolodom Ivanovom v rusščini |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2011-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111210022512/http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |url-status=dead }}</ref><ref>"''Русь Ведическая в творчестве В. Б. Иванова''", Шахов А.В., Журнал "'''Ведическая культура'''" №13</ref>, Olga Nagornaja, Nikolaj Fomin, Boris Oljšanski, Viktor Koroljkov, Andrej Klimenko, Dragan Bosnić<ref>[http://www.svevlad.org.rs/slike_files/likovna/bosnic.html Драган Боснић - Стрип као израз родољубља]</ref>, <ref>Sandra Jovanović, [http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm ''izložba „Slovenska mitologija“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111208232959/http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm |date=2011-12-08 }}</ref>, Rastko Ćirić, Ljubivoje Jovanović, Momir Janković, Marko Mamić<ref>Владета Јеротић, Ђорђе Кадијевић, Петар Петровић, Никола Кусовац, Бане Јовановић, ''„Марко Мамић Маша - Словенски богови и божанства - рељефи у дрвету“'', Музеј Војводине, [[Нови Сад]], децембар [[2002]].</ref>, Jovan Petronijević<ref>Jovan Petronijević: Staroverski šah, [http://staroverci.si/umetnost-petronijevic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Aleks Fantalov <ref>{{Navedi splet |url=http://fantalov.tripod.com/ |title=Alex Fantalov |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2013-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401120217/http://fantalov.tripod.com/ |url-status=dead }}</ref>,Kris Vervimp<ref>[http://www.myspace.com/krisverwimp/photos/50636623#{%22ImageId%22%3A11165469} Arkona - illustrations, Kris Verwimp]</ref>, Radosav Ćirković, Ivana Režek, Snežana Šestović, Vuk Ljubisavljević, Tomaš Lah<ref>Tomasz Lach, [http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html Słowiańskie opowieści] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120120232003/http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html |date=2012-01-20 }}</ref> in še mnogi drugi. V Sloveniji so slovansko mitologijo vnašali v svojo dela Andrejka Čufer<ref>Slovenska mitologija na znamkah, [http://staroverci.si/umetnost-znamke.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html|date=2013-10-22}}</ref>, Irena Urankar <ref>{{Navedi splet |url=http://staroverci.si/umetnost-urankar.html |title=Irena Urankar |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2012-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120705012844/http://www.staroverci.si/umetnost-urankar.html |url-status=dead }}</ref>, Slavo Batista <ref>Vid Avdič Batista: Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji, [http://staroverci.si/simbol.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105084945/http://www.staroverci.si/simbol.html|date=2013-11-05}}</ref>, Igor Šivec <ref>[http://staroverci.si/sivec-slikarstvo.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, akademska slikarja Kristofer Bogdan Meško in Irena Gašperšič<ref>Akademska slikarja - Academic artists: Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško: Slovensko bajeslovje - Slovene mythology [http://staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630164733/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html|date=2012-06-30}}</ref>, Marjan Amalietti <ref>Slovanski olimp [http://staroverci.si/amalietti.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html|date=2013-10-22}}</ref>, Ana Belčič<ref>[http://staroverci.si/belcic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Gregor Koželj<ref>[http://staroverci.si/kozelj.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> in še mnogi drugi. === Film === Tema slovanske kulture in staroverstva je predstavljena v filmih, kot je ''[[Morana (film)|Morana]]'' (1993), ''Mokoš'' (2000){{#tag:ref|Slovenski film ''Mokuš'' uradno ni nikoli izšel, čeprav je bil posnet in predstavljen. Režiser filma je Andrej Mlakar. ''Mokoš'' je posnet po romanu ''Ki jo je megla prinesla'' [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]] (Prešernova družba 1993), kritike pa so bile različne, tako pozitivne kot tudi negativne. Film velja za ljubezensko dramo, čeprav so nekateri deli prej bližje grozljivki in groteskni drami.|group=op.}}, Združitev v zaflaški (KUD Cerkno, 2003){{#tag:ref|Amaterski film ''Združitev v zaflaški'' je humoristična parodija na [[France Prešeren|Prešernov]] ''[[Krst pri Savici]]'', [http://www.kudcerkno.si/index.php/zaflaska-kud-cerkno.html], Scenarij: Matija Čuk|group=op.}} in več igrano-dokumentarnih filmih Jadrana Strleta: ''Iskanje slovanskih bogov'', ''Med hribi kačjih glav'', ''Poganjski ogenj'', ''Jelenk-sveta gora starovercev'' in ''Sveta voda Uročka'' {{#tag:ref|Nekateri med njimi dostopni na spletu: [http://staroverci.si/filmi-domaci.html]|group=op.}}. V tujini so filmi o slovanski kulturi in staroverstvu bolj popularni in zaradi tega tudi bolj množični: Knez Vladimir (rus. Kнязь Владимир), ''Poganska kraljica'' (češ. Pohanska kraljica)<ref>Dostopen tudi na: [http://staroverci.si/filmi-tuji.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, ''Sadko'', ''Vij'' (rus. Вий), ''Ruslan in Ljudmila'' (1915; 1972) (rus. Руслан и Людмила), ''Vij - Povratak'' (rus. Вий. Возвращение), ''Stara Rusija'' (rus. Русь Изначальная), ''Finist - svetli soko'' (rus. Финист — Ясный Сокол), ''Gnezdo'' (polj. Gniazdo), ''Stara basen - Ko je Sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem), ''Zahar Berkut'', ''Tam na nepoznanih poteh'' (rus. Там на неведомых дорожках), ''Volkodlav iz roda Sivih psov'' (rus. Волкодав из рода Серых Псов), ''Mladi Volkodlav'' (rus. Молодой Волкодав), ''Sveto mesto'', ''Rusiči''. === Glasba === [[Slika:Svantevit-Statue.jpg|thumb|levo|Kip boga [[Svetovid]]a nа otoku Rujen v Nemčiji, kjer je bilo dokumentirano svetišče]] Motive slovanskega staroverstva dobimo v vseh glasbenih žanrih. Med njimi dobimo tako klasične izvajalce, kot je [[Peter Iljič Čajkovski]] (balet ''[[Labodje jezero]]''), [[Dvoržak|Antonin Dvoržak]] (opera ''[[Rusalka]]''), [[Bedřich Smetana]] (simfonijske pesmi ''[[Moja domovina]]'' (češ. Má vlast, opera ''[[Libuša]]'', [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] (opere ''Sneguljčica'', ''Nesmrtni kaščej'' in ''Zlati petelin'' ter simfonija ''Sadko''), [[Mihail Ivanovič Glinka]] (opera ''Ruslan in Ljudmila'') in [[Igor Stravinski]] (baleti ''Žar-ptica'' in ''Posvečenje poletja''), Jakov Gotovac (narodni obred ''Koleda'' in romantična narodna opera ''Morana''). Prav tako pa je mnogo izvajalcev tudi znotraj modernih žanrov etno glasbe, [[metal]]a, [[rock]]a in [[elektronska glasba|elektronske glasbe]], kot so: * Rusija: Arkon, Vedan Kolod (rus. Веда́нЪ Коло́дЪ), Vetar vod“ (rus. Ветер Воды ), Vukodlak (rus. Волколак), Gromovnik, Veleslava, Alkonost, Inje (rus. Изморозь), Kalevala, Ivan Kupala, Temnozor (rus. Темнозорь), Utvrda (rus. Твердь), Nikolaj Jemeljin, Mlin (rus. Мельница), Mlada Vasnecova, Boris Bazurov, Duhovi predaka (rus. Духи Предков), Izvan (rus. Опричь), Ruslan Morozovski, Rodovest, Bojan Živosil, Skolot, Bunar (rus. Крыница), Alatir (rus. Алатырь), Svarga; * Belorusija: Apraksija * Ukrajina: Drukdh, Hrast Bukva (ukr. Дуб Бук), K Rodu (ukr. К рода), Hamalija (ukr. Гамалiя), Božiči (ukr. Божичі) * Poljska: Slavland, Jar, Wojnar, Čast, Perun (polj. Piorun), Radogost, Światogor, Archandrja, Percival, Żywiołak, Ludola, Stworz, Varvarska Pomeranija * Češka: Tihi tok bezbožne elegije, Tomáš Dvořák, Tomáš Kočko, Vesna * Slovaška: Žiarislav a Bytosti * Hrvaška: Slavogorje, Svarica, Kult Perunov, Drvo života, Voloh, Kries, Stribog, Oganj * Srbija: Svarun, Ognjena kočija, Navrog, Svetlana Stević-Vukosavljević * Slovenija: Eleonora in Leonhard, Temnozora, Temnava, Brezno * Kanada: Haiduk === Leposlovje === Slovenski pisatelji so pogosto vnašali staroverske bogove v svoja literarna dela. Najodmevnejše in najbolj poznano je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjevo]] delo ''Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov''. Največ Slovencev se je ravno preko tega dela spoznalo s staroslovanskimi bogovi. Drugi bolj odmevni pisatelji so še [[Janko Moder]] (''Sveta zemlja: kronika slovenskega rodu''), [[Ivan Sivec]] (''Saga o Karantaniji'' v treh delih), [[France Bevk]] (''Umirajoči bog Triglav''), [[Vinko Pšlak]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/148192 |title=arhivska kopija |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014943/http://www.delo.si/clanek/148192 |url-status=dead }}</ref> (''Krst na Auvi'') in še mnogi drugi. Med zadnjimi leposlovnimi deli na to temo je knjiga V. Zavodnika ''Skrivnostne podobe raja''. Katoliški duhovnik [[Janko Šanda]] je napisal najdaljšo slovensko pesnitev ''Kralj samo: epos v desetih spevih'', v katero je vključil mnoge staroverske bogove. Rodno vero dobimo tudi v klasičnih delih Puškina (''Ruslan in Ljudmila''), [[Aleksej Konstantinovič Tolstoj|Alekseja Tolstoja]], [[Nikolaj Gogolj|Nikolaja Gogolja]], Milovana Glišića, Rastka Petrovića (roman ''Burleska gospoda Peruna boga groma''), Adama Mickjeviča, Vladimira Hlebnjikova, Sergeja Gorodeckog, Vanjka Ponjavića (roman ''Otroci boginje mati Slave'') in še pri mnogih drugih avtorjih, ki niso prevedeni v slovenski jezik. === Računalniške igre === Na temo slovanske rodne vere je bilo izdanih tudi več računalniških iger, kot je ''Knez-legenda gozdne države'' (rus. Князь: Легенды Лесной страны; angl. Konung: Legends of the North) iz leta 1999 (dodatek ''Knez 2'' je izšel 29. januarja 2003), ''Svarog - rodnoverski vojak'' (rus. Сварог - Языческие войны; izšel 15. aprila 2004). Prav tako obstaja serija računalniških igric o avanturah ruskih narodnih junakov: ''Aljoša Popovič in Zmaj Tugarin'' (rus. Алеша Попович и Тугарин Змей), ''Car Ivan in sivi volk'' (rus. Иван Царевич и Серый Волк, 2011) in ''Trije junaki in kraljica Šamahanskaja'' (rus. Три Богатыря и Шамаханская царица). == Glej tudi == * [[Slovenska mitologija]] * [[Slovanska mitologija]] * [[Etnična religija]] == Opombe == <references group="op."/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Slavic Native Faith}} * [http://www.staroverci.si/ Slovenski Staroverci] {{ikona jezika|sl|slovenščini}} * [http://alatyr.org.ua/ Родове Вогнище Рідної Православної Віри] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.oru.org.ua// Об’єднання рідновірів України] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://alatyr.org.ua Сайт громади Джерело Життя] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.rodnovery.ru/ Союз славянских общин славянской родной веры] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.velesovkrug.ru Велесов Круг] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Родна вяра] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.rodzimawiara.pl/ Słowiańska Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.rodzimawiara.org.pl/ Rodzima Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.svatohaj.sk/ Svätoháj Rodnej Viery] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.krugperuna.org/ Perunov Kruh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111213074419/http://www.krugperuna.org/ |date=2011-12-13 }} {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.dazbogovivnuci.estranky.sk/ Dažbogovi vnuci] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://rodnavira.cz Společenství Rodná víra] {{ikona jezika|cs|češčini}} * [http://www.svevlad.org.rs/ Svevlad] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.glaspredaka.info/ Glas predaka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224005835/http://www.glaspredaka.info/ |date=2012-02-24 }} {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.starisloveni.com/ Stari Sloveni] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.perunovasvetinja.tk/ Perunova Svetinja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190715172616/http://www.perunovasvetinja.tk/ |date=2019-07-15 }} {{ikona jezika|hr|hrvaščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Bolgarska Родна вяра] {{ikona jezika|bg|bolgarščini}} * [http://www.svarozikrug.weebly.com/ Svaroži Krug] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426071345/http://svarozikrug.weebly.com/ |date=2012-04-26 }} {{ikona jezika|bs|bosanščini}} * [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] {{ikona jezika|en|angleščini}} * [http://www.romuva.lt/ Romuva] {{ikona jezika|lt|litovščini}} * [http://www.marasloks.lv/ Māras loks] {{ikona jezika|lv|latviščini}} {{Slovanska mitologija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Slovanska mitologija]] i9o3wbfk1ih8o0tlrj5woofpyzxaed8 Seznam slovenskih pravnikov 0 337268 6759283 6756993 2026-10-01T14:27:37Z ~2026-45085-22 264465 /* R */ 6759283 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–) *[[Filip Abram]] (1835–1903) *[[Josip Abram]] (1832–1907) *[[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) *[[Matej Accetto]] (1974–) *[[Zdenka Adamič]] (1910–1997) *[[Juro Adlešič]] (1884–1968) *[[Josip Agneletto]] (1884–1960) *[[Jakob Ahačič]] *[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–) *[[Matjaž Ambrož]] (1977–) *[[Mihael Ambrož]] (1808–1864) *[[Borut Ambrožič]] (1970–) *[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) *[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984) *[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–) *[[Pavel Apovnik]] (1935–) *[[Metka Arah]] * [[France Arhar]] (1948–) *[[Andrej Auersperger Matić]] *[[Matej Avbelj]] (1980–) *([[Viktor Avbelj]])? == B == * [[Janko Babnik]] (1861–1927) *?? [[Bajec]] - zvezni sodnik? *[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974) *[[Franc Bajlec]] (1902–1991) *[[Vlado Balažic|Vlado (Vladimir) Balažic]] *[[Vilko Baltič]] (1878–1959) *[[Andrej Baraga]] (1965–2022) *[[Samo Bardutzky]] * [[Lovro Baš]] (1849–1924) * [[Fran Baša]] (1901–1972) *[[Milan Baškovič]] (1929–2024) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021) * [[Aleš Bebler]] (1907–1981) * [[Peter Bekeš]] (1946–2015) *[[Ivan Bele]] (1902–1983) *[[Ivan Bele]] (1937–2019) *[[Marjan Bele]] (1906–1944?) *[[Nataša Belopavlovič]] (1949–) * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo (Ivan) Benkovič]] (1875–1943) *[[Jaromir Beran]] (1909–2002) *[[Andrej Berden]] (1949–) *[[Katarina Bergant]] *[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–) *[[Jože Bernik]] (1924–2011) *[[Katarina Bervar Sternad]] (1975–) *[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968) *[[Nina Betetto]] (1962–) * [[Božidar Bežek]] (1866–1935) *[[Rupert Bežek]] (1858–1903) *([[Adolf Bibič]] 1933–1996) *([[Aleksander Bilimovič]] 1876–1963) * [[Josip Bitežnik]] (1891–1960) *[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008) *Dušan Blaganje? *[[Matej Blatnik]] *[[Ivan Blažir]] (1820–1866) *[[Lovro Bogataj]] (1889–1967) *[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–) * [[Rado Bohinc]] (1949–) * [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) *[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) * [[Borut Bohte]] (1932–2024) *[[Jožica Boljte Brus]] (1953–) * [[Jože Boncelj]] (1911–1986) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) *[[Marko Bošnjak]] (1974–) *[[Ana Božič Penko]] * [[Anton Božič]] (1876–1933) * [[Mirko Božič]] (1884–?) * [[Erika Braniselj]] (?—2013) *[[Borut Bratina]] (1957–) * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989) * [[Franc Anton Breckerfeld]] ( *[[Janko Brejc]] (1869–1934) *[[Mihael Brejc]] (1947–) *[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964) *[[Stana Brezar]] (1916–1994) *[[Barbara Brezigar]] (1953–) *[[Jaka Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] (1886–1958) *[[Igor Breznik]] (1917–1945) *[[Janez Breznik]] (1942–) *[[Borut Brezovar]] *[[Nejc Brezovar]] (1983–) *[[Boštjan Brezovnik]] (1976–) *([[Milan Brglez]] 1967–) * [[Arnošt Brilej]] (1891–1953) *[[Jože Brilej]] (1910–1981) *[[Franci Brinc]] (1935–) *[[Martin Briški]] (1914–1993) *[[Maja Brkan]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984) * [[Anton Brumen]] (1857–1930) * [[Marko Brus]] (1966–) *[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–) *([[Bojko Bučar]] 1951–) * [[France Bučar]] (1923–2015) *[[Janez Bučar]] (1822–1859) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Julij Bučar ml.]] (1889–1974) * [[Pavel Budin]] (1952–2000) *[[Bojan Bugarič]] (1965–) *[[Miha Butina]] (1907–1980) == C == *[[Pavle Car]] *[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943) *[[Bernard Cek]] *[[Nina Cek]] *[[Edvard Centrih]] (1933–1998) *[[Božo Cerar]] (1949–) *[[Miroslav Cerar]] (1939–) *[[Miro Cerar ml.]] (1963–) *[[Zdenka Cerar]] (1941–2013) *[[Matej Cigale]] (1819–1889) *[[Stojan Cigoj]] (1920–1989) *[[Rafael Cijan]] (1935–2015) * [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717) * [[Etbin Henrik Costa]] (1832–1875) *[[Dušan Cotič]] (1922–2015) *[[Blaž Crobath]] (1797–1848) *[[Josip Cugmus]] (1884–1960) *[[Katica Cukjati]] (1949–2016) *[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017) == Č == *([[Tomaž Čas]]) *[[Janez Čebulj]] (1957–) *[[Aleksander Čeferin]] (1967–) *[[Emil Čeferin]] (1912–1997) *[[Peter Čeferin]] (1938–) *[[Rok Čeferin]] (1964–) *[[Darko Černej]] (1906–1990) *[[Samo Červek]] (1969–) *[[Janko Česnik]] (1932–) *([[Gorazd Čibej]]) *[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022) *[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874) *[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894) * [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948) * [[Vida Čok]] (1931–2023) * [[Anton Čop]] (1786–1865) *[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845) *[[Uroš Čop]] *[[Kristina Čufar]] *[[Matej Čujovič]] (1976–) == D == *[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.) *[[Viktor Damjan]] (1915–1981) *[[Janko Debelak]] (1868–1925) *[[Slavko Debelak]] (1947–2013) - odgovoren za "izbris" *[[Ivan Dečko]] (1859–1908) *[[Mitja Deisinger]] (1942–2026) *Vladimir Dejan (1954) * [[Jože Dekleva]] (1899–1969) * [[Anton Delak]] (1927–2002) *[[Drago Demšar]] (1942–2017) *[[Jožef Anton Demšar]] (1709–1770) *[[Franjo Derenčin]] (1906–1963) * [[Josip Dermastia]] (1879–1952) * [[Marijan Dermastia]] (1911–1971) *[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914) *[[Edvard Dev]] (1834–1917) *[[Miroslav Dev]] * [[Oskar Dev]] (1868–1932) *[[Silvo Devetak]] (1938–) *[[Aljoša Dežman]] *[[Zlatan Dežman]] (1951–) *[[Avgust Dimitz]] (1827–1886) *[[Vladimir Dintinjana]] (1915–2002) *[[Tina Divjak]] (1981–) *[[Karel Dobida]] (1896–1964) *[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977) *[[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961) *([[Bojan Dobovšek]] 1962–) *[[Albin Dobrajc]] (1908–1980) *[[Polonca Dobrajc]] *[[Alojz Dobravec]] (1811–1871) *[[Helga Dobrin]] *[[Tanja Dobrin]] (r. [[Pirc]]) *[[Tone Dolčič]] (1954–2022) *[[Bojan Dolenc]] (1949–) *[[Jurij Dolenc]] (–) *[[Matija Dolenc]] (1810–1876) * [[Metod Dolenc]] (1875–1941) *[[Mile Dolenc]] *[[Pavel Dolenc]] (1942–2018) *[[Ščitomir Dolenc]] (1873–1946) *[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858) *[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839) *[[Josip Doljak]] (1820–1861) *[[Karlo Doljak]] (Karol/Carlo Doliac) (1805–1898) *[[Janez Gregor Dolničar]] (1655–1719) *[[Matej Dolničar]] (1908–1991) *[[Janko Dolžan]] (1883–1949) *[[Silvester Domicelj]] (1868–1938) *[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961) *Fran Dominko (1870–1921) *[[Miha Dominko]] *[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851) *[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) *[[Brigita Domjan Pavlin]] *[[Danilo Dougan]] (1909–1993) *[[Gašper Dovžan]] (1976–) *[[Mojca Drčar Murko]] (1942–) *[[Simona Drenik Bavdek]] (1975–) *[[Katja Drnovšek]] *[[Eneja Drobež]] *[[Anton Drobnič]] (1928–2018) *[[Lidija Drobnič]] (1931–2021) *[[Živa Drol Novak]] *[[Gregor Dugar]] *[[Jana Dular]] *[[Marijan Dular]] (1910–2005) *[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980) *[[Uroš Dular]] (1941–) == Đ == * [[Miodrag Đorđević (sodnik)|Miodrag Đorđević]] (1955–) == E == *[[Erik Eberl]] (1885–1947) *[[Stevo Eberl]] (1938–1985) *[[Andrej Ekart]] *[[Fran Eller]] (1873–1956) *[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756) *[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690) *[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723) *[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759) *[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716) *[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847) *[[Anže Erbežnik]] (1976–) *[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?) *[[Karl Erjavec]] (1960–) *[[Tina Eržen]] (1971–) *[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987) == F == *[[Mohor Fajdiga]] *[[Peter Falatov]] (1939–2020) *[[Aleksander Fatur]] (1878–1946) *[[Julij Felaher]] (1895–1969) *[[Aleš Ferčič]] *[[Josip Ferfolja]] (1880–1958) *[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927) *[[Boštjan Ferk]] (1979–) *[[Petra Ferk]] *[[Andrej Ferlinc]] *[[Maja Ferlinc]] *[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945) *[[Veronika Fikfak]] *[[Katja Filipčič]] *Filipec *[[Ludvik Filipič]] (1850–1911) *[[Boris Filli]] (1931–2011) *[[Mirko Finderle]] (1918–2012) *[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–) *[[Božidar Fink]] (1920–2013) *[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994) *[[Peter Fister]] (1759–1800) * [[Zvonko Fišer]] (1949–) *[[Benjamin Flander]] *[[Janvid Flere]] (1914–1996) *[[Slavko Flis]] (1922–2002) *[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709) *[[Vladimir Foerster]] (1868–1942) *[[Josip Fon (pravnik)|Josip Fon]] (1865–1925) *[[Valentina Franca]] *[[Tanja Frank Eler]]  *[[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] (1922–2009) *[[Katja Franko]] Aas *[[Anton Gašper Frantar]] (1948–2021) *[[Franc Friškovec]] (? –1993) *[[Anton Furlan (pravnik)|Anton Furlan]] (1867 - ?) *[[Boris Furlan]] (1894–1957) *[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973) *[[Harij Furlan]] (1965–) == G == *Milko Gaber *[[Aleš Galič]] (1968–) *[[Damjan Gantar]] (196?–) *[[Pavle Gantar (pravnik)]] *[[Milan Gaspari]] (1933–2001) *[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002) *[[Franci Gerbec]] *[[Josip Gerdešič]] (1834–1914) *[[Ivan Geršak]] (1838–1911) *[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908) *[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]]) *[[Lev Geržinič]] (1916–2012) *[[Vladimir Glaser]] (1894–1975) *[[Franc Glavan]] (1927–) *[[Anton Globočnik]] (1825–1912) *[[Viktor Globočnik]] (1852–1898) *[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939) *[[Rupko Godec]] (1925–2022) *[[Franc Godeša]] (1934–) *[[Gregor Godeša]] *[[Anton Gogola]]/Gogala (1780–1841) *[[Ivan Gogala]] ([[Gogola]]) (1850–1901) *[[Jože Gogala]] (1916–2011) *[[Miroslav Gogala|Miroslav (Mirko) Gogala]] (1919–2015) *[[Adolf Golia]] (1889–1976) *[[Gustav Golia]] (1879–1947) *[[Ludvik Golia]] (1846–1908) *[[Vladimir Golia]] (? –1966) *[[Matija Golob]] (1922–[[1995]]) *[[Peter Golob]] (1964–) *[[Alojz Goričan]] (1888–1968) *[[Jože Goričar (diplomat)|Jože (Josip) Goričar]] (1873–1955) *[[Jože Goričar]] (1907–1985) *[[Anton Gorjup]] (1812–1883) *[[France Gorjup]] (1939–2026) *[[Mitja Gorjup]] (1943–1977) *[[Miloš Gorkič]] (1922–2020) *[[Primož Gorkič]] (1979/80–)? *[[France Goršič]] (1877–1967) * [[Andrej Gosar]] (1887–1970) *[[Andrej Gostiša]] (1821–1875) *[[Lana Katarina Gotvan]] *[[Franc Grad]] (1948–) *[[Alojz Gradnik]] (1882–1967) *[[Božo Grafenauer]] (1950–) *[[Barbara Granda]] (1982–) *[[Luka Grasselli]] *[[Mirko Grasselli]] (1874–1950) *[[Neža Grasselli]] *[[Peter Grasselli]] (1841–1933) *[[Mateja Grašek]] *[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886) *[[Florijan Gregorič]] (1883–1963) *Jože Gregorič (1933–2011) *[[Gustav Gregorin]] (1860–1942) *[[Matevž Grilc]] (1946–) *[[Peter Grilc]] (1961–) *[[Roland Grilc]] *[[Vatroslav Grill]] (1899–1976) *[[Davorin Gros]] (1897–1989) *[[Josipina Grosman|Josipina (Fini) Grosman]] (r. [[Ahačič]]) (1908–1980) *[[Karol Grossmann]] (1864–1929) *[[Vladimir Grosman]] (1905–1992) *[[Jurij Groznik]] (generalni državni odvetnik) *[[Igo Gruden]] (1893–1948) *[[Ludvik Gruden]] (1903–1974) *[[Matjaž Gruden]] (1965–) *[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922) == H == * [[Henrik Haas]] (1864–1925) * [[Lovro Hacin]] (1886–1946) * [[Miha Hafner]] (1986–) * [[Ferenc Hajós]] (1935–) * [[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848) * [[France Hočevar]] (1913–1992) * [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714) * Mirko Hočevar * [[Beti Hohler]] (1981–) * [[Ivan Hojnik]] (1884–1939) * [[Janja Hojnik]] (1979–) * [[Borut Holcman]] ( * [[Danijela Horvat]] * [[Mitja Horvat]] (1961–) * [[Vladimir Horvat]] (1958–) * [[Juro Hrašovec]] (1858–1957) * [[Jakob Hren]] (1830–1924) * [[Ivan Milan Hribar]] (1875–1909) * [[Stane Hribar]] (1907–2003)? * [[Svetozar Hribar]] (1909–1996) * [[Jože Hribernik]] (1938–) * [[Tone Hribovšek]] (1935–) * [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931) * [[Jožko Humar]] (1914–2008) * [[Silva Humer]] == I == * [[Albin Igličar]] (1947–) *[[Marko Ilešič]] (1947–2024) *[[Meta Ilešič]] (r. [[Žužek]]) (1921–2022) *[[Mirko Ilešič]] (1950–1999) *[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012) *[[Larisa Istenič]] *[[Blaž Ivanc]] *[[Tjaša Ivanc]] *[[Šime Ivanjko]] (1938–) == J == *[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–) *[[Irena Jager Agius]] *[[Matjaž Jager]] *[[Nina Ana Jäger]] *[[Klemen Jaklič]] (1975–) *[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924) *[[Jožef Jakopič]] (1841–1894) *[[Vid Jakulin]] (1960–) *[[Peter Jambrek]] (1940–) *[[Jernej Jan]] (1935–2010) *[[Martin Jančar]] *[[Franc Jančigaj]] (1878–1945) *[[Breda Janežič]] (1948–1995) *[[Konrad Janežič]] (1867–1945) *[[Alojz Janko]] (1943–2019) *[[Frančišek Jarc]] (1891–1978) *[[Mihail Jasinski]] (1862–1935) *[[Milena Jazbec Lamut]] *[[Andraž Jeglič]] (1865–1937) *[[Barbara Jelčić]] (1940–) *[[Tone Jelen]] (1916–2013) *[[Celestin Jelenc]] (1884–1968) *[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805) *[[Alenka Jelenc Puklavec]] (1940–2022) *[[Dušan Jelušič]] (1920–1998) *[[Mihael Jenčič]] (1946–) *[[Marjan Jenko]] (1913–2006) *[[Simon Jenko]] (1835–1869) *[[Hinko Jenull]] (1952–) *[[Janko Jeri]] (1927–2002) *[[Maks Jerič]] (1885–1949) *[[Tone Jerovšek]] (1941–) * [[Miro Jeršič]] (1902–1981) *[[Rok Jesenko]] (1880–1966) *[[Aleksander Jevšek]] (1961–) *[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015) *[[Savin Jogan]] (1937–) *[[Albin Juhart]] (1893–1972) *[[Jože Juhart]] (1906–1967) *[[Miha Juhart]] (1963–) *[[Ilja Jurančič]] (1929–2006) *[[Vladimir Jurančič]] (1927–) *[[Josip Jurca]] (1884–1963) *[[Peter Juren]] (1930–2021) *[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik) * [[Joso Jurkovič]] (1888–1940) *[[Margerita Jurkovič]] *[[Franc Jurtela]] (1853–1926) *[[Ivan Justin]] (1930–) *[[Alojzij Juvan]] (1886–1960) *[[Friderik Juvančič]] (1873–1947) == K == *[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705) *[[Zdravko Kalan]] (1906–1992) *[[Marko Kambič]] (1963–) *[[Miha Kambič]] (1888–1981) *[[Mitja Kamušič]] (1924–1994) *[[Zoran Kanduč]] (1962–) *[[Jakob Kandut]] (1913–1996) *[[Josip Karlovšek]] (1867 – 1950) *[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806) *[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) *[[Andreja Katič]] (1969–) *[[Igor Kaučič]] (1954–) *[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–) *[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923) *[[Josip Kavčič|Josip (Jožef) Kavčič]] (1821–1903) *[[Matija Kavčič]] (1802–1863) *[[Vladimir Kavčič]] (1932–2024) *[[Ivan Kavčnik (pravnik)|Ivan Kavčnik]] (1858–1922) *[[Mirko Kejžar]] (1897–1943) *[[Tamara Kek]] *[[Tomaž Keresteš]] (1972/3?–) *[[Robert Kermavner]] (1876–1927) *[[Janko Kersnik]] (1852–1897) *[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937) *[[Jožef Kersnik]] (1823–1877) *[[Ana Kerševan]] (1979–) *[[Erik Kerševan]] (1974–) *[[Peter Keršič]] (1881–1948) *[[Ciril Keršmanc]] ( *[[Urška Kežmah]] *[[Milan Kiauta]] (1909–1987) *[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–) *[[Ksenija Klampfer]] (1976–) *[[Marta Klampfer]] (1953–2016) *[[Goran Klemenčič]] (1972–) *[[Nada Klemenčič]] (1939–) *[[Tone Klemenčič]] (1913–2001) *[[Josip Klepec]] (1887?–1938) *[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994) *[[Rok Kljajič]] *[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–) *([[Klemen Klun]] 1971–) *[[Bojana Kmetec Rošic]] *[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?) *[[Rajko Knez]] (1969–) *[[Rihard Knez]] (1919–1993) *[[Aleš Kobal]] (1971–) *[[Miloš Kobal]] (1926–2018) * [[Božo Kobe]] (1913–1951) *[[Peter Kobe]] (1916–1995) *[[Gorazd Kobler]] (1949–2022) *[[Marijan Kocbek]] (1957–) *[[Jurij Koce]] (1902–1992) *[[Boris Kocijančič]] (1909–1968) * [[Janez Kocijančič]] (1941–2020) *[[Rudi Kocjančič]] (1939–2024) *[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–) *[[Andreja Kokalj]] *[[Alojzij Kokalj]] (1869–1931) *[[Črtomir Kolenc]] (1914–2001) *[[Riko Kolenc]] (1916–2001) *[[Lidija Koman Perenič]] (1945–) *[[Gojmir Komar]] (1931–2002) *[[Milan Komar]] (1921–2006) *[[Danilo Komavli]] (1881–1967) *[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897) *[[Polonca Končar]] (1947–) *[[Mateja Končina Peternel]] (1966–) *[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988) * [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872) *[[Rok Koren]] (1962–2021) * [[Boštjan Koritnik]] (1979–) *[[Damjan Korošec]] (1968–) *[[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Viktor Korošec]] (1899–1985) *[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–) *[[Mirko Koršič (sodnik)|Mirko Koršič]] (1880–1934) *[[Mirko Koršič]] (1914–1981) *[[Milan Korun]] (1886–1962) *[[Branko Korže]] *[[Albert Kos]] (1913–1947) *[[Anton Kos-Cestnikov]] (1837–1900) *[[Drago Kos]] (1961–) *[[Marjan Kos]] *[[Franc Kosar]] (1823–1894) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[Vida Kosi]] (1921–2021) * [[Bogomir Kostanjevec|Bogomir (Mirko) Kostanjevec]] (1911–2012) * Karel Košenina * [[Alenka Košir]] (1975–) * [[Borut Košir]] (1954–) *[[Fedor Košir]] (1908–1972) *[[Milan Kosterca]] (1929–2014) *Josip Kotnik ? *[[Sonja Kotnik]] (1956–) *[[Mitja Kovač]] *[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–) * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996) *[[Blaž Kovačič Mlinar]] *[[Maša Kovič Dine]] *[[Boris Kovšca]] (1932–2022) *[[Jože Kozina]] (1960–) *[[Miha Kozinc]] (1952–) *[[Peter Kozler]] (1824–1879) *[[Andreja Krabonja]] *[[Dragana Kraigher Šenk]] (1937–1985) *[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943) *[[Nada Kraigher]] (1911–2000) *[[Vito Kraigher]] (1911–1945) *[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–) *[[Jožef Krajnc]] (1821–1875) *[[Milko Krajnc]] (1883–1965) *Anton Krajšek *[[Suzana Kraljič]]/Kraljić *[[Jerca Kramberger Škerl]] *[[Albert Kramer]] (1882–1943) *[[Irena Kranjc]] (1961–) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (1949–) *[[Marko Kranjc]] (1888–1977) *[[Vesna Kranjc]] (1956–) *[[Ivan Kranjec]] *[[Katarina Krapež]] *[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978) *[[Vladimir Kreč]] (1923–1999) *[[Viljem Krejči]] (1890–1962) * [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942) *[[Miha Krek]] (1897–1969) *[[Anton Kremžar]] (1867–1927) *[[France Kremžar]] (1883–1954) *[[Barbara Kresal]] (1969–) *[[Katarina Kresal]] (1973–) *[[Katarina Kresal Šoltes]] (1966–) *[[Marija Krisper Kramberger|Marija Krisper-Kramberger]] (1946–) *[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931) *[[Andrej Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–2023) * [[Matevž Krivic]] (1942–) *[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) *[[Vladimir Krivic]] (1914–1996) *[[Anton Kržišnik]] (1890–1973) *[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999) *[[Mojca Kucler Dolinar]] (1972–) *[[Milan Kučan]] (1941–) *[[Anton Kuder]] (1870–1944) *[[Alenka Kuhelj]] (1942–) *[[Angelo Kukanja]] (1905–1977) *[[Bojan Kukec]] (1952–2011) *[[Vladimir Kukman]] (1902–1982) *[[Damjan Kukovec]] (1977–) *[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951) *[[Janko Kuster]] (1925–1998) *Josip Kušar (1865–1913) * [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) * [[Radoslav Kušej]] (1875–1941) * [[Bojana Kvas]] *[[Jožef Kovač]] (1965-) == L == *[[Peter Laharnar]] (1858–1932) *[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977) *[[Vid Lajovic]] (1917–1977) *[[Rok Lampe]] (1973–) *[[Ivan Lamut]] (1879–1937) *Lamut *[[Stanko Lapajne]] (1878–1941) *[[Štefan Lapajne]] (1855–1912) *[[Fran Lasič]] (1864?–1944) *[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944) *[[Stojan Lasič]] *[[Janko Lavrič]] (1900–1971) *[[Jože Lavrič]] (1903–1973) *[[Karel Lavrič]] (1818–1876) *[[Roman Lavtar]]? *[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–) *[[Viktor Lednik]] *[[Milan Lemež]] (1891–1971) *[[Janez Lenarčič]] (1967–) *[[Stane Lenardič]] (1918–2008) *[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926) *[[Tina Lesar]] *[[Josip Leskovar]] (1875–1965) *[[Jernej Letnar Černič]] *[[Vladimir Levec]] (1877–1904) *[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34) *[[Miloš Levičnik]] (1913—1994) *[[Jože Levstik]] (1908–1987) *[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817) *[[Franjo Lipold]] (1885–1970) *[[Martina Lippai]] *[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926) *[[Franc Lokar|France Lokar]] (1890–1966) *[[Tomaž Longyka]] *[[Martin Lorbar]] (1922–2004) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) *[[Franc Lubej]] (1898–1985) *[[Marjana Lubej]] (1945–2021) *[[Jožef Luckmann]] (1760–1803) *[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Janez Lukač]] (1931–2013) *[[Miroslav Lukan]] (1875–1939) *[[Jožef Lukman]] (1760–1803) *[[Ivan Lulik]] (1888–1947) *[[Aleksander Lunaček]] (1896–1969) *[[Andrej Luschin]] (1807–1879) *[[Arnold Luschin]] (1841–1932) *[[Karmen Lutman]] == M == * [[Viktor Maček]] (1903–1983) * [[Danilo Majaron]] (1859–1931) *[[Ferdinand Majaron]] (1903–1986) *[[Stanko Majcen]] (1888–1970) *[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948) *[[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] (1933–) *[[Martin Malnerič]] (1885–1958) *[[Pavel Marc]] (1902–1997) *[[Tadeja Marinič]] *([[Boštjan Markič]] 1934–1994) *[[Stane Markič]] (1928–2013) *[[Rudolf Marn]] (1875–1947) *[[Robert Marolt]] (1969–) *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945) *Ivan Martelanc (1938) *[[Benjamin Marušič]] (1914–1981) * [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964) *[[Tomaž Marušič]] (1932–2011) *[[Kornelija Marzel]] *[[Branko Masleša]] *[[Martin Matek]] (1860–1930) *[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–) *[[Anton Mažgon]] (1812–1849) *Anže Mediževec *[[Ervin Mejak]] (1899–1989) *[[Karel Mejak]] (1910–1994) *[[Vera Mejak]] (1943–) *[[Jelka Melik]] (1951–) *[[Maja Menard]] *[[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Jože Mencinger]] (1941–2022) *[[Arne Mavčič]] (1948–) *[[Božidar Merc]] (1951–) *[[Peter Merc]] *[[Janez Metelko]] *[[Špelca Mežnar]] (1976–) *[[Tina Mežnar]] (1982–) *[[Mojca Mihelj Plesničar]] *[[Franc Miklavčič]] (1921–2008) *[[Tomaž Miklavčič]] *([[Franc Miklošič]]) *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] ([[1886]]–[[1965]]) *[[Anton Milavec]] *[[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Janez Milčinski]] (1913–1993) * [[Henrik Mislej]] (1801–1863) * [[Luka Mišič]] (1986?–) *[[Jernej Mlakar]] (1924–1982) *([[Zdravko Mlinar]] 1933–) *[[Heli Modic|Heli(odor) Modic]] (1906–1985) *[[Milojka Modrijan]] (1945–) *[[Fran Mohorič]] (1866–1928) *[[Ivan Mohorič]] (1888–1980) *[[Jakob Mohorič]] (1888–1976) *[[Monald Koprski]] (1208–1278)? *[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901) *[[Miroslav Mozetič]] (1950–) *[[Damjan Možina]] (1975–) *[[Dijana Možina Zupanc]] *[[Anton Mrak]] (1883–1961) *[[Miroslav Muha]] (1878–?) *[[Breda Mulec]] (1975–) * [[Avgust Munda]] (1886–1971) *[[Franc Munda]] (1831–1914) *[[Jakob Munda]] (1849–1926) *[[Jasna Murgel]] (1970–) *[[Ivo Murko]] (1909–1984) *[[Vladimir Murko]] (1906–1986) *[[Viktor Murnik]] (1874–1964) *[[Aleksij Mužina]] (1980? -) == N == * [[Ivan Nabernik]] (1842–1915) * [[Andrej Naglič]] (1978–) *[[Matjaž Nahtigal]] (1968–) *[[Matjaž Nanut]] (1969–2022) *[[Marko Natlačen]] (1886–1942) *[[Anton Nemec]] (1903–1988) *[[Janez Nemec]] (1912–2001) *[[Živa Nendl]] *[[Sebastian Nerad]] (197?–) *[[Aleš Novak]] (1974–) *[[Anton Novak]] (1956–) *[[Barbara Novak]] (1969–) *[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011) *[[Darja Novak Krajšek]] *[[Fran Novak]] (1877–1944) *[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–) *[[Janže Novak]] (1893–1934) *[[Maja Novak]] (1960–) *[[Marko Novak]] (1967–) *[[Mitja Novak]] (1947–) *[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–) == O == *[[France Oblak]] (1845–po?1917) *[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858) *[[Josip Oblak]] (1883–1956) *[[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951) *[[Marjan Oblak]] (1926–2008) * [[Janez Obreza]] *[[Miran Ocepek]] (1950–) *[[Fran Ogrin]] (1880–1958) *[[Albin Ogris]] (1885–1959) *[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883) *[[Stanko Ojnik]] (1932–2012) *[[Ivan Okretič]] (1860–1931) *[[Jožef Orel]] (1797–1874) *[[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] (1886–1973) *[[Damjan Orož]] (1975–) *[[Stanko Osterc]] (1909–1983) *[[Matej Oštir]] *Jakob Otrin (1908-1987) *[[Kristina Ožbolt]] == P == * [[Anton Pace]] (1851–1923) * [[Jože Pacek (politik)]] *[[Josip Pajk]] *[[Silverij Pakiž]] *[[Anton Panjan]] *[[Franc Papež]] (1838–1929) *[[Oton Papež]] (1867–1940) *[[Viktor Papež]] (1943–) *[[Marko Engelbert Paradeiser]] *[[Andrej Parma]] (1973-) *[[Viktor Parma]] (1858–1924) *[[Ingo Paš]] (1941–2021) * [[Marijan Pavčnik]] (1946–) * [[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *Blaž Pipp (1967-) *[[Tomaž Pavčnik]] *[[Miloš Pavlica]] (1950–) *[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *[[Martin Pavlič]] (1894–1979) *[[Peter Pavlič]] (1912–1991)? *[[Stane Pavlič]] (1914–1996) *[[Jože Pavličič]] (1916–2001) * [[Marko Pavliha]] (1962–) *[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]]) *[[Janez Pečar]] (1924–2021) *[[Mirko Pečarič]] *[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955) *[[Martin Pegius]] (~1523–1592) *[[Igo Pehani]] (1886–1942) *F. A. Pelzhoffer *[[Jerneja Penca]] *[[Boštjan Penko]] (1961–) *[[Anton Perenič]] (1941–) *[[Lojze Peric]] (1909–1999) *[[Ljudevit Perič]] (1884–1926) * [[Ivan Perne]] (1889–1933) *[[Franc Pernek]] (1938–) *[[Jože Pernuš]] (1916–1997) *[[Milan Peroci]] (1922–2006) *[[Nina Peršak]] (1975–) *[[Blaž Peršin]] (1961–) *[[Milan Petek Levokov]] *[[Bogdan Petelin]] (1895–1954) *[[Stanko Peterin]] (1913–1998) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Dragan Petrovec]] (1952–) *[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] (1930–2010) *[[Nataša Pirc Musar]] (1968–) *[[Fedor Pirkmajer]] (1919–1996) *[[Otmar Pirkmajer]] (1888–1971) *[[Jakob Pirnat]] (1847–1924) *[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996) *[[Rajko Pirnat]] (1951–) *[[Andrej Pirš (pravnik)|Andrej Pirš]] (1941–) *[[Lojze Piškur]] (1908–1982) * [[Leonid Pitamic]] (1885–1971) * [[Karel Pivk]] (1916–1967) ? *[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000) *[[Konrad Plauštajner]] (1941–2022) *[[Nina Plavšak]] (1960–) *[[Leopold Plenčič]] (1749–1830) *[[Ivan Ples]] (1886–1958) *[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]]) *[[Karel Pleško]] (1834–1899) *[[Senko Pličanič]] (1963–) *[[Jakob Ploj]] (1830–1899) *[[Mirko Ploj]] (1956–) * [[Miroslav Ploj]] (1862–1944) * [[Oton Ploj]] (1861–1947) *[[Tanja Poberžnik]] ([[1956]]–[[2018]]) *[[Janez Pogorelec]] (1964?–) *[[Peter Podgorelec]] *[[Karel Podgornik]] (1878–1962) *[[Bojan Podgoršek]] *[[Jernej Podlipnik]] *[[Klemen Podobnik]] (1975–) *[[Jasna Pogačar]] (1953–) *[[Peter Pogačar]] (1973–) *[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991) *[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888) *[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) *[[Marjan Pogačnik (sodnik)]] *[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979) *[[Miha Pogačnik]] (1970–) *[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]] *[[Janez Pogorelec]] *[[Klemen Pohar]] *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–) *[[Ana Polak Petrič]] (1978–) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975) * [[Janko Polec]] (1880–1956) *[[Julij Polec]] (1852–1941) *[[Svetozar Polič]] (1916–2011) *[[Vasilij Polič]] (1940–2023) * [[Zoran Polič]] (1912–1997) * [[Andra Pollak|Andra M. Pollak]] (1958–)(vrhovna sodnica v Kanadi) * [[Carlo Porenta]] (1814–1898) * [[Nataša Posel]] (1976–) *[[Jernej Potočar]] *[[Jožef Potočnik]] (1753–1808) *[[Miha Potočnik]] (1907–1995) *[[Ivo Potokar]] (1899–1945) *[[Miran Potrč]] (1938–2023) *[[Anton Požar]] (1861–1933) *[[Danilo Požar]] (1914–2005) *[[Dušan Požar]] (1928–2006?) *[[Mojca Prelesnik]] (1968–) *[[Saša Prelič]] *[[Janez Premk]] (1939–2017) *[[Boris Premrov]] (1906–1976) *[[Branko Premrov]] *[[Dragan Premrov]] (1912–1989) *[[Branko Premrou]] (1909–1986) *[[Miroslav Premrou]] (1871–1944) *[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957) *[[Ljuba Prenner]] (1906–1977) *Marko? Prepeluh *[[Ivan Presker]] (1857–?) *[[France Prešeren]] (1800–1849) *Janez Krstnik Prešeren *[[Jakob Prešern]] (1888–1975) *[[Josip Pretnar]] (1891–1969), *[[Stojan Pretnar]] (1909–1999) *[[Matej Pretner]] (1858–1944) *[[Valentin Prevec]] (19.stol.) *Janez Prijatelj (1947--) *[[Marko Prijatelj]] (1952–) *[[Andreja Primec]] *[[Karlo Primožič]] (1939–2020) *[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976) *[[Tone Prosenc]] (1932–2024) *[[Jerneja Prostor]] *[[Boris Puc]] (1907–1975) *[[Dinko Puc]] (1879–1945) *[[Igor Puc]] (1906–1975) *[[Janko Pučnik]] (1957–) *[[Dušan Puh starejši]] (1922–) *[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001) *[[August B. Pust]] (1938–) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936) == R == *[[Rado Race]] (1960–) *[[Zvezdan Radonjić]] (1961–) *[[Aleksander Radovan]] (1926–1993) *[[David Raišp]] *[[Barbara Rajgelj]] (1975–) *[[Štefan Rajh]] (1876–?) *[[Anton Rak]] (1803–1864) *[[Iztok Rakar]] (1974–) *[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758) *[[Marko Rakovec]] (mednarodni) *[[Mojca Ramšak Pešec]] *[[Marko Rančigaj]] *[[Andraž Rangus]] *[[Alojzij Rant]] (1874–1943) *[[Franc Rapoc]] (1842–1882) *[[Franc Rapotec]] (1887–1976) *[[Vinko Rapotec]] (1889–1960) *[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949) *[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928) *[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954) *[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009) *[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901) *[[Andrej Razdrih]] (1952–) *[[Radoslav Jakob Razlag]] (1826–1880) *[[Joahim Ražem]] (1886–1966) *[[Anton Rebek]] (1857–1934) *[[Josip Regali]] (1880–1960) * [[Franc Regally|Fran(c) Regally]] (1870–1924) * ''[[Urša Regvar]]?'' * [[Matevž Reiser]] (1830–1895) * [[Otmar Reiser]] ([[1792]]–[[1868]]) * [[Albert Rejec]] (1899–1976) * [[Katja Rejec Longar]] *[[Franc Rekar]] (1866–1950) *[[Alojzij Remec]] (1886–1952) *[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020) *[[Anton Remic]] (1748–1801) *[[Anton Rems]] (1932–2019) *[[Martina Repas]] *[[Franc Repič]] (1758–1812) *[[Borut Režek]] (1922–1971) *[[Josip Režek]] (1883–1966) *[[Miha Ribarič]] (1934–2026) *[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874) * [[Ciril Ribičič]] (1947–) *[[Nevenka Rihar]] *[[Vesna Rijavec]] (1958–) *Ivan Robnik *[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–2024) *[[Anton Rogina]] (1862–1944) *[[Anton Rojc]] (1820–1876) *[[Aleš Rosina]] (1937–2010) *[[Franjo Rosina]] (1863–1924) *[[Igor Rosina]] (1900–1969) *[[Jožef Rosina]] (1810–1889) *[[Anton Rous]] (1939–[[2024]]) *[[Jože Rovan]] (1923–2009) *[[Jernej Rovšek]] (1951–) *[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–) *Bor(ivoj) Rozman ? *[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837) *[[Vilko Rozman]] (1912–2006) *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970) *[[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942) *[[Matija Rulitz]] (1805–1880) *[[Jože Ruparčič]] *[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?–) *[[Slavko Rupel]] (1921–2002) *[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003) *[[Vlado Rupnik]] (1899–1970) *[[Josip Rus]] (1893–1985) *[[Luka Rus]] (1767–1836) *[[Marko Rusjan]] (1974–) *[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941) *[[Miloš Rybář]] (1928–1995) *[[Otokar Rybář]] (1865–1927) *[[Vladimir Rybář]] (1894–1946) == S == *[[Štefan Sagadin]] (1878–1947) *[[Andrej Saje]] (1966–) *[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008) *[[Ivan Sajovic]] (1884–1954) *[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961) *[[Stanko Sajovic]] (1890–1963) *[[Nataša Samec Berghaus]] *[[Ana Samobor]] *[[Vasilka Sancin]] (1979–) *[[Jožef Savinšek]] (1831–1920) *[[Dušan Savnik]] (1919–1975) *[[Teodor Sbrizaj]] (1899–1980) *[[Franc Schaubach]] (1881–1954) *[[Dolfe Schauer]] (1902–1953) *[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884) *[[Nina Scortegagna Kavčnik]] *[[Josip Sedej]] (1899–1977) *[[Jernej Sekolec]] (1948–) *[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866) *[[Polona Selič Zupančič]] *[[Liljana Selinšek]] *[[Simon Seljak]] (1815–?) *[[Dušan Semolič]] (1947–) *[[Darja Senčur Peček]] (1965–) *[[Bogomil Senekovič]] (1880–1924) *[[Ivan Senekovič]] (1884–1956) *[[Davorin Senjor]] (1882–1960) *[[Janko Sernec (starejši)|Janko Sernec]] (1834–1909) * [[Janko Sernec (mlajši)|Janko Sernec]] (1881–1942) *[[Josip Sernec]] (1844–1925) *[[France Sever]] (1897–1985) *[[Tina Sever]] (1981–) *[[Avgust Sfiligoj]] (1902–1985) *[[Teofil Simčič]] (1902–1997) *[[Ivan Simič]] (1959–) *[[Vladimir Simič]] (1950–) *([[Iztok Simoniti]] 1948–) *[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977) *[[Franc Skaberne]] (1877–1951) *[[Hugo Skala]] (?–1963) *[[Artur Skedl]] (1860–1923) *[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868) *[[Anton Skobir]] (1923–2004?) *[[Viktor Skrabar]] (1877–1938) *[[Dušan Skok]] (1940–2005) *[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) * [[Anton Skumovič]] (1864–1952) *[[Franc Slabe]] (1931–2005) *[[Leon Slak]] *[[Karel Slanc]] (1851–1916) * [[Stanislav Slatinek]] (1958–) *[[Edvard Slavik]] (1865–1931) *[[Slavoj Slavik]] (1896–1945) *[[Simon Slokan]] *[[Ivan Slokar]] (1884–1970) *[[Rudolf Smersu]] (1905–1998) *[[Albin Smole]] (1883–1968) *[[Alojz Snoj]] (1946–) *[[Janez Snoj]] (1934–2005) *[[Franc Sok]] (1905–1978) *[[Gvido Soklič]] (1894–1970) *[[Janez Nepomuk Sorčan]] (1737–1804) *[[Jadranka Sovdat]] (1960–) *[[Evgenij Spektorski]] (1875–1951) *[[Ana Srovin Coralli]] *[[Gojko Stanič]] (1940–) *[[Ana Stanič]] *[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942) *[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978) *[[Jože Stanovnik]] (1898–1983) *[[Jernej Stante]] (1900–1966) *[[Milan Stante]] (1916–2016) *[[Egon Stare]] (1882–1959) *(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969) *[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922) *[[Miloš Stare]] (1905–1984) *[[Danijel Starman]] (1940–2014) *[[Janez Starman]] (1971–) *[[Marko Starman]] (1969–) *[[Franc Stegenšek]] (1889–1969) *[[Henrik Stepančič]] (1864–1940) *[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) *[[Henrik Steska]] (1880–1960) * [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884) * [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929) *[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–) *[[Borut Stražišar]] *[[Grega Strban]] (1972?–) *[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–2024) *[[Majda Strobl]] (1920–1997) *[[Boris Strohsack]] (1929–1997) *[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016) *[[Anja Strojin Štampar]] (1973–) *[[Gregor Strojin]] *[[Josip Suchy]] (1869–1941) *[[Jože Suhadolc]] (1914–1987) *[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999) *[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902) *[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873) *[[Viktor Sušnik]] *[[Pavle Svete]] (1933–2021) *[[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Lev Svetek]] (1914–2005) * [[Matej Svetel]] (1934–2009) *[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987) *[[Rok Svetlič]] (1973–) *[[Andrej Svetličič]] (1974–) == Š == *[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928) *[[Jasna Šegan]] *[[Jože Šegedin]] (1911–1973) *[[Alenka Šelih]] (1933–) *[[Rudi Šelih]] (1929–2024) *[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969) *[[Miha Šepec]] (1955?/1974–) *[[Miha Šercer]] *[[Marija Šeruga Trplan]] *Boris Šetina (1933-) *Metoda Šetina (1934-2014) *[[Vida Šibenik]] (1944–2020) *[[Senka Šifkovič Vrbica]] *[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) *[[Marjan Šiftar]] (1950–) *[[Janez Šinkovec]] (1928–2016) *[[Janez Šinkovec (mlajši)|Janez Šinkovec]] (1949–) *[[Ludvik Šivic]] (1859–1939) *[[Silvo Šivic]] (1909–1982) *[[Ignacij Škarja]]? (1760–1837) *[[Ivan Škarja]] (1879–1941) *[[Vladimir Škerlak star.]] (1909–2002) *[[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] (1914–1998) *Ivan Škerlj (1848–1932) *[[Milan Škerlj]] (1875–1947) *[[Drago Šketa]] (1969–) *[[Bojan Škof]] (1958–) *[[Bojan Škrk]] (1924–2003) *[[Mirjam Škrk]] (1947–2026) *[[Boštjan Škrlec]] (1971–) *[[Katja Škrubej]] (1971–) *[[Albin Šmajd]] (1904–1946) *[[Leopold Šmalc]] (1895–1971) *[[Konrad Šmid]] (1886–1954) *Lojze Šmid (1902–1969) *[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016) *[[Boris Šnuderl]] (1926–2020) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) *[[Štefan Šoba]] (1913–?) *[[Igor Šoltes]] (1964–) *[[Ivan Šorli]] (1853–1932) *[[Ivo Šorli]] (1877–1958) *[[Marko Šorli]] (1946–) *[[Tjaša Šorli]] *[[Tomo Šorli]] (1881–1923) *[[Bojan Špicar]] (1914–2008) *[[Ciril Špindler]] (1902–1975) *[[Primož Šporar]] (1971–) *[[Tilen Štajnpihler Božič]] *[[Boris Štefanec]] (1954–) *[[Katja Štemberger]] *[[Ivo Štempihar]] (1898–1955) *[[Juri Štempihar]] (1891–1978) *[[Valentin Štempihar]] (1851–1921) *[[Franjo Štiblar]] (1947–) *[[Stanko Štor]] (1890–1967) *[[Rudi Štravs]] (1953–) *[[Jožko Štrukelj]] (1928–2009) *Miha Štrukelj (1935–2023) *[[Milan Štrukelj]] (?–2025)? *[[Dušan Štrus]] (1979–) *[[Anton Štuhec]] (1884–1948) *[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885) *[[Leon Štukelj]] (1898–1999) *[[Miha Štukelj]] (1935–2023) *[[Lovro Šturm]] (1938–2021) *[[Milica Šturm]] (1939–) *[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016) *[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–) *[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984) *[[Peter Šuler]] *[[Janko Šuman]] (1867–1945) *[[Staša Šuster]] (1920–2021) *[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925) *[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–) *[[Anton Švigelj]] (1868–1954) == T == *[[Vlado Tance]] *[[Tjaša Tanko]] *[[Đorđe Tasić]] (1892–1943) *[[Ivan Tavčar]] (1851–1923) *[[Maruša Tekavčič Veber]] *[[Aleksander Ternovec]] (1935–2012) *[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913) *[[Damijan Terpin]] (1963–) *[[Andraž Teršek]] (1975–) *[[Ana Testen]] *[[Anton Testen]] (1909–1997) *[[Franc Testen]] (1948–) *[[Bojan Tičar]] (1965–) *[[Luka Tičar]] *[[Lovro Toman]] (1827–1870) *[[Anton Tomažič]] (1950–) *[[Luka Martin Tomažič]] *[[Egon Tomc]] (1913–1969) *[[Matej Tominc]] (1790–1832) *[[Janez Tominec]] (1914–1980) *Janez Tominec (1924–2019) *[[Anka Tominšek]] (1935–) *[[Fran Tominšek]] (1868–1943) *[[Stanko Tominšek]] (1895–1961) *[[Teodor Tominšek]] (1902–1996) *[[Zora Tominšek Polak]] (1904–1975) *[[Anton Tomšič]] (1842–1871) *[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976) *[[Stanko Tomšič]] (1901–1945) *([[Tone Tomšič]] 1910–1942) *[[Vida Tomšič]] (1913–1998) *[[Frane Tončič]] (1893–1978) *[[Josip Tonkli]] (1834–1907) *[[Jurij Toplak]] (1977–) *[[Ludvik Toplak]] (1942–) *[[Janez Toplišek]] (1941–2019) *[[Albin Torelli]] (1898–1973) *([[Niko Toš]] 1934–) *[[Peter Toš]] (1939–2022) *[[Miha Trampuž]] (1950–) * [[Boštjan Tratar]] (1973–) *[[Jože Tratnik]] (1941–) *[[Maja Tratnik]] *[[Matjaž Tratnik]] (1957–) *[[Vladimir Travner]] (1886–1940) *[[Franc Trenz]] (1851–1921) *[[Drago Tribnik]] (1912–2009) *[[Katja Triller Vrtovec]] (1979–) *[[Karel Triller]] (1862–1926) *[[Duša Trobec Bučan]] (1958–) *[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991) *[[Gorazd Trpin]] (1951–) *[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964) *[[Verica Trstenjak]] (1962–) *[[Boris Tuma]] (1909–1945) *[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961) * [[Henrik Tuma]] (1858–1935) *[[Boštjan J. Turk]] (1967–) *[[Robert Turk (pravnik)|Robert Turk]] *[[Danilo Türk]] (1952–) *[[Mirko Tušek]] (1918–2007) == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982) *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (1936–) *[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012) *[[Boris Uderman]] (1915–1987) *[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862) *[[Matija Urankar]] *Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku) *[[Anton Urbanc]] (1895–1956) *[[Peter Urbanc]] (1924–2016) *[[Cveto Uršič]] (1956–) *[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926) == V == *[[Boštjan Valenčič]] *[[Vlado Valenčič]] (1903–1999) *[[Sebastijan Valentan]] (1983–) *[[Dejan Valentinčič]] (1987–) *[[Luigi Varanelli]] *[[Ivan Vasič]] (1882–1967) *[[Katarina Vatovec]] *[[Miloš Vauhnik]] (1895–1983?) *[[Lado Vavpetič]] (1902–1982) *[[Bojan Vavtar]] (1958–) *[[Andrej Veble]] (1887–1979) *[[Urška Velikonja]] (1978–) *[[Gregor Velkaverh]] (1952–) *[[Miha Velkavrh]] (1952–) *[[Ivan Vencajz]] (1844–1913) *[[Vanja Verdel Kokol]] *[[Roman Vertovec]] (1934–) *[[Fran Vesej (odvetnik)|Fran Vesel]] (1894–1954) *[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884) *[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–) *[[Tomaž Vesel]] (1967–) *[[Oton Vidic]] (1867–1944) *[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021) *[[Jure Vidmar]] - ''Maastricht'' - ''prof. medn. prava'' *[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996) *[[Fran Vidovič]] (1879–1951) *[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955) *[[Joža Vilfan]] (1908–1987) *[[Marjeta Vilfan]] *[[Sergij Vilfan]] (1919–1996) *[[Gregor Virant]] (1969–) *[[Franc Višnikar]] (1848–1914) *[[Ana Vlahek]] (1979/80–) *[[Patrick Vlačič]] (1970–) *[[Janez Vlaj]] *[[Stane Vlaj]] (1946–2014) *[[Fran Vodopivec]] (1879–1930) *[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930) * [[Katja Vodopivec]] (1917–2012) * [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982) *[[Zvone Vodovnik]] (1952–) *[[Božo Vodušek]] (1905–1978) *[[Valens Vodušek]] (1912–1989) *[[Žiga Vodušek]] (1913–2014) *[[Lojze Vogrič]] (1902–1987) *[[Andrej Vojska]] (1828–1903) *[[Matej Vojska]] *[[Edvard Volčič]] (1858–1911) *[[Andrej Volkar]] "Hrabroslav" (1847–1930) *[[Alojzij Voršič]] (1888–1973) *[[Josip Voršič]] (1903–1945) *[[Rudi Vouk]] (1965–) *[[Viktor Vovk]] (1893–1968) *[[Helena U. Vrabec]] *[[Edvard Vračko]] (1898–1984) *[[Janko Vrančič]] (1889–1959) *[[Mateja Vraničar Erman]] (1965–) * [[Branko Vrčon]] (1907–1990) * [[Ivo Vrečer]] (1898–1978) * [[Josip Vrečko]] (1856–1931) *[[Renato Vrenčur]] *[[Lojze Vrtačnik|Alojzij (Lojze) Vrtačnik]] (1884–1964) *[[Ivan Vrtačnik]] (?–1947) *[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018) *[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981) *[[Svetozar Vuga]] - Žarko (1914–?) *[[Martina Vuk]] (1979–) == W == * [[Nana Weber]] *[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–) * [[Petra Weingerl]] *[[Jurij Kornelij Weinzerle]] (16./17.stol.) *[[Fran Windischer]] (1877–1955) *[[Andrej Winkler]] (1825–1916) *[[Janez Winkler]] (1927–2023) *Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684) *[[Miha Wohinz]] (1930–2011) == Z == *[[Bojan Zabel]] (1930–2023) *[[Mojca Zadravec]] *[[Dean Zagorac]] ? *[[Saša Zagorc]] (1977–) *Drago Zajc (star.) (1912–1944) *[[Drago Zajc]] ml. (1938–2023) *[[Katarina Zajc|Katarina (Katra) Zajc]] (1967–) *[[Marjan Zajec]] (1905–1985) *[[Aleš Zalar]] (1961–) *[[Boštjan Zalar]] *[[Drago Zalar]] (1909–2000) *[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]]) *[[Roman Završek]] *[[Aleš Završnik]] (1977–) *[[Fran Zbašnik]] (1855–1935) *[[Josip Zdolšek]] (1876–1932) *[[Ksenija Zeilhofer Orehek]] *[[Sabina Zgaga Markelj]] *[[Miša Zgonec Rožej]] *[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman) *[[Andraž Zidar]] (1971–) *[[Barbara Zobec]] (1955–) *[[Ivan Zobec]] (1890–1979) *[[Jan Zobec]] (195#–) *[[Živko Zobec]] (1926–1988) *[[Vinko Zorc]] (1893–1971) *[[Igor Zorčič]] (1978–) *[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986) *[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–) *[[Ferdinand Zupančič]] (?–1873) * [[Karel Zupančič]] (1934–) * [[Mihael Zupančič]] (1973–) * [[Jernej Zupanec]] (1810–1898) * [[Franci Zwitter]] (1913–1994) == Ž == *[[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] (1915–?) *[[Jožef Žabkar]] (1914–1984) *[[Mitja Žagar]] (1961–) *[[Ciril Žakelj]] (1914–1979) *[[Martin Žalik]] (1914–1969) *[[Vesna Žalik]] *[[Ciril Žebot]] (1914–1989) *[[Vid Žepič]] *[[Gregor Žerjav]] (1882–1929) *[[Matija Žgur]] *[[Mirko Žgur]] (1912–1983) *[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002) *[[Franc Žibert (pravnik)|Franc Žibert]] (1949–) *[[Danijel Žibret]] (1967–) *[[Alojz Žigon]] (?–1964), predsednik SNČ *[[Anton Žigon]] (1828–1882) *[[Janko Žirovnik mlajši]] (1880–1960) *[[Neda Žirovnik]] ([[Neda Pogačnik]])? (1914–1979) * [[Stanislav Žitko]] (1896–1970) *[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585) *[[Ignacij Žitnik]] (1857–1913) *[[Ciril Žižek]] (1890–1974) *[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938) *[[Mirko Žlender]] (1924–2005) *[[Otokar Žlindra]] (?–1977) *[[Josip Žmavec]] (1874–?) *[[Boris Žnidarič]] (1948–) *[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–) *Anton Žnideršič (1896–1980) *[[Ivan Žolger]] (1867–1925) *[[Josip Žontar]] (1895–1982) *[[Danila Žorž]] (1979–) *[[Bruna Žuber]] (1989–) *[[Anton Žun]] (1907–1978) *[[Uroš Žun]] (1903–1977) *[[Valentin Žun]] (1873–1918) *[[Franc Župnek]] (1860–1938) *[[Jurij Žurej]] *[[Ivan Žužek]] (1924–2004) *[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995) *[[Leopold Žužek]] (1877–1927) *[[Drago Žvab]] (1927–1988) *[[Rok Žvelc]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih odvetnikov]] * [[seznam slovenskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|pravnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|*]] g3kvovlbg3rb6s04k6q2u614hslnky5 Seznam bosansko-hercegovskih slikarjev 0 339851 6759566 6554865 2026-10-02T09:40:20Z ~2026-45085-22 264465 /* H */ 6759566 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bosanskohercegovci|bosansko-hercegovskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|Bosna in Hercegovina|bosanskohercegovskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Mulo Agić]] * [[Boro Aleksić|Boro (Borislav) Aleksić]] * Ljupko Antunović (kipar...) == B == *[[Adela (Jelena) Ber-Vukić]] *[[Mersad Berber]] *[[Omer Berber]] *[[Osman Berberović]] *[[Petar Beus]] (1939-2025) (herceg.-slov.) *[[Jovan Bijelić]] *[[Špiro Bocarić]] *[[Mustafa Brdarić]] *[[Vjekoslav Brešić]] (bos.-hrv.) == Č == *[[Risto Čajkanović]] *[[Hazim Čišić]] *[[Ekrem Čizmić]] *[[Nezir Čorbić]] *[[Mirko Čurić]] == Ć == *[[Stojan Ćelić]] (bos.-srb.) *[[Milorad Ćorović]] * [[Mirko Ćosić]] *[[Alojz Ćurić]] *[[Dušan Ćurković]] == D == *[[Radomir Damnjanović]] - Damnjan (bos.-it.) *[[Muhamed Delić]] *[[Mensur Dervišević]] *[[Vojo Dimitrijević]] *Slobodan (Braco) Dimitrijević ? *[[Emir Dragulj]] *[[Lazar Drljača]] *[[Zulfikar Džumhur|Zulfikar "Zuko" Džumhur]] == E == * [[Mevludin Ekmečić]] == F == * [[Zvonimir Fontana]] (1942-92) == G == *[[Dragan Gačnik]] (slov.-bos.) *[[Josip Granić]] (bos.-hrv.) *Zdenko Grgić (kipar) *[[Nedeljko Gvozdenović]] (herceg.-srb.) == H == *([[Fadil Hadžić]]) *[[Jusuf Hadžifejzović]] *[[Vojislav Hadžidamjanović]] *[[Kosta Hakman|Costa Hakman]] *[[Admir Halilović]] (*1976) *[[Seid Hasanefendić]] *[[Dževad Hozo]] (1938-2020) == I == *[[Slobodan Ivanković-Baudo]] *[[Nikola Ivić Ivač]] == J == * ([[Viktor Jagš]]) *[[Nikola Jandrijević]] *[[Todor Janković]] *[[Midhat Jelkić Bosner]] *[[Dean Jokanović-Toumin]] *[[Gabrijel Jurkić]] == K == *[[Enver Kaljanac]] (bos.-slov.) *''(Muhamed Karamehmedović, umetnostni zgodovinar,'' ''prvi dekan ALU v Sarajevu'') *([[Boško Karanović]]) (bos.-srb.) *([[Adolf Kaufmann]] - avstrijski) *Ljubomir Ljupko Kolovrat (bos.-hrv.) *[[Slobodan M. Kovačević]] *([[Metka Kraigher Hozo|Metka Kraigher-Hozo]] - slov.-bos.) *Petar Krstić (kipar) *[[Enver Krupić]] (bos.-srb.) *Alija Kučukalić (kipar) *[[Boško Kućanski]] (kipar) *[[Mirko Kujačić]] *[[Hajrudin Kujundžić]] (bos.-hrv.) *[[Hakija Kulenović]] *[[Muhamed Kulenović]] *[[Lujza Kuzmić]]-Mijić (1889-1959) == L == *[[Hinko Laas]] *[[Ljubo Lah]] (1930-2010) *[[Hinko Laas]] (1899-1975, Nemčija) *[[Franjo Leder]] (1905–1963) kipar, Tuzla *[[Franjo Likar]] *[[Ragib Lubovac]] *[[Hamid Lukovac]] == M == *[[Viktor Majdandžić]] *[[Pero Mandić]] *[[Zdravko Mandić]] (bosansko-vojvodinski) *[[Vlado Marjanović|Vlado (Vladislav) Marjanović]] (hrvaško-bosanski) *[[Željko Marjanović]] (animator ...) *[[Đoko Mazalić]] (tudi umetnostni zgodovinar-konservator) *[[Zlatko Melher]] *Rajka Merćep (kiparka) *Florijan Mićković (kipar) *[[Đorđe Mihajlović]] *[[Karlo Mijić]] *[[Mario Mikulić]] *[[Planinka Mikulić]] *[[Želimir Miladin]] *Milo Milunović? *[[Bekir Misirlić]] *[[Omer Mujadžić]] (bos.-hrvaški) *[[Ismar Mujezinović]] *[[Ismet Mujezinović]] == O == *[[Davorin Odić]] *([[Željko Opačak]]) *[[Daniel Ozmo]] == P == *[[Ljubomir Perčinlić]] *[[Jefto Perić]]? *[[Milan Perišić]] *[[Slobodan Perišić]] *[[Roman Petrović]] *[[Nada Pivac]] *[[Pero Popović]] *[[Zvonimir Požar]] *[[Mihajlo Prica]] *[[Ivica Propadalo]] (bos.-hrv.) == R == *[[Branko Radulović]] *[[Andrija Raičević]] *[[Afan Ramić]] *[[Ismet Ramljak]] *Alija Rešić (kipar) == S == * [[Svetozar Samurović]] *[[Behaudin Selmanović]] == Š == *[[Petar Šain]] *[[Vilko Šeferov]] *[[Ivo Šeremet]] (1900–1991) *[[Nebojša Šerić]] Shoba (kipar...) *[[Branko Šotra]] *[[Todor Švrakić]] == T == * [[Petar Tiješić]] *[[Mica Todorović]] *[[Rajko Tomić]] == U == * [[Milivoj Uzelac]] (bos.-herc.-hrv.) == V == * [[Fadil Vejzović]] (1943-2022) * [[Risto Vukanović]] == W == * [[Petar Waldeg]] == Z == *[[Mehmed Zaimović]] *[[Safet Zec]] *''[[Vlatko Zimmer]]'' {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami osebnosti Bosne in Hercegovine|Slikarji]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski slikarji|*]] 1h3jwvn2bxzxj7k8641rg9uh5vlb2xn 6759578 6759566 2026-10-02T09:52:25Z ~2026-45085-22 264465 /* F */ 6759578 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bosanskohercegovci|bosansko-hercegovskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|Bosna in Hercegovina|bosanskohercegovskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Mulo Agić]] * [[Boro Aleksić|Boro (Borislav) Aleksić]] * Ljupko Antunović (kipar...) == B == *[[Adela (Jelena) Ber-Vukić]] *[[Mersad Berber]] *[[Omer Berber]] *[[Osman Berberović]] *[[Petar Beus]] (1939-2025) (herceg.-slov.) *[[Jovan Bijelić]] *[[Špiro Bocarić]] *[[Mustafa Brdarić]] *[[Vjekoslav Brešić]] (bos.-hrv.) == Č == *[[Risto Čajkanović]] *[[Hazim Čišić]] *[[Ekrem Čizmić]] *[[Nezir Čorbić]] *[[Mirko Čurić]] == Ć == *[[Stojan Ćelić]] (bos.-srb.) *[[Milorad Ćorović]] * [[Mirko Ćosić]] *[[Alojz Ćurić]] *[[Dušan Ćurković]] == D == *[[Radomir Damnjanović]] - Damnjan (bos.-it.) *[[Muhamed Delić]] *[[Mensur Dervišević]] *[[Vojo Dimitrijević]] *Slobodan (Braco) Dimitrijević ? *[[Emir Dragulj]] *[[Lazar Drljača]] *[[Zulfikar Džumhur|Zulfikar "Zuko" Džumhur]] == E == * [[Mevludin Ekmečić]] == F == * [[Josip Falta]] * [[Zvonimir Fontana]] (1942-92) == G == *[[Dragan Gačnik]] (slov.-bos.) *[[Josip Granić]] (bos.-hrv.) *Zdenko Grgić (kipar) *[[Nedeljko Gvozdenović]] (herceg.-srb.) == H == *([[Fadil Hadžić]]) *[[Jusuf Hadžifejzović]] *[[Vojislav Hadžidamjanović]] *[[Kosta Hakman|Costa Hakman]] *[[Admir Halilović]] (*1976) *[[Seid Hasanefendić]] *[[Dževad Hozo]] (1938-2020) == I == *[[Slobodan Ivanković-Baudo]] *[[Nikola Ivić Ivač]] == J == * ([[Viktor Jagš]]) *[[Nikola Jandrijević]] *[[Todor Janković]] *[[Midhat Jelkić Bosner]] *[[Dean Jokanović-Toumin]] *[[Gabrijel Jurkić]] == K == *[[Enver Kaljanac]] (bos.-slov.) *''(Muhamed Karamehmedović, umetnostni zgodovinar,'' ''prvi dekan ALU v Sarajevu'') *([[Boško Karanović]]) (bos.-srb.) *([[Adolf Kaufmann]] - avstrijski) *Ljubomir Ljupko Kolovrat (bos.-hrv.) *[[Slobodan M. Kovačević]] *([[Metka Kraigher Hozo|Metka Kraigher-Hozo]] - slov.-bos.) *Petar Krstić (kipar) *[[Enver Krupić]] (bos.-srb.) *Alija Kučukalić (kipar) *[[Boško Kućanski]] (kipar) *[[Mirko Kujačić]] *[[Hajrudin Kujundžić]] (bos.-hrv.) *[[Hakija Kulenović]] *[[Muhamed Kulenović]] *[[Lujza Kuzmić]]-Mijić (1889-1959) == L == *[[Hinko Laas]] *[[Ljubo Lah]] (1930-2010) *[[Hinko Laas]] (1899-1975, Nemčija) *[[Franjo Leder]] (1905–1963) kipar, Tuzla *[[Franjo Likar]] *[[Ragib Lubovac]] *[[Hamid Lukovac]] == M == *[[Viktor Majdandžić]] *[[Pero Mandić]] *[[Zdravko Mandić]] (bosansko-vojvodinski) *[[Vlado Marjanović|Vlado (Vladislav) Marjanović]] (hrvaško-bosanski) *[[Željko Marjanović]] (animator ...) *[[Đoko Mazalić]] (tudi umetnostni zgodovinar-konservator) *[[Zlatko Melher]] *Rajka Merćep (kiparka) *Florijan Mićković (kipar) *[[Đorđe Mihajlović]] *[[Karlo Mijić]] *[[Mario Mikulić]] *[[Planinka Mikulić]] *[[Želimir Miladin]] *Milo Milunović? *[[Bekir Misirlić]] *[[Omer Mujadžić]] (bos.-hrvaški) *[[Ismar Mujezinović]] *[[Ismet Mujezinović]] == O == *[[Davorin Odić]] *([[Željko Opačak]]) *[[Daniel Ozmo]] == P == *[[Ljubomir Perčinlić]] *[[Jefto Perić]]? *[[Milan Perišić]] *[[Slobodan Perišić]] *[[Roman Petrović]] *[[Nada Pivac]] *[[Pero Popović]] *[[Zvonimir Požar]] *[[Mihajlo Prica]] *[[Ivica Propadalo]] (bos.-hrv.) == R == *[[Branko Radulović]] *[[Andrija Raičević]] *[[Afan Ramić]] *[[Ismet Ramljak]] *Alija Rešić (kipar) == S == * [[Svetozar Samurović]] *[[Behaudin Selmanović]] == Š == *[[Petar Šain]] *[[Vilko Šeferov]] *[[Ivo Šeremet]] (1900–1991) *[[Nebojša Šerić]] Shoba (kipar...) *[[Branko Šotra]] *[[Todor Švrakić]] == T == * [[Petar Tiješić]] *[[Mica Todorović]] *[[Rajko Tomić]] == U == * [[Milivoj Uzelac]] (bos.-herc.-hrv.) == V == * [[Fadil Vejzović]] (1943-2022) * [[Risto Vukanović]] == W == * [[Petar Waldeg]] == Z == *[[Mehmed Zaimović]] *[[Safet Zec]] *''[[Vlatko Zimmer]]'' {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami osebnosti Bosne in Hercegovine|Slikarji]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski slikarji|*]] tjfa860l4sv87w3g1zc2dcf2f4t1zkf 6759579 6759578 2026-10-02T09:52:59Z ~2026-45085-22 264465 /* F */ 6759579 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bosanskohercegovci|bosansko-hercegovskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|Bosna in Hercegovina|bosanskohercegovskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Mulo Agić]] * [[Boro Aleksić|Boro (Borislav) Aleksić]] * Ljupko Antunović (kipar...) == B == *[[Adela (Jelena) Ber-Vukić]] *[[Mersad Berber]] *[[Omer Berber]] *[[Osman Berberović]] *[[Petar Beus]] (1939-2025) (herceg.-slov.) *[[Jovan Bijelić]] *[[Špiro Bocarić]] *[[Mustafa Brdarić]] *[[Vjekoslav Brešić]] (bos.-hrv.) == Č == *[[Risto Čajkanović]] *[[Hazim Čišić]] *[[Ekrem Čizmić]] *[[Nezir Čorbić]] *[[Mirko Čurić]] == Ć == *[[Stojan Ćelić]] (bos.-srb.) *[[Milorad Ćorović]] * [[Mirko Ćosić]] *[[Alojz Ćurić]] *[[Dušan Ćurković]] == D == *[[Radomir Damnjanović]] - Damnjan (bos.-it.) *[[Muhamed Delić]] *[[Mensur Dervišević]] *[[Vojo Dimitrijević]] *Slobodan (Braco) Dimitrijević ? *[[Emir Dragulj]] *[[Lazar Drljača]] *[[Zulfikar Džumhur|Zulfikar "Zuko" Džumhur]] == E == * [[Mevludin Ekmečić]] == F == * [[Josip Falta]] * Hasan Fazlić (karikaturist) * [[Zvonimir Fontana]] (1942-92) == G == *[[Dragan Gačnik]] (slov.-bos.) *[[Josip Granić]] (bos.-hrv.) *Zdenko Grgić (kipar) *[[Nedeljko Gvozdenović]] (herceg.-srb.) == H == *([[Fadil Hadžić]]) *[[Jusuf Hadžifejzović]] *[[Vojislav Hadžidamjanović]] *[[Kosta Hakman|Costa Hakman]] *[[Admir Halilović]] (*1976) *[[Seid Hasanefendić]] *[[Dževad Hozo]] (1938-2020) == I == *[[Slobodan Ivanković-Baudo]] *[[Nikola Ivić Ivač]] == J == * ([[Viktor Jagš]]) *[[Nikola Jandrijević]] *[[Todor Janković]] *[[Midhat Jelkić Bosner]] *[[Dean Jokanović-Toumin]] *[[Gabrijel Jurkić]] == K == *[[Enver Kaljanac]] (bos.-slov.) *''(Muhamed Karamehmedović, umetnostni zgodovinar,'' ''prvi dekan ALU v Sarajevu'') *([[Boško Karanović]]) (bos.-srb.) *([[Adolf Kaufmann]] - avstrijski) *Ljubomir Ljupko Kolovrat (bos.-hrv.) *[[Slobodan M. Kovačević]] *([[Metka Kraigher Hozo|Metka Kraigher-Hozo]] - slov.-bos.) *Petar Krstić (kipar) *[[Enver Krupić]] (bos.-srb.) *Alija Kučukalić (kipar) *[[Boško Kućanski]] (kipar) *[[Mirko Kujačić]] *[[Hajrudin Kujundžić]] (bos.-hrv.) *[[Hakija Kulenović]] *[[Muhamed Kulenović]] *[[Lujza Kuzmić]]-Mijić (1889-1959) == L == *[[Hinko Laas]] *[[Ljubo Lah]] (1930-2010) *[[Hinko Laas]] (1899-1975, Nemčija) *[[Franjo Leder]] (1905–1963) kipar, Tuzla *[[Franjo Likar]] *[[Ragib Lubovac]] *[[Hamid Lukovac]] == M == *[[Viktor Majdandžić]] *[[Pero Mandić]] *[[Zdravko Mandić]] (bosansko-vojvodinski) *[[Vlado Marjanović|Vlado (Vladislav) Marjanović]] (hrvaško-bosanski) *[[Željko Marjanović]] (animator ...) *[[Đoko Mazalić]] (tudi umetnostni zgodovinar-konservator) *[[Zlatko Melher]] *Rajka Merćep (kiparka) *Florijan Mićković (kipar) *[[Đorđe Mihajlović]] *[[Karlo Mijić]] *[[Mario Mikulić]] *[[Planinka Mikulić]] *[[Želimir Miladin]] *Milo Milunović? *[[Bekir Misirlić]] *[[Omer Mujadžić]] (bos.-hrvaški) *[[Ismar Mujezinović]] *[[Ismet Mujezinović]] == O == *[[Davorin Odić]] *([[Željko Opačak]]) *[[Daniel Ozmo]] == P == *[[Ljubomir Perčinlić]] *[[Jefto Perić]]? *[[Milan Perišić]] *[[Slobodan Perišić]] *[[Roman Petrović]] *[[Nada Pivac]] *[[Pero Popović]] *[[Zvonimir Požar]] *[[Mihajlo Prica]] *[[Ivica Propadalo]] (bos.-hrv.) == R == *[[Branko Radulović]] *[[Andrija Raičević]] *[[Afan Ramić]] *[[Ismet Ramljak]] *Alija Rešić (kipar) == S == * [[Svetozar Samurović]] *[[Behaudin Selmanović]] == Š == *[[Petar Šain]] *[[Vilko Šeferov]] *[[Ivo Šeremet]] (1900–1991) *[[Nebojša Šerić]] Shoba (kipar...) *[[Branko Šotra]] *[[Todor Švrakić]] == T == * [[Petar Tiješić]] *[[Mica Todorović]] *[[Rajko Tomić]] == U == * [[Milivoj Uzelac]] (bos.-herc.-hrv.) == V == * [[Fadil Vejzović]] (1943-2022) * [[Risto Vukanović]] == W == * [[Petar Waldeg]] == Z == *[[Mehmed Zaimović]] *[[Safet Zec]] *''[[Vlatko Zimmer]]'' {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami osebnosti Bosne in Hercegovine|Slikarji]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski slikarji|*]] 7gwpsiz8y4ka9xxgjo1mmygsaj572v8 Santee, Kalifornija 0 341536 6759232 6733239 2026-10-01T12:14:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759232 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Santee, Kalifornija |official_name = City of Santee |other_name = |native_name = |nickname = |settlement_type = Mesto |motto = |image_skyline = |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |blank_emblem_size = |image_map = San_Diego_County_California_Incorporated_and_Unincorporated_areas_Santee_Highlighted.svg |mapsize = 250x200px |map_caption = Mesto znotraj Sandieškega okrožja |pushpin_map = USA2 |pushpin_label_position = |pushpin_map_caption = Geografski položaj v ZDA |pushpin_mapsize = | latd =32 |latm =52 |lats =11 |latNS =N | longd =116 |longm =58 |longs =16 |longEW =W | coordinates_display = inline,title |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{USA}} |subdivision_type1 = [[Politika in uprava Združenih držav Amerike#Upravna delitev države|Zvezna država]] |subdivision_name1 = {{flag|Kalifornija}} |subdivision_type2 = [[Seznam kalifornijskih okrožij|Okrožje]] |subdivision_name2 = [[Okrožje San Diego, Kalifornija|San Diego]] |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = Vključeno |established_date = 1. december 1980 |established_title2 = |established_date2 = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes =<ref name=SDem>{{Navedi splet |url=http://www.ci.santee.ca.us/Modules/ShowDocument.aspx?documentid=3 |title=The City of Santee – Demographic.pdf |accessdate=2012-09-11 |archive-date=2008-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081211160438/http://www.ci.santee.ca.us/Modules/ShowDocument.aspx?documentid=3 |url-status=dead }}</ref> <!-- Area------------------> |area_magnitude = | area_footnotes = <ref>[http://www.census.gov/geo/www/gazetteer/files/Gaz_places_national.txt U.S. Census]</ref> | area_total_km2 = 42,808 | area_land_km2 = 42,049 | area_water_km2 = 0,759 | area_water_percent = 1,77 | area_note = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of = 2010 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 53413 |population_density_km2 = auto |timezone = PST |utc_offset = -8 |timezone_DST = PDT |utc_offset_DST = -7 |elevation_footnotes = |elevation_m = 107 |elevation_ft = 350 |postal_code_type = ZIP kodi |postal_code = 92071-92072 |area_code = 619 |blank_name = Koda FIPS |blank_info = 06-70224 |blank1_name = GNIS ID |blank1_info = 1656619 |website = http://www.ci.santee.ca.us/ |footnotes = }} '''Santee''' je ime predmestnega območja v kalifornijskem okrožju [[Okrožje San Diego, Kalifornija|San Diego]]. Ob popisu prebivalstva leta 2010 je znotraj njega živelo 53,413 ljudi. Leži le 29 kilometrov od obale [[Tihi ocean|Tihega oceana]], s katero ga povezuje avtocesta State Route 52. == Zgodovina == Staroselski prebivalci območja so bili ljudstvo Kumeyaay, ki so na obrežju današnje reke San Diego ustanovili naselje po imenu Sinyeweche.<ref>{{Navedi splet |url=http://sdrc.ca.gov/docs/Minan_8.pdf |title=arhivska kopija |access-date=2012-09-11 |archive-date=2010-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101111170943/http://sdrc.ca.gov/docs/Minan_8.pdf |url-status=dead }}</ref> Mestu je ime posodil Milton Santee, drugi mož Jennie Blodgett, katere prvi mož je bil [[George A. Cowles]], pionir in lastnik več rančev na širšem območju San Diega. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.ci.santee.ca.us/Index.aspx?page=22 |title=arhivska kopija |accessdate=2012-09-11 |archive-date=2008-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081027104719/http://www.ci.santee.ca.us/Index.aspx?page=22 |url-status=dead }}</ref> <ref>{{Navedi splet |url=http://www.santeehistoricalsociety.com |title=arhivska kopija |access-date=2012-09-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120913003212/http://www.santeehistoricalsociety.com/ |archive-date=2012-09-13 |url-status=dead}}</ref> 5. marca 2001 je 15-letni Charles Andrew Williams streljal v moškem stranišču srednje šole [[Santana High School]] in pri tem ubil dva dijaka ter ranil trinajst drugih. Svoje zločine je priznal in bil obsojen na 50 let zapora. == Srednje šole == V Santeeju sta dve srednji šoli, ki obe spadata v Šolsko okrožje Grossmont: * [[Santana High School]] * [[West Hills High School]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat}} * [http://www.ci.santee.ca.us/ Uradna spletna stran mesta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081205090628/http://ci.santee.ca.us/ |date=2008-12-05 }} * [http://www.mtrp.org/ Krajinski park Mission Trails] * [http://www.santeelakes.com/ Krajinski park Santee Lakes] * [http://www.city-data.com/city/Santee-California.html Podatkovni profil mesta] * [http://www.santeehistoricalsociety.com/index.html Uradna spletna stran Zgodovinskega združenja mesta Santee] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120905041916/http://www.santeehistoricalsociety.com/index.html |date=2012-09-05 }} {{us-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja v Kaliforniji]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1980]] {{normativna kontrola}} i6t9o5n66ly9uh5xwk7gn7viwkpxf1x Seznam švedskih filmskih igralcev 0 342769 6759487 6710546 2026-10-01T23:05:55Z ~2026-44996-51 264415 /* E */ 6759487 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Švedi|švedskih]] [[filmski igralec|filmskih igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Švedov|Švedska|švedskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Emma Abrahamson]] *[[Maud Adams]] *[[Janet Ågren]] *[[Malin Åkerman]] *[[Hans Alfredson]] *[[Greta Almroth]] *[[Bibi Andersson|Bibi (Brigitta) Andersson]] (1935-2019) *[[Harriet Andersson]] *[[Björn Andrésen]] (1955-2025) *[[Josefin Asplund]] *[[Nils Asther]] *[[Pernilla August]] *[[Ewa Aulin]] == B == *[[Ingrid Bergman]] *[[Thommy Berggren]] *[[Anita Björk]] *[[Gunnar Björnstrand]] *[[Lia Boysen]] *[[May Britt]] *[[Johannes Brost]] == C == * [[Margit Carlquist]] * [[Julia Cæsar]] * [[Sten-Åke Cederhök]] * [[Malin Crépin]] == D == *[[Eva Dahlbeck]] *[[Peter Dalle]] *[[Tage Danielsson]] == E == *[[Anders Ek]] *[[Malin Ek]] *[[Niklas Ek]] *[[Anita Ekberg]] (1931-2015, Italija) *[[Stina Ekblad]] *[[Britt Ekland]] *[[Bengt Ekerot]] *[[Gösta Ekman]] *[[Krister Ekman]] *[[Lena Endre]] *[[Edith Erastoff]] *[[Britt Ekland]] *[[Kajsa Ernst]] == F == *[[Agnetha Fältskog]] *[[Erik-Hampe Faustman]] *[[Gunnel Fred]] == G == *[[Greta Garbo]] (švedsko-ameriška) *[[Git Gay]] *[[Inga Gill]] *[[Marika Green]] (švedsko-fr.) *[[Bertil Guve]] == H == *[[Peter Haber]] *[[Carl-Einar Häckner]] *[[Annika Hallin]] *[[Thomas Hanzon]] *[[Samuel Haus]] *[[Eva Henning]] *[[Krister Henriksson]] == K == *[[Sofia Karemyr]] *[[Meliz Karlge]] *[[Alf Kjellin]] *[[Hans Klinga]] *[[Elin Klinga]] == J == *[[Ulla Jacobsson]] *[[Erland Josephson]] == L == *[[Guje Lagerwall]] *[[Sture Lagerwall]] *[[Inga Landgré]] *[[Rolf Lassgård]] *[[Zarah Leander]] (švedsko-nemško-franc.) *[[Sofia Ledarp]] *[[Gunnel Lindblom]] *[[Tom Ljungman]] *[[Hans "Dolph" Lundgren]] == M == *[[Mona Malm]] *[[Liv Mjönes]] == N == *[[Joakim Nätterqvist]] *[[Inger Nilsson]] *[[Tuva Novotny]] *[[Lena Nyman]] *[[Michael Nyqvist]] == O == *[[Warner Oland]] *[[Lena Olin]] *[[Ingela Maria Olsson]] *[[Amanda Ooms]] *[[Per Oscarsson]] == P == *[[Adam Pålsson]] *[[Mikael Persbrandt]] *[[Nils Poppe]] *[[Gunilla Poppe]] *[[Mia Poppe]] *[[Thomas Poppe]] == R == *[[Noomi Rapace]] *[[Ola Rapace]] *[[Alexandra Rapaport]] *[[Suzanne Reuter]] *[[Tutta Rolf]] (norv.-švedska) *[[Lars Rudolfsson]] == S == *[[Moa Silén]] *[[Mia Skäringer]] *[[Bill Skarsgård]] *[[Stellan Skarsgård]] *[[Kristina Söderbaum]] (šved.-nem.) *[[Mikael Spreitz]] *[[Daniel Ståhl]]? *[[Peter Stormare]] *[[Jeja Sundström]] *[[Max von Sydow]] == T == *[[Rosa Taikon]] *[[Lil Terselius]] *[[Ingrid Thulin]] *[[Olof Thunberg]] *[[Svante Thunberg]] *[[Ove Tjernberg]] == U == * ([[Liv Ullman]] : norveško-švedska)? == V == *[[Ruth Vega Fernandez]] (švedsko-španska) *[[Alicia Vikander]] == W == *[[Nadja Weiss]] *[[Emma Wiklund]] *[[Rikard Wolff]] == Z == *[[Mai Zetterling]] {{seznami narodov po poklicu|filmskih igralcev}} [[Kategorija:Seznami Švedov|Igralci]] [[Kategorija:Švedski filmski igralci|*]] 1o6yilg5fjn9n55rwy5re4gkd6pditu Santa Cruz (Galápagos) 0 345270 6759230 6756170 2026-10-01T12:11:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759230 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Otok Santa Island<br />(Indefatigable Island) | image_size = | image_caption = | map_image = Galapagos Islands topographic map-de.svg | map = | map_width = | map_caption = | map_relief = | label = Otok Santa Cruz | label_position = right | coordinates = {{coord|-0.6255|-90.3679|type:isle_globe:earth_region:EC|display=ti}} | location = [[Tihi ocean]] | area_km2 = 986 | archipelago = [[Galapaški otoki]] | waterbody = | total_islands = | major_islands = | rank = | population = 15.701 (2015) | elevation_m = 864 | highest_mount = [[Cerro Crocker]] | elevation_footnotes = <ref name=GCSC /> | country = [[Ekvador]] }} [[Slika:42 Santa Cruz (3).JPG|thumb||300px|right|Jutro v Puerto Ayora na otoku Santa Cruz]] Otok '''Santa Cruz''' ({{langx|es|Isla Santa Cruz}}), znan tudi kot ''Neutrudljiv otok'' in pod drugimi imeni, je najbolj naseljen in drugi največji otok v skupini [[Galapaški otoki|Galapaških otokov]] v [[Ekvador]]ju. Santa Cruz, ki leži na sredini skupine, je [[ščitasti vulkan]] s površino 986 km² in najvišjo nadmorsko višino 864 m. Sedež kantona Santa Cruz je Puerto Ayora na Santa Cruzu. Skupno prebivalstvo otoka je približno 18.000, tisti, ki živijo v manjših vaseh in se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in živinorejo. Je med večjimi otoki v Galapaškem otočju. == Imena == Prvotno špansko ime otoka je bilo San Clemente Island<ref>{{citation |last=Kitchin |first=Thomas |author-link= |title=Kitchin's General Atlas... |publisher=Laurie & Whittle |location=London |date=1797 |contribution=[[:File:1795 D'Anville Wall Map of South America - Geographicus - SouthAmerica-laruiewhittle-1794.jpg|South America]] }}.</ref> ({{lang|es|Isla}} or {{lang|es|Ysla San Clemente}})<ref>{{citation |last=De la Fuente |first=Vicente |lang=es |title=[[:File:Nueva y correcta carta del mar Pacifico ó del Sur - Vicente de la Fuente f. - btv1b53053066z.jpg|Nueva y Correcta Carta del Mar Pacifico ó del Sur...]] ''[''New and Improved Map of the Pacific or Southern Sea'']'' |date=1744 |publisher= |location=Madrid }}.</ref> v čast sv. Klemena. To ime se je spremenilo v otok Bolivija ({{lang|es|Isla Bolivia}}) v čast južnoameriškega revolucionarnega junaka [[Simón Bolívar|Simóna Bolívarja]] po priključitvi otokov Ekvadorju leta 1832 in nato v Santa Cruz ('Sveti križ'") v povezavi s križem, na katerem je bil Jezus križan med preimenovanjem otokov leta 1892 ob štiristoletnici prvega potovanja [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]]. Včasih je bil znan tudi kot otok Chavez ({{lang|es|Isla Chávez}}).{{sfnp|McEwen|1988|p=236}} Angleški pirat William Ambrosia Cowley je leta 1684 otok poimenoval Otok vojvode Norfolškega,{{sfnp|McEwen|1988|p=235}} kasneje skrajšano na Otok Norfolški, v čast Henryja Howarda, 6. vojvode Norfolškega ali njegovega sina Henryja, 7. vojvode Norfolškega ali morda obeh.{{sfnp|McEwen|1988|p=236}} Kasneje so ga preimenovali v ''Indefatigable Island'' v čast tretjerazredne linijske ladje HMS ''Indefatigable'', ki se je odlikovala med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] in kasneje služila v južnoameriški eskadrilji kraljeve mornarice. == Geografija == Santa Cruz je ovalni otok, dolg 32 km in širok 40 km. Ima površino 986 km<sup>2</sup> in najvišjo nadmorsko višino 864 m.<ref name=GCSC>{{navedi splet|title=Santa Cruz|url=https://www.galapagos.org/about_galapagos/santa-cruz/|publisher=Galápagos Conservancy|accessdate=26 September 2012}}</ref><ref>http://m.nzherald.co.nz/travel/news/article.cfm?c_id=7&objectid=11491237 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160424133944/http://m.nzherald.co.nz/travel/news/article.cfm?c_id=7&objectid=11491237 |date=2016-04-24 }} On Santa Cruz, the walkable downtown area of Puerto Ayora is a small strip of hotels, restaurants, tour companies and gift shops.</ref><ref>http://www.heraldsun.com.au/leader/news/visit-the-galapagos-islands-but-tread-lightly-on-natures-construction-site/story-fnglekhp-1227463418157 Visit Santa Cruz Island, Galápagos Islands, but tread lightly on "nature's construction site"</ref><ref>http://traveller24.news24.com/Explore/Islands/Top-10-islands-number-one-might-surprise-you-20150714 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160505062659/http://traveller24.news24.com/explore/islands/top-10-islands-number-one-might-surprise-you-20150714 |date=2016-05-05 }} {{Navedi splet |url=http://traveller24.news24.com/explore/islands/top-10-islands-number-one-might-surprise-you-20150714 |title=arhivska kopija |access-date=2026-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505062659/http://traveller24.news24.com/explore/islands/top-10-islands-number-one-might-surprise-you-20150714 |archive-date=2016-05-05 |url-status=dead}} Tortuga Bay Puerto Ayora Galápagos Islands,</ref> Santa Cruz je drugi največji otok za Isabelo. V mestu Puerto Ayora so poleg nekaj manjših [[hotel]]ov tudi pomemben raziskovalni inštitut ''Charles Darwin Research Station'', sedež uprave [[Narodni park|Narodnega parka]] in sedež regionalne vlade (''Municipalidad de Santa Cruz''). V raziskovalnem inštitutu deluje center za vzrejo [[želve|želv]], kjer se mlade želve izvalijo, hranijo jih dve leti, nakar so pripravljene, da jih vrnejo v njihov naravni habitat. Visokogorje na otoku Santa Cruz predstavljajo ugasli [[vulkan]]i in je poraščeno z bujnim rastlinjem. Tukaj živi velika populacija želv. Jama Želv je prostor obdan z [[mangrove|mangrovami]], ki ga morske želve, raže in majhni [[morski psi]] pogosto uporabljajo za parjenje. Področje Cerro Dragon je znano po svoji [[Laguna|laguni]] s plamenci, lahko pa vidimo tudi kopenske legvane. === Geologija === Otok je ščitasti vulkan. Na njegovem vrhu je plitva [[kaldera]], ki je bila večinoma zakopana pod mladimi [[krater]]ji in pepelnatimi stožci z dobro ohranjenimi kraterji. Najnovejši izbruhi so se morda zgodili le pred nekaj tisoč leti z izlivom redko poraslih tokov lave iz odprtin na severnem pobočju in vzdolž vrhovne razpoke.<ref>{{cite gvp|title=Santa Cruz|vn=353091|accessdate=2020-02-26}}</ref> Ogromna lavna cev, dolga več kot 2000 m, je turistična atrakcija na otoku. Kot pričevanje o njegovi vulkanski zgodovini sta dve veliki luknji, ki sta nastali zaradi zrušitve magmatske komore, znane kot 'Dvojčka' ({{lang|es|Los Gemelos}}).<ref>{{navedi splet|url=http://worldlandforms.com/landforms/pit-crater/|title=Pit Craters|date=2015|website=World Land Forms|access-date=2016-05-30|archive-date=2023-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230605011654/http://worldlandforms.com/landforms/pit-crater/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.eluniverso.com/noticias/2015/08/13/nota/5065640/gobernador-galapagos-inadmisible-cerrar-locales|title = Gobernador de Galápagos: Inadmisible cerrar locales|date = 13 August 2015}}</ref> <gallery> Slika:42 Santa Cruz (6).JPG|Mangrove Slika:42 Santa Cruz (14).JPG|Gojenje želv Slika:42 Santa Cruz (23).JPG|Želve v območju raziskovalnega centra Slika:42 Santa Cruz (33).JPG|Trajektno pristanišče za otok Baltra </gallery> ==Zanimivosti== [[Slika:Puerto Ayora isla Santa Cruz Islas Galápagos Ecuador foto por Alvaro Sevilla Design.jpg|right|thumb|300px|Puerto Ayora, ponoči]] * [[Raziskovalna postaja Charles Darwin]] * Sedež službe [[Galapaško otočje|narodnega parka]] * [[Lavina cev|Lavne cevi]] * Rezervata želv velikank El Chato in Rancho Primicias * Kanal Itabaca * Black Turtle Cove * Cerro Dragon * Zaliv Tortuga * Playa El Garrapatero * Los Gemelos * Sestoj ''Scalesia'' - rod rastlin iz družine ''Asteraceae'', ki rastejo kot grmi ali drevesa. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Vodnik Ecuador in Galapagos, Insight guide, 2010 * Islas Galapagos, Everest, 2011, ISBN 978-84-441-3087-3 == Zunanje povezave == {{commonscat|Santa Cruz (Galápagos)|Santa Cruz}} {{Wikivoyage}} * [http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=1503-091 Global Vocanism Program] * [http://www.darwinfoundation.org/english/pages/index.php Inštitut Charles Darwin] * [http://www.galapagosonline.com/Islands/islands/Santa_Cruz/Santa_Cruz.html Santa Cruz] * [http://www.iucnredlist.org/details/5239/0 IUCN Rdeči seznam] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Galapaški otoki]] ro22hi899jbo6swll9034nb7i5rsf3a Seznam srbskih kiparjev 0 357584 6759601 6526909 2026-10-02T10:26:26Z ~2026-45085-22 264465 /* G */ 6759601 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[kipar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} == A == *([[Kosta Angeli Radovani]]) *[[Dragomir Arambašić]] *[[Svetomir Arsić-Basara]] == B == * [[Mrđan Bajić]] * [[Ahmed Bešić]] * [[Ana Bešlić]] (1912-2008) *[[Stevan Bodnarov]] *Marko Borozan (Črnogorec) *[[Marko Brežanin]] (Črnogorec po rodu) == C == *[[Đorđije Crnčević]] == D == *[[Ljubomir Denković]] *([[Lojze Dolinar]]) == Č == * [[Marko Čelebonović]] == F == * [[Stevan Filipović]] == G == *[[Nandor Glid]] *[[Desa Glišić Jovanović]] *[[Milija Glišić]] - Zmajevac *[[Mira Glišić]] *[[Ante Gržetić]] == H == * [[Nedim Hadži Ahmetović]] == I == * [[Zoran Ivanović]] == J == *[[Olga Jančić]] *[[Nikola Janković]] *[[Olga Jevrić]] *[[Vida Jocić]] *[[Zdravko Joksimović]] *Dušan-[[Đukin Jovanović]] *[[Đorđe Jovanović (kipar)]] *[[Mira Jurišić]] == K == * [[Momir Korunović]] (1883-1969) (tudi arhitekt) * [[Jovan Kratohvil]] (1924-98) *[[Momčilo Krković]] *[[Zoran Kuzmanović]] == L == *[[Vladimir Labat]] *[[Oto Logo]] *[[Milan Lukić]] *[[Živojin Lukić]] == M == *[[Mladen Marinkov]] *[[Ante Marinović]] (hrv.-srb.) *[[Mira Marković-Sandić]] *[[Mihailo Milovanović]] *[[Lidija Mišić]] *[[Nebojša Mitrić]] (mdr. ''Jakob Aljaž v Dovjem'') == N == * [[Koloman Novak]] (slovensko/prekmursko-srbski: kinetični objekti) == P == *[[Petar Palavičini]] *[[Vladimir Pavlović Zagorodnjuk]] *[[Vladeta Petričić]] *[[Vladeta Petrić]] *[[Dimitrije Petrović]] *[[Zoran Petrović]] *[[Miša Popović]] == R == *[[Jovan Radenković]] *[[Slavoljub Radojčić]] *[[Pavle Radovanović]] *[[Balša Rajčević]] *[[Miriam Repič-Lekič|Miriam Repič-Lekić]] (slov.-srbska) *[[Simeon Roksandić]] *[[Toma Rosandić]] == S == *[[Lidija Salvaro]] *[[Mira Sandić]] *[[Jovan Soldatović]] *[[Radeta Stanković]] *[[Slavoljub Vasa Stanković]] *[[Rista Stijović]] ([[Risto Stijović]] - črnogor. rodu) *[[Sreten Stojanović]] *[[Vojin Stojić]] == Š == * [[Branko Šotra]]? == T == * [[Bogoljub Teofanović]] * [[Mihailo Tomić]] == U == * [[Petar Ubavkić]] == V == * [[Vuka Velimirović]] * [[Milan Vergović]] *Roman Verhovski ? *[[Matija Vuković]] == Z == * [[Aleksandar Zarin]] == Ž == *[[Bogosav Živković]] *[[Miodrag Živković]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|kiparjev}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Kiparji]] [[Kategorija:Srbski kiparji|*]] 454o1ju0sh9c4eklq3y31xxnki7lzie 6759602 6759601 2026-10-02T10:26:53Z ~2026-45085-22 264465 /* G */ 6759602 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[kipar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} == A == *([[Kosta Angeli Radovani]]) *[[Dragomir Arambašić]] *[[Svetomir Arsić-Basara]] == B == * [[Mrđan Bajić]] * [[Ahmed Bešić]] * [[Ana Bešlić]] (1912-2008) *[[Stevan Bodnarov]] *Marko Borozan (Črnogorec) *[[Marko Brežanin]] (Črnogorec po rodu) == C == *[[Đorđije Crnčević]] == D == *[[Ljubomir Denković]] *([[Lojze Dolinar]]) == Č == * [[Marko Čelebonović]] == F == * [[Stevan Filipović]] == G == *[[Nandor Glid]] *[[Milija Glišić]] - Zmajevac *[[Ante Gržetić]] == H == * [[Nedim Hadži Ahmetović]] == I == * [[Zoran Ivanović]] == J == *[[Olga Jančić]] *[[Nikola Janković]] *[[Olga Jevrić]] *[[Vida Jocić]] *[[Zdravko Joksimović]] *Dušan-[[Đukin Jovanović]] *[[Đorđe Jovanović (kipar)]] *[[Mira Jurišić]] == K == * [[Momir Korunović]] (1883-1969) (tudi arhitekt) * [[Jovan Kratohvil]] (1924-98) *[[Momčilo Krković]] *[[Zoran Kuzmanović]] == L == *[[Vladimir Labat]] *[[Oto Logo]] *[[Milan Lukić]] *[[Živojin Lukić]] == M == *[[Mladen Marinkov]] *[[Ante Marinović]] (hrv.-srb.) *[[Mira Marković-Sandić]] *[[Mihailo Milovanović]] *[[Lidija Mišić]] *[[Nebojša Mitrić]] (mdr. ''Jakob Aljaž v Dovjem'') == N == * [[Koloman Novak]] (slovensko/prekmursko-srbski: kinetični objekti) == P == *[[Petar Palavičini]] *[[Vladimir Pavlović Zagorodnjuk]] *[[Vladeta Petričić]] *[[Vladeta Petrić]] *[[Dimitrije Petrović]] *[[Zoran Petrović]] *[[Miša Popović]] == R == *[[Jovan Radenković]] *[[Slavoljub Radojčić]] *[[Pavle Radovanović]] *[[Balša Rajčević]] *[[Miriam Repič-Lekič|Miriam Repič-Lekić]] (slov.-srbska) *[[Simeon Roksandić]] *[[Toma Rosandić]] == S == *[[Lidija Salvaro]] *[[Mira Sandić]] *[[Jovan Soldatović]] *[[Radeta Stanković]] *[[Slavoljub Vasa Stanković]] *[[Rista Stijović]] ([[Risto Stijović]] - črnogor. rodu) *[[Sreten Stojanović]] *[[Vojin Stojić]] == Š == * [[Branko Šotra]]? == T == * [[Bogoljub Teofanović]] * [[Mihailo Tomić]] == U == * [[Petar Ubavkić]] == V == * [[Vuka Velimirović]] * [[Milan Vergović]] *Roman Verhovski ? *[[Matija Vuković]] == Z == * [[Aleksandar Zarin]] == Ž == *[[Bogosav Živković]] *[[Miodrag Živković]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|kiparjev}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Kiparji]] [[Kategorija:Srbski kiparji|*]] d4vqctc63n1jw39meycs0uzremoykfl Sternokleidomastoidna mišica 0 357759 6759277 5782862 2026-10-01T14:20:19Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Obračalka glave]] na [[Sternokleidomastoidna mišica]] prek preusmeritve 5782862 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Obračalka glave| Latin = musculus sternocleidomastoideus | GraySubject = 111 | GrayPage = 390 | Image = Sternocleidomastoideus.png | Caption = Mišice vratu, lateralno. | Image2 = Gray512.png | Caption2 = Obračalka glave z označenimi okoljnimi strukturami. | Origin = [[ročaj prsnice]], medialni del [[ključnica|ključnice]] | Insertion = [[bradavičasti odrastek]] [[senčnica|senčnice]], [[zgornja nuhalna črta]] | Blood = [[okcipitalna arterija]] in [[zgornja ščitnična arterija]] | Nerve = motorični: [[akcesorni živec]]<br />senzorični: [[vratni pletež]]| Action = Če se skrči posamezna mišica v paru, se glava nagne in obrne v nasprotno smer, če se pa skrčita obe mišici, se vrat upogne, prsnica se dvigne, kar pomaga pri forsiranem vdihu. | DorlandsPre = m_22 | DorlandsSuf = 12550942 | }} '''Obračalka glave''' ali '''sternokleidomastoidna mišica''' ({{jezik-la|musculus sternocleidomastoideus}}) je parna mišica [[vrat]]u. Izhodišče ima na [[ključnica|ključnici]] in [[prsnica|prsnici]], pripenja pa se na [[bradavičasti odrastek]] (mastoidni procesus) na [[senčnica|senčnici]] ter deloma na [[zatilnica|zatilnico]]. == Funkcija == Obrača [[glava|glavo]] v nasprotno stran in flektira vrat.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=mi%C5%A1ica{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Če se skrči le ena izmed mišic, se glava obrne v nasprotno smer, če pa se skrčita obe hkrati, potegneta glavo naprej in navzdol proti [[prsni koš|prsnemu košu]]. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] ovvqn9emgqavu3wdriw3z8yfkbcp90e 6759280 6759277 2026-10-01T14:22:14Z TadejM 738 popravek imena 6759280 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Sternokleidomastoidna mišica| Latin = musculus sternocleidomastoideus | GraySubject = 111 | GrayPage = 390 | Image = Sternocleidomastoideus.png | Caption = Mišice vratu, lateralno | Image2 = Gray512.png | Caption2 = Sternokleidomastoidna mišica z označenimi okoliškimi strukturami | Origin = [[ročaj prsnice]], medialni del [[ključnica|ključnice]] | Insertion = [[bradavičasti odrastek]] [[senčnica|senčnice]], [[zgornja nuhalna črta]] | Blood = [[okcipitalna arterija]] in [[zgornja ščitnična arterija]] | Nerve = motorični: [[akcesorni živec]]<br />senzorični: [[vratni pletež]]| Action = Če se skrči posamezna mišica v paru, se glava nagne in obrne v nasprotno smer, če se pa skrčita obe mišici, se vrat upogne, prsnica se dvigne, kar pomaga pri forsiranem vdihu. | DorlandsPre = m_22 | DorlandsSuf = 12550942 | }} '''Sternokleidomastoidna mišica''' ({{jezik-la|musculus sternocleidomastoideus}}) ali '''obračalka glave''' je parna mišica [[vrat]]u. Izhodišče ima na [[ključnica|ključnici]] in [[prsnica|prsnici]], pripenja pa se na [[bradavičasti odrastek]] (mastoidni procesus) na [[senčnica|senčnici]] ter deloma na [[zatilnica|zatilnico]]. == Funkcija == Obrača [[glava|glavo]] v nasprotno stran in flektira vrat.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=mi%C5%A1ica{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Če se skrči le ena izmed mišic, se glava obrne v nasprotno smer, če pa se skrčita obe hkrati, potegneta glavo naprej in navzdol proti [[prsni koš|prsnemu košu]]. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 0anifuscjegkkkfi9tv4lbrm9eyzzqt Musculus sternocleidomastoideus 0 357761 6759279 4046251 2026-10-01T14:20:39Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Obračalka glave]] na stran [[Sternokleidomastoidna mišica]] 6759279 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sternokleidomastoidna mišica]] ofl85nngufvruho3hv9ybthbfmc9h89 Kategorija:Mišice glave in vratu 14 357762 6759298 4042749 2026-10-01T14:33:07Z TadejM 738 uvod kategorije 6759298 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[mišica|mišicah]] [[glava|glave]] in [[vrat]]u. ''Glej tudi [[seznam mišic človeškega telesa]].'' [[Kategorija:Skeletne mišice]] [[Kategorija:Glava in vrat]] c7wtk0eswprfgn5t6wxkhgei1cpsvlc Mastoidni procesus 0 358392 6759409 5797423 2026-10-01T18:03:32Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Bradavičasti odrastek]] na [[Mastoidni procesus]] prek preusmeritve: ustaljeno poimenovanje; po SMedS 5797423 wikitext text/x-wiki {{Infobox Bone | Name = {{PAGENAME}} | Latin = processus mastoideus ossis temporalis | Image = Gray1193.png | Caption = Pogled na lobanjo s strani; bradavičasti odrastek je prikazan v osrednjem delu slike.| Image2 = Processusmastoideusossistemporalis.PNG | Caption2 = Bradavičasti odrastek | Origins = | Insertions = | Articulations = | MeshName = | MeshNumber = | }} '''Bradavičasti odrastek''', '''bradavičar''', '''mastoidni procesus''' ali '''mastoidni odrastek''' je stožčasto oblikovan odrastek, ki moli z zunanje površine piramide [[senčnica|senčnice]] navzpred in navzdol tik za zunanjim [[sluhovod]]om.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=procesus{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 5. 2013.</ref> Velikost bradavičastega odrastka se med posamezniki razlikuje. Pri mladostnikih je značilno majhen, z odraščanjem se poveča. Praviloma je večji pri moških kot pri ženskah.<ref>http://www.anatomyexpert.com/structure_detail/556/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130721093116/http://www.anatomyexpert.com/structure_detail/556/ |date=2013-07-21 }}, vpogled: 28. 5. 2013.</ref> Vsebuje majhne, z zrakom zapolnjene vdolbine, imenovane mastoidne celice (mastoidne celule), ki so povezane s [[srednje uho|srednjim ušesom]].<ref>http://science.yourdictionary.com/mastoid-process, vpogled: 28. 5. 2013.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] bsko4udtdbkcs3w4r8u3yq9gdr71zng 6759411 6759409 2026-10-01T18:04:43Z TadejM 738 popravek imena 6759411 wikitext text/x-wiki {{Infobox Bone | Name = {{PAGENAME}} | Latin = processus mastoideus ossis temporalis | Image = Gray1193.png | Caption = Pogled na lobanjo s strani; bradavičasti odrastek je prikazan v osrednjem delu slike.| Image2 = Processusmastoideusossistemporalis.PNG | Caption2 = Bradavičasti odrastek | Origins = | Insertions = | Articulations = | MeshName = | MeshNumber = | }} '''Mastoidni procesus''', tudi '''bradavičasti odrastek''', '''bradavičar''', '''mastoidni odrastek''' ali '''mastoid''', je stožčasto oblikovan odrastek, ki moli z zunanje površine piramide [[senčnica|senčnice]] navzpred in navzdol tik za zunanjim [[sluhovod]]om.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=procesus{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 5. 2013.</ref> Velikost mastoidnega procesusa se med posamezniki razlikuje. Pri mladostnikih je značilno majhen, z odraščanjem se poveča. Praviloma je večji pri moških kot pri ženskah.<ref>http://www.anatomyexpert.com/structure_detail/556/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130721093116/http://www.anatomyexpert.com/structure_detail/556/ |date=2013-07-21 }}, vpogled: 28. 5. 2013.</ref> Vsebuje majhne, z zrakom zapolnjene vdolbine, imenovane mastoidne celice (mastoidne celule), ki so povezane s [[srednje uho|srednjim ušesom]].<ref>http://science.yourdictionary.com/mastoid-process, vpogled: 28. 5. 2013.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] spa77cupc2x5esdfdxu2b1o2gro3lbd 6759412 6759411 2026-10-01T18:05:07Z TadejM 738 popravek imena 6759412 wikitext text/x-wiki {{Infobox Bone | Name = {{PAGENAME}} | Latin = processus mastoideus ossis temporalis | Image = Gray1193.png | Caption = Pogled na lobanjo s strani; bradavičasti odrastek je prikazan v osrednjem delu slike.| Image2 = Processusmastoideusossistemporalis.PNG | Caption2 = Mastoidni procesus | Origins = | Insertions = | Articulations = | MeshName = | MeshNumber = | }} '''Mastoidni procesus''', tudi '''bradavičasti odrastek''', '''bradavičar''', '''mastoidni odrastek''' ali '''mastoid''', je stožčasto oblikovan odrastek, ki moli z zunanje površine piramide [[senčnica|senčnice]] navzpred in navzdol tik za zunanjim [[sluhovod]]om.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=procesus{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 5. 2013.</ref> Velikost mastoidnega procesusa se med posamezniki razlikuje. Pri mladostnikih je značilno majhen, z odraščanjem se poveča. Praviloma je večji pri moških kot pri ženskah.<ref>http://www.anatomyexpert.com/structure_detail/556/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130721093116/http://www.anatomyexpert.com/structure_detail/556/ |date=2013-07-21 }}, vpogled: 28. 5. 2013.</ref> Vsebuje majhne, z zrakom zapolnjene vdolbine, imenovane mastoidne celice (mastoidne celule), ki so povezane s [[srednje uho|srednjim ušesom]].<ref>http://science.yourdictionary.com/mastoid-process, vpogled: 28. 5. 2013.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] a5exrej2322wkikgb4ozflypl6d7dxx Seznam hrvaških plesalcev 0 358761 6759554 6757900 2026-10-02T08:59:54Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6759554 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[plesalec|plesalcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Snježana Abramović Milković]] == B == *[[Neda Banić]] *[[Branko Banković]] *[[Ivica Boban]] *[[Dinko Bogdanić]] *[[Milana Broš]] *[[Vesna Butorac]] (por. Blaće) == C == * [[Marko Ciboci]] * [[Pietro Coronelli]] == Č == *[[Mia Čorak]] == Đ == * [[Maja Đurinović]] == E == * [[Dina Ekštajn]] == F == *[[Matija Ferlin]] *Ivana Freisinger *[[Margareta Froman]] == G == * [[Lela Gluhak Buneta]] * [[Polina Golubova]] == H == *[[Oskar Harmoš]] (1911-1992) *[[Franjo Horvat]] == I == * [[Ines Ivanišević]] * [[Ivica Ivanko]] *[[Jitka Ivelja]] (r. Drtilová) == J == * [[Neda Janjčić Pavela]] *[[Frane Jelinčić]] *[[Anja Jurić]] == K == *[[Sonja Kastl]] *[[Mila Katić]] (r. [[Koprivec]]) (1888–1963) *[[Vlasta Kaurić]] *[[Kazimir Kokić]] *[[Nada Kokotović]] *[[Darko Kolar]] *[[Josip Komljenović|Josip (Joža) Komljenović]] *[[Ivan Kramar (1942)]] *[[Josip Krameršek]] == L == * [[Nenad Lhotka]] * [[Larisa Lipovac]] == M == * [[Ana Maletić]] * [[Vera Maletić]] == O == * [[Gordana Omeragić]] * [[Almira Osmanović]] == P == *[[Irena Pasarić]] *[[Bojana Perić]] *[[Slavko Pervan]] *[[Lada Petrovski]] *[[Lidija Pilipenko]] *[[Vera Pomykalo]]/Vera Vaić *[[Žarko Prebil]] (1934-2016) *[[Sonja Pregrad]] *[[Mirjana Preis]] *[[Nikolina Pristaš]] == R == *Vladimir Raukar *[[Ana Roje]] (1909-1991) *[[Ante Roje]] (1905-1980) == S == * [[Mira Sanjina]] (r. Mira Baum) (1924-2010) * Vladimir Seljan * [[Ivica Sertić]] (1927-2020) * [[Mara Sesardić]] == Š == * [[Katja Šimunić]] * [[Tihana Škrinjarić]] * [[Milko Šparemblek]] (1928-2025) (slovenskega rodu) * [[Spomenka Šparemblek]] == T == * [[Zvonimir Tajzl]] * [[Ivo Tijardović]] == V == * [[Bojan Valentić]] * [[Bosiljka Vujović]] Mažuran == Z == * [[Ksenija Zec]] * Sanja Zimmer == Ž == * Mirna Žagar * [[Zaga Živković]] * [[Ivanka Žunac]] * [[Krista Župančič-Nikolić]] (1884-1942) {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Plesalci]] 4goo1zd2gxsmoj0tx8i45uml1xstl0f 6759555 6759554 2026-10-02T09:00:20Z ~2026-45085-22 264465 /* R */ 6759555 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[plesalec|plesalcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Snježana Abramović Milković]] == B == *[[Neda Banić]] *[[Branko Banković]] *[[Ivica Boban]] *[[Dinko Bogdanić]] *[[Milana Broš]] *[[Vesna Butorac]] (por. Blaće) == C == * [[Marko Ciboci]] * [[Pietro Coronelli]] == Č == *[[Mia Čorak]] == Đ == * [[Maja Đurinović]] == E == * [[Dina Ekštajn]] == F == *[[Matija Ferlin]] *Ivana Freisinger *[[Margareta Froman]] == G == * [[Lela Gluhak Buneta]] * [[Polina Golubova]] == H == *[[Oskar Harmoš]] (1911-1992) *[[Franjo Horvat]] == I == * [[Ines Ivanišević]] * [[Ivica Ivanko]] *[[Jitka Ivelja]] (r. Drtilová) == J == * [[Neda Janjčić Pavela]] *[[Frane Jelinčić]] *[[Anja Jurić]] == K == *[[Sonja Kastl]] *[[Mila Katić]] (r. [[Koprivec]]) (1888–1963) *[[Vlasta Kaurić]] *[[Kazimir Kokić]] *[[Nada Kokotović]] *[[Darko Kolar]] *[[Josip Komljenović|Josip (Joža) Komljenović]] *[[Ivan Kramar (1942)]] *[[Josip Krameršek]] == L == * [[Nenad Lhotka]] * [[Larisa Lipovac]] == M == * [[Ana Maletić]] * [[Vera Maletić]] == O == * [[Gordana Omeragić]] * [[Almira Osmanović]] == P == *[[Irena Pasarić]] *[[Bojana Perić]] *[[Slavko Pervan]] *[[Lada Petrovski]] *[[Lidija Pilipenko]] *[[Vera Pomykalo]]/Vera Vaić *[[Žarko Prebil]] (1934-2016) *[[Sonja Pregrad]] *[[Mirjana Preis]] (?? -2022) *[[Nikolina Pristaš]] == R == *Vladimir Raukar *[[Ana Roje]] (1909-1991) *[[Ante Roje]] (1905-1980) == S == * [[Mira Sanjina]] (r. Mira Baum) (1924-2010) * Vladimir Seljan * [[Ivica Sertić]] (1927-2020) * [[Mara Sesardić]] == Š == * [[Katja Šimunić]] * [[Tihana Škrinjarić]] * [[Milko Šparemblek]] (1928-2025) (slovenskega rodu) * [[Spomenka Šparemblek]] == T == * [[Zvonimir Tajzl]] * [[Ivo Tijardović]] == V == * [[Bojan Valentić]] * [[Bosiljka Vujović]] Mažuran == Z == * [[Ksenija Zec]] * Sanja Zimmer == Ž == * Mirna Žagar * [[Zaga Živković]] * [[Ivanka Žunac]] * [[Krista Župančič-Nikolić]] (1884-1942) {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Plesalci]] jtbrxucw8yp4wpnusugdjo89k5xb1o1 Spice Girls 0 360420 6759444 6756363 2026-10-01T20:11:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759444 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Spice Girls | Background = group_or_band | Origin = {{flagicon|UK}} [[London]], [[Anglija]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[pop|teen pop]], [[plesna glasba|dance]], [[R&B]] | Years_active = 1994 – 2000, 2007 – 2008, 2012 | Label = Virgin <br /> EMI | Past_members = [[Victoria Beckham]]<br />[[Melanie Brown]]<br />[[Emma Bunton]]<br />[[Melanie Chisholm]]<br />[[Geri Halliwell]] }} '''Spice Girls''' je bivša [[Britanci|britanska]] [[glasbena skupina]], ustanovljena leta 1994. Sestavljalo jo je pet članic, ki so kasneje prevzele vzdevke, ki so jim jih nadeli: [[Melanie Brown]] (»Scary Spice«), [[Melanie Chisholm]] (»Sporty Spice«), [[Emma Bunton]] (»Baby Spice«), [[Geri Halliwell]] (»Ginger Spice«) in [[Victoria Beckham]], rojena Adams (»Posh Spice«). Ob začetku svoje kariere so podpisale pogodbo z založbo Virgin Records in leta 1996 izdale svoj debitantski singl, »[[Wannabe (pesem)|Wannabe]]«, ki je zasedla vrh glasbenih lestvic v več kot tridesetih državah in je prispevala k temu, da je skupina postala svetovni fenomen. Njihov debitantski album ''[[Spice (album)|Spice]]'' naj bi bil zaslužen za velik komercialen preboj teen pop glasbe v devetdesetih in po svetu so prodali več kot 28 milijonov izvodov;<ref name=bbcnews2>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/talking_point/2771605.stm|title=Združitev Spice Girls: Je vrnitev možna?|publisher=BBC News|date=18. februar 2003|accessdate=19. februar 2012}} {{ikona en}}</ref><ref name=Houston>{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-162022/Spice-Girls-plan-reunion.html|title=Spice Girls se nameravajo ponovno združiti|publisher=Dailymail|accessdate=23. junij 2012}} {{ikona en}}</ref> tako je album postal najbolje prodajan [[glasbeni album]] ženske skupine v zgodovini. Po svetu je skupina prodala več kot 80 milijonov izvodov singlov in albumov,<ref name=inde/><ref name=bbc80>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/local/leeds/hi/people_and_places/newsid_9377000/9377923.stm|work=BBC News online|location=London|title=Zbirka skupine Spice Girls je misija za Liz West|date=27. januar 2011|accessdate=28. november 2012}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/8473024.stm|work=BBC News online|location=London|title=Simon Fuller in Judy Craymer načrtujeta muzikal o skupini Spice Girls|date=21. januar 2010|accessdate=26. oktober 2011}} {{ikona en}}</ref> s čimer je postala najbolje prodajana ženska glasbena skupina vseh časov,<ref name=mirror2013>{{navedi novice|url=http://www.mirror.co.uk/3am/celebrity-news/victoria-beckham-quits-spice-girls-1781504|title=Želite biti Spice Girl? Victoria Beckham da odpoved in TV šov jo bo zamenjal|date=23. marec 2013|accessdate=23. marec 2013}} {{ikona en}}</ref> ena najbolje prodajanih pop skupin vseh časov<ref name=inde>{{navedi novice|url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/theatre-dance/features/will-spice-girls-inspired-musical-viva-forever-spice-up-my-life-again-8386944.html|work=The Independent|location=London|title=Bo muzikal o skupini Spice Girls, ki ga je navdihnil muzikal ''Viva Forever!'' ponovno razveselil moje življenje?|date=5. december 2012|accessdate=8. december 2012}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1683858/left-eye-tlc-death.jhtml|title=Spomnimo se TLC-jevega levega očesa: 10 let kasneje|first=Rebecca|last=Thomas|publisher=MTV (MTV Networks)|date=25. april 2012|accessdate=23. junij 2012|archive-date=2012-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120622004738/http://www.mtv.com/news/articles/1683858/left-eye-tlc-death.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> in najuspešnejša britanska glasbena skupina od [[The Beatles|Beatlov]].<ref>»[http://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2007/10_october/19/spice.shtml To je zgodba največjega pop fenomena od Beatlov].« BBC Entertainment. 25. avgust 2008. {{ikona en}}</ref><ref>»[http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/may/31/newsid_2494000/2494855.stm Najuspešnejši britanski band od Beatlov].« 1998: Ginger zapusti Spice Girls, BBC. {{ikona en}}</ref><ref name="Spice-Beatles comparison" /> Poleg mednarodno prodanih izvodov njihovih del se pri merjenju njihovega uspeha upošteva tudi njihovo uspešno turnejo po razhodu glasbene skupine (med letoma 2007 in 2008), komercialne tržne izdelke, dosežke, s katerimi so podrle veliko rekordov, ikonske simbole, kot je na primer obleka Union Jack z motivom britanske zastave, ki jo je nosila Halliwellova, predstavljanje podobe »girl power« skupine, komercialno uspešen film ''Spice World'' in njihove svetovno znane vzdevke. Glasbena skupina je postala ena od najbolje plačanih skupin vseh časov,<ref name="ewspice" /> saj je med letoma 1996 in 1998<ref name="ewspice" /> zaslužila med 500 in 800 milijonov $; na leto naj bi torej zaslužila 75 milijonov $.<ref name="gerirolling"/> Pod vodstvom njihovega mentorja in menedžerja Simona Fullerja je skupina pričela z uspešno linijo lastnih tržnih izdelkov in se redno pojavljala v britanskih in svetovnih medijih. Leta 1996 je revija ''Top of the Pops'' vsaki članici nadela alias, ki so ga prevzeli mediji in one same. Novinar in biograf revije ''Rolling Stone'', David Sinclair, je napisal, da so »Scary, Baby, Ginger, Posh in Sporty najbolje prepoznavne posamezne članice neke skupine od [[The Beatles|Johna, Paula, Georgea in Ringa]].«<ref>Sinclair, p. ix. {{ikona en}}</ref> V devetdesetih so bile članice skupine največje kulturne ikone in po podatkih ankete revije ''Trivial Pursuit'', ki so jo izvedli na 1.000 ljudeh, je 80 % ljudi menilo, da je njihova podoba predstavnic »girl powra« preoblikovala desetletje. Bile so del »drugega vala« britanske glasbe v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].<ref>{{navedi splet|last=Wong|first=Sterling|url=http://www.mtv.com/news/articles/1661905/adele-mumford-and-sons-british-invasion.jhtml|title=So Adele in Mumford and Sons znak nove britanske invazije? – Novice o glasbi, slavnih osebnostih, ustvarjalcih|publisher=MTV|date=13. april 2011|accessdate=1. september 2011|archive-date=2021-02-17|archive-url=https://archive.today/20210217175200/http://www.mtv.com/news/1661905/adele-mumford-and-sons-british-invasion/|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> == Zgodovina == === 1992 – 1996: Ustanovitev in zgodnja leta === Sredi devetdesetih se je družina menedžerjev (Bob Herbert, Chris Herbert in Lindsey Casbon) namenila ustanoviti skupino dekliško skupino, ki bi lahko tekmovala z deškimi glasbenimi skupinami, ki so v srednjih in ob koncu devetdesetih prevladovale na pop glasbeni sceni: »Celotna scena najstniških glasbenih skupin je bila natrpana z deškimi glasbenimi skupinami, kot sta [[Take That]] in [[East 17]]. Meni se je zaradi tega vse zdelo dolgočasno, pritegnili so lahko le žensko občinstvo ... Čutil sem, da bi bilo otročje lahko zgraditi uspešno kariero, če bi lahko pritegnili tudi pozornost fantov.«<ref name="?">Uradna spletna stran Spice Girls. »[http://www.thespicegirls.com/facts/timeline Časovnica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180831090731/http://www.thespicegirls.com/facts/timeline |date=2018-08-31 }}.« Pridobljeno dne 16. april 2009. {{ikona en}}</ref> Februarja 1994 je podjetje Heart Management - slednja je Herbertove povezala s Chicom Murphyjem – v reviji ''The Stage'' objavila oglas, v katerem so napisali: »''IŠČEMO: ste stari od 18 do 23 let in znate plesati? Ste bistri, odprti, ambiciozni in vztrajni? Heart Management Ltd. je izjemno uspešno podjetje v glasbeni industriji, ki trenutno ustvarja koreografiran pevsko-plesni dekliški pop akt, ki bi posnel album. Odprta avdicija. Danceworks, 16 Balderton Street. Petek, 4. marec. 11:00-17:30. Prosim, prinesite note ali glasbo za spremljavo.''«<ref name=autogenerated1>Uradna spletna stran Spice Girls. »[http://www.thespicegirls.com/facts/timeline Časovnica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180831090731/http://www.thespicegirls.com/facts/timeline |date=2018-08-31 }}.« Pridobljeno dne 16. marec 2009. {{ikona en}}</ref> Približno 400 deklet, ki se je odzvalo na oglas, so poslali v studio Dance Works. Tam so jih razdelili v skupine po deset in jim naročili, naj plešejo na pesem »Stay« glasbene skupine [[Eternal (glasbena skupina)|Eternal]]. V nadaljevanju avdicije so morala dekleta zapeti samostojno. Victoria Adams je zapela pesem »Mein Herr«, Melanie Brown »[[Greatest Love of All]]«, Melanie Chisholm »[[I'm So Excited]]« in [[Michelle Stephenson]] »[[Don't Be a Stranger]]«. Po avdicijah so se morala dekleta vrniti domov in nekaj tednov počakati. Geri Halliwell je videla oglas za avdicijo, vendar je odšla na smučanje v [[Španija|Španijo]] in se avdicije zaradi sončnih opeklin na obrazu ni mogla udeležiti.<ref name="forums.denden.co.uk">{{navedi splet|url=http://forums.denden.co.uk/viewtopic.php?f=4&t=158641|title=Avdicija skupine Touch (Spice Girls) – Časovnica|publisher=Forums.denden.co.uk|date=3. marec 2008|accessdate=6. april 2011|archive-date=2015-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20150317210716/http://forums.denden.co.uk/viewtopic.php?f=4&t=158641|url-status=dead |language=en}}</ref> Aprila 1994 so poklicali najboljših dvanajst deklet. Odšle so v studio Nomis v Shepherd's Bushu. Ženske, ki so jih izbrali, so bile Suzanne Tinker (ki se druge avdicije ni udeležila), Melanie Laccohee, Lianne Morgan, Tracey Shield, Michelle Stephenson, Melanie Brown, Melanie Chisholm (ki se druge avdicije ni udeležila), Victoria Adams in še nekaj drugih. Geri Halliwell je oglas videla po dveh mesecih in se odločila, da bo nanj vseeno odgovorila. Pustili so, da se je z ostalimi dvanajstimi dekleti vseeno udeležila avdicije. Ko so prispele na avdicijo, so z vsako opravili individualen intervju, na katerem je Halliwellova zapela pesem »I Wanna Be a Nightclub Queen«. Po intervjujih so jih razdelili v tri skupine po štiri ženske in vsaka skupina je morala zaplesati na pesem »[[Just a Step from Heaven]]« skupine Eternal. V isto skupino so razvrstili Adamsovo, Brownovo, Stephensonovo in Morganovo. Tej skupini se je kasneje pridružila tudi Halliwellova, ki so jo naučile svoje plesne točke. Nato so zapele tudi posamezne pesmi, vsaka svojo; Brownova je zapela pesem »[[Queen of the Night (pesem)|Queen of the Night]]«. Tem petim so medtem, ko so pile čaj, povedali, da so izbrali njih. Dekleta so se nato morala vrniti domov in počakati še nekaj tednov.<ref name="forums.denden.co.uk"/> Tinkerjeva je v izboru na prvi avdiciji sicer prišla v ožji krog, vendar se druge ni morala udeležiti, saj je imel njen vlak zamudo, ker so dobili anonimno prijavo, da je na vlaku bomba (čeprav ni bila); avdicije se ni želela udeležiti kasneje. Tudi Chisholmova je prišla v ožji krog, vendar se zaradi težav z glasilkami druge avdicije ni mogla udeležiti. Njena mama je poklicala vodje avdicije in jih prosila, naj dajo njeni hčeri drugo priložnost; ti so ji povedali, da so od vseh deklet na avdiciji izbrali deset najboljših, med njimi tudi Chisholmovo. Povedali so ji, da bodo njeno hčerko povabili na še eno avdicijo, če ne bodo izbrali pet najboljših ali če se jim bo nekaj deklet zdelo enako dobrih.<ref name="forums.denden.co.uk"/> Teden dni kasneje so skupino petih deklet poklicali še enkrat in jih povabili na še eno avdicijo. Niso bili prepričani, koliko deklet bi radi v skupini. Če bi želeli štiri, bi morali eno od žensk odsloviti. Ponovno so se srečale v studiju Nomis. Morganovi so poslali pismo, v katerem so napisali, da izgleda prestara v primerjavi z ostalimi dekleti, in jo zamenjali s Chisholmovo. Dekleta so se morala naučiti pesmi »Signed, Sealed, Delivered« in jo zapeti, najprej posamezno, nato vse skupaj. Ob koncu avdicije so jim povedali, da bodo glasbena skupina. Nedeljo tistega tedna so preživele skupaj v hiši za goste v Surreyju. Popoldne so odšle v studio Trinity, kjer so se naučile pesmi »Take Me Away«. Tisti teden jih je učil Pepi Lemer. Nato so nastopile za Murphyja. Oblečene v različne črno-bele kombinacije so nastopile s pesmijo »Take Me Away«, kot je bilo načrtovano.<ref name="forums.denden.co.uk"/> Skupini so nadeli ime Touch<ref name="?"/> in dekleta so se skupaj preselila v hišo v Maidenheadu, Berkshire, ki jo je imel v lasti Murphy, kjer jih je subvencioniralo podjetje Heart Management. Pomlad in poletje so preživele med vajami v hiši na Boyn Hill Roadu, Maidenhead. Chisholmova in Brownova sta si delili spalnico, Adamsova in Stephensova sta zavzeli drugo, Halliwellova pa je imela manjšo sobo le zase. V prvih dveh mesecih je skupina posnela nekaj demo posnetkov v studiu South Hill Park v Bracknellu, Berkshire s producentom in lastnikom studia, Michaelom Sparkesom in tekstopiscem Timom Hawesom. Takrat so posnele pesem »Sugar and Spice«, ki jo je napisal Tim Hawes in iz naslova katere izvira ime njihovega banda. V studiu Trinity v Knaphillu, mestecu blizu Wokinga, Surrey, so se naučile tudi mnogo novih plesnih točk. Stephensonova je povedala, da so glasbeni skupini dodelili »pop [gradivo] za mlade«, vključno s pesmijo »We're Gonna Make It Happen«, ki je niso nikoli izdali.<ref>Sinclair, str. 29.</ref> Kmalu je postalo jasno, da Stephensonova ni bila tako motivirana in v uspeh skupine ni verjela tako močno kot ostala dekleta, zato so se odločili, da jo bodo odpustili. Bob Herbert je dejal, da se »enostavno ni ujemala z ostalimi ... nikoli se ne bi zlila z ostalimi in moral sem ji naročiti, naj gre.«<ref>Sinclair, p. 30.</ref> Stephensonova pa pravi, da je skupino zapustila sama, in sicer zato, ker je njena mama zbolela za rakom na prsih.<ref name="forums.denden.co.uk"/> Adamsova je dejala, da to ni res in da Stephensonova »enostavno ni bila pripravljena« delati toliko, kot preostala dekleta v skupini.<ref name=sinclair31>Sinclair, p. 31.</ref> Herbertovi so pričeli iskati zamenjavo zanjo in najprej naleteli na Abigail Kis. Ta je dva dneva kasneje menedžerjem skupine zapela soul pesem in ti so jo povabili k članstvu. Kakorkoli že, Kisova se je odločila, da se skupini ne bo pridružila, saj je menila, da je premlada in ni želela imeti težav s svojim fantom, ker bi morala več mesecev živeti z ostalimi dekleti. Menedžerji so nato poiskali takrat osemnajstletno Emmo Bunton, ki jo je predlagal učitelj petja Pepi Lemer. Buntonova je Herbertove takoj navdušila in julija 1994 so jo povabili k skupini, ki jo je sprejela z odprtimi rokami: »Takoj sem vedela, da je prava za nas,« je dejala Halliwellova.<ref name=sinclair31 /> Poleti in jeseni tistega leta je skupina še naprej vadila in skupaj so dekleta napisala eno svojih prvih pesmi, »It's Just One of Those Days«. Menedžerje so prepričale, da so v studiju Trinity nastopile v kratkih oblekah, vendar so se odločili, da skupina še ni pripravljena na prvi nastop za založbo. Po nekaj mesecih so spremenili ime skupine v Spice in zgodaj novembra tistega leta so nameravale ponovno nastopiti v studiju Nomis.<ref name="forums.denden.co.uk"/> Skupini je zato, ker niso podpisale pogodbe z nobeno založbo, primanjkovalo samozavesti in dekleta so bila naveličana smeri, po kateri jih je vodilo podjetje Heart. Oktobra 1994 je skupina z veliko novimi demo posnetki in naučenimi plesnimi točkami pričela iskati novo menedžersko agencijo. Boba Herberta so prepričale, da jim je decembra uredil nastop za tekstopisce in producente studija Nomis v Shepherds Bushu, kjer so jih sprejeli z »izjemno pozitivno« reakcijo.<ref>Sinclair, str. 33.</ref> Zaradi velikega zanimanja za skupino so Herbertovi zanje hitro pripravili pogodbo. Ker pa so jih uslužbenci studija Nomis tako hvalili, so se dekleta obotavljala, preden so podpisala pogodbo, in poiskala nekaj odvetniških nasvetov; med drugim so obiskala tudi očeta Victorie Adams, Anthonyja Adamsa. Marca 1995 je bila skupina že naveličana dejstva, da njihovi menedžerji ne poslušajo njihovih idej in vizij, zato so ženske prekinile s sodelovanjem s podjetjem Heart Management. Da bi lahko ohranile nadzor nad svojim delom, naj bi ukradle pomembnejše dele svoje diskografije iz pisarn podjetja Heart Management.<ref>Sinclair, str. 34.</ref> Isti dan je skupino izsledil producent Eliot Kennedy iz Sheffielda, ki je bil prisoten na njihovem nastopu v studiju Nomis in dekleta povabil k sodelovanju z njim. Predstavil jih je skupini producentov, imenovani Absolute, ki jih je predstavila Simonu Fullerju iz založbe 19 Entertainment. Dekleta so s Fullerjem pričela sodelovati in ta je marca 1995 z njimi podpisal pogodbo. Poleti tistega leta je skupina s Fullerjem pričela po Londonu in Los Angelesu iskati založbo in nazadnje so septembra podpisale pogodbo z založbo Virgin. Od takrat naprej in vse do poletja naslednjega leta so dekleta nadaljevala z intenzivnim pisanjem pesmi za svoj debitantski [[glasbeni album]] in pričela s potovanjem po zahodni obali [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], kjer so podpisale pogodbo z založbo Windswept Pacific. === 1996 - 1997: ''Spice'' in preboj === {{Main|Spice (album)|l1=Spice}} 7. junija 1996 so Spice Girls v Veliki Britaniji izdale svoj prvi singl, »[[Wannabe (pesem)|Wannabe]]«. Nekaj tednov po izidu je videospot za pesem »Wannabe«, ki ga je režiral švedski režiser reklam Johan Camitz in so ga posneli aprila v dvorani St. Pancras v Londonu, izšel na glasbenem kanalu The Box. Videospot je takoj postal velika uspešnica in na kanalu so ga tedensko predvajali tudi petstodvakrat. Po izidu videospota je skupina prvič nastopila v živo, in sicer v oddaji kanala LWT, ''Surprise Surprise''.<ref>{{navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4161/is_19970810/ai_n14468963/|title=TO JE SPICE SVET|work=Sunday Mirror|first=Ian|last=Hyland|date=10. avgust 1997|accessdate=2013-07-13|archive-date=2010-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20100317010335/http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4161/is_19970810/ai_n14468963/|url-status=dead |language=en}}</ref> Svoj prvi intervju so dekleta opravila za revijo ''Music Week''. Julija 1996 je skupina opravila svoj prvi intervju z Paulom Gormanom, urednikom revije ''Music Week'', in sicer v pariškem sedežu založbe Virgin Records. V intervjuju so članice povedale, da nameravajo spremeniti lestvice, saj želijo, da na njih preneha prevladovati britpop glasba ter da bodo nanje same prinesle »out-and-out pop«. Novinar je v članku napisal: »RAVNO, KO FANTJE s kitarami grozijo, da bodo zavladali pop življenju – Damonova uspešnica 'Smash Hits', Ash je na veliko uspel s pesmijo 'Big!' in Liam se ne more niti obrniti, ne da bi tabloidi to opazili – pride uporniška dekliška pop skupina, ki ima dovolj predrznosti, da poči ta balonček rokerjev.«<ref>Paul Gorman. »[http://www.rocksbackpages.com/article.html?ArticleID=4619 Govorimo o britanskih fantih: Spice Girls].« Pridobljeno dne 11. januar 2009. {{ikona en}}</ref> Pesem je na britanski glasbeni lestvici debitirala na tretjem in nazadnje zasedla prvo mesto, kjer je ostala sedem tednov. Postala je svetovna uspešnica, saj je zasedla prvo mesto na lestvicah v več kot enaintridesetih državah<ref>McGibbon, 1997. Str. 124–125. {{ikona en}}</ref> in postala ne le najbolje prodajan debitantski singl ženske glasbene skupine, temveč tudi najbolje prodajan singl ženske skupine vseh časov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1434516/19971001/spice_girls.jhtml|title=Spice Girls, PMS ob denarju|date=1. oktober 1997|publisher=MTV Networks|accessdate=21. marec 2010|archive-date=2013-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130713000000/http://www.mtv.com/news/articles/1434516/19971001/spice_girls.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Skupina je svoje naslednje single izdala v Veliki Britaniji in preostali [[Evropa|Evropi]], kjer je požela največ medijske pozornosti; oktobra je izdala pesem »[[Say You'll Be There]]«, ki je zasedla vrh britanske lestvice, kjer je ostala dva tedna. Decembra je kot singl izšla tudi pesem »2 Become 1«, ki je postala njihova prva božična uspešnica, saj je ravno takrat, v prvem tednu od izida, s 430.000 prodanimi izvodi zasedla prvo mesto na britanski glasbeni lestvici in postala najhitreje prodajan singl tistega leta.<ref>Wright, Matthew (20 December 1996). »[http://www.highbeam.com/doc/1G1-61284854.html Cin cin cin; Spice Girls za božič zasedejo prvo mesto] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809092815/http://www.highbeam.com/doc/1G1-61284854.html |date=2011-08-09 }}.« The Mirror (Trinity Mirror). Pridobljeno dne 14. december 2011. {{ikona en}}</ref><ref>Wright, Matthew (23. december 1996). »[http://www.highbeam.com/doc/1G1-61271352.html Spice na prvem mestu!; dekleta so ob božiču na vrhu lestvice ... kot sem predvidel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121104100748/http://www.highbeam.com/doc/1G1-61271352.html |date=2012-11-04 }}.« The Mirror (Trinity Mirror). Pridobljeno dne 14. december 2011. {{ikona en}}</ref> Z obema singloma je skupina še naprej nadaljevala z izjemno uspešno prodajo svojih del (zasedle so vrh lestvic v več kot triinpetdesetih državah)<ref name="ofi" /> in zaslovele kot najuspešnejši pop akt na svetu. Novembra 1996 je skupina Spice Girls v Evropi izdala svoj debitantski album, ''Spice''. Uspeh albuma je presegel vse uspešnice iz prejšnjih let in odziv javnosti na skupino so primerjali z [[Beatlemania|Beatlemanio]].<ref>Dawson, Ryan. Univerza Cambridge. »[http://www.biggerthanjesus.co.uk/beatlemaniagirlpower.html Beatlemania in Girl Power: Anatomija slave] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060920091830/http://www.biggerthanjesus.co.uk/beatlemaniagirlpower.html |date=2006-09-20 }}.« {{ikona en}}</ref> V sedmih tednih so samo v Veliki Britaniji prodali 1,8 milijonov izvodov albuma ''Spice'',<ref name=BPI>»[http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx Britanske certifikacije za uspešno prodajo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171006162141/https://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx |date=2017-10-06 }}.« British Phonographic Industry. Pridobljeno dne 25. november 2009. {{ikona en}}</ref> skupina Spice Girls pa je z njim postala najhitreje prodajan britanski akt od Beatlov. Z vsemi prodanimi izvodi albuma v Veliki Britaniji je album postal tamkaj najbolje prodajan album ženske glasbene skupine<ref>Every Hit. »[http://www.everyhit.com/recordalb.html Najbolje prodajani albumi vseh časov].« UK Database. {{ikona en}}</ref> ter prejel desetkratno platinasto certifikacijo<ref name=BPI/> in petnajst tednov ostal na prvem mestu britanske glasbene lestvice. V Evropi je album postal najbolje prodajan album leta 1997 in organizacija IFPI mu je podelila osemkratno platinasto certifikacijo za več kot 8 milijonov prodanih izvodov.<ref name="IFPI 1997">IFPI. »[https://web.archive.org/web/20060306093646/http://www.ifpi.org/site-content/platinum/plat1997.html Certifikacije za evropsko prodajo albuma ''Spice''].« International Federation of Phonogram and Videogram Producers. Pridobljeno dne 10. marec 2006. {{ikona en}}</ref> Istega leta je skupina Spice Girls pritegnila množico 500.000 ljudi na Oxford Street, London, kjer so dekleta prižgala lučke na božičnem drevescu.<ref name="offical">»[http://www.thespicegirls.com/facts/timeline Uradna časovnica skupine Spice Girls] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180831090731/http://www.thespicegirls.com/facts/timeline |date=2018-08-31 }}.« 19 Management. {{ikona en}}</ref> Ob istem času je Simon Fuller pričel pripravljati milijon funtov vredno pogodbo za skupino s podjetji, kot so [[Pepsi]], [[Walkers]], [[Impulse]], [[Cadbury]] in [[Polaroid Corporation|Polaroid]].<ref name=offical /> Decembra 1996 je skupina na podelitvi nagrad Smash Hits Awards v londonski areni prejela tri nagrade, vključno z nagrado za najboljši videospot za pesem »Say You'll Be There«.<ref name=offical /> Januarja 1997 je skupina pesem »Wannabe« kot singl izdala tudi v Združenih državah Amerike. Singl, ki so ga napisali Spice Girls, Richard Stannard in Matt Rowe, je pospešil uspeh skupine Spice Girls na ameriškem trgu, na katerem je bilo v tistem času izredno težko uspeti. Pesem je zasedla enajsto mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]. Ob istem času je pesem postala najbolje plačan debitantski singl glasbenega akta, ki ni izhajal iz Združenih držav Amerike ter tako podrl rekord, ki ga je prej postavila pesem »[[I Want to Hold Your Hand]]« Beatlov. Prvič po pesmi »[[Ironic]]« [[Alanis Morissette]] pa se je debitantski singl uvrstil tako visoko na lestvici ''Billboard'' Hot 100.<ref name=offical /> Pesem »Wannabe« se je na lestvici po štirih tednih zavihtela na vrh. Februarja 1997 so album ''Spice'' izdali tudi v Združenih državah Amerike, kjer je postal najbolje prodajan album leta 1997 in prejel sedemkratno platinasto certifikacijo s strani organizacije Recording Industry Association of America (RIAA)<ref name=RIAA>»[http://www.riaa.com/gp/database/default.asp Ameriške certifikacije za uspešno prodajo].« {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061221102221/http://www.riaa.com/gp/database/default.asp |date=2006-12-21 }}. Recording Industry Association Of America. Pridobljeno dne 10. marec 2006. {{ikona en}}</ref> za več kot 7,4 milijonov prodanih izvodov.<ref>»[http://www.billboard.biz/bbbiz/search/article_display.jsp?vnu_content_id=1003608469 Vprašajte ''Billboard'' - Julij 2007].« Prodaja albumov Spice Girls v Združenih državah Amerike. {{ikona en}}</ref> Album je organizacija RIAA vključila tudi na svoj seznam 100 najboljših albumov vseh časov, ki je temeljil na podlagi prodaje albumov v Združenih državah.<ref>»[http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=2&table=tblTop100&action=Zlata in platinasta: 100 najboljših albumov].« Recording Industry Association of America. Pridobljeno dne 2. oktober 2007. {{ikona en}}</ref> Vsega skupaj so po svetu prodali 28 milijonov izvodov albuma;<ref name=bbcnews2/> tako je ''Spice'' postal najbolje prodajan album ženske glasbene skupine vseh časov.<ref name=Houston/><ref name="bbcnews" /><ref name="RS Spiceworld" /> Kasneje tistega meseca je skupina Spice Girls prejela dve nagradi BRIT Awards, in sicer za najboljši videospot (za »Say You'll Be There«) ter za najboljšo pesem (za »Wannabe«).<ref name=offical /><ref name="bbcnews">»[http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_pictures/6246814.stm Spice Girls dobi dve nagradi BRIT Awards. ''Str. 3''].« BBC News, 28. junij 2007. {{ikona en}}</ref> Ob začetku podelitve nagrad BRIT Awards leta 1997 je skupina nastopila s pesmijo »[[Who Do You Think You Are]]«. Med nastopom je Geri Halliwell nosila kratko obleko Union Jack, ki je postala ena najbolj slavnih oblačil v zgodovini popa.<ref>{{navedi novice|url=http://www.thesun.co.uk/sol/homepage/showbiz/bizarre/article586548.ece|title=Ikonična obleka Union Jack|work=The Sun|location=Velika Britanija|date=15. december 2007|accessdate=8. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref><ref>»[http://www.guardian.co.uk/music/2011/jun/11/spice-girls-form Oblika skupine Spice Girls].« ''The Guardian''. Pridobljeno dne 18. september 2011. {{ikona en}}</ref> Marca 1997 so v Evropi izdale dvojni singl, »[[Mama (pesem, Spice Girls)|Mama]]«/»Who Do You Think You Are«, zadnji singl z albuma ''Spice'', ki je ponovno zasedel prvo mesto na mnogih glasbenih lestvicah,<ref name="Real Life Real Spice">The Spice Girls; Cripps, Rebecca; & Peachey, Mal (1997). ''Real Life: Real Spice The Official Story''. London: Zone Publishers. ISBN 0-233-99299-5. {{ikona en}}</ref> s čimer je skupina Spice Girls postala prva glasbena skupina po The Jackson 5, ki je izdala štiri zaporedne single, ki so zasedli prvo mesto lestvice ''Billboard'' Hot 100.<ref name=offical /> ''Girl Power!'', prva knjiga skupine Spice Girls in njihov manifest, je izšla v trgovinah Virgin Megastore kasneje tistega meseca. Le v enem dnevu so prodali 200.000 izvodov knjige, ki so jo nazadnje prevedli v dvajset različnih jezikov. Aprila so izdali knjigo ''Spice: the Official Video Volume One'', ki so jo prodali v pol milijona izvodov.<ref name=offical /> Maja je skupina Spice Girls na [[filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] oznanila, da snema film z naslovom ''Spice World''. Istega meseca je nastopila na prvem britanskem koncertu v živo, in sicer za britansko kraljevo družino. Na koncertu so dekleta prekršila kraljevi protokol, ko sta Mel B in nato še Geri Halliwell [[Charles, valižanski princ|princa Charlesa]] poljubili na lica in ga uščipnili v zadnjico, s čimer sta si prislužili kar nekaj kritike.<ref name=offical /> Na podelitvi nagrad Ivor Novello Awards je skupina prejela nagrado za mednarodno uspešnico leta in najbolje prodajan britanski singl leta za pesem »Wannabe«. Junija 1997 so članice pričele s snemanjem filma ''Spice World'', s čimer so zaključile avgusta. Septembra tistega leta je skupina s pesmijo »Say You'll Be There« nastopila na podelitvi nagrad MTV Video Music Awards, kjer so bile nagrajene z nagrado v kategoriji za »najboljši plesni videospot« za pesem »Wannabe«.<ref>»[http://www.mtv.com/ontv/vma/1997/ MTV Video Music Awards - 1997] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130306130548/http://www.mtv.com/ontv/vma/1997/ |date=2013-03-06 }}.« MTV. Pridobljeno dne 20. september 2011. {{ikona en}}</ref> Na podelitvi nagrad Billboard Music Awards je skupina prejela štiri nagrade, in sicer v kategorijah za »najboljšega novega ustvarjalca leta«, »najuspešnejšo skupino na lestvici ''Billboard'' Hot 100 leta«, »album glasbene skupine leta« in »album leta« za album ''Spice''.<ref>[http://books.google.com/books?id=0g0EAAAAMBAJ&pg=PA50&dq=1997+billboard+music+awards+-+spice+girls&hl=en&ei=ARJ2TquHHofM0QWLz-CXCA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&ved=0CDEQ6AEwAQ#v=onepage&q=1997%20billboard%20music%20awards%20-%20spice%20girls&f=false 8. podelitev nagrad Billboard Music Awards pritegne rekordno gnečo].« ''Billboard''. Pridobljeno dne 18. september 2011. {{ikona en}}</ref> === 1997 – 1998: Velik uspeh in ''Spiceworld'' === {{Main|Spiceworld (album)|l1=Spiceworld}} Oktobra 1997 so Spice Girls izdale prvi singl z albuma ''[[Spiceworld (album)|Spiceworld]]'', »[[Spice Up Your Life]]«. Pesem se je na britansko glasbeno lestvico uvrstila 19. oktobra, kjer je zasedla prvo mesto in postala njihov peti zaporedni singl, ki mu je to uspelo. Istega meseca je Simon Fuller Spice Girls poslal na vzhod, kjer so priredile svoje prve velike koncerte, na primer koncert v [[Istanbul]]u, [[Turčija]], kjer so nastopile pred 40.000 ljudmi. Kasneje so dekleta odpotovala v [[Južna Afrika|Južno Afriko]], kjer so spoznale [[Nelson Mandela|Nelsona Mandelo]], ki je ob srečanju oznanil: »To so moje junakinje.«<ref>»[http://news.bbc.co.uk/2/hi/19796.stm Tudi Mandela politično moč zamenja za girl power].« BBC News. 1. november 1997. {{ikona en}}</ref> Tistega leta je njihova kariera dosegla svoj vrhunec. Novembra so izdale svoj drugi album, ''Spiceworld''. Slednji je postal svetovna uspešnica: že v prvem tednu od izida so prodali sedem milijonov izvodov albuma, s čimer je to postal najhitreje prodajan album. S strani kritikov je prejel predvsem pozitivne ocene,<ref name="RS Spiceworld">Wild, David. »[http://www.rollingstone.com/artists/spicegirls/albums/album/277713/review/5942522 ''Spiceworld'' – Ocena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100304163432/http://www.rollingstone.com/artists/spicegirls/albums/album/277713/review/5942522 |date=2010-03-04 }}.« ''Rolling Stone''. Pridobljeno dne 11. marec 2006. {{ikona en}}</ref> le v Evropi,<ref name="IFPI 1998">IFPI. »[https://web.archive.org/web/20060306093651/http://www.ifpi.org/site-content/platinum/plat1998.html Evropske certifikacije za uspešno prodajo albuma ''Spiceworld''].« International Federation of Phonogram and Videogram Producers. Pridobljeno dne 10. marec 2006. {{ikona en}}</ref> Kanadi<ref name=CRIA>»[http://www.cria.ca/cert_db_search.php CRIA - Kanadske certifikacije albumov za uspešno prodajo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160111074458/http://www.cria.ca/cert_db_search.php |date=2016-01-11 }}.« Canadian Recording Industry Association. Pridobljeno dne 11. marec 2006. {{ikona en}}</ref> in Združenih državah Amerike<ref name=RIAA/> so prodali več kot 10, povsod po svetu pa 20 milijonov izvodov.<ref>[[The Times]]. Sinclair, David. »[http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article1994828.ece?pgnum=7 Finih pet se vrača. Ste pripravljeni?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080830052224/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article1994828.ece |date=2008-08-30 }} {{Navedi splet |url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article1994828.ece |title=arhivska kopija |access-date=2013-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080830052224/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article1994828.ece |archive-date=2008-08-30 |url-status=dead}}.« Citat: »Njihova prva dva albuma, ''Spice'' in ''Spiceworld'', sta prodala vsak 20 milijonov izvodov.« 28. junij 2007. {{ikona en}}</ref> Ker so jih v Združenih državah kritizirali, ker so svoj drugi album izdali le osem mesecev po prvem, pa tudi zaradi pretirane pozornosti, ki so je bile deležne doma, so se članice skupine Spice Girls pričele umikati iz medijev. Kritizirali so jih zaradi vseh sponzorskih pogodb, ki so jih podpisale<ref name="thebiographychannel1">Biography Channel. »[http://www.thebiographychannel.co.uk/biography_story/2215:2797/2/The_Spice_Girls.htm Glasba. ''Življenjepis Spice Girls''].« {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120626202833/http://www.thebiographychannel.co.uk/biography_story/2215:2797/2/The_Spice_Girls.htm |date=2012-06-26 }}. Citat: »... Obtoženi pretirane pozornosti ...«. {{ikona en}}</ref> – vsega skupaj jih je bilo več kot dvajset – in njihov uspeh na mednarodnih glasbenih lestvicah je naglo padel. Kljub temu je bila skupina najbolje prodajana pop glasbena skupina tako leta 1997 kot leta 1998. 7. novembra 1997 je skupina s pesmijo »Spice Up Your Life« nastopila na podelitvi nagrad [[MTV Europe Music Awards]].<ref>BBC News. »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/24645.stm Spice Girls: ''poglejte, kdo je prejel nagrado MTV Europe Music Award za najboljšo skupino''].« {{ikona en}}</ref> Po tem nastopu se je skupina odločila, da bodo skupino pričele voditi same, zato so odpustile svojega menedžerja Simona Fullerja.<ref>»[http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/2999872.stm Simon Fuller: Vodenje pop kulture].« BBC. Pridobljeno dne 18. september 2011. {{ikona en}}</ref> Ta odločitev se je pojavila na naslovnicah svetovnih tabloidov. Veliko novinarjev je menilo, da je bil vzrok za uspeh skupine predvsem Fuller in njegove odločitve in v tistem trenutku je skupina izgubila svojega uspešnega vodjo in njegovo spodbudo.<ref>»[http://www.guardian.co.uk/media/2007/jan/14/broadcasting.pop Mož z zvezdami v očeh].« ''The Guardian''. Pridobljeno dne 18. september 2011. {{ikona en}}</ref> Decembra 1997 je izšel drugi singl z albuma ''Spiceworld'', pesem »[[Too Much (pesem, Spice Girls)|Too Much]]«. To je postala njihova druga božična uspešnica in šesti zaporedni singl, ki se je uvrstil na vrh britanske glasbene lestvice. Na podelitvi nagrad American Music Awards 26. januarja 1998 je skupina prejela tri nagrade: za najljubši pop album, najljubšega novega ustvarjalca in najljubšo pop skupino.<ref>»[http://www.rockonthenet.com/archive/1998/amas.htm 25. podelitev nagrad American Music Awards].« Rock On The Net. Pridobljeno dne 27. februar 2012. {{ikona en}}</ref> Februarja 1998 je skupina Spice Girls prejela posebno britansko nagrado Brit Awards za njihov svetovni uspeh, saj so prodale več kot 32 milijonov albumov.<ref>BRIT Awards. »[http://www.brits.co.uk/shows/archive-71/ Najbolje prodajani albumi britanske glasbene skupine: Spice Girls].« {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203015248/http://www.brits.co.uk/shows/archive-71/ |date=2013-12-03 }} {{ikona en}}</ref><ref>»[http://www.youtube.com/watch?v=glQEN_YUcEc&feature=related Spice Girls v živo na podelitvi nagrad Brit Awards 1998 – 'Stop'].« Citat: »32 milijonov albumov«. {{ikona en}}</ref> Na podelitvi so nastopile tudi s svojim naslednjim singlom, »[[Stop (pesem, Spice Girls)|Stop]]«. To je bila njihova edina pesem, ki na britanski glasbeni lestvici ni zasedla prvega mesta (uvrstila se je na drugo). Pesem »[[Viva Forever]]« so skupaj s pesmijo »Never Give Up on the Good Times« na A-strani maja 1998 nameravali izdati kot naslednji singl z albuma, vendar je skupina te skoraj načrte opustila po odhodu Halliwellove. Kljub temu so se pesem odločili izdati in postala je njihov sedmi singl, ki je na britanski glasbeni lestvici zasedel prvo mesto; animirani videospot je prikazoval tudi Halliwellovo. Zgodaj leta 1998 je skupina pričela s svetovno turnejo, ki jo je organiziral še Fuller in v sklopu katere so obiskale tako Evropo kot Severno Ameriko. Turneja [[Spiceworld Tour]] se je pričela 24. februarja s koncertom v [[Dublin]]u, [[Irska]], nadaljevala s koncerti v osrednji Evropi, nato pa se je vrnila v Veliko Britanijo, kjer so dekleta nastopila dvakrat v areni Wembley<ref>»[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/174271.stm Girl Power prihaja v Wembley].« BBC News. {{ikona en}}</ref> in dvanajstkrat v areni NEC v [[Birmingham]]u. Čez celotno turnejo so nastopile pred 150.000 ljudmi. Med turnejo so posnele tudi nekaj posnetkov, ki so jih kasneje nameravale izdati kot album v živo, kar je potrdila tudi skupina sama: »Vsem smo pokazale, da obvladamo posel na odru, zdaj pa želimo posneti še album v živo za naše oboževalce.« Kljub temu, da so posnele nekaj večjih posnetkov, so te načrte kasneje opustile. Kasneje tistega leta so Spice Girls povabili zapeti pesem »How Does It Feel (To Be on Top of the World)« na angleškem svetovnem pokalu v nogometu, vendar so angleški nogometni oboževalci želeli, da bi nastopila skupina [[Lightning Seeds]] s pesmjo »[[Three Lions]]«, ki je prej omenjeno pesem premagala tudi pri uvrščanju na vrh britanske glasbene lestvice. Pesem »How Does It Feel (To Be on Top of the World)« je do leta 2007 ostala tudi zadnja pesem, ki jo je skupina posnela skupaj z Geri Halliwell. === 1998 – 2000: Odhod Halliwellove, ''Forever'' in premor === {{Main|Forever (album, Spice Girls)|l1=Forever}} 31. maja 1998 je Geri Halliwell oznanila, da zapušča skupino. Preko svojega odvetnika je izdala izjavo, v kateri je povedala: »Na žalost oznanjam, da zapuščam Spice Girls. Do tega je prišlo zaradi razlik med nami. Prepričana sem, da bo skupina še naprej ostala zelo uspešna in želim jim le najboljše.«<ref name="BBC Geri departure">BBC News. »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/103637.stm Članek, ki potrdi odhod Geri Halliwell].« British Broadcasting Corporation. 31. maj 1998. Pridobljeno dne 17. november 2007. {{ikona en}}</ref> Trdila je, da je trpela zaradi izčrpanosti in si želela premora. Njen odhod se je pojavil na naslovnicah vseh pomembnejših tabloidov<ref name=gerileaves/> in postal ena od največjih novic tistega leta,<ref name="billboard geri">»[https://web.archive.org/web/20121103021631/http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=946313 Šok ob razhodu Spice Girls leta 1998].« ''Billboard''. Pridobljeno dne 14. marec 2006. {{ikona en}}</ref> ki se je znašla na naslovnicah vseh svetovnih medijev. V nadaljnjih letih je Geri Halliwell pričela s samostojno kariero. Preostale štiri članice skupine so vztrajale pri skupini in odločile so se, da bodo s severnoameriško turnejo nadaljevale kot načrtovano, a večino drugih načrtov so morale spremeniti ali opustiti. To je tudi pomenilo, da so večino gradiva, ki so ga zgodaj leta 1998 posnele v dublinskem studiu Windmill Lane z Richardom Stannardom in Mattom Roweom, s katerima so sodelovale že več let, morale zavreči. Govorilo se je tudi, da so morale odpovedati vse načrte za sodelovanje s podjetjem [[The Walt Disney Company|Disney]]. Zaradi odhoda Halliwellove je podjetje Aprilia World Service BV, ki je proizvajalo motorna kolesa in skuterje, skupino tožilo. Halliwellova je preostale članice o svojih načrtih za odhod iz skupine obvestila že 9. marca 1998, vendar so dekleta pogodbo s podjetjem AWS vseeno podpisala, prvič 24. marca in drugič 30. aprila, 4. maja pa so se udeležile snemanja reklame za podjetje v [[Milano|Milanu]] in s pogodbo zaključile 6. maja. Angleško in valižansko sodišče je skupino obtožilo zavajanja in podjetju pustilo, da je razveljavilo pogodbo, ki jo je podpisalo z njimi. Danes je to glavni primer zavajanja v angleškem zakonu.<ref>{{navedi knjigo|title=Spice Girls Ltd v Aprilia World Service BV [2002] EWCA Civ 15; [2002] EMLR 27 CA}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=McKendrick|first=Ewan|title=Zakoni – Besedilo, primeri, gradivo, četrta izdaja|year=2010|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0-19-957979-2|pages=588–592}} {{ikona en}}</ref> Zadnji singl z albuma ''Spiceworld'' je bila pesem »[[Viva Forever]]«. Videospot za singl so ustvarili že pred odhodom Geri Halliwell in vključuje dekleta v animirani obliki – zaradi turneje so bila prezaposlena, da bi ga posnela sama. Na začetku so ga nameravali izdati kot A-stran pesmi »Never Give Up on the Good Times«, vendar so te načrte opustili iz več razlogov, predvsem pa zaradi pomanjkanja časa (članice niso imele časa, da bi ponovno posnele dve pesmi, ni bilo časa, da bi preuredili vokale Halliwellove in jih ponovno vključili na obe pesmi ali da bi posneli videospota za obe pesmi). S svojo severnoameriško turnejo so požele mnogo uspeha. Pričela se je 15. junija v West Palm Beachu, z njo pa so zaslužile 60 milijonov $, saj so kar štirideset koncertov razprodali.<ref name="gerirolling">{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/news/ginger-spices-departure-marks-end-of-the-beginning-19980602 |title=Odhod Ginger Spice je 'začetek konca'|work=Rolling Stone|accessdate=26. maj 2012|format=DOC}} {{ikona en}}</ref> Med turnejo po Združenih državah Amerike so Spice Girls nadaljevale s snemanjem novega gradiva in izdale nov singl, »[[Goodbye (pesem, Spice Girls)|Goodbye]]«, ki je izšel tik pred božičem 1998. Javnost je njihovo novo pesem videla kot posvetilo Halliwellovi in prodajala se je tako dobro, da je zopet zasedla vrh britanske glasbene lestvice ter postala njihova tretja božična uspešnica – pred njimi so bila edina skupina, ki jim je to uspelo, Beatli. Pesem je postala tudi ena najuspešnejših pesmi v devetdesetih v Kanadi, kjer je šestnajst tednov ostala na vrhu njihove glasbene lestvice. Kasneje tistega leta sta se Buntonova and Mel C brez preostalih članic udeležili podelitve nagrad MTV Europe Music Awards, kjer je bila skupina že drugič nagrajena z nagradama za najboljši pop akt in najboljšo skupino.<ref>BBC News. »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/213410.stm Zabava: ''Spice Girls prevzamejo MTV-jevo krono''].« Mel C je zavpila: ''»Spet nam je uspelo«''. {{ikona en}}</ref> Pozno leta 1998 sta tako Adamsova kot Brownova oznanili, da sta noseči; Brownova se je poročila z Jimmyjem Gulzerjem in nekaj časa delovala pod imenom Mel G. Februarja 1999 je rodila sina Phoenixa Chija. Mesec dni kasneje je Adamsova rodila sina Brooklyna. Kasneje se je poročila z očetom svojega otroka, nogometašem moštva [[Manchester United]], [[David Beckham|Davidom Beckhamom]]. Njuna poroka na [[Irska|Irskem]] je pritegnila veliko medijske pozornosti. Od poroke dalje je bila tudi profesionalno poznana kot Victoria Beckham. Avgusta 1999 so se Spice Girls po osemmesečnem premoru vrnile v studije in pričele snemati svoj tretji glasbeni album. Z ameriškimi producenti, kot so Rodney Jerkins, Jimmy Jam in Terry Lewis so nameravale ustvariti bolj odrasel album. Decembra 1999 so nastopile na britanski turneji, imenovani [[Christmas in Spiceworld]], katere koncerte so organizirali v Londonu in [[Manchester|Manchestru]], kjer so nastopile tudi s pesmimi z njihovega novega albuma. V letu 1999 so posnele lastno različico Amnerisove pesmi »My Strongest Suit« za konceptualni album ''[[Elton John and Tim Rice's Aida]]'', ki je temeljil na [[Verdi]]jevi operi ''[[Aida (opera)|Aida]]''. Leta 2000 so ponovno nastopile na podelitvi nagrad BRIT Awards, kjer so bile nagrajene z nagrado v kategoriji za »izstopajoče dosežke v glasbi«. Kljub temu, da je bila tudi sama prisotna na podelitvi nagrad, se Halliwellova preostalim članicam skupine ni pridružila na odru. Novembra 2000 je izšel njihov tretji glasbeni album, ''Forever''. Albuma, ki je vključeval več [[R&B]] kot pop pesmi, javnost ni sprejela tako dobro kot njegove prehodnike<ref>Hunter, James. »[http://www.rollingstone.com/artists/spicegirls/albums/album/188922/review/5943248 ''Forever'' – Ocena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100226015950/http://www.rollingstone.com/artists/spicegirls/albums/album/188922/review/5943248 |date=2010-02-26 }}.« ''Rolling Stone''. Pridobljeno dne 11. marec 2006. {{ikona en}}</ref> in prodali so le 5 milijonov izvodov albuma. Da bi nastopila na več krajih, se je skupina začasno razšla in vsaka članica je obiskala svojo državo; Victoria Beckham in Emma Bunton sta, na primer, nastopali v Severni Ameriki, Melanie B in Melanie C pa sta istočasno se osredotočili na Evropo. Album je na ameriški glasbeni lestvici ([[Billboard 200|''Billboard'' 200]]) zasedel enaintrideseto mesto. Album so v Veliki Britaniji izdali isti teden kot [[Westlife]]ov album ''[[Coast to Coast (album, Westlife)|Coast to Coast]]''; oba albuma sta se prodajala zelo dobro in mediji so predhodno ugibali, kateri od njiju bo zasedel prvo mesto britanske glasbene lestvice, kar je nazadnje uspelo albumu ''Coast to Coast'', album ''Forever'' pa se je uvrstil na drugo mesto. Glavni singl z albuma, pesmi (ena na A in druga na B-strani) »[[Holler (pesem, Spice Girls)|Holler]]«/»[[Let Love Lead the Way]]«, je požela nekaj uspeha – postal je deveti singl Spice Girls, ki je zasedel prvo mesto na britanski lestvici. Vseeno pa se singl ni uvrstil na lestvico ''Billboard'' Hot 100, temveč le na lestvico ''Billboard'' Bubbling Under Hot 100 Singles, kjer je zasedel sedmo mesto. Pesem »Holler« se je leta 2001 uvrstila na enaintrideseto mesto ''Billboardove'' lestvice najuspešnejših plesnih in klubskih pesmi. Edini pomembnejši nastop glasbene skupine s tem singlom je bil na podelitvi nagrad MTV Europe Music Awards novembra 2000. Z le nekaj nastopi na ameriški televiziji skupina albuma ni promovirala prav veliko; njihov zadnji koncert je bil decembra 2000. Izdale so nekaj promocijskih singlov (»Tell Me Why«, »Weekend Love« in »If You Wanna Have Some Fun«), a na nezadovoljstvo oboževalcev z albuma ''Forever'' niso izdale nobenih singlov več, saj so se še preostale članice skupine razšle in se osredotočile vsaka na svojo samostojno kariero. Decembra 2000 je skupina neuradno potrdila, da si bodo članice za nedoločen čas vzele nekaj premora in da se bodo tako, kot so predvidele že prej, osredotočile raje vsaka na svojo kariero; vseeno pa so poudarile, da se skupina ne razhaja.<ref>»[http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/2774437.stm Spice Girls opustijo načrte za vrnitev].« BBC. Pridobljeno dne 18. september 2011. {{ikona en}}</ref> === 2007 – 2008: Vrnitev in ''Greatest Hits'' === {{Main|Return of the Spice Girls|Greatest Hits (album, Spice Girls)}} [[Slika:Spice Girls (6 janv) 56.jpg|thumb|left|200px|Spice Girls na turneji [[Return of the Spice Girls]], 2008]] Govorilo se je, da se je skupina Spice Girls za ponovno združitev odločila decembra 2006. Januarja 2007 so Spice Girls pričele s kampanjo za »oboževalce«, da bi se njihova pesem »Stop« ponovno uvrstila na glasbene lestvice. Datum, ki so ga izbrali za začetek kampanje, je bil isti teden kot načrtovana tiskovna konferenca. 28. junija 2007 so se bivše članice skupine zbrale na tiskovni konferenci v areni O2, kjer so izrazile svojo namero po ponovni združitvi.<ref name="reunion">»[http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/06/22/AR2007062200609.html Izjava o prihodnosti skupine Spice Girls s strani podjetja 19 Entertainment] {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}.« {{Dead link|date=Marec 2010}} ''Washington Post'', 22. junij 2007. Pridobljeno dne 4. december 2007. {{ikona en}}</ref> Mediji so o načrtih za ponovno združitev govorili že dolgo,<ref name="well seasoned rumour">Finn, Natalie. »[https://web.archive.org/web/20080612051735/http://www.eonline.com/news/article/index.jsp?uuid=e3303910-79a7-41d2-9c62-4c3b1291f202 Dobra sezona govoric].« E! Online, 8. junij 2007. {{ikona en}}</ref> a skupina je govorice končno potrdila šele ob začetku svoje [[The Return of the Spice Girls|svetovne turneje]], katere prvi koncert so organizirali 2. decembra 2007 v [[Vancouver|Vancouvru]].<ref name="sg-announce">{{navedi splet|url=http://www.thespicegirls.com/en/index_us.html|title=Domača stran skupine Spice Girls (vključuje oznanilo)|work=TheSpiceGirls.com|accessdate=2013-07-13|archive-date=2011-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717040227/http://www.thespicegirls.com/en/index_us.html|url-status=dead}} Pridobljeno dne 28. junij 2007. {{ikona en}}</ref> Filmski ustvarjalec Bob Smeaton je režiral dokumentarni film o njihovi ponovni združitvi, ki je nosil naslov ''Spice Girls: Giving You Everything'' in ki je prvič izšel na [[Avstralija|avstralskem]] kanalu Fox 8 16. decembra 2007,<ref>»[http://www.news.com.au/entertainment/celebrity/spice-impersonators-hit-oz/story-e6frfmqr-1111115116870 Oponašalci Spice Girls na OZ-u] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130709001742/http://www.news.com.au/entertainment/celebrity/spice-impersonators-hit-oz/story-e6frfmqr-1111115116870 |date=2013-07-09 }}.« news.com.au. Pridobljeno dne 30. december 2007. {{ikona en}}</ref> kmalu zatem, 31. decembra, pa še na [[Velika Britanija|britanskem]] kanalu BBC 1.<ref>»[http://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2007/10_october/19/spice.shtml Novi dokumentarec o skupini Spice Girls na BBC One 31. decembra].« Novinarska pisarna BBC. Pridobljeno dne 4. december 2007. {{ikona en}}</ref> Vstopnice za njihov prvi koncert v sklopu turneje The Return of the Spice Girls v [[London]]u so prodali v osemintridesetih sekundah.<ref name=38seconds/> Poročali so, da se je za vstopnice za tisti koncert preko njihove spletne strani zanimalo več kot 1 milijon Britancev ter več kot 5 milijonov ljudi iz drugih držav.<ref name=38seconds>BBC News. »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7021976.stm Oboževalci takoj pograbijo vstopnice za Spice Girls].« British Broadcasting Corporation. Pridobljeno dne 14. oktober 2007. {{ikona en}}</ref> Skupina se je odločila v Londonu prirediti še šestnajst koncertov<ref>»[https://web.archive.org/web/20071024100906/http://ukpress.google.com/article/ALeqM5jptpBr1II7GVx3BUcccOEyHGViog Spice Girls bodo nastopile na še več koncertih].« The Press Association. Pridobljeno dne 18. november 2007. {{ikona en}}</ref> in vstopnice za slednje so se ravno tako takoj razprodale. Razprodali so tudi mnogo vstopnic za ameriške koncerte, in sicer za koncerte v [[Las Vegas]]u, [[Los Angeles]]u in [[San Jose]]ju, zato so tamkaj organizirali več koncertov.<ref>BBC News. »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7027582.stm Spice Girls bodo imele več koncertov v Londonu].« British Broadcasting Corporation. Pridobljeno dne 18. november 2007. {{ikona en}}</ref> Oznanili so, da bodo Spice Girls nastopile tudi na koncertih v [[Chicago|Chicagu]], [[Detroit]]u (Auburn Hills) in [[Boston]]u, zaradi zahtev oboževalcev pa so se odločile organizirati še več koncertov v [[New York]]u. Na prvem koncertu v [[Kanada|Kanadi]] so pred 15.000 ljudmi zapele dvajset pesmi v osmih različnih kostumih.<ref>»[http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article2991080.ece Spice Girls osupnejo Kanado na svojem prvem koncertu po dolgem času] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100530132406/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article2991080.ece |date=2010-05-30 }}.« The Times. Pridobljeno dne 15. december 2007. {{ikona en}}</ref> Poleg razprodane turneje je skupina postala tudi obraz za promocijo britanske verige supermarketov, Tesco.<ref>Levy, Megan. »[http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1569111/Spice-Girls-front-Tesco-advertising-campaign.html Spice Girls na čelu Tescove oglaševalne kampanje].« ''The Daily Telegraph''. Pridobljeno dne 17. november 2007. {{ikona en}}</ref> Glasbeni skupini naj bi po poročanju za njihovo sodelovanje pri Tescovih oglasih plačali 5 milijonov [[£]].<ref name="dailymail1">»[http://www.dailymail.co.uk/pages/live/articles/showbiz/showbiznews.html?in_article_id=499426&in_page_id=1773 Kričanje, izbirčnost in velike zahteve ... Spice Girls se vrnejo za še en Tescov oglas].« ''The Daily Mail''. Pridobljeno dne 4. december 2007. {{ikona en}}</ref> Njihov prvi singl po več letih, »Headlines (Friendship Never Ends)«, je postal uradna himna tistega leta dobrodelne organizacije Children in Need. Izdale so ga 5. novembra 2007. Skupina Spice Girls je prvič skupaj nastopila na odru v gledališču Kodak v [[Hollywood]]u, kjer so dekleta nastopila na modni reviji [[Victoria's Secret]]. Tam so nastopila z dvema pesmima, singlom »Stop« z albuma z njihovimi največjimi uspešnicami iz leta 1998 ter singlom »Headlines (Friendship Never Ends)«. Kanal CBS je 15. novembra 2007 njihov nastop posnel in ga izdal 4. decembra.<ref name="yahoo2007">Sage, Alexandria. »[https://web.archive.org/web/20071214180751/http://news.yahoo.com/s/nm/20071116/music_nm/victoriassecret_spicegirls_dc Spice Girls hodijo po modni pisti za Victoria's Secret].« Yahoo News. 16. november 2007. Pridobljeno dne 5. december 2007. {{ikona en}}</ref> S pesmijo so nastopile tudi 16. novembra 2007 v Los Angelesu na BBC-jevem koncertu v živo za organizacijo Children in Need,<ref name="children">»[http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-494389/Prime-time-mime-Spice-Girls-black-Childen-Need.html Pravi čas za pantomimo? Spice Girls se vračajo v črnem za Children in Need].« ''Daily Mail''. Pridobljeno dne 17. november 2007. {{ikona en}}</ref> kjer so nosile obleke, ki jih je oblikoval [[Roberto Cavalli]].<ref name="children"/> Ob izidu je pesem zasedla enajsto mesto britanske glasbene lestvice in tako postala njihov najmanj uspešen singl, kar ostaja še danes. Njihov album je bil uspešnejši, saj je na britanski glasbeni lestvici zasedel drugo mesto.<ref>»[http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-494802/Leona-sets-record-fastest-selling-debut-album.html Leona postavi rekord za najhitreje prodajan debitantski album].« ''The Daily Mail''. Pridobljeno dne 19. november 2007. {{ikona en}}</ref> 1. februarja 2008 so oznanili, da bodo članice skupine Spice Girls s svojo turnejo zaradi zasebnih in družinskih razlogov zaključile po njihovem koncertu 26. februarja 2008 v [[Toronto|Torontu]]; tako so odpovedale koncerte v [[Peking]]u, [[Hong Kong]]u, [[Šanghaj]]u, [[Sydney]]ju, [[Cape Town]]u in [[Buenos Aires]]u.<ref name=endtour>BBC News. »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7223629.stm Spice Girls prenehajo s svojo svetovno turnejo].« British Broadcasting Corporation. Pridobljeno dne 2. februar 2008. {{ikona en}}</ref> Marca 2008 je skupina na podelitvi nagrad 95.8 Capital Awards prejela nagrado za ikono leta; nagrado sta sprejeli Buntonova in Chisholmova. Junija istega leta so na podelitvi nagrad Glamour Awards prejele nagrado za najboljšo glasbeno skupino, ki so jo sprejele Buntonova, Brownova in Halliwellova. Septembra so na podelitvi nagrad Live Vodafone Music Awards prejele nagrado za najboljšo vrnitev v živo; v tej kategoriji so premagale glasbene skupine, kot sta [[Led Zeppelin]] in [[Sex Pistols]]. Nagrado je prejela Buntonova.<ref>{{navedi splet|last=Irvine|first=Chris|url=http://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/2987921/Spice-Girls-beat-Led-Zeppelin-to-win-Vodafone-music-award-for-reunion-of-the-year.html|title=Spice Girls so premagale Led Zeppelin in prejele nagrado Vodafone music award za združitev leta|date=19. september 2008|accessdate=22. maj 2013|work=The Daily Telegraph}} {{ikona en}}</ref> === 2010 – 2012: Muzikal ''Viva Forever'' in londonske Olimpijske igre === [[Slika:Spice Girls Viva Forever.jpg|200px|right|thumb|Spice Girls na [[premiera (dogodek)|premieri]] [[muzikal]]a ''Viva Forever'', 2012]] Leta 2010 je bila skupina Spice Girls nominirana za nagrado BRIT Awards v kategoriji za »najboljši nastop v tridesetem letu« za njihov ikonski nastop s pesmima »Wannabe« in »Who Do You Think You Are«. Skupina je nagrado tudi dobila in sprejeli sta jo Halliwellova in Brownova. V tistem letu so skupina Spice Girls in Simon Fuller pričeli sodelovati z Judy Craymer in [[Jennifer Saunders]], da bi skupaj ustvarili muzikal z njihovimi pesmimi z naslovom ''Viva Forever''. Čeprav dekleta v muzikalu niso nameravala nastopiti, so imela velik vpliv na izbrano igralsko zasedbo ter na izbiro zgodbe (za kar po navadi poskrbijo producenti); nameravali so ustvariti podoben muzikal kot je muzikal ''[[Mamma Mia! (muzikal)|Mamma Mia!]]'' glasbene skupine [[ABBA]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1245011/Spice-Girls-musical-gets-green-light-last.html#ixzz0dG3TWhQJ|location=London|work=Daily Mail|title=Muzikal skupine Spice Girls končno dobi zeleno luč|first=Baz|last=Bamigboye|date=21. januar 2010}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/stage/article6997164.ece|work=The Times|location=London|title=''Viva Forever'' - Ustvarjalka muzikala ''Mamma Mia'' ustvari muzikal za glasbeno skupino Spice Girls|first=Ben|last=Hoyle|date=22. januar 2010|accessdate=23. maj 2010}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.thesun.co.uk/sol/homepage/showbiz/bizarre/3115115/Saunders-pens-Spice-musical.html|location=London|work=The Sun|title=Zahodnjakinja Jen Saunders napiše muzikal za Spice Girls|date=28. avgust 2010}} {{ikona en}}</ref> Dve leti kasneje, junija 2012, se je glasbena skupina po štirih letih prvič ponovno zbrala za tiskovno konferenco za muzikal ''Viva Forever'' v Londonu.<ref name="West End">»[http://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-18576789 Spice Girls razkrijejo svoj muzikal za West End].« BBC. Pridobljeno dne 26. junij 2012. {{ikona en}}</ref><ref>»[http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2164866/Spice-Girls-enjoy-reunion-unveil-details-new-West-End-musical.html Ponovno skupaj ... in počutimo se tako dobro: Spice Girls so spet skupaj ob odkrivanju podrobnosti njihovega muzikala za West End].« Daily Mail. Pridobljeno dne 26. junij 2012. {{ikona en}}</ref> Konferenco so priredili v londonskem hotelu St. Pancras Renaissance, kjer je skupina pred natanko šestnajstimi leti posnela svoj prvi in najuspešnejši videospot, »Wannabe«.<ref>Sinclair, David (2004). ''Wannabe: Kako so Spice Girls dosegle svetovno pop slavo''. Omnibus Press. Str. 75. ISBN 0-7119-8643-6. {{ikona en}}</ref> Avgusta 2012 je skupina Spice Girls po mnogih ugibanjih javnosti in medijev s pesmima »Wannabe« in »Spice Up Your Life« nastopila na zaključni prireditvi ob koncu [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih Olimpijskih iger]]; članice so se ponovno združile le za ta nastop.<ref>{{navedi novice|title=Spet smo skupaj! Spice Girls (vključno z nejevoljno Victorio Beckham) potrdijo, da bodo skupaj nastopile na zaključni prireditvi poletnih Olimpijskih iger|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2176379/Spice-Girls-including-reluctant-Victoria-Beckham-confirmed-perform-Olympics-closing-ceremony.html|publisher=Daily Mail|accessdate=21. julij 2012|first=Kimberley|last=Dadds}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Spajsica Mel B kritizira njihov novi muzikal|url=http://abcnews.go.com/GMA/video/spice-girl-mel-dishes-musical-16872574|work=27. julij 2012|publisher=ABC News|accessdate=29. julij 2012}} {{ikona en}}</ref> Njihov nastop je požel veliko pozornosti javnosti in postal največkrat omenjen dogodek Olimpijskih iger na Twitterju, saj so ga tisti večer omenili več kot 116.000-krat na minuto.<ref>{{navedi splet|last=Anker|first=Jonathan|url=http://www.hlntv.com/article/2012/08/13/olympics-twitter-most-discussed-athletes-and-moments|title=Bolt je hiter, a ne more prehiteti Spice Girls!|publisher=HLNtv.com|date=13. avgust 2012|accessdate=28. junij 2013|archive-date=2012-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20121015002643/http://www.hlntv.com/article/2012/08/13/olympics-twitter-most-discussed-athletes-and-moments|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Decembra 2012 so se članice skupine Spice Girls ponovno združile, saj so se zbrale skupaj na [[premiera (dogodek)|premieri]] [[muzikal]]a ''Viva Forever'' pred gledališčem Piccadilly na West Endu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/culture/music/music-news/9738785/Spice-Girls-reunite-at-musical-Viva-Forever-premiere.html|title=Spice Girls se združijo na premieri muzikala ''Viva Forever'' - ''Telegraph''|publisher=The Telegraph|accessdate=22. december 2012|date=12. december 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20151225113538/http://www.telegraph.co.uk/culture/music/music-news/9738785/Spice-Girls-reunite-at-musical-Viva-Forever-premiere.html|archive-date=2015-12-25|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Poleg promocije muzikala je skupina sodelovala še na enem projektu, in sicer na dokumentarnem filmu ''Spice Girls' Story: Viva Forever!'', izdanem 24. decembra 2012 na kanalu ITV1.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2251416/Mel-C-admits-Spice-Girls-nearly-split-countless-times-Geri-Halliwell-quit.html |title=Mel C prizna, da se je skupina Spice Girls skoraj razšla že neštetokrat že preden je odšla Geri Halliwell - Mail Online|publisher= Daily Mail|accessdate=22. december 2012|date=21. december 2012|author=Emily Sheridan}} {{ikona en}}</ref> == Vpliv na kulturo in zapuščina == === Britanska glasbena scena === Podoba glasbene skupine Spice Girls je namenoma pritegnila pozornost mladih deklet, občinstva primerne velikosti in potenciala; razpon njihovih del je dosegal le meje njihovega ciljnega demografskega občinstva, namen petih značilnih osebnosti članic pa je bil to, da so se oboževalci zagotovo lahko poistovetili z eno ali drugo. Vzdevki, ki so jih dodelili vsaki članici, so takšnemu načinu trženja zelo pomagali; tovrstno trženje je bilo podobno prodaji otroških knjižnih serij, kjer je v zgodbo vključenih več likov z zelo različnimi osebnostmi. Kmalu po izidu pesmi »Wannabe« se je skupina pojavila v reviji ''Top of the Pops'', kjer so jim dodelili vzdevke, ki so ustrezali njihovim osebnostim: Adamsova je postala »Posh Spice«, Buntonova »Baby Spice«, Brownova »Scary Spice«, Halliwellova »Ginger Spice«, Chisholmova pa »Sporty Spice«.<ref>"nicknames", Halliwell, Geri (1999). ''If Only'', str. 229. New York: Delacorte Press. ISBN 0-385-33475-3. {{ikona en}}</ref> === »Girl power« === »Girl power« (sl. »dekliška moč«) je ime, ki so ga nadeli socialnemu fenomenu<ref name="girl power article" /> in ki je naletel na mešane reakcije. Fraza je bila oznaka predvsem za vidik post-klasične neo-feministične okrepitve, ki jo je izražala glasbena skupina; da ni treba, da se čuten in ženstven izgled ter enakost med spoloma medsebojno izključujeta. Ta koncept pa pred prihodom Spice Girls pop svetu ni bil neznan; tako [[Madonna]] kot [[Bananarama]] sta si zgradili podobno podobo. Frazo, ki jo je leta 1993 uvedla indie glasbena skupina [[Helen Love]] in je bila naslov albuma britanskega pop dueta [[Shampoo (glasbena skupina)|Shampoo]] iz leta 1995, je želela uporabiti že londonska a capella dekliška skupina, imenovana Mint Juleps iz leta 1987, ki so v sodelovanju s producentom Trevorjem Hornom izdale pesem »Girl to the Power of 6«. Pesem je bila podobna vsem ostalim singlom iz osemdesetih, vendar so članice tako kot Spice Girls s pesmijo »Wannabe« predstavile vsaka svojo značilno osebnost. V njej so večkrat omenile frazi »Girl to the Power« (»dekle k moči«) in »Girl power«, žensko občinstvo pa so pozivale k okrepitvi, združenju in zvestobi. Pesem ni požela veliko uspeha, po vsej verjetnosti so jo izdale pred svojim časom. Šele čez devet let, ko je na sceno prišla skupina Spice Girls s pesmijo »Wannabe«, je koncept »girl powra« vstopil v zavest povprečnega posameznika. Verzija skupine Spice Girls je pri tem bila zelo pomembna . Njihovo sporočilo okrepitve je privlačilo tako majhne deklice kot najstnice in odrasle ženske,<ref name="girl power article" /> med ženskim občinstvom pa je poudarilo pomembnost trdnega prijateljstva in zvestobe. Njihovo vztrajno zastopanje »girl powra« jih je kot glasbeno skupino za žensko občinstvo naredilo še bolj privlačne.<ref name="girl power article">BBC News. »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/38786.stm Članek o vplivu 'girl powra'].« The British Broadcasting Corporation. 30. december 1997. {{ikona en}}</ref> Nekateri kritiki so menili, da je to le še en način trženja in promocije, drugi pa so kritizirali njihov poudarek na izgledu, saj jih je skrbel njihov potencialni vpliv na samozavest mladih deklet, na katera je lahko nareiti vtis. Kljub temu je fraza postala kulturni fenomen<ref name="girl power article" /> in mantra milijonov mladih deklet;<ref name="girl power article" /> vključili so jo celo v oxfordski slovar angleškega jezika.<ref name="girl power dictionary">BBC News. »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/1765706.stm Članek o vključitvi izraza 'girl power' v oxfordski slovar angleškega jezika].« The British Broadcasting Corporation. 17. januar 2002. {{ikona en}}</ref> Ob povzemanju koncepta je Ryan Dawson napisal: »Spice Girls so britansko kulturo spremenile tako radikalno, da se njihov vpliv na 'girl power' sedaj zdi popolnoma nepomemben.«<ref name="Spice-Beatles comparison">Dawson, Ryan. »[https://web.archive.org/web/20050428082355/http://people.pwf.cam.ac.uk/rd286/rock/beatlemaniagirlpower.html Beatlemania in Girl Power: Anatomija slave].« ''Bigger Than Jesus: Essays On Popular Music''. Univerza Cambridge. Arhivirano iz . 4. oktober 2005. Pridobljeno dne 27. januar 2007. {{ikona en}}</ref> === »Cool Britannia« === Izraz »Cool Britannia« je postal vidnejši ob promociji medijev. Predstavljal je novo politično in družbeno vzdušje, ki je nastalo ob napredku britanske delavske stranke (New Labour) in [[Tony Blair|Tonyja Blaira]]. Po osemnajstih letih konzervativne vlade so bili Tony Blair in njegova stranka v očeh javnosti mladi in zanje zelo privlačni, saj bi bili glavni faktor pri tem, da bi preostali svet Veliko Britanijo pričel obravnavati kot modno. Čeprav niso bile odgovorne za pojav »Cool Britannie«, so Spice Girls s svojim prihodom prispevale k novi podobi Velike Britanije in rasti popularnosti britanske, ne ameriške pop glasbe. To dejstvo so poudarili tudi na podelitvi nagrad BRIT Awards leta 1997. Skupina je na tej podelitvi nagrad prejela dve nagradi,<ref name="brit 1997">Nagrade. »[https://web.archive.org/web/20060418203744/http://brits.co.uk/shows/1997/ Prejemniki nagrad leta 1997].« BRIT Awards. Pridobljeno dne 11. marec 2006. {{ikona en}}</ref> a največ svetovne medijske pozornosti je prejela Halliwellova, ki je med nastopom nosila obleko Union Flag, ki je postala simbol »Cool Britannie«. === Ikonski status v devetdesetih === Obleka Union Jack, ki jo je Halliwellova nosila ob najrazličnejših priložnostih, je dosegla ikonski status in postala eden največjih simbolov pop kulture devetdesetih. Nazadnje so jo ob velikem zanimanju oboževalcev<ref name="sells">BBC News. »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/172717.stm Ginger Spice se razproda].« British Broadcasting Corporation. Pridobljeno dne 23. november 2007. {{ikona en}}</ref> prodali na dobrodelni dražbi v kavarni Hard Rock Cafe v Las Vegasu za rekordnih 41.320 £, s čimer se je Halliwellova uvrstila v ''[[Guinessova knjiga rekordov|Guinessovo knjigo rekordov]]'' kot pop zvezdnica, ki je nosila najdražje oblačilo, kar jih je bilo kdaj prodanih.<ref>{{navedi splet|url=http://philbrodieband.com/muso-world-record-holders.htm|title=Svetovni pop rekordi, svetovni glasbeni rekordi, rekordni dosežki|publisher=Philbrodieband.com|accessdate=6. april 2011|archive-date=2011-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715074341/http://philbrodieband.com/muso-world-record-holders.htm|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Obleka je bila le ena od mnogih reči, ki jih je skupina Spice Girls darovala za dražbo; vsega skupaj so z njihovimi prispevki zbrali 146.511 £.<ref name="sells"/> Ikonski simbolizem skupine Spice Girls v devetdesetih je prispeval tudi k trženju njihovih izdelkov in voljnosti za sodelovanje v svetovnih medijih. Članice so oglaševale veliko izdelkov in podjetji in celo posmehljivo oponašale same sebe v videospotu za pesem »Spice Up Your Life«, v katerem skupina leti v vesolje, obkrožena z najrazličnejšimi plakati in oglasi, ki vključujejo njih same. Ker so se redno pojavljale v medijih, so se uveljavile kot fenomen – ikona desetletja in britanske glasbe. Glasbena skupina je zasedla deseto mesto na seznamu ''101 razlog, zakaj so bila devetdeseta tako dobra'' kanala E!.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tv.com/e!s-101/reasons-the-90s-ruled-20---1/episode/315329/summary.html|title=Razlogi, zakaj so bila devetdeseta tako dobra: 20 – 1|publisher=Tv.com|accessdate=8. avgust 2009|archive-date=2012-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120207181848/http://www.tv.com/shows/es-101/reasons-the-90s-ruled-20-1-315329/|url-status=dead |language=en}}</ref> Spice Girls so dosegle nekaj uspeha tudi kot »gejevske ikone«, posebej v Veliki Britaniji. V anketi, s katero so zbirali 50 največjih gejevskih ikon vseh časov, na katero je odgovarjalo več kot 5.000 istospolno usmerjenih moških in žensk, je Victoria Beckham zasedla dvanajsto, Geri Halliwell pa triinštirideseto mesto.<ref name="Top 50 gay icons">»[https://web.archive.org/web/20080125023010/http://www.femin.co.uk/?PageID=116&NewsID=636 50 največjih gejevskih ikon].« femin.co.uk. Pridobljeno dne 17. januar 2008. {{ikona en}}</ref> Halliwellova se je na podelitvi nagrad MTV Video Music Awards leta 1998 norčevala iz svojega videza kot Ginger Spice: »Kot ste najbrž že opazili, nič več nisem oblečena kot transvestit.«<ref>1998 - Podelitev nagrad MTV Video Music Awars</ref> Med nekim intervjujem je Emma Bunton razložila, zakaj ima skupina toliko homoseksualnih oboževalcev: »Zares smo bile počaščene zaradi tako velike količine gejevskih oboževalcev, ker se spoznajo na modo in pesmi ... Počaščena sem, da imam toliko homoseksualnih oboževalcev, to je neverjetno.«<ref name="Emma Bunton Interview">»[http://dancemusic.about.com/od/artistshomepages/a/EmmaBuntonInt_3.htm Plesna glasba / Elektronika] {{Webarchive|url=https://archive.today/20050917141334/http://dancemusic.about.com/od/artistshomepages/a/EmmaBuntonInt_3.htm |date=2005-09-17 }}.« dancemusic.about.com. Pridobljeno dne 17. november 2007. {{ikona en}}</ref> Deset let po izidu njihovega prvega singla je skupino Spice Girls 80 % Britancev (v anketo, izvedeno za igro »Trivial Pursuit«, so vključili 1.000 ljudi) izglasovalo za največjo kulturno ikono devetdesetih, saj so po njihovem mnenju članice s svojo podobo predstavnic »girl powra« preoblikovale desetletje.<ref name="cultural icons">»[http://www.mirror.co.uk/news/tm_objectid=16871652&method=full&siteid=115875&headline=spice-of-90s-icons--name_page.html Članki o izglasovanju skupine Spice Girls kot največjo kulturno ikono devetdesetih za Trivial Pursuit]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}.« ''Daily Mirror''. Pridobljeno dne 28. marec 2006. {{ikona en}}</ref> === Spicy Crispy Chicks === Leta 1997 je ameriška veriga restavracij s hitro hrano Jack in the Box želela kapitalizirati uspešnost skupine Spice Girls v Ameriki in pričeti z oglaševalno kampanjo, v kateri bi nastopala izmišljena glasbena skupina, imenovana 'Spicy Crispy Chicks' (ime, ki naj bi spominjalo na Spice Girls). Komične reklame, ki so jih predvajali na nacionalni televiziji, so promovirale nov sendvič »Spicy Crispy Sandwich«, dekleta pa so v reklami oponašala Spice Girls in plesala »na Jack groove«. Koncept reklam Spicy Crispy Chicks so uporabili kot model za reklame »Meaty Cheesy Boys«<ref>* {{navedi splet|last=Internet Movie Database|title=Ostala dela Lise Joann Thompson|url=http://www.imdb.com/name/nm1048341/otherworks|publisher=IMDb}} {{ikona en}} * {{navedi splet|last=Televizijske reklame in oglasi|title=Jack in the Box, Spicy Crispy Chicks|url=http://www.tvspots.tv/search/detailed/1/?sort=viewnum&search_type=&search_id=silver-lion|accessdate=2013-07-13|archive-date=2013-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130113090327/http://www.tvspots.tv/search/detailed/1/?sort=viewnum&search_type=&search_id=silver-lion|url-status=dead}} {{ikona en}} * {{navedi splet|last=Televizijske reklame in oglasi|title=Celotna prodaja televizijskih reklam|url=http://www.tvspots.tv/search/detailed/?search_id=wholesale|publisher=TV Spots|accessdate=2013-07-13|archive-date=2013-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130113213813/http://www.tvspots.tv/search/detailed/?search_id=wholesale|url-status=dead}} {{ikona en}} * {{navedi splet|last=Arhiv reklam za Jack in the Box|title=Spicy Crispy Chicks|url=http://www.advertolog.com/jack-in-the-box/adverts/spicy-crispy-chicks-498255/|publisher=AvertToLog|accessdate=2013-07-13|archive-date=2013-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130113090325/http://www.advertolog.com/jack-in-the-box/adverts/spicy-crispy-chicks-498255/|url-status=dead|language=en}}</ref> Na podelitvi nagrad Association of Independent Commercial Producers (AICP) leta 1998 so ustvarjalci teh reklam prejeli nagrado za humor.<ref>* {{navedi splet|last=Millie|first=Takaki|title=Najpomembnejše nagrade AICP Show|url=http://business.highbeam.com/1081/article-1G1-20824567/satellite-radicalmedia-top-honor-roll-aicp-show|publisher=Highbeam Business|accessdate=2013-07-13|archive-date=2013-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130113033810/http://business.highbeam.com/1081/article-1G1-20824567/satellite-radicalmedia-top-honor-roll-aicp-show|url-status=dead}} {{ikona en}} * {{navedi splet|title=Umetnost in tehnika ameriških reklam|url=http://www.aicpshow.com/|publisher=AICP Show Awards}} {{ikona en}}</ref> === Modni trendi in vzdevki === Ko so dekleta postala popularnejša, je njihova podoba postala tako pomembna kot njihova glasba. Ob začetku svoje kariere so imele članice bolj preprost videz in podobo vsakdanjega britanskega dekleta. Ko pa je njihova kariera postala tako uspešna, da so se uveljavile kot svetovni fenomen, so se skupaj s svojim menedžerjem Simonom Fullerjem pričele zavedati vpliva njihovih podob. Spice Girls so kmalu postale opazne s svojimi oblekami in frizurami ter postale modne ikone devetdesetih. Poleti leta 1996 jim je novinar revije ''Top of the Pops'', Peter Loraine, na podlagi njihovih javnih podob in osebnosti dodelil posamezne vzdevke, kar je vplivalo na njihovo nadaljnje oblikovanje podobe. Dekleta so pričela početi nekaj, česar ob začetku svoje kariere niso: začela so oblikovati vsaka svojo podobo v medijih in vsaka je prevzela značilen videz. * [[Victoria Beckham]]: Victoriji so dodelili vzdevek '''Posh Spice''', ker je prihajala iz bogatejše družine srednjega sloja, pa tudi zaradi njene kratke rjave frizure in vzvišenega odnosa, njenih oblek, ki so jih oblikovali pomembni modni oblikovalci in njene ljubezni do čevljev z visoko peto. * [[Melanie Brown]]: Melanie (imenovana tudi Mel B) so klicali '''Scary Spice''' zaradi njenega bolj direktnega odnosa, značilnega leedškega naglasa, globokega smeha, preluknjanega jezika, načina oblačenja (pogosto je bila oblečena v oblačila z leopardjim vzorcem), njene značilne »afro« frizure in zaradi dejstva, da je bila edina temnopolta članica skupine * [[Emma Bunton]]: Emma je prevzela vzdevek '''Baby Spice''', saj je bila najmlajša v skupini, svoje dolge svetle lase pogosto spela v kitke, nosila punčkaste obleke in imela nedolžen nasmeh ter dekliško osebnost. * [[Melanie Chisholm]]: Melanie (imenovana tudi Mel C) so nadeli vzdevek '''Sporty Spice''', saj je pogosto nosila trenirke, si lase spenjala v konjski rep, ker je imela sloves zdržljivega dekleta in ker je imela na obeh rokah tatuje. Tudi v resnici se je veliko ukvarjala s športom in v videospotih ter med nastopi je pogosto izvajala kolesa ter salte. * [[Geri Halliwell]]: Geri je bila poznana kot '''Ginger Spice''' zaradi njene »živahnosti, zaleta in živo rdečih las.« Pogosto je nosila nenavadne kostume, kot je bila ikonska obleka Union Jack. Geri so nekateri videli kot ''de facto'' vodjo skupine, in sicer zaradi njenih artikuliranih pogovorov z mediji in zanimanja za poslovno vodenje skupine. == Medijska podoba == Spice Girls so postale medijske ikone v Veliki Britaniji in se redno pojavljale v britanskih medijih;<ref name="press" /> ob vrhuncu njihove svetovne slave leta 1997 so jim paparazzi nenehno sledili povsod, kamor so šle,<ref name="bth">»[http://www.youtube.com/watch?v=mFhdLyTna30 Spice Girls: Dokumentarni film ''Behind the Music''].« {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140626062613/http://www.youtube.com/watch?v=mFhdLyTna30 |date=2014-06-26 }}. Pridobljeno dne 20. januar 2009. {{ikona en}}</ref> saj so želeli podrobno poročati o vseh govoricah in zgodbicah o njih, kot je bilo na primer domnevno razmerje Emme Bunton in menedžerja Simona Fullerja<ref name="bth" /><ref name="bbc1" /> ali nenehne govorice o razhodu skupine,<ref name="bbc1">»[http://news.bbc.co.uk/2/hi/31885.stm Spice Girls si le želijo ostati skupaj].« BBC News. »Da bi utišale govorice o razhodu.« in »Afera zanikana.« Ponedeljek, 17. november 1997. Pridobljeno dne 20. januar 2009. {{ikona en}}</ref> ki so jih tabloidi omenjali kar naprej.<ref name="press">''Billboard''. Stephen Thomas Erlewine, All Music Guide. »[http://www.billboard.com/artist/280149/spice+girls/chart Življenjepisi umetnikov – Spice Girls].« {{ikona en}}</ref> Tudi o prepirih in konfliktih med članicami skupine so se znašli na naslovnicah svetovnih medijev, predvsem napetosti med Geri Halliwell in [[Melanie Brown]]; ti dve naj bi se bojevali za nadvlado v skupini.<ref name="ewspice"/> Brownova, ki je kasneje priznala, da je bila do Halliwellove včasih »pasja«, je dejala, da sta na prepire že pozabili.<ref>»[http://www.news24.com/Content/Entertainment/CelebNews/1048/b97b9066727a483d8a95a1141a343f36/13-02-2008-11-26/Mel_B_I_gave_Geri_hell Mel B: Geri sem spravila v pravi pekel] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120909072538/http://www.news24.com/Content/Entertainment/CelebNews/1048/b97b9066727a483d8a95a1141a343f36/13-02-2008-11-26/Mel_B_I_gave_Geri_hell |date=2012-09-09 }}.« News 24. Citat: »Mel B prizna, da je bila včasih 'pasja' do Geri Halliwell«. 13. februar 2008. {{ikona en}}</ref> Govorice so dosegle svoj vrhunec, ko so Spice Girls zato, da bi imele več nadzora nad svojimi deli, odpustile svojega menedžerja Simona Fullerja, ki naj bi zato, da bi podrobnosti o odpustitvi zadržal zase, prejel odpravnino v višini 10 milijonov funtov.<ref>Svetkey, Benjamin (17. julij 1998). ''Str. 4'' »[http://www.ew.com/ew/article/0,,283983_4,00.html Naslovnica: Ločitev na turneji?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131013171423/http://www.ew.com/ew/article/0,,283983_4,00.html |date=2013-10-13 }}.« ''Entertainment Weekly''. Pridobljeno dne 24. januar 2009. {{ikona en}}</ref> Nekaj mesecev kasneje, maja 1998, je skupino zapustila tudi Halliwellova, in ker so ravno takrat govorice o njenih prepirih z Brownovo dosegle svoj vrhunec, se je njena odločitev pojavila na naslovnicah mnogih svetovnih medijev<ref name=gerileaves>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/news/ginger-shakes-out-of-spice-world-951802.story#/news/ginger-shakes-out-of-spice-world-951802.story|title=Ginger odide iz Spice Worlda|work=Billboard|accessdate=3. julij 2010|archiveurl=https://archive.today/20130118063904/http://www.billboard.com/news/ginger-shakes-out-of-spice-world-951802.story%23/news/ginger-shakes-out-of-spice-world-951802.story#/news/ginger-shakes-out-of-spice-world-951802.story|archivedate=2013-01-18|url-status=live |language=en}}</ref> ter postala najpomembnejša novica v zabavni industriji tistega leta.<ref name="billboard geri"/> Februarja 1997 je na podelitvi nagrad BRIT Awards Geri Halliwell med nastopom Spice Girls nosila obleko Union Jack, ki se je naslednjega dne pojavila na naslovnicah vseh časopisov.<ref>Yaqoob, Tahira (4. december 2007). »[http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-499247/Recycled-Spice-Geri-brings-Union-Jack-Golden-Girls-kick-world-tour.html Recikliran Spice! Geri ponovno obleče Union Jack obleko in ''Zlata dekleta'' pričnejo s svojo svetovno turnejo].« ''Daily Mail''. {{ikona en}}</ref> Med podelitvijo nagrad je Halliwellovi obleka dvakrat zdrsnila navzdol, tako da se je videlo njeno oprsje, s čimer si je prislužila precej kritike.<ref name=offical/> Istega leta je bila Halliwellova vpletena v podoben škandal: objavili so njene kontroverzne gole fotografije, posnete v začetku njene kariere.<ref name="press"/><ref name="bth"/> Glede na informacije, izdane v dokumentarnem filmu ''Giving You Everything'', naj bi že pred objavo za fotografije vedela tudi preostala dekleta, vendar je ta škandal med članicami skupine povzročil nekaj napetosti, od katere si niso nikoli opomogle.<ref>»[http://www.youtube.com/watch?v=gs6gHq8P3Ys&feature=related Spice Girls: ''Giving You Everything''].« [[YouTube]]. Pridobljeno dne 20. januar 2009. {{ikona en}}</ref> Tudi zgodbice o njihovih srečanjih s preostalimi slavnimi osebami so se pogosto znašle v medijih;<ref name="press"/> maja 1997 sta, na primer, na 21. koncertu The Prince's Trust Mel B in Geri Halliwell prekršili kraljevi protokol, ko sta princa Charlesa poljubili na lica in ga pustili zamazanega s šminko, kasneje pa mu je Halliwellova dejala: »Zelo si seksi,« in ga uščipnila v zadnjico.<ref name="spicecharles">»[http://www.expressindia.com/news/ie/daily/19970511/13150713.html Spice Girls se Charles zdi 'zelo seksi'].« 1997 Indian Express Newspapers (Bombay) Ltd. {{ikona en}}</ref> Novembra je britanska kraljeva družina izjavila, da so njeni člani, predvsem princ Charles in njegov sin, [[princ Harry]], oboževalci Spice Girls.<ref>»[http://news.bbc.co.uk/2/hi/19914.stm Harry je zatreskan v Spice Girls].« BBC News. 2. november 1997. {{ikona en}}</ref><ref>»[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/39888.stm To noč je prevladoval poper].« BBC News. 16 December 1997. {{ikona en}}</ref> Istega meseca je [[Južna Afrika|južnoafriški]] predsednik [[Nelson Mandela]] ob srečanju z njimi dejal: »To so moje junakinje. To je eden od največjih trenutkov v mojem življenju.«<ref name="mandela">BBC News. »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/19796.stm Svet: Tudi Mandela politično moč zamenja za girl power].« ''»To so moje junakinje,«'' se je pošalil g. Mandela. 1. november 1997. {{ikona en}}</ref> Na srečanju je bil prisoten tudi princ Charles, ki je ob tej priložnosti dejal: »To je drugi največji trenutek v mojem življenju, največji je bil, ko sem jih spoznal.«<ref name="mandela"/> Leta 1998 je revija, ki sicer največkrat poroča o videoigrah, imenovana ''Nintendo Power'', ustvarila nagrado, imenovano Nagrada za bolj nadležne, kot so Spice Girls (The More Annoying Than The Spice Girls Award), k čemur so dodali: »Se sprašujete, kaj bi bilo lahko leta 1997 bolj nadležno kot Spice Girls?«<ref>''Nintendo Power'' Št.&nbsp;106 (str. 81)</ref> Victoria Adams je z nogometašem [[David Beckham|Davidom Beckhamom]] pričela hoditi leta 1997, ko sta se spoznala na dobrodelni nogometni tekmi.<ref name="mend">{{navedi novice|last=Roberts|first=Alison|url=http://www.independent.co.uk/news/people/profiles/david-and-victoria-beckham-can-they-mend-it-like-beckhams-559561.html|title=David in Victoria Beckham: Lahko zadaneta kot Beckhamova?|work=The Independent|location=Velika Britanija|date=11. april 2005|accessdate=21. december 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20110919142308/http://www.independent.co.uk/news/people/profiles/david-and-victoria-beckham-can-they-mend-it-like-beckhams-559561.html|archive-date=2011-09-19|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Par je leta 1998 oznanil svojo zaroko<ref>»[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/50549.stm Posh Spice in angleška nogometna zvezda oznanita zaroko].« BBC News. 26. januar 1998. {{ikona en}}</ref> in od takrat naprej so ju mediji omenjali le še z njunim vzdevkom, »Posh and Becks«.<ref>Pryor, Fiona (12. julij 2007). »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6295214.stm Bo brand Beckham zadel tudi Ameriko?].« BBC News. Pridobljeno dne 24. december 2007. {{ikona en}}</ref> == Ostalo == === Filmi === {{Main|Spice World (film)|l1=Spice World (film)}} Junija 1997 je skupina pričela snemati svoj prvi film z [[Bob Spiers|Bobom Spiersom]] kot režiserjem. Film, katerega namen je bila promocija njihovega takratnega albuma, je bil posnet v podobnem komičnem stilu in imel podobno vsebino kot filmi Beatlov iz šestdesetih, na primer ''A Hard Day's Night''. Namen te komedije je bilo prikazati duha skupine Spice Girls, v njem pa je nastopilo tudi več drugih zvezd, kot so [[Roger Moore]], [[Hugh Laurie]], [[Stephen Fry]], [[Elton John]], [[Richard O'Brien]], [[Jennifer Saunders]], [[Richard E. Grant]], [[Elvis Costello]] in [[Meat Loaf]]. Film ''Spiceworld: The Movie'' so izdali decembra 1997 in takoj ob izidu je postal finančno zelo uspešen. 25. januarja 1998 si je prislužil naziv najbolje prodajanega filma ob prvem vikendu, izdanega v času Super Bowla, saj je zaslužil kar 10.527.222 $.<ref name="IMDb opening weekend">»[http://www.imdb.com/BusinessThisDay?day=25&month=January Prodaja filmov v Združenih državah Amerike ob vikendih] {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}.« [[Internet Movie Database]]. Pridobljeno dne 25. junij 2006. {{ikona en}}</ref> Vsega skupaj je film nazadnje po svetu s prodanimi vstopnicami za kinomatografe in prodanimi DVD-ji zaslužil več kot 100 milijonov $;<ref name="ofi">Uradna spletna stran skupine Spice Girls. »[http://www.thespicegirls.com/facts/biography Življenjepis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090821225745/http://www.thespicegirls.com/facts/biography |date=2009-08-21 }}.« 19 Management Entertainment. {{ikona en}}</ref> le v Združenih državah Amerike je film zaslužil 30, v Veliki Britaniji 11, drugod po svetu pa 77 milijonov $.<ref name="ewspice">Entertainment Weekly. Benjamin Svetkey. ''Str. 2'' »[http://www.ew.com/ew/article/0,,283983_2,00.html Naslovnica: Turneja za ločitev?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131012014553/http://www.ew.com/ew/article/0,,283983_2,00.html |date=2013-10-12 }}.« 17. julij 1998. Pridobljeno dne 24. januar 2009. {{ikona en}}</ref><ref name="IMDB Business">IMDb. »[http://www.imdb.com/title/tt0120185/business Prodaja ''Spiceworld: Film''].« [[Internet Movie Database]]. Pridobljeno dne 1. julij 2008. {{ikona en}}</ref> Kljub temu, da je bil tako komercialno uspešen, pa so kritiki filmu dodelili v glavnem negativne ocene; leta 1999 je bil nominiran za sedem [[zlata malina|zlatih malin]], Spice Girls pa so prejele nagrado v kategoriji za »najslabšo igralko«.<ref name="IMDB awards">IMDb. »[http://www.imdb.com/title/tt0120185/awards Nagrade filma ''Spiceworld: Film''].« [[Internet Movie Database]]. Pridobljeno dne 12. marec 2006. {{ikona en}}</ref> === Televizija === Prva televizijska specijalka, ki so jo posnele Spice Girls, je bila dokumentarna oddaja o njihovem življenju v letih 1996 in 1997, naslovljena ''One Hour of Girl Power''.<ref>»[http://www.imdb.com/title/tt0180885/synopsis Spice Girls: ''One Hour of Girl Power''].« {{ikona en}}</ref> Kasneje so izdale še televizijsko specijalko ''Girl Talk'', v kateri je vsaka od članic posebej povedala nekaj o sebi in o skupini.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cinemanow.com/Music/1121,0,5,,0,6,19924/Spice-Girls-Girl-Talk.htm|title=Spice Girls: ''Girl Talk''|publisher=Cinemanow.com|accessdate=8. avgust 2009|archive-date=2009-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20090813222437/http://www.cinemanow.com/Music/1121,0,5,,0,6,19924/Spice-Girls-Girl-Talk.htm|url-status=dead |language=en}}</ref> Aprila 1997 so se Spice Girls pojavile v popularni ameriški televizijski oddaji ''Saturday Night Live'',<ref>»[http://www.imdb.com/title/tt0694716/ ''Saturday Night Live'' - Rob Lowe/Spice Girls (1997)].« {{ikona en}}</ref> kjer so nastopile s singloma »Wannabe« in »[[Say You'll Be There]]«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tv.com/saturday-night-live/rob-lowe-spice-girls/episode/101898/summary.html|title=Spice Girls s pesmima 'Wannabe' in 'Say You'll Be There' nastopijo na ''SNL-ju''|publisher=Tv.com|date=18. julij 2009|accessdate=8. avgust 2009|archive-date=2011-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110828022924/http://www.tv.com/saturday-night-live/rob-lowe-spice-girls/episode/101898/summary.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Novembra 1997 so na britanskem kanalu ITV izdali oddajo ''An Audience with...The Spice Girls''. Ob premieri kanala Channel 5 so v eni od prvih oddaj, predvajanih na njem, zapele pesem »[[Power of Five]]«.<ref>»[http://www.imdb.com/title/tt0309309/ ''An Audience with the Spice Girls''].« {{ikona en}}</ref> V Veliki Britaniji si je oddajo ogledalo 11,8 milijonov ljudi, kar je kar ena petina vse populacije.<ref name=offical /> Decembra 1997 je izšel njihov prvi ameriški dokumentarni film ''Too Much Is Never Enough'', ki je govoril o njihovi reakciji na nenadno slavo, na katero so naletele po vsem svetu.<ref>IMDB. »[http://www.imdb.com/title/tt0278730/#comment ''Spice Girls: Too Much Is Never Enough (1997)''].« {{ikona en}}</ref> Januarja 1998 so se pojavile v oddaji ''[[The Oprah Winfrey Show]]'', kjer so zapele dve pesmi, nato pa opravile intervju z Oprah. Leta 1999 so Spice Girls izdale televizijsko specijalko ''The Spice Girls in America: A Tour Story'', ki je sledila njihovim avanturam med ameriško turnejo<ref>IMDb. »[http://www.imdb.com/title/tt0203150/ ''The Spice Girls in America: A Tour Story'' (1999)].« {{ikona en}}</ref> in prikazala tudi odhod Geri Halliwell. Leta 2003 je televizijska oddaja ''Behind the Music'' eno epizodo namenila skupini Spice Girls;<ref>VH1. »[http://www.vh1.com/shows/dyn/behind_the_music/68968/episode.jhtml Spice Girls - ''Behind The Music''].« {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090129215147/http://www.vh1.com/shows/dyn/behind_the_music/68968/episode.jhtml |date=2009-01-29 }}. {{ikona en}}</ref> kasneje je isto storila oddaja kanala E! Entertainment Television, ''E! True Hollywood Story''. Po razhodu je skupina Spice Girls prvič spet uradno skupaj nastopila v gledališču Kodak v [[Hollywood]]u, kjer so nastopile na modni reviji Victoria's Secret. Tam so nastopile z dvema singloma, njihovo uspešnico »Stop« iz leta 1998, ter glavnim singlom z albuma z njihovimi največjimi uspešnicami, »Headlines (Friendship Never Ends)«. Nastop je 15. novembra 2007 CBS posnel 4. decembra istega leta tudi izdal<ref name="yahoo2007"/> v oddaji, ki si jo je ogledalo 7,4 milijona ljudi.<ref>»[http://www.nationalledger.com/cgi-bin/artman/exec/view.cgi?archive=20&num=17559 Victoria's Secret - Izzivajoče fotografije, fotomodeli in nepričakovan nastop Spice Girls na modni reviji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090818210912/http://www.nationalledger.com/cgi-bin/artman/exec/view.cgi?archive=20&num=17559 |date=2009-08-18 }}« - 7,4 milijona gledalcev. {{ikona en}}</ref> Dcembra 2007 so Spice Girls izdale svoj prvi uradni dokumentarni film, ''Spice Girls: Giving You Everything'', ki se je [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajal na avstralskem kanalu FOX8, nato 19. decembra 2007 na avstralskem kanalu CTV, 31. decembra pa še na kanalu BBC v Veliki Britaniji. Zgodbo filma pripoveduje vseh pet članic samih. Naslov dokumentarnega filma prihaja iz refrena pesmi »Say You'll Be There«. Dokumentarni film si je le v Veliki Britaniji ogledalo 3,6 milijonov ljudi.<ref>Internet Movie Database. »[http://www.imdb.com/title/tt1068300/ ''Spice Girls: Giving You Everything''].« {{ikona en}}</ref> === ''Viva Forever: Muzikal'' === {{Main|Viva Forever (muzikal)}} 27. novembra 2012 so v gledališču Piccadilly v Londonu pričeli upodabljati muzikal ''Viva Forever'', ki je temeljil na pesmih skupine Spice Girls. Muzikal je napisala [[Jennifer Saunders]], producirala [[Judy Craymer]] in režiral Paul Garrington. 11. decembra 2012 so priredili tiskovno konferenco za muzikal, ki vključuje tudi njihove največje uspešnice, kot so »[[Wannabe (pesem)|Wannabe]]«, »[[Spice Up Your Life]]« in istoimenska »[[Viva Forever]]«. === Trženje in sponzorstvo === Leta 1997 so Spice Girls pričele kapitalizirati svojo slavo preko več milijonov dolarjev vrednih pogodb za trženje izdelkov, kot so Chupa Chups, Walkers Crisps, Cadbury Chocolate, Polaroid, Impulse Deodorant, Aprilia Scooters, Domino Sugar, lutk Spice Girls, videoigro za PlayStation, sponzorstvo za supermarket ASDA (reklame za slednje so predvajali predvsem preko kanala Channel 5) in [[Pepsi]]. Le pogodba za Pepsi je bila vredna 5 milijonov £ oziroma 10 milijonov $.<ref name="pepsi">{{navedi splet|url=http://www.spicegirls.co.uk/timeline.htm|title=Pepsijina pogodba s Spice Girls|publisher=Spicegirls.co.uk|accessdate=8. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> Spice Girls so samo tistega leta s trženjem zaslužile 300 milijonov £,<ref>BBC News. »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/28946.stm Posli Spice Girls].« Citat: »Spice Girls bodo s svojimi tržnimi izdelki zaslužile več kot 300 milijonov £.« 10. november 1997.</ref> med letoma 1996 in 1998 pa med 500 in 800 milijonov.<ref name="ewspice" /> Ob vrhuncu njihove slave v devetdesetih je več podjetij izdalo uradne in neuradne izdelke, povezane s skupino, vključno z oblačili, nalepkami, razglednicami, kemičnimi svinčniki, torbami, čevlji, kapami, urami, kozmetiko, hrano, igračami, nahrbtniki, revijami, skodelicami, posnetki itd.<ref>{{navedi splet|url=http://www.spicegirls.profusehost.net/info/products/products.htm|title=Izdelki Spice Girls|publisher=Spicegirls.profusehost.net|accessdate=8. avgust 2009|archive-date=2008-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20080820062940/http://www.spicegirls.profusehost.net/info/products/products.htm|url-status=dead |language=en}}</ref> Poleti leta 1997 so skupino kritizirali zaradi »pretiranega trženja« po vsem svetu; javnost je menila, da se preveč izpostavljajo in da so podpisale preveč pogodb za sponzorstvo z velikimi podjetji.<ref name="thebiographychannel1"/> Skupina se je na kritike s strani javnosti in medijev odzvala z videospotom za pesem »Spice Up Your Life«, kjer prikažejo veliko njihovih izdelkov. Med najbolj znane izdelke, ki so jih promovirale, sodijo: * Čokolada Catebury: 10 čokoladnih tablic v različnih škatlah in počitniški kolekciji z velikonočnimi jajci z motivom vsakega dekleta, pa tudi cele skupine. * [[Chupa Chups]]: med mnogimi izdelki, ki so jih izdali, so bili tudi različni zavojčki z lizikami z motivom vsakega dekleta, najbolj znan od izdelkov pa je bil žvečilni gumi »Fantasy Ball Chupa Chups«, ki so ga izdali v šestih različnih ovitkih z nalepkami. Izdali so tudi žvečilna gumija z imenom Pushpops in Crazy Dips, ki sta vključevala tatuje oziroma majhne mikrofončke. * Walkers Crisps: med promocijo so ustvarili 51 različnih ovitkov, 10 za vsako članico in enega za celotno skupino. Za produkte so dekleta posnela dve reklami. * [[Pepsi Cola]]: zgodaj leta 1997, so Spice Girls s Pepsi podpisale več milijonov vredno pogodbo, s katero so zaslužile več kot 5 milijonov £ (10 milijonov $).<ref name="pepsi" /> The girls were featured on several cans and bottles of Pepsi throughout Europe. Promotional giveaways included collectible drinking glasses and a music single, "[[Step to Me]]". The girls starred in three television adverts for Pepsi all featuring the song "[[Move Over|Move Over (Generation Next)]]". * Lutke Spice Girls: izdalo jih je podjetje Galoob Toys leta 1997, med božično sezono tistega leta pa so postale velika uspešnica.<ref name="doll">»[http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_pictures/6246814.stm Spice Girls: zagotovo najbolje prodajane lutke leta, ''str. 4''].« BBC News, 28. junij 2007. {{ikona en}}</ref> * Polaroid: izdali so navadni Polaroid instant fotoaparat rožnate in vijolične barve ter z motivom Spice Girls. Vsako od deklet je posnelo oglas za nove tipe Polaroidega filma (npr. črno-bel, pisalni, itd.), enega pa so posnele tudi skupaj. * Impulse: Dekleta so izdala dišavo »Impulse Spice«, kasneje pa še deodorant in milo. Za vse izdelke so posneli le eno reklamo. * Videoigra za PlayStation: ''Spice World'', videoigro z dekleti v animirani obliki, so izdali leta 1998. * Skuterji podjetja Aprilia: 5 različnih skuterjev, vsakega je promovirala ena od članic skupine Spice Girls, so izdali in prodajali pod imenom »Spice Sonic Effect«. * Supermarketi ASDA: britanska veriga supermarketov, ASDA, je izdelala več kot 40 različnih izdelkov, ki so jih za božič 1997 promovirale Spice Girls, in sicer potrebščine za božične zabave, čokoladne piškote in piškote drugih okusov, torte, pice, brisače, blazine, torbe, obleke, čevlje (med drugim tudi čevlje z visoko peto z njihovim motivom) in celo otroške obroke v restavraciji supermarketa. Pogodba, ki jo je skupina podpisala z ASDA, jim je prislužila več kot 1 milijon £ (2 milijona $)<ref>»[http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/28946.stm Koliko Spice Girls izdelkov se lahko znajde v vašem nakupovalnem vozičku?].« BBC News, Business. 10. november 1997. {{ikona en}}</ref> * Tesco Supermarkets: leta 2007 so Spice Girls ob božiču izdale dvodelno reklamo, za katero so jim plačali 5 milijonov £ (10 milijonov $).<ref name="dailymail1"/> * Channel 5 (Velika Britanija): dekleta so se v sklopu promocije leta 1997 pojavila v promocijskih oglasih, posnela pesem (»1,2,3,4,5!«), posnela videospot in sodelovala tudi pri otvoritvi petega največjega britanskega kanala. * Domino Sugar: Spice Girls so sladkor promovirale kot sponzor med njihovo severnoameriško turnejo, nekaj posnetkov so predvajale pred koncertom in med odmori. * Target Stores: ameriška diskontna trgovina je bila eno največjih podjetji, ki je v Združenih državah Amerike in Avstraliji proizavajalo izdelke, ki so jih promovirale Spice Girls, po navadi kolesa, šolske potrebščine, potrebščine za zabave in igrače. == Rekordi in dosežki == Do januarja 2010 so Spice Girls po svetu prodale 80 milijonov izvodov svojih del.<ref name=bbc80/> V centralni Evropi so prodale 13,<ref name="IFPI 1997"/> v Združenih državah Amerike 14<ref name=RIAA/> in v Kanadi 2,4 milijona izvodov albumov.<ref name=CRIA/> V Veliki Britaniji se je na vrh glasbene lestvice uvrstilo devet njihovih singlov, pri čemer so jih prekosili le glasbeniki, kot so [[Take That]] (enajst), [[The Shadows]] (dvanajst), [[Madonna]] (trinajst), [[Westlife]] (štirinajst), [[Cliff Richard]] (štirinajst), [[The Beatles]] (sedemnajst) in [[Elvis Presley]] (enaindvajset), enako pa je uspelo glasbeni skupini [[ABBA]]. Trem od teh singlov je to uspelo v času božiča, in sicer v treh zaporednih singlih (pesem »[[2 Become 1]]« leta 1996, pesem »[[Too Much (pesem, Spice Girls)|Too Much]]« leta 1997 in pesem »[[Goodbye (pesem, Spice Girls)|Goodbye]]« leta 1998).<ref name="Guinness Christmas">they share this record only with The Beatles »[https://web.archive.org/web/20060404181147/http://www.guinnessworldrecords.com/content_pages/record.asp?recordid=50853 Svetovni rekord za največ božičnih uspešnic].« ''[[Guinnessova knjiga rekordov]]''. Pridobljeno dne 12. marec 2006. {{ikona en}}</ref> Njihov singl »Wannabe« je najbolje prodajana pesem ženske skupine vseh časov,<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1434516/19971001/spice_girls.jhtml|title=Spice Girls, PMS na denar|date=1. oktober 1997|publisher=MTV|accessdate=3. februar 2009|archive-date=2013-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130713000000/http://www.mtv.com/news/articles/1434516/19971001/spice_girls.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref><ref name="Guinness biggest selling">»[http://www.philbrodieband.com/muso-world-record-holders.htm Svetovni rekord za najbolje prodajan singl ženske skupine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170906160932/http://www.philbrodieband.com/muso-world-record-holders.htm |date=2017-09-06 }}.« ''[[Guinnessova knjiga rekordov]]''. Pridobljeno dne 12. marec 2006. {{ikona en}}</ref> njihov album ''Spice'' pa je osemnajsti najbolje prodajan album v Veliki Britaniji vseh časov, saj so tamkaj prodali kar tri milijone izvodov albuma<ref name="everyhit">»[http://www.everyhit.com/recordalb.html Baza informacij o glasbenih lestvicah].« Pridobljeno dne 10. marec 2006. {{ikona en}}</ref> in petnajst tednov ostal na vrhu tamkajšnje britanske lestvice, kar je največ, kar je kdaj uspelo katerikoli ženski glasbeni skupini. Ker so po svetu prodali 28 milijonov izvodov albuma, je slednji postal tudi najbolje prodajan glasbeni album ženske skupine na svetu.<ref name=bbcnews2/><ref name=Houston/><ref name=offical /><ref name=bbcnews /><ref name="RS Spiceworld" /> Skupina je tudi prvi glasbeni akt in zaenkrat edina ženska glasbena skupina, katerih prvih šest singlov (»Wannabe«, »Say You'll Be There«, »2 Become 1«, »Mama«/»Who Do You Think You Are«, »[[Spice Up Your Life]]« in »Too Much«) je zasedlo vrh britanske glasbene lestvice; šele njihov sedmi singl, »Stop«, izdan marca 1998, je na lestvici zasedel le drugo mesto. Pesem »Wannabe« je debitirala na enajstem mestu lestvice [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]], kar je najvišja uvrstitev pesmi britanske glasbene skupine na ameriški lestvici, s čimer so Spice Girls podrle rekord, ki ga je prej dosegla pesem »[[I Want to Hold Your Hand]]« ([[Beatli]]); to je tudi najvišja uvrstitev debitantskega singla na tej lestvici od prve pesmi [[Alanis Morissette]].<ref name=offical /> Pesem »Say You'll Be There« je debitirala na petem mestu lestvice ''Billboard'' Hot 100, kar je najvišja uvrstitev katere koli pesmi v prvem tednu od izida; tega rekorda do danes ni še nihče podrl. Skupina Spice Girls je prva britanska glasbena skupina, katere dva albuma, ''Spice'' in ''Spiceworld'', sta bila istočasno na ameriški glasbeni lestvici od skupine [[Rolling Stones]] leta 1975.<ref name=Billboardthe>{{navedi knjigo|url=http://books.google.cl/books?id=5A0EAAAAMBAJ&pg=PA106&dq=spiceworld+debut&hl=es&sa=X&ei=iN3yULWRHI369gSwn4Eg&ved=0CD0Q6AEwAjgK#v=onepage&q=spiceworld%20debut&f=false|first=Fred (14. februar 1998)|last=Bronson|title=Usher Seesaws v ZDA in Veliki Britaniji|publisher=Billboard|accessdate=5. januar 2012}} {{ikona en}}</ref> Leta 1998 so z letnim zaslužkom 29,6 milijoni £ (približno 49 milijonov $) postale najbolje plačana ženska glasbena skupina.<ref>»[http://www.philbrodieband.com/muso-world-record-holders.htm Svetovni rekord za najvišji letni zaslužek ženske glasbene skupine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170906160932/http://www.philbrodieband.com/muso-world-record-holders.htm |date=2017-09-06 }}.« ''[[Guinnessova knjiga rekordov]]''. Pridobljeno dne 12. marec 2006. {{ikona en}}</ref> V samo dveh tednih so prodale sedem milijonov izvodov albuma ''Spiceworld'', od tega 1,4 milijonov izvodov le v Veliki Britaniji, kar je najhitrejša prodaja albuma v štirinajstih dneh vseh časov.<ref name="HWR shipments">»[http://www.hollywoodreporter.com/thr/search/article_display.jsp?vnu_content_id=620165 Članek potrdi rekordno prodajo albuma ''Spiceworld''] {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}.« ''The Hollywood Reporter''. Pridobljeno dne 14. marec 2006. {{ikona en}}</ref> Njihov film, ''[[Spiceworld: The Movie]]'', je v Združenih državah Amerike podrl rekord za najbolje prodajan film ob prvem vikendu, izdan v času Super Bowla (25. januarja 1999), saj je zaslužil kar 10.527.222 $.<ref name="IMDb opening weekend"/> V Veliki Britaniji je film ob izidu postal najbolje prodajan DVD tedna, saj so tamkaj že v prvem dnevu prodali kar 55.000, v prvem tednu pa 270.000 izvodov.<ref name=Billboardthe3>{{navedi knjigo|url=http://books.google.cl/books?id=YQ4EAAAAMBAJ&pg=PA120&dq=spiceworld+copies&hl=es&sa=X&ei=519OUf_9N-Ti4AOD1oDoCg&ved=0CFQQ6AEwCDgU#v=onepage&q=spiceworld%20copies&f=false|title=Univerzalne posnetke prekosijo Spice Girls|publisher=Billboard|accessdate=5. januar 2013}} {{ikona en}}</ref><ref name="spiceworld vid">»[https://web.archive.org/web/20121103021703/http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=951809 Poročila o prodaji filma ''Spiceworld: The Movie'' v Veliki Britaniji].« ''Billboard''. Pridobljeno dne 14. marec 2006. {{ikona en}}</ref> Spice Girls so prejele mnogo nagrad, med drugim tudi pet BRIT Awards, tri American Music Awards, tri MTV Europe Music Awards, eno [[MTV Video Music Awards]] in tri nagrade World Music Awards. Njihova turneja [[Return of the Spice Girls]] Tour je bila najbolje prodajana turneja leta 2008, saj so z njo zaslužile kar 16,5 milijonov £ (33 milijonov $).<ref name="abcnews1">{{navedi splet|url=http://abcnews.go.com/Business/IndustryInfo/story?id=5534950&page=1|title=ABC News &#124; Spice Girls in Prince služijo s koncerti|publisher=Abcnews.go.com|accessdate=8. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref><ref name="dailymail2">{{navedi novice|author=Paul Thompson|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1043642/Were-No-1-Spice-Girls-16-5m-reunion-tour-tops-chart-highest-grossing-concerts.html|title=Spet smo na prvem mestu! Nova turneja Spice Girls z 16,5 milijoni £ na vrhu najbolje prodajanih turnej|publisher=Dailymail|date=12. avgust 2008|accessdate=8. avgust 2009|location=London}} {{ikona en}}</ref> Priprave na turnejo so stale približno 70 milijonov $,<ref name="billboard1">''Billboard''. »[http://www.billboard.com/articles/news/1044749/bon-jovi-spice-girls-top-midyear-touring-chart Bon Jovi in Spice Girls na vrhu s svojimi turnejami].« 70 milijonov $ za 45 koncertov. {{ikona en}}</ref> od prodaje vstopnic pa so zaslužili 107,2 milijonov $.<ref name=Billboard08>{{navedi knjigo|url=http://books.google.cl/books?id=VxQEAAAAMBAJ&pg=PA48&dq=spice+girls+million&hl=es&sa=X&ei=WdPyUMm5OoK88wSCoYHoCQ&ved=0CC8Q6AEwAA#v=onepage&q=spice%20girls%20million&f=false|first=(24. maj 2008)|title=Popoprana življenjska pot|publisher=Billboard|accessdate=5. januar 2012}} {{ikona en}}</ref> == Diskografija == {{Main|Diskografija Spice Girls}} * ''[[Spice (album)|Spice]]'' (1996) * ''[[Spiceworld (album)|Spiceworld]]'' (1997) * ''[[Forever (album, Spice Girls)|Forever]]'' (2000) * ''[[Greatest Hits (album, Spice Girls)|Greatest Hits]]'' (2007) == Glej tudi == * [[Seznam najuspešnejših glasbenikov]] * [[Seznam britanskih glasbenih skupin]] == Opombe == {{sklici|2}} === Literatura === * Hardy, Phil. ''The Faber Companion to 20th century Popular Music'' (Faber and Faber, 2001) ISBN 0-571-19608-X * Larkin, Colin. ''The Virgin Encyclopaedia of Popular Music'' (4. izdaja) (Virgin Books, 2003.) ISBN 1-85227-923-0 * {{navedi knjigo|last=McGibbon|first=Rob|title=Spice Power: The Inside Story|url=https://archive.org/details/spicepowerinside0000mcgi|year=1997|publisher=Macmillan Publishers Ltd|isbn=0752211420}} * Sinclair, David. ''Wannabe: How the Spice Girls Reinvented Pop Fame'' (Omnibuss Press, 2004) ISBN 0-7119-8643-6 == Zunanje povezave == {{Wikiquote}} {{Commons category}} * {{Official website|http://www.thespicegirls.com/}} {{ikona en}} * [http://youtube.com/officialspicegirls Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121223120214/http://www.youtube.com/officialspicegirls |date=2012-12-23 }} na [[YouTube]]u {{ikona en}} {{Spice Girls}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Spice Girls]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Britanske pop skupine]] [[Kategorija:Angleške glasbene skupine]] [[Kategorija:Dekliške glasbene skupine]] 8z5b4rjbihqsrx1scl4medalbqtl1zo Sredstvo za zaščito pred soncem 0 361472 6759458 5789575 2026-10-01T20:54:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759458 wikitext text/x-wiki '''Sredstvo za zaščito pred soncem''' je zaščitni pripravek (na primer [[krema]], losjon), ki vsebuje kemične snovi, ki absorbirajo [[ultravijolično sevanje]], ali snovi, ki sevanje odbijajo (npr. [[cinkov oksid]], [[titanov dioksid]]).<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=za%C5%A1%C4%8Dita{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 8. 2013.</ref><ref>http://www.thefreedictionary.com/sunscreen, vpogled: 28. 8. 2013.</ref> == Sestavine == V preteklosti so kemični pripravki za zaščito pred soncem vsebovali različne snovi, imenovane UV-filtri, ki so z [[absorpcija|absorpcijo]] (t. i. UV-absorberji – delujejo na osnovi kemijskih reakcij) ali odbojem oziroma uklanjanjem (t. i. UV-blokatorji – delujejo na osnovi fizikalnih procesov) preprečevali predvsem delovanje sevanj v območju [[UVB]]-žarkov, ki so približno 1000-krat močnejši povzročitelji rdečine kot [[UVA]]–žarki in povzročijo pri čezmernem izpostavljanju sončno opeklino kože. Danes zaščitni pripravki vsebujejo poleg UVB-filtrov tudi snovi, ki znižujejo prehajanje [[UVA]]-žarkov v kožo (t. i. širokospektralna zaščitna sredstva). UVA-žarki so daljših valovnih dolžin in so energetsko revnejši od UVB, vendar prodirajo globlje v kožo. Medtem ko le okrog 10% UVB-sevanja doseže bazalno plast [[vrhnjica|vrhnjice]] nezaščitene kože, pa UVA-sevanje prehaja tudi precej globoko v usnjico in je glavni krivec pospešenega staranja.<ref name=Benedicic/> Anorganski UV-blokatorji delujejo tako, da odbijajo ali razpršijo [[vidna svetloba|vidno svetlobo]], [[UV-sevanje|UV]] in [[infrardeče sevanje]]. Danes se uporabljata večinoma [[cinkov oksid]] in [[titanov dioksid]], ki sta fotostabilna, za učinkovito delovanje pa ju je potrebno na kožo nanesti v debelem sloju, da odboj žarkov zadostuje. Organski UVB-absorberji absorbirajo UVB žarke in prehajajo v višja energetska stanja, energijo pa oddajajo v obliki toplota|toplote. Najučinkovitejša iz te skupine je [[PABA]], vendar so zaradi poročil o kontaktnih alergijskih reakcijah večinoma nadomestili z manj učinkovitimi derivati, kot je [[padimat O]], ki ima manj [[stranski učinek|stranskih učinkov]]. [[Cinamat]]i, vključno z [[oktinoksat]]om in [[cinoksat]]om, so trenutno najbolj priljubljeni UVB-filtri, ker redko dražijo in zabarvajo kožo, vendar so manj učinkoviti in vodoodporni kot padimidat O in je zato treba izdelke s cinamati na kožo nanašati pogosteje.<ref name=Godic/> Organski UVA-absorberji nudijo širokospektrsko UVB- in UVA-zaščito. Med njimi so najpomembnejši [[benzofenoni]]. V uporabi so trije benzofenoni: [[oksibenzon]], [[sulisobenzon]] in [[dioksibenzon]].<ref name=Godic/> == Uporaba == Prvotni namen zaščitnih sredstev pred [[UV-žarki]] je bil preprečevanje sončnih [[opeklina|opeklin]], ob vse številčnejših dokazih o fotokarcinogenezi pa so tovrstni izdelki dobili pomembno vlogo pri zmanjšanjem tveganju za nastanek aktiničnih keratoz in [[kožni rak|kožnih rakov]].<ref name=Godic>Godić A. Sredstva za zaščito pred soncem. Zdrav Vestn, december 2012. Letnik 81: 867–875.</ref> Uporaba izdelkov z zaščitnim delovanjem pred UV-žarki je namenjena dodatni zaščiti v pogojih, ko naravna zaščita (izogibanje aktivnosti na prostem, uporaba zaščitne obleke in pokrival) ni zanesljiva, in na predelih telesa, ki so stalno izpostavljeni soncu. Nikakor ne sme biti uporaba teh sredstev namenjena nadomeščanju naravne zaščite ali celo podaljševanju izpostavljanja soncu.<ref name=Benedicic>Benedičič-Pilih A., Bartenjev I. Primarna preventiva malignih tumorjev kože – zaščita pred sončnimi žarki. Zdrav Vestn, 2001; 70: Supl. I: 47–51.</ref> == Učinkovitost == Za vrednotenje učinkovitosti sredstev za zaščito pred soncem se uporablja sončni [[zaščitni faktor]] (ZF, angl. ''SPF'', ''Sun Protection Factor''). Opredeljen je kot razmerje med minimalnim odmerkom UV-žarkov za nastanek rdečine na koži (minimalni eritemski odmerek MED, angl. ''Minimum Erythemal Dose''), ki jo ščiti izdelek za zaščito pred soncem, in minimalnim odmerkom UV-žarkov za nastanek rdečine na isti nezaščiteni koži:<ref name=Kumperscak>Kumperščak Duh, Matejka (2008). Uporaba in vrednotenje varovalnih kozmetičnih izdelkov za zaščito pred soncem. Farmacevtski vestnik, letnik 59, številka 3, str. 138–142. </ref> :<math>ZF = \frac{[MED]_\hbox{zavarovana koža}}{[MED]_\hbox{nezavarovana koža}}</math> Če ima določen pripravek ZF 4, pomeni, da smo po njegovi uporabi lahko na soncu 4-krat dlje, kot če bi bili nezavarovani. SPF je že po definiciji uporaben za vse tipe kože in je neodvisen od vira UV-sevanja, je pa odvisen od debeline sloja nanesenega pripravka. Zato je pomembno, koliko pripravka si oseba nanese na kožo. V raziskavah so dokazali, da v praksi nanašamo na kožo bistveno manjše količine, od priporočenih, s tem pa se zniža dejanski zaščitni faktor pripravka.<ref name=Benedicic/> K nezadostnemu nanosu in posledičnemu znižanju SPF lahko prispevajo tudi lastnosti samega izdelka, na primer opačnost anorganskih in mastnost organskih sredstev.<ref name=Godic/> Princip določanja zaščitnega faktorja je opazovanje rdečine na koži. Ker so žarki UVB dosti močnejši povzročitelji rdečine, ta metoda zajame predvsem vpliv UVB žarkov na kožo. Za določanje učinkovitosti UVA-filtrov se uporablja UVA-zaščitni faktor, ki ga opredeljuje razmerje med minimalnim odmerkom UVA, potrebnim za obstojno [[pigmentacija|pigmentacijo]] na zaščiteni koži in minimalnim odmerkom UVA, potrebnim za minimalni učinek pigmentacije na isti nezaščiteni koži.<ref name=Kumperscak/> == Stopnja zaščite == Glede na zaščitni faktor poznamo izdelke z različno stopnjo zaščite:<ref>http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/kako-izbrati-najustreznejsi-izdelek-za-zascito-pred-soncem {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130928020833/http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/kako-izbrati-najustreznejsi-izdelek-za-zascito-pred-soncem |date=2013-09-28 }}, vpogled: 26. 8. 2013.</ref> * nizka zaščita (ZF 6–10) * srednja zaščita (ZF 15–25) * visoka zaščita (ZF 30–50) * zelo visoka zaščita (ZF 50+). == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Nega kože]] {{normativna kontrola}} 0b68xgtcqwbpfylyh4b8j36dy33sb28 Sirup (farmacevtska oblika) 0 371846 6759371 4667166 2026-10-01T17:21:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759371 wikitext text/x-wiki '''Sírup''' je viskozna [[farmacevtska oblika]] tekočine, ki vsebuje najmanj 45 % [[saharoza|saharoze]] ali drugega sladila.<ref>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno vsebuje izboljševalce vonja in okusa (korigense).<ref>Formularium Slovenicum: slovenski dodatek k Evropski farmakopeji – FS 2.0, Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil, 2005: 109−110.</ref> Sirup bolnikom olajša jemanje zdravila ali pa deluje neposredno na lokalne poškodbe. Uporablja se:<ref>http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/farmacevtske-oblike/peroralne-tekocine {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140407090504/http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/farmacevtske-oblike/peroralne-tekocine |date=2014-04-07 }}, vpogled: 6. 4. 2014.</ref> * pri otrocih: viskoznost sirupa omogoči lažje požiranje [[tableta|tablet]], sladkost in dodane arome pa prekrijejo neprijeten okus ali vonj zdravila, zaradi katerih ga otroci odklanjajo; * pri starejših ljudeh, ki imajo fizične težave pri požiranju ali senilni odpor proti tabletam, so sirupi pomoč pri asistiranem hranjenju in pri jemanju zdravil; * kadar sirup z dodanim zdravilom deluje lokalno v [[žrelo|žrelu]] in [[prebavila|prebavilih]]. Npr. sirup za pomirjanje [[kašelj|kašlja]] z izvlečki [[Droga (farmacija)|drog]] zaradi svoje viskoznosti prekrije razdraženo [[sluznica|sluznico]], jo s tem pomirja ter blaži suh, dražeč kašelj, medtem ko dodano zdravilo s sluzmi drog odpravlja poškodbo, ki je vzrok kašlja. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Farmacevtske oblike]] 3zr4uqs6emf59vvqpx6argve7g3iijd Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014 0 372812 6759623 6737781 2026-10-02T11:34:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759623 wikitext text/x-wiki {{Glej tudi|Volitve v Evropski parlament 2014}} {{Infopolje Volitve | election_name = Volitve v Evropski parlament 2014 | country = EU | type = | ongoing = no | previous_election = Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009 | previous_year = 2009 | next_election = Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019 | next_year = 2019 | election_date = 25. maj 2014 | image1 = | candidate1 = | party1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | image2 = | candidate2 = | party2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | title = | before_election = | before_party = | after_election = | after_party = }} [[File:Flag of Europe.svg|thumb|Zastava Evropske unije]] {{Politika Slovenije}} '''Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014''' so potekale 25. maja 2014. Volivci so lahko izbirali med 118 kandidati s 16 list. Mandate so prejele naslednje liste: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] tri, skupna lista [[NSi]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] dva, [[Socialni demokrati|SD]], [[Desus]] in [[Verjamem|Lista Verjamem]] po en mandat.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/politika/eu-2014-pet-slovenskih-sedezev-desnici-trije-levici.html |title=EU 2014: pet slovenskih sedežev desnici, trije levici |accessdate=25.5.2014 |date=25.5.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]] |archive-date=2014-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140526080103/http://www.delo.si/novice/politika/eu-2014-pet-slovenskih-sedezev-desnici-trije-levici.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == 12. februarja 2014 je [[predsednik Republike Slovenije|predsednik Slovenije]], [[Borut Pahor]], razpisal volitve za [[Evropski parlament]].<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/02/pahor_za_25_maj_razpisal_volitve_v_evropski_parlament.aspx - Predsednik Pahor za 25. maj razpisal volitve v Evropski parlament]</ref> Zbiranje kandidatur se je končalo 25. aprila. == Zakonodaja == Volitve potekajo po [[proporcionalni sistem|proporcionalnem sistemu]] , pri čemer volivec glasuje za listo kandidatov, hkrati pa lahko odda tudi [[preferenčni glas]] za posameznega kandidata. Za porazdelitev sedežev pa se uporabi [[d'Hondtov sistem]]. [[Slovenija]] ima v skladu s [[Lizbonska pogodba|lizbonsko pogodbo]] in odločitvijo [[Evropski svet|Evropskega sveta]] v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] osem poslanskih sedežev. Do roka je kandidature vložilo 17 list. Državna volilna komisija je potrdila 16 kandidatnih list, ki so bile vložene v skladu z zakonom. DVK je kandidaturo stranke [[Naprej Slovenija]] (NPS) zavrnila, saj so njeni predstavniki namesto zahtevanih 1000 priložili le štiri podpise volivcev. == Volilna udeležba == Iz tabele je razvidno, koliko ljudi je oddalo glas do določene ure. Na volitvah je imelo pravico glasovati skupaj 1.709.942 volivcev, od tega se je volitev udeležila manj kot četrtina, kar je najnižji delež volilnih upravičencev v zgodovini [[Volitve v Sloveniji|volitev v samostojni Sloveniji]]<ref>{{navedi novice |url=http://www.sloveniatimes.com/slovenia-sees-record-low-eu-election-turnout |title=Slovenia Sees Record Low EU Election Turnout |date=26.5.2014 |work=The Slovenia Times |accessdate=5.6.2014 |archive-date=2014-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140607011416/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-sees-record-low-eu-election-turnout |url-status=dead }}</ref> in eden najnižjih med državami članicami Evropske unije na teh volitvah.<ref>{{navedi splet |url=http://en.euabc.com/word/2184 |title=Turnout for European elections |work=EUABC.com |accessdate=5.6.2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140606214300/http://en.euabc.com/word/2184 |archive-date=2014-06-06 |url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" |- ! Ura!! Št. volivcev !! % |- | 11.00 (neuradno) || 141.751 || 8,29% |- | 16.00 (neuradno) || 275.992 || 16,03% |- | 19.00 (neuradno) || 316.269 || 18,50% |-bgcolor="#ececec" | '''Končna uradna volilna udeležba''' || 417.695 || 24,43 % |} Od vseh glasovnic je bilo veljavnih 400.133, neveljavnih pa 17.562 glasovnic. === Volilna udeležba po okrajih<ref>http://www.volitve.gov.si/ep2014/udel_ve.html</ref> === {| class="wikitable" ! Volilna enota ! Št. volilnih upravičencev ! Udeležba ! Odstotek udeležbe |- | Kranj | 209.568 | 50.966 | 26,23 % |- | Postojna | 211.032 | 52.520 | 24,89 % |- | Ljubljana-Center | 215.381 | 63.872 | 29,66 % |- | Ljubljana-Bežigrad | 223.882 | 60.237 | 26,91 % |- | Celje | 215.820 | 48.253 | 22,36 % |- | Novo mesto | 205.178 | 48.112 | 23,45 % |- | Maribor | 214.251 | 44.981 | 20,99 % |- | Ptuj | 214.878 | 44.047 | 20,50 % |} == Kandidati == {| class="wikitable" align=center border="1" |- !width=50 align=center rowspan=2|Lista !1. !2. !3. !4. !5. !6. !7. !8. !9. !10. !11. !12. !13. !14. !15. !16. |- !width=50 align=center|[[Kacin Konkretno|'''Kacin''']] !width=50 align=center|[[Državljanska lista|'''DL''']] !width=50 align=center|[[Levica (politična stranka)|'''ZL''']] !width=50 align=center|[[Slovenska nacionalna stranka|'''SNS''']] !width=50 align=center|[[Verjamem|'''Verjamem''']] !width=50 align=center|[[Nova Slovenija|'''NSi''']]+[[Slovenska ljudska stranka|'''SLS''']] !width=50 align=center|[[Socialni demokrati|'''SD''']] !width=50 align=center|[[Slovenska demokratska stranka|'''SDS''']] !width=50 align=center|[[Slovenski narod (politična stranka)|'''SN''']] !width=50 align=center|[[Piratska stranka Slovenije|'''Pirati''']] !width=50 align=center|[[Solidarnost (politična stranka)|'''Solidarnost''']] !width=50 align=center|[[Zeleni Slovenije|'''Zeleni''']] !width=50 align=center|[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']] !width=50 align=center|[[Sanjska služba|'''SS''']] !width=50 align=center|[[Pozitivna Slovenija|'''PS''']] !width=50 align=center|[[Zares|'''Zares''']] |- |'''Nosilec liste''' |[[Jelko Kacin]] |[[Senko Pličanič]] |[[Violeta Tomić]] |[[Zmago Jelinčič]] |[[Igor Šoltes]] |[[Lojze Peterle]] |[[Igor Lukšič]] |[[Milan Zver]] |[[Bogomil Knavs]] |[[Rolando B. Vaz Ferreira]] |[[Dušan Keber]] |[[Vlado Čuš]] |[[Ivo Vajgl]] |[[Uroš Uršič]] |[[Jože Mencinger]] |[[Darja Radić]] |- |'''2. kandidat''' |[[Polona Sagadin]] |[[Polonca Komar]] |[[Dušan Plut]] |[[Sergej Čas]] |[[Katarina Košak]] |[[Aleš Hojs]] |[[Tanja Fajon]] |[[Romana Tomc]] |[[Janica Millonig]] |/ |[[Marjutka Hafner]] |[[Barbara Cenič Kranjc]] |[[Marija Pukl]] |[[David Breskvar]] |[[Melita Župevc]] |[[Andrej Rus]] |- |'''3. kandidat''' |[[Dorijan Maršič]] |[[Marko Pavlišič]] |[[Luka Mesec]] |[[Helena Rupar]] |[[Boštjan Horvat]] |[[Monika Kirbiš Rojs]] |[[Mojca Kleva]] |[[Patricija Šulin]] |[[Dušan Egidij Kubot Totislo]] |/ |[[Damjan Mandelc]] |[[Martin Gorjanc]] |[[Izidor Salobir]] |[[Barbara Ložar]] |[[Valerija Medic]] |[[Ivana Gornik]] |- |'''4. kandidat''' |[[Faila Pašić Bišić]] |[[Vesna Alaber]] |[[Jasminka Dedić]] |[[Alenka Jelenovič]] |[[Mojca Blas]] |[[Neža Pavlič]] |[[Anton Bebler]] |[[Anže Logar]] |[[Ivica Kranjc]] |/ |[[Nataša Osolnik]] |[[Nives Grlj]] |[[Ingeborg Ivanek]] |[[Boštjan Novak]] |[[Jarko Čehovin]] |[[Vito Rožej]] |- |'''5. kandidat''' |[[Andrej Lavtar]] |[[Milan Dubravac]] |[[Janez Požar]] |[[Jos Zalokar]] |[[Iztok Prislan]] |[[Vida Čadonič Špelič]] |[[Marina Vovk]] |[[Damijan Terpin]] |[[Miha Majc]] |/ |[[Tjaša Učakar]] |[[Marko Mitja Feguš]] |[[Bojan Bratina]] |[[Ksenija Krenjak Kramar]] |[[Mirjam Bon Klanjšček]] |[[Simona Potočnik]] |- |'''6. kandidat''' |[[Tatjana Greif]] |[[Emina Hadžić]] |[[Lara Jankovič]] |[[Katarina Langus Šeligo]] |[[Monja Režonja]] |[[Jakob Presečnik]] |[[Matevž Frangež]] |[[Carmen Merčnik]] |[[Simona Drev]] |/ |[[Jože Pirjevec]] |[[Tamara Galun]] |[[Jana Jenko]] |[[Andreja Korade]] |[[Marjan Sedmak]] |[[Matic Smrekar]] |- |'''7. kandidat''' |[[Jure Pucko]] |[[Monika Bračika]] |[[Branimir Štrukelj]] |[[Jelena Miljković]] |[[Gregor Veličkov]] |[[Ljudmila Novak]] |[[Ljubica Jelušič]] |[[Vlasta Krmelj]] |/ |/ |[[Manca Uršič Rosas]] |[[Franc Branko Vivod]] |[[Anton Dragan]] |[[Marko Korenjak]] |[[Britta Bilač]] |[[Cvetka Ribarič Lasnik]] |- |'''8. kandidat''' |[[Sara Karb]] |[[Miha Istenič]] |[[Petra Rezar]] |[[Folko Puconja]] |[[Diana Ternav]] |[[Franc Bogovič]] |[[Patrick Vlačič]] |[[Andrej Šircelj]] |/ |/ |[[Lenart Zajc]] |[[Andreja Galinec]] |[[Marjana Kotnik Poropat]] |/ |[[Peter Vilfan]] |[[Pavel Gantar]] |- |} == Rezultati == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! colspan="5" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" |99.643 |24,78 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|8|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''NSi + SLS''' |[[Nova Slovenija]] in [[Slovenska ljudska stranka]] | style="text-align:center;" |66.760 |16,60 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|8|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:#00416A" | | style="text-align:center;" |'''V''' |[[Verjamem (politična stranka)|Verjamem]] | style="text-align:center;" |41.525 |10,33 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:green" | | style="text-align:center;" |'''DeSUS''' |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] | style="text-align:center;" |32.662 |8,12 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|8|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:#ce0f02" | | style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati]] | style="text-align:center;" |32.484 |8,08 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|8|#0c0093}} |{{upad}} 1 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#9ACD32;" | | style="text-align:center;" |'''PS''' |[[Pozitivna Slovenija]] | style="text-align:center;" |26.649 |6,63 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:#DB2D43" | | style="text-align:center;" |'''ZL''' |[[Levica (politična stranka)|Združena Levica]] | style="text-align:center;" |21.985 |5,47 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:#26619C" | | style="text-align:center;" |'''KK''' |Kacin - Konkretno | style="text-align:center;" |19.762 |4,92 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:#fff600" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' |[[Slovenska nacionalna stranka]] | style="text-align:center;" |16.210 |4,03 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:blue" | | style="text-align:center;" |'''SS''' |Sanjska služba | style="text-align:center;" |14.228 |3,54 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:#7D4A48" | | style="text-align:center;" |'''PSS''' |[[Piratska stranka Slovenije]] | style="text-align:center;" |10.273 |2,56 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:#ED9121" | | style="text-align:center;" |'''Zares''' |[[Zares]] | style="text-align:center;" |3.808 |0,95 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |{{upad}} 1 |- | style="background:#55943f" | | style="text-align:center;" |'''Zeleni''' |[[Zeleni Slovenije]] | style="text-align:center;" |3.335 |0,83 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:#00BFFF" | | style="text-align:center;" |'''SN''' |[[Stranka slovenskega naroda|Slovenski narod]] | style="text-align:center;" |1.432 |0,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- |} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam evroposlancev iz Slovenije]] * [[Volitve v Evropski parlament 2014]] == Zunanje povezave == * [http://www.dvk-rs.si/files/files/20140429130114.pdf Državna volilna komisija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305011842/http://www.dvk-rs.si/files/files/20140429130114.pdf |date=2016-03-05 }} * [http://www.elections2014.eu/en Evropski parlament] {{Volitve v RS}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Volitve poslancev v Evropski parlament v Sloveniji|2014]] [[Kategorija:2014 v politiki]] [[Kategorija:2014 v Sloveniji]] 5qfsk7sak0lkhustnof2essoxhihl9b Simon Bar Kohba 0 378330 6759363 6756271 2026-10-01T17:08:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759363 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Simon Bar Kohba''' ([[Hebrejščina|hebrejsko]] שמעון בר כוכבא‎) je bil vodja [[judovsko-rimske vojne|judovske vstaje]] proti [[Rimski imperij|Rimskemu imperiju]] leta 132-135 in ustanovitelj neodvisne judovske države, v kateri je do njenega uničenja vladal kot ''nasi'' (knez),<ref>''Palestinski Talmud'', Taanit 4:5 (24a) in Midrash Rabba 2:5.</ref> * ni znano, † 135. ==Ime== Dokumenti, ki so jih odkrili v sodobnem času, kažejo, da je bilo njegovo prvotno ime Simon Ben Kosiba (hebrejsko שמעון בן כוסבא).<ref>Zapisi, ki so jih leta 1951 in kasneje odkrili v jamah ob Mrtvem morju, kažejo, da je bil njegov pravi priimek Ben Kosba, kar pomeni »sin Kosbe« ali »mož iz Kosbe«.</ref> Priimek Bar Kohba, ki v [[Aramejščina|aramejščini]] pomeni »sin zvezde«, je dobil kasneje. Kasnejši priimek izhaja iz ene od zadnjih Bileámovih prerokb, ki pravi: ''»Zvezda vzhaja iz Jakoba in žezlo se vzdiguje iz Izraela, strl bo senca Moábcev in lobanjo vsem Setovim sinovom«''.<ref>[http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=4+Mz+24%2C10-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl Četrta Mojzesova knjiga (Numeri) 24, 17], Biblija.net. Pridobljeno dne 11. septembra 2014.</ref> Po neuspelem uporu so v rabinskih spisih njegov priimek spremenili v Bar Koziba (hebrejsko בר כוזיבא), ki pomeni »sin razočaranja«. ==Bar Kohbova vstaja== {{glavni|Bar Kohbova vstaja}} [[Slika:Barkokhba-silver-tetradrachm.jpg|right|thumb|250px|Bar Kohbov srebrni šekel (tetradrahma); na prednji strani je upodobljen jeruzalemski tempelj z vzhajajočo zvezdo in napisom »Simon«, na zadnji pa palmin list (lulav) in napis »za svobodo Jeruzalema«]] [[Slika:Bar Kokhba Coin.jpg|right|thumb|250px|Bar Kohbov srebrni zuz ([[denarij]]); na prednji strani sta trobenti, obdani z napisom »za svobodo Jeruzalema«, na zadnji pa lira in napis »drugo leto svobode Izraela«]] Prebivalstvo [[Judeja|Judeje]] je kljub opustošenju, ki so ga Rimljani povzročili med [[Prva judovsko-rimska vojna|prvo judovsko-rimsko vojno]] (66-73), po vrsti zakonov, ki so jih sprejeli rimski cesarji,<ref>Cesar Hadrijan je prepovedal obrezovanje, ''Historia Augusta,'' Hadrian 14.2, drugi cesarji pa so Judom prepovedali imenovanje svojih sodnikov, ki bi razsojali o odškodninah in kaznih, ''Babilonski Talmud'', Avodah Zarah 8b in Sanhedrin 14a.</ref> zbralo dovolj volje in moči za nov upor. Upor se je začel med upravo guvernerja Kvinta Tineja Rufa in cesar [[Hadrijan]] je takoj poslal vojsko, da bi upor zatrla. Bar Kohba je kot vodja upora kaznoval vse Jude, ki se niso hoteli pridružiti uporu.<ref name=Kronika>''Hieronimova kronika'', Hadrian; Yigael Yadin, ''Bar-Kokhba'', Random House New York 1971, str. 258.</ref> Po dveh in pol letih so Rimljani upor zatrli. Hadrijan je po uporu Judom prepovedal vstop v [[Jeruzalem]] in na njegovem mestu začel graditi novo rimsko mesto ''Aelia Capitolina''. Uporniki so med vojno ustanovili svojo neodvisno državo, ki je trajala tri leta. Za mnoge Jude je razvoj dogodkov pomenil napoved dolgo pričakovane mesijanske dobe. Navdušenje je bilo kratkotrajno, saj so po kratkem obdobju slave upor zlomile [[Rimska legija|rimske legije]]. Rimljani so se v primerjavi s prvo judovsko-rimsko vojno na začetku upora slabo odrezali v bojih z enotno judovsko vojsko. Jožef Flavij piše, da so se v prvi vojni tri tedne potem, ko so Rimljani prebili jeruzalemsko obzidje in začeli prodirati proti središču mesta, za nadzor nad Tempeljskim gričem z njim vojskovale tri ločene judovske vojske. Rimljani so zaradi premoči, politike požgane zemlje in velikega števila žrtev demoralizirali judovsko prebivalstvo in zlomili njihovo voljo po nadaljevanju vojne. Bar Kohba se je umaknil v trdnjavo [[Betar]], katero so Rimljani po več let trajajočem obleganju osvojili. Bar Kohba je med obleganjem konec leta 135 umrl. Rimljani so po osvojitvi trdnjave pobili vse branilce, razen mladeniča Simeona Ben Gamliela.<ref>''Palestinski Talmud'', Taanit 4:5 (24a-b).</ref> Rabin Johanan pravi,<ref>Midrash Rabba 2:5.</ref> da so v Betarju našli možgane tristo otrok skupaj s tristo košarami ostankov [[Tefilin|filakterij]]. Vsaka košara je merila tri mernike (približno 28 L). Raban (Simon) Gamliel pravi, da je bilo v Betarju petsto šol in da je bilo v najmanjši najmanj tristo otrok. [[Kasij Dion]] trdi, da je bilo med vojno po celi državi ubitih 580.000 Judov. Do tal je bilo prušenih 50 utrjenih mest in 985 vasi, števila od lakote, bolezni in ognja umrlih prebivalcev pa ni bilo mogoče ugotoviti.<ref>Kasij Dion, ''Rimska zgodovina'', povzetek knjige LXIX, 14:1-2, str. 447-451 v Loeb Classical Series.</ref> Kako velike so bile rimske izgube zgovorno pove podatek, da se Hadrijanu ni zdelo primerno, da bi svoje poročanje v senatu začel z običajnim pozdravom ''»Če ste vi in vaši otroci dobro, je vse dobro, kajti jaz in vojska smo pri dobrem zdravju«''.<ref>E.M. Blaiklock, ''The Archaeology of the New Testament'', Zondervan Publishing House, Grand Rapids MI, str. 186.</ref> Hadrijan je po vojni [[Judeja|Judejo]], [[Galileja|Galilejo]] in [[Samarija|Samarijo]] združil v novo provinco [[Palestinska Sirija|Palestinsko Sirijo]], kar se običajno razlaga kot poskus dokončne pozabe Judeje.<ref>Moshe Sharon (1998), ''Eager to obliterate the name of the rebellious Judaea'', str. 4.</ref> V zadnjih nekaj desetletjih so v [[Jama pisem|Jami pisem]] nad [[Mrtvo morje|Mrtvim morjem]] odkrili nekaj zbirk pisem, ki osvetljujejo dogajanja med Bar Kohbovo vstajo. Med njimi so morda tudi Bar Kohbova.<ref>[http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,872343,00.html ''Diggers''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140309062340/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,872343,00.html |date=2014-03-09 }}, Time magazine, 5. maj 1961. Pridobljeno dne 7. avgusta 2011.</ref><ref>[http://www.livius.org/ja-jn/jewish_wars/bk07.html ''Texts on Bar Kochba: Bar Kochba's letter''s] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071120091006/http://www.livius.org/ja-jn/jewish_wars/bk07.html |date=2007-11-20 }}, Livius.org. Pridobljeno dne 7. avgusta 2011.</ref> Pisma so razstavljana v Izraelskem muzeju.<ref>[http://www.english.imjnet.org.il/AllResults?redirectpostback_12=&searchbox=bar%20kokhba&bssearch=4,0,3,0,1,0 ''Bar Kokhba''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140309095319/http://www.english.imjnet.org.il/allresults?redirectpostback_12=&searchbox=bar%20kokhba&bssearch=4,0,3,0,1,0 |date=2014-03-09 }} {{Navedi splet |url=http://www.english.imjnet.org.il/allresults?redirectpostback_12=&searchbox=bar%20kokhba&bssearch=4,0,3,0,1,0 |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140309095319/http://www.english.imjnet.org.il/allresults?redirectpostback_12=&searchbox=bar%20kokhba&bssearch=4,0,3,0,1,0 |archive-date=2014-03-09 |url-status=dead}}, Izraelski muzej, Jeruzalem. Pridobljeno dne 7. avgusta 2011.</ref> Po mnenju izraelskega arheologa Yigaeal Yadina je Bar Kohba poskušal kot del svoje mesijanske ideologije oživiti [[Hebrejščina|hebrejščino]] in jo uveljaviti kot uradni jezik Judov.<ref>Sigalit Ben-Zion, ''A Roadmap to the Heavens: An Anthropological Study of Hegemony among Priests, Sages, and Laymen'', Judaism and Jewish Life, str. 155.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{Div col|cols=2}} * W. Eck, ''The Bar Kokhba Revolt: the Roman point of view'', Journal of Roman Studies 89 (1999), str. 76ff. * David Goodblatt, Avital Pinnick inDaniel Schwartz, ''Historical Perspectives: From the Hasmoneans to the Bar Kohkba Revolt In Light of the Dead Sea Scrolls'', Boston, Brill, 2001, ISBN 90-04-12007-6. * Richard Marks, ''The Image of Bar Kokhba in Traditional Jewish Literature: False Messiah and National Hero'', University Park, Pennsylvania State University Press, 1994, ISBN 0-271-00939-X. * Leibel Reznick, ''The Mystery of Bar Kokhba'', Northvale, J.Aronson, 1996, ISBN 1-56821-502-9. * Peter Schafer, ''The Bar Kokhba War Reconsidered'', Tübingen, Mohr, 2003, ISBN 3-16-148076-7. * David Ussishkin, ''Archaeological Soundings at Betar, Bar-Kochba's Last Stronghold'', Journal of the Institute of Archaeology of Tel Aviv University 20 (1993), str. 66ff. * Yigael Yadin, ''Bar Kokhba: The Rediscovery of the Legendary Hero of the Last Jewish Revolt Against Imperial Rome'', London, Weidenfeld and Nicolson (1971), ISBN 0-297-00345-3. {{Div col end}} ==Zunanje povezave== * [http://www.pbs.org/wgbh/nova/scrolls/program.html Jama Pisem] * [http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Judaism/revolt1.html Bar Kohbova vstaja] * [http://www.livius.org/ja-jn/jewish_wars/jwar07.html Wars between the Jews and Romans: Simon ben Kosiba (130-136 CE)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161107071641/http://www.livius.org/ja-jn/jewish_wars/jwar07.html |date=2016-11-07 }} [[Kategorija:Judje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Umrli leta 135]] {{normativna kontrola}} 0eorzj204hjo8crmxvedvrcbplf4z6n Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična 0 384910 6759536 6610465 2026-10-02T08:02:50Z PetarM 129205 boljša slika v Infoboxu 6759536 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Bazilika Žalostne Matere Božje | image = Bazilika Žalostne Matere Božje, Samostan Stična.jpg | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Stična]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | dedication = [[Žalostna Mati Božja]] | side altars = | relics = | status = [[samostanska cerkev]] <small>(12. stoletje)</small><br>[[župnijska cerkev]] <small>(1784)</small><br>[[bazilika]] <small>(15. oktober 1936)</small> | functional status = aktivno | website = [http://sticna.rkc.si/ Sticna.rkc.si] | former name = cerkev Žalostne Matere Božje | bull date = | founded date = | founder = [[Pelegrin I.]] <small>(oglejski patriarh)</small> | groundbreaking = | completed date = 12. stoletje | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 8. julij 1156 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Candido Zulliani]] <small>(18. stoletje)</small><br>[[Matija Perski]] <small>(18. stoletje) | architectural type = | style = [[romanika]], [[barok]] | capacity = | length = 62,3 m <small>(glavna ladja)</small> | width = 18 m <small>(glavna ladja)</small> | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Stična|Stična]] | deanery = [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | archdeaconry = [[IV. arhidiakonat (Nadškofija Ljubljana)|IV. arhidiakonat]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Stična - Cerkev Žalostne Matere božje | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 1999 | refšt = 2341 | lokacija = | občina = Ivančna Gorica }} }} '''Bazilika Žalostne Matere Božje''' v [[Stična|Stični]] je [[samostanska cerkev]] [[Cistercijanski samostan Stična|Cistercijanskega samostana Stična]]. Danes služi tudi kot [[župnijska cerkev]], kot Marijin romarski kraj pa je bila 1936 razglašena za [[Bazilika|baziliko]]. Je ena izmed največjih cerkva v Sloveniji, po nekaterih virih pa naj bi bila tudi najdaljša. == Zgodovina == Cerkev je bila sprva povsem [[Romanika|romanska]]. Gradili so jo 20 let, njen graditelj pa je bil (kakor tudi graditelj samostana) »cementarius« Mihael, Francoz po rodu, kakor omenja neka listina. Cerkev je 8. julija 1156 posvetil oglejski patriarh [[Pelegrin I.]] Kot vse cistercijanske cerkve je tudi ta dobila posvetitev Materi Božji. Raziskave so pokazale, da je bila že takratnja cerkev sezidana kot troladijska [[slop]]na [[Bazilika (zgradba)|bazilika]] s prečno ladjo in dvema dolgima stranskima kapelama. Strop ladje je bil raven. Imela je pet [[Apsida|apsid]], v katerih so bili stranski oltarji. Na slovenskem ozemlju je bila tedaj to največja cerkev. Danes na romansko osnovo poleg tlorisa spominjajo le še dve vrsti arkad s šestimi pari polkrožnih lokov ter [[svetlobno nadstropje]] na podstrešju. Leta 1475 so cerkev in samostan požgali Turki. Obnova je cerkvi prinesla gotski prezbiterij s stopničastimi zunanjimi oporniki. Cerkev so na novo posvetili, in sicer Žalostni Materi Božji. Leta 1529 so Turki ponovno izropali ter požgali cerkev in samostan, vendar je do temeljite prenove preteklo skoraj sto let. [[Slika:Sticna Abbey Church 30.JPG|thumb|left|250px|Mogočna glavna ladja]] Obsežna prenovitvena dela so potekala pod opatom [[Jakob Reinprecht|Jakobom Reinprechtom]]. Glavna značilnost prenove je bila [[barok]]izacija. Poleg tega so na zahodu ladjo skrajšali za dolžino ene arkade, na stičišču glavne ladje s prečno pa so zgradili [[Kupola|kupolo]]. Pod arkadami je našlo svoje mesto 13 novih stranskih oltarjev. Cerkev je leta 1622 posvetil tržaški škof [[Rinaldo Scarlicchio]]. Gotski zvonik je bil predelan tri leta kasneje, leta 1625. Še ena baročna obnova se je zgodila leta 1747 za časa opata [[Vilijem Kovačič|Vilijema Kovačiča]]. Leta 1784 je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] s svojimi reformami ukinil samostan, cerkvi pa spremenil namembnost, tako da je postala [[župnijska cerkev]]. Zaradi svoje izjemne velikosti je bila preveliko breme za [[Župnija Stična|župnijo]], zato je začela propadati. V manjši meri se je popravila lotil župnik [[Janez Hinek]], ki je tu deloval med letoma 1846 in 1886. Cistercijani so se vrnili v opatijo Stična leta 1898 iz avstrijske opatije Rein pri Gradcu. V letih 1927 do 1928 so temeljito prenovili notranjost. Posebno leto je bilo 1936, ko je ob 800-letnici opatije [[papež Pij XI.]] podelil cerkvi status bazilike. Med drugo svetovno vojno je bila cerkev dvakrat bombardirana. Leta 1953 so vzidali nova okna, 1956 pa so celotno baziliko še na novo prekrili, saj je bila poprej le za silo zakrpana. Zadnja predelava cerkve je bila v skladu s pokoncilsko reformo leta 1977 po zamisli arhitekta [[Tone Bitenc|Toneta Bitenca]]. Takrat so zvišali prezbiterij in vanj postavili nov oltar, tako da je duhovnik obrnjen proti ljudem.<ref>[http://www.sticna.si/?viewPage=34 Zgodovina stiške cerkve], Sticna.si, pridobljeno 29. januar 2015.</ref> == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Cistercijanski samostan Stična]] * [[Župnija Stična]] * [[Seznam cerkva po velikosti v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Our Lady of Sorrows basilica, Stična}} * http://www.sticna.eu/ - stran cistercijanov * [http://www.sticna.si/?viewPage=34 Sticna.si] - stran Župnije Stična * [http://www.mks-sticna.si/samostan_sticna.html Mks-sticna.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150116015616/http://www.mks-sticna.si/samostan_sticna.html |date=2015-01-16 }} * [http://www.gcatholic.org/churches/europe/0546.htm Gcatholic.org] {{Bazilike v Sloveniji}} {{Nadškofija Ljubljana}} {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} [[Kategorija:Bazilike v Sloveniji|Žalostna Mati Božja, Stična]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Žalostna Mati Božja, Stična]] [[Kategorija:Cerkve Žalostne Matere Božje|Stična]] [[Kategorija:Romanske cerkve v Sloveniji|Žalostna Mati Božja, Stična]] [[Kategorija:Baročne cerkve v Sloveniji|Žalostna Mati Božja, Stična]] [[Kategorija:Stična]] clib0bgi89lzsls66ham6dtikz0yfxs Termonatrit 0 385874 6759508 4372534 2026-10-02T02:38:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759508 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Termonatrit | image = Villiaumite5 - Poudrette quarry, Mont Saint-Hilaire, Quebec, Canada.jpg | alt = | caption = Viljomit in termonatrit (prašnat posip) | category = V. razred: Nitrati, karbonati in borati | formula = Na<sub>2</sub>CO<sub>3</sub>·H<sub>2</sub>O | strunz = 05.CB.05 | dana = 15.01.01.01 | symmetry = ortorombska piramidna <br>[[Hermann–Mauguinova notacija|H-M simbol]]: (mm2) <br>[[prostorska skupina]]: P ca2<sub>1</sub> | unit cell = a = 10,72 Å, b = 5,24 Å, <br>c = 6,46 Å; Z=4 | molweight = | colour = brezbarvna do siva ali rumena, bela | habit = prašnata skorja, igličasti kristali so redki | system = [[Ortorombski kristalni sistem|ortorombski]] | twinning = | cleavage = slaba do nerazločna na {100} | fracture = lahko se reže | tenacity = | mohs = 1 - 1½ | luster = steklast | streak = | diaphaneity = prozoren | gravity = 2,255 (izmerjena na sintetičnih kristalih) | density = | polish = | opticalprop = dvoosen (-) | refractive = n<sub>α</sub> = 1,420<br> n<sub>β</sub> = 1,506 <br>n<sub>γ</sub> = 1,524 | birefringence = δ = 0,104 | pleochroism = | 2V = 48° (izmerjen) | dispersion = | extinction = | length fast/slow = | fluorescence = | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = topen v vodi | impurities = | alteration = | other = zlahka dehidrira | prop1 = | prop1text = | references = <ref name=Handbook>[http://rruff.info/doclib/hom/thermonatrite.pdf Handbook of Mineralogy] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}.</ref><ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/min-3938.html Mindat data]</ref><ref name=Webmin>[http://webmineral.com/data/Thermonatrite.shtml#.VOV0zubF_fY Mineral Data].</ref> }} '''Termonatrit''' je naravni [[kristal]]ni [[natrijev karbonat]] monohidrat s kemijsko [[Kemijska formula|formulo]] Na<sub>2</sub>CO<sub>3</sub>•H<sub>2</sub>O.<ref name=Handbook/><ref name=Mindat/> Mineral so prvič opisali leta 1845.<ref name=Webmin/> Njegovo ime je sestavljeno iz [[Grščina|grškega]] izraza ''θερμός'' [thermós] – ''toplota'' in ''natron'', ker lahko nastane z dehidracijo [[natron]]a.<ref name=Mindat/> Značilna nahajališča termonatrita so dna izsušenih slanih jezer in zemeljske inkrustacije. Našli so ga tudi ob vulkanskih fumarolah in [[karbonatit]]nih žilah. Pogosti spremljajoči minerali so [[trona]], natron in [[halit]]. <ref name=Handbook/> ==Sklici== {{sklici|1}} [[Kategorija:Natrijevi minerali]] [[Kategorija:Karbonatni minerali]] ezuwy8qpscm8v5e2mgbiagccvfzo1bl Seznam največjih stadionov po kapaciteti 0 402165 6759310 6756214 2026-10-01T14:44:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759310 wikitext text/x-wiki [[Slika:Views from Yanggakdo International Hotel 10a.JPG|sličica|Stadio 1. maja, največji stadion na svetu]] '''Seznam največjih stadionov po kapaciteti''': Seznam vsebuje sedeže, v nekaterih primerih tudi stojišča, ne vsebuje pa začasnih sedežev in začasnih stojišč: == Seznam == {| class="sortable wikitable" |- ! Stadion || data-sort-type="number" | Kapaciteta || data-sort-type="number" | Igralna površina (m<sup>2</sup>) || Mesto || Država || Uporabnik (ekipa) || Namen |- |[[Stadion 1. maja, Rungrado]]||150 000<ref>[http://www.worldstadiums.com/stadium_menu/architecture/stadium_design/pyongyang_may_day.shtml Rungnado May Day Stadium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110605184026/http://www.worldstadiums.com/stadium_menu/architecture/stadium_design/pyongyang_may_day.shtml |date=2011-06-05 }}. worldstadiums.com (1989-05-01). Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Pjongjang]]||{{flag|Severna Koreja}}|| || Večnamenski |- |[[Michigan Stadium]]||109 901<ref>[http://www.mgoblue.com/sports/m-footbl/spec-rel/071410aad.html Big House Again! Michigan Stadium Capacity Announced at 109,901&nbsp;– University of Michigan Official Athletic Site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029191237/http://www.mgoblue.com/sports/m-footbl/spec-rel/071410aad.html |date=2013-10-29 }}. Mgoblue.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>||6689||[[Ann Arbor]], [[Michigan]]||{{flag|ZDA}}||[[Michigan Wolverines football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Beaver Stadium]]||107 282<ref>[http://www.gopsusports.com/facilities/beaver-stadium.html Penn State University Official Athletic Site&nbsp;– Facilities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111126205433/http://www.gopsusports.com/facilities/beaver-stadium.html |date=2011-11-26 }}. Gopsusports.com (1960-09-17). Retrieved on 2014-10-01.</ref>|| ||[[State College]], [[Pensilvanija]]||{{flag|ZDA}}||[[Penn State Nittany Lions football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Estadio Azteca]]||105 064<ref>[http://www.worldstadiums.com/north_america/countries/mexico/central_mexico.shtml worldstadiums.com - Stadiums in Central Mexico]</ref>|| ||[[Ciudad de México]]||{{flag|Mehika}}||[[Club América]], Mehiška reprezentanca||[[Nogomet]] |- |[[AT&T Stadium]]||105 000<ref>[http://www.worldstadiums.com/north_america/countries/united_states/texas.shtml worldstadiums.com - Stadiums in Texas]</ref>|| ||[[Arlington]], [[Teksas]]||{{flag|ZDA}}||[[Dallas Cowboys]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Ohio Stadium]]||104 944<ref>[http://www.ohiostatebuckeyes.com/facilities/ohio-stadium.html Ohio State Buckeyes Official Athletic Site - Facilities].</ref>|| ||[[Columbus]], [[Ohio]]||{{flag|ZDA}}||[[Ohio State Buckeyes football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Kyle Field]]||102512<ref>[http://texags.com/s/12995/top-officials-reveal-kyle-field-renovation-progress]</ref>|| ||[[College Station]], [[Teksas]]||{{flag|ZDA}}||[[Texas A&M Aggies football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Neyland Stadium]]||102 455<ref>[http://www.utsports.com/sports/m-footbl/tenn-10-neyland-stadium.html Neyland Stadium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110511103252/http://www.utsports.com/sports/m-footbl/tenn-10-neyland-stadium.html |date=2011-05-11 }}. utsports.com</ref>|| ||[[Knoxville]], [[Tennessee]]||{{flag|ZDA}}||[[Tennessee Volunteers football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Tiger Stadium (LSU)|Tiger Stadium]]||102 321<ref>[http://www.lsusports.net/ViewArticle.dbml?DB_OEM_ID=5200&KEY=&ATCLID=177159 Tiger Stadium, LSU] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190401030805/http://www.lsusports.net/ViewArticle.dbml?DB_OEM_ID=5200&KEY=&ATCLID=177159 |date=2019-04-01 }}. www.lsusports.net. Retrieved on 2014-07-11.</ref>|| ||[[Baton Rouge]], [[Louisiana]]||{{flag|ZDA}}||[[LSU Tigers football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Bryant–Denny Stadium]]||101 821<ref>[http://www.rolltide.com/facilities/bryant-denny.html University of Alabama Official Athletic Site - Facilities]. RollTide.com. Retrieved on 2014-05-12.</ref>|| ||[[Tuscaloosa]], [[Alabama]]||{{flag|ZDA}}||[[Alabama Crimson Tide football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Bukit Jalil National Stadium]]||100 411<ref>[http://www.stadium.gov.my/index.php/en/arena/kompleks-sukan-negara-bukit-jalil/stadium-nasional] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141210121119/http://www.stadium.gov.my/index.php/en/arena/kompleks-sukan-negara-bukit-jalil/stadium-nasional|date=2014-12-10}}. stadium.gov.my. Retrieved on 2014-12-10.</ref>|| ||[[Kuala Lumpur]]||{{flag|Malezija}}|| ||[[Nogomet]], [[atletika]] |- |[[Darrell K Royal–Texas Memorial Stadium]]||100,119<ref>[http://www.texassports.com/facilities/royal-memorial-stadium.html Darrel K Royal- Texas Memorial Stadium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101028130735/http://www.texassports.com/facilities/royal-memorial-stadium.html |date=2010-10-28 }} TexasSports.com. Retrieved on 2011-09-17.</ref>|| ||[[Austin]], [[Texas]]||{{flag|ZDA}}||[[Texas Longhorns football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Melbourne Cricket Ground]] (MCG)||100 024<ref>[http://www.mcg.org.au/About%20the%20G/Background.aspx MCG Background] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150428124219/http://www.mcg.org.au/About%20the%20G/Background.aspx |date=2015-04-28 }}. www.mcg.org.au . Retrieved on 2013-10-15.</ref>||20,000<ref>[http://www.mcg.org.au/The%20MCG%20Stadium/Facts%20and%20Figures.aspx MCG Facts and Figures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100106230103/http://www.mcg.org.au/The%20MCG%20Stadium/Facts%20and%20Figures.aspx |date=2010-01-06 }} {{Navedi splet |url=https://www.mcg.org.au/not-found?item=%2Fthe+mcg+stadium%2Ffacts+and+figures&user=extranet%5CAnonymous&site=mcg |title=arhivska kopija |access-date=2025-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226071117/https://www.mcg.org.au/not-found?item=%2Fthe+mcg+stadium%2Ffacts+and+figures&user=extranet%5CAnonymous&site=mcg |archive-date=2018-12-26 |url-status=bot: unknown}}. www.mcg.org.au . Retrieved on 2015-03-27.</ref>||[[Melbourne]], [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]]||{{flag|Avstralija}}||[[Victorian Bushrangers]], [[Melbourne Stars]], [[Melbourne Cricket Club]], [[Richmond FC]], [[Hawthorn FC]], [[Collingwood FC]], [[Melbourne FC]], [[Carlton Football Club|Carlton FC]] ||Večnamenski |- |[[Camp Nou]]||99 786<ref>[http://www.fcbarcelona.es/club/identidad/detalle/ficha/el-club-en-cifras El Club en cifras] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140715185934/http://www.fcbarcelona.es/club/identidad/detalle/ficha/el-club-en-cifras |date=2014-07-15 }} - fcbarcelona.es, 2014</ref>|| ||[[Barcelona]]||{{flag|Španija}}||[[FC Barcelona]]||Nogomet |- |[[Azadi Stadium]]|| 95 225<ref name="ReferenceA">[http://www.fussballtempel.net/afc/IRN.html Stadiums in Iran]. Fussballtempel.net. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Teheran]]||{{flag|Iran}}||Iranska nogometna reprezentanca, [[Persepolis FC|Persepolis]], [[Esteghlal FC|Esteghlal]]||Nogomet |- |[[Soccer City]]||94 713<ref>{{navedi splet |url=http://www.safa.net/index.php?page=soccercity |title=Soccer City&nbsp;– Official stadium info |publisher=[[South African Football Association|SAFA]] |accessdate=2015-04-24 |archive-date=2012-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120314135648/http://www.safa.net/index.php?page=soccercity |url-status=dead }}</ref>|| ||[[Johannesburg]]||{{flag|Južnoafriška republika}}||Južnoafriška reprezentanca, [[Kaizer Chiefs F.C.]]||Nogomet, ragbi |- |[[Los Angeles Memorial Coliseum]]||93 607<ref>[http://www.usctrojans.com/facilities/usc-memorial-coliseum.html University of Southern California Official Athletic Site&nbsp;– Facilities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100302205334/http://www.usctrojans.com/facilities/usc-memorial-coliseum.html |date=2010-03-02 }}. USCTrojans.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Los Angeles]], [[Kalifornija]]||{{flag|ZDA}}||[[USC Trojans football]]||Ameriški nogomet |- |[[Sanford Stadium]]||92 746<ref>http://www.georgiadogs.com/ViewArticle.dbml?DB_OEM_ID=8800&ATCLID=301111{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{dead link|date=September 2011}}</ref>|| ||[[Athens]], [[Georgia]]||{{flag|ZDA}}||[[Georgia Bulldogs football]]||Ameriški nogomet |- |[[Rose Bowl (stadium)|Rose Bowl]]||92 542<ref>{{Navedi splet |url=http://www.rosebowlstadium.com/RoseBowl_history.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2015-04-24 |archive-date=2009-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907115147/http://www.rosebowlstadium.com/RoseBowl_history.htm |url-status=dead }}</ref>|| ||[[Pasadena]], [[Kalifornija]]||{{flag|ZDA}}||[[UCLA Bruins football]]||Ameriški nogomet |- |[[Cotton Bowl (stadium)|Cotton Bowl]]||92 100<ref>[http://www.cottonbowlstadium.com/21stcentury/index.html Cotton Bowl&nbsp;– 21st Century] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100927092539/http://www.cottonbowlstadium.com/21stcentury/index.html |date=2010-09-27 }}. Cottonbowlstadium.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Dallas]], [[Teksas]]||{{flag|ZDA}}||[[Dallas Independent School District]], [[Red River Showdown|Texas vs. Oklahoma football game]]||Ameriški nogomet |- |[[Memorial Stadium, Lincoln|Memorial Stadium]]||91 471<ref name="Stadium">{{navedi splet|url=http://bigstory.ap.org/article/neb-stadium-addition-pushes-capacity-past-90000|title=Nebraska Stadium Addition Pushes Capacity Past 90000|accessdate=August 22, 2013|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402133138/http://bigstory.ap.org/article/neb-stadium-addition-pushes-capacity-past-90000|url-status=dead}}</ref>|| ||[[Lincoln]],[[Nebraska]]||{{flag|ZDA}}||[[Nebraska Cornhuskers football]]||Ameriški nogomet |- |[[Wembley Stadium]]||90 000|| ||[[London]]||{{flag|{{GBR}}|| ||Nogomet, ragbi |- |[[Ben Hill Griffin Stadium]]||88 548<ref>[http://www.gatorzone.com/facilities/?venue=swamp&sport=footb Facilities]. GatorZone.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Gainesville]], [[Florida]]||{{flag|ZDA}}||[[Florida Gators football]]||Ameriški nogomet |- |[[Gelora Bung Karno Stadium]]||88 306<ref>[http://www.fussballtempel.net/afc/IDN.html Indonesia]. www.fussballtempel.net. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Džakarta]]||{{flag|Indonezija}}|| ||Nogomet, atletika |- |[[Jordan–Hare Stadium]]||87 451<ref>{{Navedi splet |url=http://auburntigers.cstv.com/facilities/aub-facilities-jordan-hare.html |title=Jordan-Hare Stadium |accessdate=2015-04-24 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719212052/http://auburntigers.cstv.com/facilities/aub-facilities-jordan-hare.html |url-status=bot: unknown }}. auburntigers.cstv.com</ref>|| ||[[Auburn]], [[Alabama]]||{{flag|ZDA}}||[[Auburn Tigers football]]||Ameriški nogomet |- |[[Borg El Arab Stadium]] ||86,000<ref>[http://www.fifa.com/u20worldcup/destination/stadiums/stadium=5020891/index.html Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121110053900/http://www.fifa.com/u20worldcup/destination/stadiums/stadium=5020891/index.html |date=2012-11-10 }}. FIFA.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Aleksandrija]]||{{flag|Egipt}}|| || Nogomet |- |[[Stadium Australia]]||84 000<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sydneyolympicpark.com.au/Home_of_sport/sport_venues/anz_stadium |title=arhivska kopija |accessdate=2015-04-24 |archive-date=2011-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716143651/http://www.sydneyolympicpark.com.au/Home_of_sport/sport_venues/anz_stadium |url-status=dead }}</ref>|| ||[[Sydney]]||{{flag|Avstralija}}|| ||Večnamenski |- |[[MetLife Stadium]]||82 500<ref>[http://www.newmeadowlandsstadium.com/3_your_stadium.php Your Stadium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110206131637/http://www.newmeadowlandsstadium.com/3_your_stadium.php |date=2011-02-06 }}. newmeadowlandsstadium.com</ref>|| ||[[East Rutherford]], [[New Jersey]]||{{flag|ZDA}} ||[[New York Giants]], [[New York Jets]]||Ameriški nogomet, nogomet |- |[[Croke Park]]||82 300<ref>[http://www.crokepark.ie/About/Facts---Figures Croke Park Facts & Figures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100206215559/http://www.crokepark.ie/about/facts---figures |date=2010-02-06 }} {{Navedi splet |url=http://www.crokepark.ie/about/facts---figures |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100206215559/http://www.crokepark.ie/about/facts---figures |archive-date=2010-02-06 |url-status=dead}}. www.crokepark.ie</ref>|| ||[[Dublin]]||{{flag|Irska}}||[[Gaelic Athletic Association|G.A.A.]]||Večnamenski |- |[[Bobby Bowden Field at Doak Campbell Stadium]]||82 300<ref>[http://www.seminoles.com/facilities/fsu-trads-fac-campbell.html Florida State University Official Athletic Site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140724055805/http://www.seminoles.com/facilities/fsu-trads-fac-campbell.html |date=2014-07-24 }}. Seminoles.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Tallahassee]], [[Florida]]||{{flag|ZDA}}||[[Florida State Seminoles football]]||Ameriški nogomet |- |[[Gaylord Family Oklahoma Memorial Stadium]]||82 112<ref>[http://www.soonersports.com/facilities/memorial-stadium.html Official Athletics Site of the Oklahoma Sooners&nbsp;– Facilities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101030161756/http://www.soonersports.com/facilities/memorial-stadium.html |date=2010-10-30 }}. SoonerSports.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Norman]], [[Oklahoma]]||{{flag|ZDA}}||[[Oklahoma Sooners football]]||Ameriški nogoment |- |[[Silverdome|The Silverdome]]||82 000<ref name="csm">{{navedi novice| title=New life for Pontiac Silverdome: First up, monster trucks| url=http://www.csmonitor.com/USA/2010/0312/New-life-for-Pontiac-Silverdome-First-up-monster-trucks| author=Mark Guarino| date=12 March 2010| work=[[Christian Science Monitor]]| publisher=csmonitor.com| accessdate=2012-01-23}}</ref>|| ||[[Pontiac]], [[Michigan]]||{{flag|ZDA}}|| ||Ameriški nogomet |- |[[FedEx Field]]||82 000<ref>{{navedi novice |last=Steinberg |first=Dan |title=Redskins say they were unable to sell season tickets for seats removed from FedEx Field |url=http://www.washingtonpost.com/sports/redskins/redskins-say-they-were-unable-to-sell-season-tickets-for-seats-removed-from-fedex-field/2011/07/14/gIQA1vbwEI_story.html |accessdate=21 August 2011 |newspaper=Washington Post |date=14 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716044605/http://www.washingtonpost.com/sports/redskins/redskins-say-they-were-unable-to-sell-season-tickets-for-seats-removed-from-fedex-field/2011/07/14/gIQA1vbwEI_story.html |archive-date=2011-07-16 |url-status=dead}}</ref>|| ||[[Landover]], [[Maryland]]||{{flag|ZDA}}||[[Washington Redskins]]||Ameriški nogomet |- |[[Twickenham Stadium]]||82 000<ref>[http://www.rfu.com/TwickenhamStadium Twickenham Stadium]. Rfu.com (2009-02-11). Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[London]]||{{flag|Združeno kraljestvo}}|| ||Ragbi |- |[[Memorial Stadium, Clemson|Memorial Stadium]]||81 500<ref>[http://clemsontigers.cstv.com/school-bio/facilities-football.html CLEMSON University Official Athletic Site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110708212321/http://clemsontigers.cstv.com/school-bio/facilities-football.html |date=2011-07-08 }}. Clemsontigers.cstv.com (1942-09-19). Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Clemson]], [[Južna Karolina]]||{{flag|ZDA}}||[[Clemson Tigers football]]||Ameriški nogomet |- |[[Stade de France]] ||81 338<ref>[http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=353570&page=5 PARIS&nbsp;– Stade de France (81,338)&nbsp;– Page 5]. SkyscraperCity. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Saint-Denis, Seine-Saint-Denis|Saint-Denis]]||{{flag|Francija}} || ||Večnamenski |- |[[Santiago Bernabéu Stadium|Estadio Santiago Bernabéu]]||81 044<ref>http://www.realmadrid.com/en/history/santiago-bernabeu-stadium</ref>|| ||[[Madrid]]||{{flag|Španija}}||[[Real Madrid C.F.]]||nogomet |- |[[Notre Dame Stadium]]||80 795<ref>[http://www.und.com/facilities/nd-stadium.html University of Notre Dame Official Athletics Site&nbsp;– Facilities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120118151819/http://www.und.com/facilities/nd-stadium.html |date=2012-01-18 }}. Und.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[South Bend]], [[Indiana]]||{{flag|ZDA}}||[[Notre Dame Fighting Irish football]]||Ameriški nogomet |- |[[Lambeau Field]]||80 750<ref>[http://www.nflfootballstadiums.com/LambeauField.htm Green Bay Packers Stadium&nbsp;– Lambeau Field]. NFL Football Stadiums (2006-11-19). Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Green Bay]], [[Wisconsin]]||{{flag|ZDA}}||[[Green Bay Packers]]||Ameriški nogomet |- |[[Westfalenstadion|Signal Iduna Park]]||80 667<ref>Signal Iduna Park:81,264. This includes standing terraces used for [[Fußball-Bundesliga|Bundesliga]] matches. The all-seated capacity is not the largest in Germany; that distinction is held by the Olympiastadion in Berlin.</ref>|| ||[[Dortmund]]||{{flag|Nemčija}}||[[Borussia Dortmund]]||Nogomet |- |[[Camp Randall Stadium]]||80 321<ref>[http://www.uwbadgers.com/facilities/camp-randall.html The Official Web Site of The Wisconsin Badgers Athletics&nbsp;– Facilities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151013053705/http://www.uwbadgers.com/facilities/camp-randall.html |date=2015-10-13 }}. Uwbadgers.Com (1917-11-03). Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Madison, Wisconsin|Madison]], [[Wisconsin]]||{{flag|ZDA}}||[[Wisconsin Badgers football]]||Ameriški nogomet |- |[[Williams-Brice Stadium]]||80 250<ref>[http://gamecocksonline.cstv.com/facilities/scar-facilities-wb-stadium.html SOUTH CAROLINA GAMECOCKS&nbsp;– University Official Athletic Site&nbsp;– Facilities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100107053043/http://gamecocksonline.cstv.com/facilities/scar-facilities-wb-stadium.html |date=2010-01-07 }}. Gamecocksonline.cstv.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Columbia, Južna Karolina|Columbia]], [[Južna Karolina]]||{{flag|ZDA}}||[[South Carolina Gamecocks football]]||Ameriški nogomet |- |[[Estadio Monumental "U"|Estadio Monumental]]||80 093<ref>[http://www.worldstadiums.com/south_america/countries/peru.shtml Stadiums in Peru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100310023106/http://www.worldstadiums.com/south_america/countries/peru.shtml |date=2010-03-10 }}. World Stadiums. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Lima]]||{{flag|Peru}}||[[Universitario de Deportes]]||Nogomet |- |[[San Siro|Stadio Giuseppe Meazza (San Siro)]]||80 018<ref>[http://www.sansiro.net/struttura.asp Stadio Giuseppe Meazza] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100612094451/http://sansiro.net/struttura.asp |date=2010-06-12 }}. San Siro. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Milano]]||{{flag|Italija}}||[[A.C. Milan]], [[F.C. Internazionale Milano]]||Nogomet |- |[[Guangdong Olympic Stadium]]||80 012<ref>[http://www.chinese-architecture.info/CA/CA-013.htm Chinese Architecture- Guangdong Olympic Stadium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130327041225/http://www.chinese-architecture.info/CA/CA-013.htm |date=2013-03-27 }}. Chinese-architecture.info. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Guangdžov]]||{{flag|Kitajska}} || ||Večnamenski |- |[[Grand Stade de Casablanca]]||80 000|| ||[[Casablanca]]||{{flag|Maroko}}||[[Raja Casablanca]], [[Wydad Casablanca]]||Nogomet |- |[[Beijing National Stadium]]||80 000<ref>[http://www.n-s.cn/en/generalinfo/introduction/ Beijing National Stadium - Introduction] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120303121725/http://www.n-s.cn/en/generalinfo/introduction/ |date=2012-03-03 }}. N-s.cn (2003-12-24). Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Peking]]||{{flag|Kitajska}}|| ||Večnamenski |- |[[Stade 5 Juillet 1962]]||80 000<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dzfoot.com/2015/02/09/stades-sellal-relance-lagrandissement-du-5-juillet-62560.php |title=dzfoot.com - Stades : Sellal relance l’agrandissement du 5 juillet |accessdate=2015-04-24 |archive-date=2017-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805124345/http://www.dzfoot.com/2015/02/09/stades-sellal-relance-lagrandissement-du-5-juillet-62560.php |url-status=dead }}</ref>|| ||[[Alžir ]]||{{flag|Alžirija}}||[[MC Algiers]]||Nogomet |- |[[Stade des Martyrs]] ||80 000<ref>[http://www.worldstadiums.com/africa/countries/dr_congo.shtml Stadiums in the Democratic Republic of the Congo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130206213344/http://www.worldstadiums.com/africa/countries/dr_congo.shtml |date=2013-02-06 }}. World Stadiums. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Kinšasa]]||{{COD}} || ||Nogomet |- |[[Šanghaj stadion]] ||80 000<ref>[http://www.worldstadiums.com/asia/countries/china.shtml Stadiums in China]. World Stadiums. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Šanghaj]]||{{flag|Kitajska}} ||||Nogomet |- |[[Maracana]]||78 838<ref>[http://www.estadao.com.br/especiais/maracana-fica-mais-moderno-sem-abrir-mao-de-sua-historia,182163.htm Maracanã stadium], Brazil, www.estadao.com.br</ref>|| ||[[Rio de Janeiro]]||{{flag|Brazilija}}||[[Clube de Regatas do Flamengo|Flamengo]], [[Fluminense Football Club|Fluminense]], [[Brazil national football team]]*||Nogomet |- |[[Lužniki stadion]]||78 360<ref>[http://www.luzhniki.ru/eng/brief.aspx?id=15 Luzhniki Stadium]. www.luzhniki.ru {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081205132435/http://www.luzhniki.ru/eng/brief.aspx?id=15 |date=2008-12-05 }}</ref>|| ||[[Moskva]]||{{flag|Rusija}}||[[PFC CSKA Moscow|CSKA Moscow]], [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]]||Nogomet, atletika |- |[[EverBank Field]]||76 867<ref>[http://www.jaxevents.com/municipalstadium.php EverBank Field] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100619202041/http://www.jaxevents.com/municipalstadium.php |date=2010-06-19 }}. Jaxevents.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Jacksonville]], [[Florida]]||{{flag|ZDA}}||[[Jacksonville Jaguars]]||Ameriški nogomet |- |[[Arrowhead Stadium]]||76 416<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kansascity.com/2010/07/23/2103572_chiefs-unveil-renovated-arrowhead.html?storylink=omni_popular |title=arhivska kopija |accessdate=2015-04-24 |archive-date=2010-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100729143221/http://www.kansascity.com/2010/07/23/2103572_chiefs-unveil-renovated-arrowhead.html?storylink=omni_popular |url-status=dead }}</ref>|| ||[[Kansas City]], [[Misuri]]||{{flag|ZDA}} ||[[Kansas City Chiefs]], [[Border War (Kansas–Missouri rivalry)|Border War (Kansas&nbsp;– Missouri)]]||Ameriški nogomet |- |} == Sklici == {{sklici|35em}} ==Zunanje povezave== *[https://www.facebook.com/pages/Biggest-stadiums/178525935601661 Facebook page] *[http://fussballtempel.net/ Fussballtempel.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150622235438/http://fussballtempel.net/ |date=2015-06-22 }} *[https://web.archive.org/web/20110814062345/http://www.theoffside.com/world-football/the-10-biggest-football-or-soccer-stadiums-in-the-world.html The 10 Biggest Football (or Soccer) Stadiums in the World listed by TheOffside.com] *[http://soccerlens.com/largest-football-stadiums６月/36427/ The 10 Largest Football Stadiums in the World listed by SoccerLens.com]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *[http://toptensbest.com/the-top-10-biggest-stadiums-in-the-world.html/ The Top 10 Biggest Stadiums in the World listed by TopTensBest.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121009093910/http://toptensbest.com/the-top-10-biggest-stadiums-in-the-world.html/ |date=2012-10-09 }} *[http://thewondrous.com/top-10-worlds-largest-sports-stadiums/ Top 10 World’s Largest Sports Stadiums listed by TheWondrous.com] *[https://mashtos.com/top-10-biggest-stadiums-in-the-world/ Top Ten Biggest Sports Stadiums in the World listed by Mashtos.com] *[http://worldstadiums.com/ World Stadiums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180422132948/http://worldstadiums.com/ |date=2018-04-22 }} [[Kategorija:Stadioni]] ab0mmr2ji5g6breiqjq50z9ctdnwlku Seznam norveških kraljev 0 404540 6759316 6756217 2026-10-01T15:23:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759316 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=avgust 2026}} {{Infopolje vladarski naziv | royal_title = Kralj | realm = Norveške |native_name = ''Norges konge'' ([[Bokmål]])<br/>''Noregs konge'' ([[Nynorsk]]) | coatofarms = Royal CoA of Norway.svg | coatofarmscaption = [[Grb Norveške|Kraljevi grb Norveške]] | image = Sametingsåpning 2021 (cropped).jpg | incumbent = [[Harald V. Norveški]] | incumbentsince = 17. januarja 1991 | his/her = His | heir_apparent = [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakon]] | first_monarch = [[Harald I. Norveški]] | date = {{circa}} {{start date and age|df=y|872}} | residence = [[Kraljeva palača, Oslo]] | website = [http://www.kongehuset.no/ Norveška monarhija] | appointer = deden naziv }} To je seznam norveških kraljev in kraljic in oseb v liniji dednega nasledstva na norveški prestol. == Začetki == * Gandalf Alfgeirsson: legendarni kralj Norveške * Halfdan Črni (dansko ''Halfdanr Svarti''): 9 stoletje, oče Haralda Lepolasega ==Prva Kraljevina Norveška (872-1387)== ===Rodbina Fairhair (872-970)=== {| style="text-align:center; width:70%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Harald I. Norveški|Harald I. Halfdansson]]'''<br> Harald Lepolasi<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Harald_1_H%C3%A5rfagre/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Harald 1 Hårfagre|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Flateyjarbok Haraldr Halfdan.jpg|100px]] | [[872]] - [[933]] | sin Halfdana Črnega |- | '''[[Erik I. Norveški|Erik I. Haraldsson]]'''<ref name="EricINBL">{{navedi splet |url=http://snl.no/.nbl_biografi/Eirik_1_Haraldsson_Blod%C3%B8ks/utdypning |work=Norsk biografisk leksikon|title=Eirik 1 Haraldsson Blodøks|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Erik Krvava sekira'') | [[Slika:Coin of Eric Bloodaxe Norse king of York 952 954.jpg|100px]] | [[933]] – [[934]] | sin Haralda I. |- | '''[[Haakon I. Norveški|Haakon I. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_1_Adalsteinsfostre/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title= Håkon 1 Adalsteinsfostre|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Haakon Dobri'') | [[Slika:Peter Nicolai Arbo-Haakon den gode.jpg|100px]] | [[934]] - [[960]] | sin Haralda I. |- | '''[[Harald II. Norveški|Harald II. Ericsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Harald_2_Gr%C3%A5fell|work=Store norske leksikon|title= Harald 2 Gråfell|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="Harald2NBL">{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Harald_2_Eiriksson_Gr%C3%A5fell/utdypning |work=Norsk biografisk leksikon|title=Harald 2 Eiriksson Gråfell|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2014}} {{ikona no}}</ref><br>(''Harald Greycloak'') | | [[960]] - [[970]] | sin Erika I. |} ===Rodbina Gorm (970-987) in Grofi Lade (970-995)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | ''[[Harald Modrozobi]]''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Harald_1_Bl%C3%A5tand|work=Store norske leksikon|title=Harald 1 Blåtand|author=Grethe Authen Blom|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_historie/Danmark_f%C3%B8r_Reformationen/Harald_1._Bl%C3%A5tand|title=Harald 1. Blåtand|work=Den store danske|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona da}}</ref><br>(''[[De iure - de facto|de iure]]'') | [[Slika:1200 Harald Blåtand anagoria.jpg|100px]] | [[970]] - [[987]] | sin Gorma Starega |- | ''[[Haakon Sigurdsson]]''<ref name="HåkonjarlNBL">{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_Sigurdsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Håkon Sigurdsson|author=Jørn Sandnes|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | [[Slika:Håkon jarl.jpg|100px]] | [[970]] - [[995]] | sin Sigurda Haakonssona |} ===Ni dinastije (995-1000)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Olaf I. Norveški|Olaf I. Tryggvason]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Olav_1_Tryggvason/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Olav 1 Tryggvason|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Olav Tryggvason coin (front).png|100px]] | [[995]] - [[1000]] | sin Halfdana Črnega |} ===Rodbina Gorm (1000-1014) in Grofi Lade (1000-1015)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | ''[[Sven I. Norveški]]''<br>(''[[De iure - de facto|de iure]]'') | [[Slika:Sweyn Forkbeard coin (cropped).jpg|100px]] | [[1000]] - [[1013]] | sin Haralda Modrozobega |- | ''[[Erik Haakonsson]]''<br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | | [[1000]] – [[1012]] | sin Haakona Sigurdssona<br>polbrat Svena Haakonssona |- | ''[[Sven Haakonsson]]''<br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | | [[1000]] - [[1015]] | sin Haakona Sigurdssona<br>polbrat Erika Haakonssona |- | ''[[Haakon Ericsson]]''<br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | | [[1012]] - [[1015]] | sin Erika Haakonssona |} ===Rodbina Fairhair (1015-1028)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Olaf II. Norveški|Olaf II. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Olav_2_Haraldsson_Den_Hellige|work=Store norske leksikon|title=Olav 2 Haraldsson Den Hellige|author=Per G. Norseng|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Olav_2_Haraldsson_Den_Hellige/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Olav 2 Haraldsson Den Hellige|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Sveti Olaf'') | [[Slika:Olav der Heilige07.jpg|100px]] | [[1015]] - [[1028]] | sin Haralda Grenska |} ===Rodbina Gorm (1028-1035) in Grofi Lade (1028-1029)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Knut Veliki]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_historie/Danmark_f%C3%B8r_Reformationen/Knud_2._den_Store|title=Knud 2. den Store|work=Den store danske|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona da}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Knud_1_den_store|work=Store norske leksikon|title=Knud 1 den store|author=Per G. Norseng|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Cnut the Great Obverse.jpg|100px]] | [[1028]] - [[1035]] | sin Haralda Modrozobega |- | '''[[Erik Haakonsson]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://snl.no/H%C3%A5kon_Eiriksson|work=Store norske leksikon |title=Håkon Eiriksson | author=Norseng, Per G. |accessdate=5 November 2012 |language=no}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_Eiriksson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Håkon Eiriksson|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | [[Slika:Sm 76, Komstad.JPG|100px]] | [[1028]] – [[1035]] | sin Erika Haakonssona |- | '''[[Sven Knutsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_historie/Danmark_f%C3%B8r_Reformationen/Svend_Alfivasen|title=Svend Alfivasen|work=Den store danske|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona da}}</ref> | | [[1000]] - [[1015]] | sin Knuta Velikega |} ===Rodbina Fairhair (1035-1319)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Magnus Dobri]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Magnus_1_den_gode|work=Store norske leksikon|title=Magnus 1 den gode |author=Norseng, Per G.|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Magnus den gode mynt p (obverse).jpg|100px]] | [[1035]] - [[25. oktober]] [[1047]] | nezakonski sin Olafa II. |- | '''[[Harald III. Norveški|Harald III. Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Harald_3_Hardr%C3%A5de|work=Store norske leksikon|title=Harald 3 Hardråde|author=Norseng, Per G.|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Harald Strogi'') | [[Slika:Harold-III-Coin.png|100px]] | [[1046]] - [[26. september]] [[1066]] | sin Sigurda Syra |- | '''[[Magnus II. Norveški|Magnus II. Haraldsson]]'''<ref name="Krag, Claus">{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_2_Haraldsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Magnus 2 Haraldsson|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[1066]] – [[28. april]] [[1069]] | najstarejši sin Haralda III.<br>polbrat Olafa III. |- | '''[[Olaf III. Norveški|Olaf III. Haraldsson]]'''<ref name="Krag, Claus"/><br>(''Olaf Kyrre'') | [[Slika:Olav Kyrre mynt 1 (obverse).jpg|100px]] | [[1067]] - [[22. september]] [[1093]] | najmlajši sin Haralda III.<br>polbrat Magnusa II. |- | '''[[Haakon VI. Norveški|Haakon II. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_Magnusson_Toresfostre/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Håkon Magnusson Toresfostre|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Haakon Toresfostre'') | | [[1028]] - [[februar]] [[1035]] | nezakonski sin Magnusa II. |- | '''[[Magnus III. Norveški|Magnus III. Olafsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_3_Olavsson_Berrf%C3%B8tt/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Magnus 3 Olavsson Berrføtt|author=Claus Krag|accessdate=6 November 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Magnus III Barefoot of Norway coin 1865.png|100px]] | [[1093]] – [[24. avgust]] [[1103]] | nezakonski sin Olafa III. |- | '''[[Øystein I. Norveški|Øystein I. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/%C3%98ystein_1_Magnusson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Øystein 1 Magnusson|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Oeystein.jpg|100px]] | [[1103]] - [[29. avgust]] [[1123]] | nezakonski sin Magnusa III. |- | '''[[Sigurd I. Norveški|Sigurd I. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://snl.no/.nbl_biografi/Sigurd_1_Magnusson_Jorsalfare/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Sigurd 1 Magnusson Jorsalfare|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Sigurd Križarec'') | | [[1103]] - [[26. marec]] [[1030]] | nezakonski sin Magnusa III. |- | ''[[Olav Magnusson Norveški|Olav (IV.) Magnusson]]''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Olav_Magnusson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Olav Magnusson|author=Knut Peter Lyche Arstad|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Ol-Øys-Sig 8.png|100px]] | [[1103]] - [[22. december]] [[1115]] | nezakonski sin Magnusa III. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=4 |<center>Po smrti Sigurda se začene obdobje norveških državljanskih vojn.</center> |- | '''[[Magnus IV. Norveški|Magnus IV. Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_4_Sigurdsson_Blinde/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Magnus 4 Sigurdsson Blinde|author=Nils Petter Thousen|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Magnus Slepi'') | [[Slika:Magnus Blindes og Harald Gilles saga-Magnus lemlestes-E. Peterssen.jpg|100px|]] | [[1130]] – [[7. januar]] [[1135]] | nezakonski sin Sigurda I. |- | '''[[Harald IV. Norveški|Harald IV. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/eg._Gilchrist_Harald_4_Gille/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=eg. Gilchrist Harald 4 Gille|author=Knut Peter Lyche Arstad|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Harald Gille'') | | [[1130]] - [[14. december]] [[1136]] | nezakonski sin Magnusa III.<br>polbrat Sigurda I. |- | '''[[Sigurd II. Norveški|Sigurd II. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Sigurd_2_Haraldsson_Munn/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Sigurd 2 Haraldsson Munn|author=Knut Helle|accessdate=6 November 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Sigurd Munn'') | | [[1136]] - [[6. februar]] [[1155]] | nezakonski sin Haralda IV.<br>polbrat Inga I. in Øysteina II. |- | '''[[Inge I. Norveški|Inge I. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Inge_1_Haraldsson_Krokrygg/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Inge 1 Haraldsson Krokrygg|author=Bente Opheim Brathetland|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Inge Grbavec'') | | [[1136]] – [[3. februar]] [[1161]] | edini sin Haralda IV. in Ingrid Švedske<br>polbrat Øysteina II. in Sigurda II. |- | '''[[Øystein II. Norveški|Øystein II. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/%C3%98ystein_2_Haraldsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Øystein 2 Haraldsson|author=Bente Opheim Brathetland|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[1142]] - [[1157]] | nezakonski sin Harald IV.<br>polbrat Inga I. in Sigurda II. |- | '''[[Haakon II. Norveški|Haakon II. Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_2_Sigurdsson_Herdebrei/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Håkon 2 Sigurdsson Herdebrei|author=Bente Opheim Brathetland|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Haakon Širokorami'') | | [[1157]] - [[7. avgust]] [[1162]] | nezakonski sin Sigurda II. |- | '''[[Magnus V. Norveški|Magnus V. Erlingsson]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_5_Erlingsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Magnus 5 Erlingsson|author=Knut Helle|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Magnus Erlingssons saga-Vignett-G. Munthe.jpg|100px]] | [[1161]] – [[15. junij]] [[1184]] | sin Erlinga Skakka |- | '''[[Sverre I. Norveški|Sverre Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Sverre_Sigurdsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Sverre Sigurdsson|author=Knut Helle|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Sverre Sigurdsson (Nidaros Cathedral).jpg|100px]] | [[15. junij]] [[1184]] - [[9. marec]] [[1202]] | nezakonski sin Sigurda II. |- | '''[[Haakon III. Norveški|Haakon III. Sverresson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_3_Sverresson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Håkon 3 Sverresson|author=Narve Bjørgo|accessdate=6 November 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[9. marec]] [[1202]] - [[1. januar]] [[1204]] | nezakonski sin Sverra Sigurdssona |- | ''[[Guttorm I. Norveški|Guttorm Sigurdsson]]''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Guttorm_Sigurdsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Guttorm Sigurdsson|author=Knut Helle|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[2. januar]] [[1204]] - [[11. avgust]] [[1204]] | nezakonski sin Sigurda Lavarda |- | '''[[Inge II. Norveški|Inge II. Baardsson]]''' | | [[avgust]] [[1204]] - [[23. april]] [[1217]] | nezakonski sin Bårda Guttormssona |-bgcolor=#99cc99 !colspan=4 |<center>Verjetno je nezakonski sin Haakona III. končno začel obdobje miru brez državljanskih vojn in številnih kraljev istočasno na prestolu.</center> |- | '''[[Haakon IV. Norveški|Haakon IV. Haakonsson]]'''<br>(''Haakon Stari'') | [[Slika:Magnus Blindes og Harald Gilles saga-Magnus lemlestes-E. Peterssen.jpg|100px|]] | [[junij]] [[1217]] – [[16. december]] [[1263]] | nezakonski sin Haakona III. |- | ''[[Haakon Mlajši|Haakon Haakonsson]]''<br>(''Haakon Mlajši'') | [[Slika:Kong Haakon Haakonsson PI III 1.jpg|100px]] | [[1. april]] [[1240]] - [[5. maj]] [[1257]] | nezakonski sin Haakona IV. |- | '''[[Magnus VI. Norveški|Magnus VI. Haakonsson]]'''<br>(''Magnus Zakonodajalec'') | [[Slika:Kong Haakon den Unge PI IV 1.jpg|100px]] | [[16. december]] [[1263]] - [[9. marec]] [[1280]] | sin Haakona IV. |- | '''[[Erik II. Norveški|Erik II. Magnusson]]''' | [[Slika:Magnus Haakonsson (Stavanger cathedral).jpg|100px]] | [[9. marec]] [[1280]] – [[15. julij]] [[1299]] | sin Magnusa VI. |- | '''[[Haakon V. Norveški|Haakon V. Magnusson]]''' | [[Slika:Haakon Magnusson (Stavanger cathedral).jpg|100px]] | [[15. julij]] [[1299]] - [[8. maj]] [[1319]] | sin Magnusa VI. |} ===Rodbina Folkunga ali Bjälbo (1319-1387)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Magnus VII. Norveški|Magnus VII. Eriksson]]''' | [[Slika:Magnus Eriksson (cropped).jpg|100px]] | [[avgust]] [[1319]] - [[18. avgust]] [[1355]] | sin Erika, vojvode Södermanlandskega, sina Magnusa III. Švedskega |- | '''[[Haakon VI. Norveški|Haakon VI. Magnusson]]'''<br>(''Haakon Maljši'') | [[Slika:Kong Haakon VI Magnusson PI XVII 1.jpg|100px]] | [[15. avgust]] [[1343]] – [[1380]] | sin Magnusa VII. |- | '''[[Olav IV. Norveški|Olav IV. Haakonsson]]''' | [[Slika:Oluf 2 of Denmark (Kronborg tapestries) cropped.jpg|100px]] | [[1380]] - [[23. avgust]] [[1387]] | sin Haakona VI. |} ==Kalmarska zveze (1389 - 1523)== ===Rodbina Estridsen=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Margareta I. Danska|Margareta Valdemarsdotter]]''' | [[Slika:Margrete 1.jpg|100px]] | [[23. avgust]] [[1387]] - [[28. oktober]] [[1412]] | najmlajša hčerka [[Valdemar IV. Danski|kralja Valdemarja IV.]]<br>žena švedskega norveškega kralja [[Haakon VI. Norveški|Haakona VI.]]<br>ustanoviteljica Kalmarske zveze, ki je povezala vse skandinavske države za več kot stoletje |} ===Rodbina Pomerania (1412-1442)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Erik Pomeranski|Erik III.]]''' | [[Slika:Eryk I Pomorski Darłowo.jpg|100px]] | [[8. avgust]] [[1387]] - [[28. oktober]] [[1412]] | posinovljen sin Margarete I.<br>pravnuk kralja Valdemarja IV.<br>prvi kralj v času Kalmaske zveze |} ===Rodbina Wittelsbach (1442-1448)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Krištof Bavarski]]''' | [[Slika:Christopher of Bavaria crop.jpg|100px]] | [[2. junij]] [[1442]] - [[6. januar]] [[1448]] | peti sin grofa Janez Palatine-Neumarkt |} ===Rodbina Bonde (1449-1450)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Karl VIII. Švedski|Karl I. Knutsson Bonde]]''' | [[Slika:Carl II of Sweden 15th century by Bernt Notke 1982 .jpg|100px]] | [[20. november]] [[1442]] - [[junij]] [[1450]] | sin Knuta Tordssona Bonda |} ===Rodbina Oldenburg (1450-1523)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Kristjan I. Danski|Kristjan I.]]''' | [[Slika:Christian-I-DenmarkNorwaySweden.JPG|100px]] | [[2. avgust]] [[1450]] - [[21. marec]] [[1481]] | najstarejši sin grofa Dietricha Oldenburškega |-bgcolor=#99cc99 !colspan=4 |<center>Medvladje (1481-1483)<br>''Jon Svaleson Smør kot regent''</center> |- | '''[[Janez Danski|Johan]]''' | [[Slika:1455 Johann.JPG|100px]] | [[20. julij]] [[1483]] - [[20. februar]] [[1513]] | sin Kristjana I. |- | '''[[Kristjan II. Danski|Kristjan II.]]''' | [[Slika:ChristianII of denmark.jpg|100px]] | [[22. julij]] [[1513]] - [[20. januar]] [[1450]] | sin Johana |} ==Pod Dansko (1523-1814)== Kalmarska zveza se konča 6. junija 1523 z neodvisnostjo Švedske. Leta 1536 je Tajni danski svet enostransko, brez posvetovanja z Norveško, razglasil Norveško za dansko provinco. Norveška je vzdrževala stanje pol neodvisnosti z nekaterimi ločenimi institucijami, vendar so bile vse njegove čezmorske posesti prišle pod danski nadzor. ===Rodbina Oldenburg (1523-1814)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1523-1535).svg|50px]]<br>'''[[Friderik I. Danski|Friderik I.]]''' | [[Slika:Frederik 1-detail.jpg|100px]] | [[7. oktober]] [[1471]] - [[10. april]] [[1533]] | [[20. januar]] [[1523]] - [[10. april]] [[1533]] | četrti sin Kristjana I. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=5 |<center>Medvladje (1533-1537)<br>''Olav Engelbrektsson kot regent''</center> |- | [[SLika:Royal Arms of Norway & Denmark (1535-1559).svg|50px]]<br>'''[[Kristijan III. Danski|Kristijan III.]]''' | [[Slika:Christian III of Denmark.jpg|100px]] | [[12. avgust]] [[1503]] - [[1. januar]] [[1559]] | [[4. julij]] [[1534]] – [[1. januar]] [[1559]] | sin Friderika I. |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1559-1699).svg|50px]]<br>'''[[Friderik II. Danski|Friderik II.]]''' | [[Slika:1581 Lorck Frederik 2.(crop).jpg|100px]] | [[1. julij]] [[1534]] - [[4. april]] [[1588]] | [[1. januar]] [[1559]] - [[4. april]] [[1588]] | sin Kristjana III. |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1559-1699).svg|50px]]<br>'''[[Kristijan IV. Danski|Kristijan IV.]]''' | [[Slika:Kristian IV av Danmark, malning av Pieter Isaacsz 1611-1616.jpg|100px]] | [[12. april]] [[1577]] - [[28. februar]] [[1648]] | [[4. april]] [[1588]] - [[28. februar]] [[1648]] | sin Friderika II. |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1559-1699).svg|50px]]<br>'''[[Friderik III. Danski|Friderik III.]]''' | [[Slika:Frederik 3 by window.jpg|100px]] | [[18. marec]] [[1609]] - [[9. februar]] [[1670]] | [[28. februar]] [[1648]] - [[9. februar]] [[1670]] | sin Kristjana IV. |- | [[Slika:Royal Arms of King Frederick IV of Denmark and Norway.svg|60px]]<br>'''[[Kristijan V. Danski|Kristijan V.]]''' | [[Slika:Christian V of Denmark.jpg|100px]] | [[15. april]] [[1646]] - [[25. avgust]] [[1699]] | [[9. februar]] [[1670]] – [[25. avgust]] [[1699]] | sin Friderika III. |- | [[Slika:Royal Arms of King Frederick IV of Denmark and Norway.svg|60px]]<br>'''[[Friderik IV. Danski|Friderik IV.]]''' | [[Slika:Frederik den 4.jpg|100px]] | [[11. oktober]] [[1671]] - [[21. oktober]] [[1730]] | [[25. avgust]] [[1699]] - [[21. oktober]] [[1730]] | sin Kristjana V. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Kristijan VI. Danski|Kristijan VI.]]''' | [[Slika:Christian VI.jpg|100px]] | [[30. november]] [[1699]] - [[6. avgust]] [[1746]] | [[21. oktober]] [[1730]] - [[6. avgust]] [[1746]] | sin Friderika IV. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Friderik V. Danski|Friderik V.]]''' | [[Slika:Pilo - Frederik V of Denmark.jpg|100px]] | [[31. marec]] [[1723]] - [[13. januar]] [[1766]] | [[6. avgust]] [[1746]] – [[13. januar]] [[1766]] | sin Kristjana VI. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Kristijan VII. Danski|Kristijan VII.]]''' | [[Slika:Christian VII 1772 by Roslin.jpg|100px]] | [[29. januar]] [[1749]] - [[13. marec]] [[1808]] | [[13. januar]] [[1766]] - [[13. marec]] [[1808]] | sin Friderika V. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Friderik VI. Danski|Friderik VI.]]''' | [[Slika:Fiedrichvidenmark.jpg|100px]] | [[28. januar]] [[1768]] - [[3. december]] [[1839]] | [[13. marec]] [[1808]] - [[7. februar]] [[1814]] | sin Kristjana VII. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=5 |<center>Medvladje (7. februar 1814 - 17. maj 1814)<br>''[[Kristijan VIII. Danski|Kristijan Friderik]] kot regent''</center> |} ==Neuspešna neodvisnost (1814)== ===Rodbina Oldenburg (1814)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Kristijan VIII. Danski|Kristijan Friderik]]''' | [[Slika:Christian Frederick, Hereditary Prince of Denmark.jpg|100px]] | [[18. september]] [[1786]] - [[20. januar]] [[1848]] | [[17. maj]] [[1814]] - [[14. avgust]] [[1814]] | najstarejši sin danskega princa Friderika in vnuk Friderika V. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=5 |<center>Medvladje (14. avgust 1814-4. november 1814)<br>''Marcus Gjøe Rosenkrantz kot predsednik vlade''</center> |} ==Pod Švedsko (1814-1905)== ===Rodbina Holstien-Gottorp (1814-1818)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Serafimersköld Carl XIII Riddarholmen 1814 1818.svg|70px]]<br>'''[[Karl XIII. Švedski|Karl II.]]''' | [[Slika:Charles XIII of Sweden.jpg|100px]] | [[7. oktober]] [[1748]] - [[5. februar]] [[1818]] | [[4. november]] [[1814]] – [[5. februar]] [[1818]] | drugi sin Adolfa Friderika Švedskega in Louise Ulrike Pruske |} ===Rodbina Bernadotte (1818-1905)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Karl XIV Johan Roi de Suède et de Norvège.svg|70px]]<br>'''[[Charles-Jean Baptiste Bernadotte|Karel III. Ivan]]''' | [[Slika:CarlXIVJohnSweden.jpg|100px]] | [[26. januar]] [[1763]] - [[8. marec]] [[1844]] | [[5. februar]] [[1818]] - [[8. marec]] [[1844]] | sin Jeana Henrija Bernadotta |- | [[Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg|70px]]<br>'''[[Oskar I. Švedski|Oskar I.]]''' | [[Slika:Crownprince Oscar of Sweden painted by Joseph Karl Stieler.jpg|100px]] | [[4. julij]] [[1799]] - [[8. julij]] [[1859]] | [[8. marec]] [[1844]] - [[8. julij]] [[1859]] | sin Karla III. Ivana |- | [[Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg|70px]]<br>'''[[Karel XV. Švedski|Karel IV.]]''' | [[Slika:Karl XV.jpg|100px]] | [[3. maj]] [[1826]] - [[19. avgust]] [[1872]] | [[8. julij]] [[1859]] – [[19. avgust]] [[1872]] | sin Oskarja I.<br>brat Oskarja II. |- | [[Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg|70px]]<br>'''[[Oskar II. Švedski|Oskar II.]]''' | [[Slika:600 Norwegian Lion King Oscar II.jpg|100px]] | [[21. januar]] [[1829]] - [[26. oktober]] [[1905]] | [[19. avgust]] [[1872]] - [[8. december|26. oktober]] [[1907|1905]] | sin Oskarja I.<br>brat Karla IV. |} ==Druga Kraljevina Norveška (1905-danes)== ===[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]] (1905-danes)=== Leta 1905 je bil princ Karl Danski izvoljen za kralja Norveške in prevzel ime Haakon VII. Z njim je rodbina Oldenburg spet zasedla norveški prestolu. {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Royal CoA of Norway.svg|70px]]<br>'''[[Haakon VII. Norveški|Haakon VII.]]''' | [[Slika:Haakon VII FSA.jpg|100px]] | [[3. avgust]] [[1872]] - [[21. september]] [[1957]] | [[26. oktober]] [[1905]] - [[21. september]] [[1957]] | sin [[Friderik VIII. Danski|kralja Friderika VIII. Danskega]] in Louise Švedske |- | [[Slika:Royal CoA of Norway.svg|70px]]<br>'''[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]''' | [[Slika:Olav V of Norway.jpg|100px]] | [[2. julij]] [[1903]] - [[17. januar]] [[1991]] | [[21. september]] [[1957]] – [[17. januar]] [[1991]] | sin Haakona VII. |- | [[Slika:Royal CoA of Norway.svg|70px]]<br>'''[[Harald V. Norveški|Harald V.]]''' | [[Slika:Harald V of Norway in Slovenia in 2011 (crop).jpg|100px]] | [[21. februar]] [[1937]] - [[28. avgust]] [[2026]] | [[17. januar]] [[1991]] - [[28. avgust]] [[2026]] | sin Olafa V. |- |[[Haakon VIII. Norveški|'''Haakon VIII.''']] |[[Slika:The Crown Prince and Princess Ingrid Alexandra of Norway.jpg|thumb|upright]] |[[20. julij]] [[1973]] |[[28. avgust]] [[2026]] - |sin Haralda V. |} ==Nasledstvo na norveški prestol (do 2026)== [[Slika:The Crown Prince and Princess Ingrid Alexandra of Norway.jpg|thumb|upright|Prestolonaslednik Haakon s hčerko Ingrid Aleksandro]] *[[Slika:Simple gold crown.svg|15px]] '''[[Harald V. Norveški|Kralj Harald V.]]''' (1937 - 2026) ** '''(1)''' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Prestolonaslednik Haakon]] (roj. 1973)<ref name="konge">{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28654&sek=27302|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Dedni red|accessdate=2015-06-18|archive-date=2018-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180929194648/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28654&sek=27302|url-status=dead}}</ref><ref name="haakon">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=120988&sek=28430|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njegovo kraljevo visočanstvo prestolonaslednik|accessdate=18. junij 2015|quote=Prestolonaslednik Haakon, rojen 20. julija 1973. Sin kralja Haralda V. in [[Sonja Norveška|kraljice Sonje]]. Prvi v vrsti na prestol.|archive-url=https://web.archive.org/web/20230923181610/https://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=120988&sek=28430|archive-date=2023-09-23|url-status=dead}}</ref> *** '''(2)''' [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]] (roj. 2004)<ref name="konge"/><ref name="ingrid">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28797&sek=28432|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njeno kraljevo visočanstvo princesa Ingrid Aleksandra|accessdate=18. junij 2015|quote=Princesa Ingrid Aleksandra, rojena 21. januarja 2004. Druga v vrsti nasledstva na norveški prestol za očetom prestolonasledniku.|archive-url=https://web.archive.org/web/20201111162252/http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28797&sek=28432|archive-date=2020-11-11|url-status=dead}}</ref> *** '''(3)''' [[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] (roj. 2005)<ref name="konge"/><ref name="sverre">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28780&sek=28433|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njegovo visočanstvo princ Sverre Magnus|accessdate=18. junij 2015|quote=Tretji v vrsti na nasledstvo na norveški prestol za sestro princeso Ingrid Aleksandro.|archive-url=https://web.archive.org/web/20170512091435/http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28780&sek=28433|archive-date=2017-05-12|url-status=dead}}</ref> ** '''(4)''' [[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]] (roj. 1971)<ref name="konge"/><ref name="martha">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28744&sek=27273|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njeno visočanstvo princesa Märtha Louise|accessdate=18. junij 2015|quote=Rojena 22. septembra 1971. Hči kralja Haralda in [[Sonja Norveška|kraljice Sonje]]. Četrta v vrsti nasledstva na norveški prestol za nečakom princem Sverre Magnusom.|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020192828/https://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28744&sek=27273|archive-date=2020-10-20|url-status=dead}}</ref> *** '''(5)''' Maud Behn (roj. 2003)<ref name="konge"/> *** '''(6)''' Leah Behn (roj. 2005)<ref name="konge"/> *** '''(7)''' Emma Behn (roj. 2008)<ref name="konge"/> ==Glej tudi== * [[Seznam danskih kraljev]] * [[Seznam švedskih vladarjev]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.kongehuset.no/c27269/seksjonstekst/vis.html?tid=27680 Zgodovina Norveške] *[http://www.kongehuset.no/c27320/seksjonstekst/vis.html?tid=28691 Unija s Švedsko leta 1818] *[http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=27626&sek=26982 Norveški kralji] {{Seznami narodov po poklicu|kraljev}} [[Kategorija:Zgodovina Norveške]] [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Seznami kraljev|Norveška]] [[Kategorija:Seznami vladarjev|Norveška]] 2fndg1f4n64952hp1tsy1f2383rva70 Jadranka Juras 0 405454 6759582 6687222 2026-10-02T09:55:17Z ~2026-38433-26 262557 /* Albumi */ 6759582 wikitext text/x-wiki {{Počisti|razlog=debel blok diskografije in nobene biografije}}{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Jadranka Juras | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = [[Slovenija]] | Instrument = | Genre = | Years_active = | Label = | Associated_acts = Planet Groove | Current_members = | Past_members = }} '''Jadranka Juras''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] [[zabavna glasba|zabavne]] in klasične glasbe, * [[27. avgust]] [[1976]]<ref>{{Navedi splet|title=Galerija:|url=https://www.zurnal24.si/galleries/gallery-138604/?page=1|website=www.zurnal24.si|accessdate=2020-12-14}}</ref> == Biografija == Na Festivalu slovenskega šansona je leta 2001 s pesmijo Hrepenenje (Štefan Miljevič, Jani Moder, Žiga Golob) navdušila z interpretacijo, ki je izstopala po čustveni globini in vokalni prepričljivosti. Največji preboj je dosegla leta 2002 s pesmijo Tisoč (Rok Golob, Štefan Miljevič, Rok Golob), s katero je nastopila na Slovenski popevki in prejela nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, obenem pa osvojila 6. mesto po glasovanju občinstva (1.427 glasov). Istega leta je s to skladbo zabeležila še 4. mesto na festivalu Megahit 2002, kar potrjuje njeno izjemno izvedbeno moč in širši odmev pesmi. Na Slovenski popevki 2004 se je predstavila s pesmijo Nad vse, nato pa nastopila tudi na Emini – leta 2003 s skladbo Sedmi čut in leta 2005 z avtorsko pesmijo Anima, s katero je s svojim značilnim glasom in interpretativno iskrenostjo osvojila 8. mesto po glasovanju občinstva. == Diskografija == === Albumi === {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Pesmi |- | 2000 || Zakon Groovitacije <small>(Planet Groove)</small> || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Let v Brazil'' * ''Ne reci ne'' * ''Sonce'' * ''Planet Groove'' * ''Okus resničnosti'' * ''Sexy Baby''/''Sex Appeal'' * ''Nije važno'' * ''Monaphonque'' * ''DNA'' * ''Moč vesolja'' * ''Think Twice'' }} |- | 2005 || Anima || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Moj dan'' <small>(Doša/Doša/Doša)</small> * ''Motne vode'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Štefan Miljevič, Vladimir Kosovič/Jani Hace)</small> - feat. Doša * ''Ko bi le vedel'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura, Žarko Pak)</small> * ''Señorita'' <small>(Jani Hace/Doša/Jani Hace)</small> * ''Ena'' <small>(Jadranka Juras/Iztok Melanšek/Jani Hace)</small> * ''To nisi ti'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura, Žarko Pak)</small> * ''Še vedno verjamem'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras, Štefan Miljevič/Jadranka Juras, Jani Hace, Žarko Pak)</small> * ''Hoč'm vid't te'' <small>(Doša/Doša/Doša, Jadranka Juras)</small> - feat. Doša * ''Privat planet'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Madam Butterfly'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Doša/Jani Hace)</small> - feat. Semo * ''Bushi'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Štefan Miljevič/Jani Hace)</small> * ''Bye Bye'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Lara Baruca/Jani Hace)</small> * ''Anima'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Darko Nikolovski, Jadranka Juras/Jani Hace, Žarko Pak)</small> * ''Sedmi čut'' <small>(Jadranka Juras, Štefan Miljevič/Štefan Miljevič/Jani Hace)</small> * ''Nad vse'' <small>(Jadranka Juras/Neandertahl/Jadranka Juras, Rok Golob)</small> }} |- | 2009 || Sakura || style="font-size:95%"| * ''Drugače ne znam'' <small>(Jani Hace, Lara Šiljevinac/Jadranka Juras, Lara Šiljevinac/Jani Hace)</small> * ''Nor svet'' <small>(Jadranka Juras, Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič)</small> * ''Ljubezen'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Dejan Cirkvenčič Kralj, Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Podej naprej'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Denis Alibašić/Jani Hace)</small> * ''Ne zasluž'š si me <small>(Jadranka Juras, Vladimir Kosovič/Boštjan Nipič, Edin Osmić/Vladimir Kosovič)</small> - feat. Edo Maajka * ''Če ne bomo sami'' <small>(Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič)</small> * ''Imej se rad'' <small>(Cazzafura/Cazzafura, Jadranka Juras/Cazzafura)</small> * ''Ta svet je moj/tvoj'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Dej mi vse'' <small>(Cazzafura, Jadranka Juras/Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''Živim kot ti'' <small>(Igor Matkovič, Jadranka Juras/Jadranka Juras/Igor Matkovič)</small> * ''Ko se spet srečava'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''La la la la la la'' <small>(Cazzafura, Jadranka Juras/Jadranka Juras/Cazzafura, JAMirko, Pier)</small> |- | 2016 || Paris Honey || style="font-size:95%"| * ''Paris'' * ''Honeysuckle Rose'' - feat. Primož Grašič * ''The Man I Love'' * ''The Way You Look Today'' - feat. Lenart Krečič * ''You Must Believe in Spring'' * ''Dienda'' * ''The Masquerade'' - feat. Anja Burnik * ''The Night We Called It a Day'' * ''Water Mandala'' |- | 2019 || You & I and the Music<br><small>(Jadranka Juras & Big Band RTV Slovenija<br>feat. Milan Stanisavljević)</small> || style="font-size:95%"| * ''The Man I Love'' <small>(George Gershwin/Ira Gershwin)</small> * ''This Masquerade'' <small>(Leon Russell)</small> * ''The Night We Called It a Day'' <small>(Matt Dennis/Tom Adair)</small> * ''You Must Believe in Spring'' <small>(Michel Legrand/Alan & Marilyn Bergman)</small> * ''Še vedno verjamem'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras, Štefan Miljevič)</small> * ''Ko bi le vedel'' <small>(Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''Honeysuckle Rose'' <small>(Thomas "Fats" Waller/Andy Razaf)</small> * ''Paris'' <small>(Fritz Pauer/Laurie Antonioli)</small> * ''The Way You Look Tonight'' <small>(Jerome Kern/Dorothy Fields)</small> |- | 2019 || Enkratna, neponovljiva<br><small>(Okustični in Jadranka Juras)</small> || style="font-size:95%"| * ''Pri nas'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Se vrti'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Pridiga/Spoved'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Enkratna, neponovljiva'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Zvezde'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Nalij'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Metulji plešejo'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Ta noč je moja'' <small>(Janez Bončina/Branko Brane Kastelic)</small> * ''Novoletna intro'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Novoletna'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Me dotakneš'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Po tisti dolgi poti'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Dolga pot'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Tih, prazen in po svoje lep'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Vsak dan'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> |- | 2025 || Dva črna vrana <small>(ZKP RTV Slovenija)</small> || style="font-size:95%"| * ''Dva črna vrana'' <small>(feat. Saša Tabaković)</small> * ''Poet'' * ''Potep'' * ''Dneva krog'' <small>(Simon Krčmar, Matija Krečič/Simon Krčmar, Katja Petrovec)</small> * ''Zrnce soli'' * ''Balada o žalosti'' * ''Beli rododendron'' |} === Ostala dela === * ''Tih deževen dan'' <small>(Josip Moretti/Tomaž Kosec/Jadranka Juras, Janez Hace)</small> (2020) * ''Operacija Juriš'' (2021) * ''Kooperacija Juriš'' (2021) * ''Otroci noči'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace, Lara Love)</small> (2021) == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Festival slovenskega šansona]] === * [[Festival slovenskega šansona|2001]]: ''Hrepenenje'' <small>(Štefan Miljevič/Štefan Miljevič/Jadranka Juras, Jani Moder, Štefan Miljevič, Žiga Golob)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo === [[Slovenska popevka]] === * '''[[Slovenska popevka 2002|2002]]: ''Tisoč'' <small>(Rok Golob - Štefan Miljevič - Rok Golob)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, 6. mesto''' * [[Slovenska popevka 2003|2003]] <small>(Jadranka Juras in Nuša Derenda)</small> * [[Slovenska popevka 2004|2004]]: ''Nad vse'' <small>(Jadranka Juras - Neanderthal - Rok Golob)</small> - 7. mesto === Megahit === * 2002: ''Tisoč'' - 4. mesto === [[EMA]] === * '''[[EMA 2002|2002]]: ''Samo ljubezen'' <small>(Robert Pešut - Barbara Pešut - Robert Pešut)</small> - 1. mesto <small>(Sestre)</small>''' * [[EMA 2003|2003]]: ''Sedmi čut'' <small>(Jadranka Juras, Štefan Miljevič - Štefan Miljevič - Jani Hace)</small> - 12. mesto * [[EMA 2005|2005]]: ''Anima'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace - Jadranka Juras, Darko Nikolovski - Jani Hace, Žare Pak)</small> - 8. mesto * [[EMA 2019|2019]]: ''Metulji plešejo'' <small>(Mate Bro, Karin Zemljič - Mate Bro - Mate Bro)</small> - 5. mesto <small>(Okustični)</small> === [[Pesem Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 2002|2002]]: ''Samo ljubezen'' <small>(Robert Pešut - Barbara Pešut - Robert Pešut)</small> - 13. mesto <small>(Sestre)</small> == Resničnostni šovi == * [[X Factor Slovenija]] <small>(2012)</small> == Samostojni koncerti == * BigBAND@SiTi 5: Jadranka Juras <small>(SiTi Teater BTC, 4. april 2025)</small> ==Opombe== {{seznam opomb}} == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons cat|Jadranka Juras}} {{Wikinavedek}} * Jadranka Juras: Želim si, da bi na Evroviziji znova uvedli orkester [https://www.evrovizija.com/v-glasbi-je-pomembna-sreca-pravi-jadranka-juras-5339]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Juras, Jadranka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Slovenski jazz pevci]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] q24uu27ua197ce261pyfgv2c6w8usof 6759586 6759582 2026-10-02T09:57:58Z ~2026-38433-26 262557 /* Albumi */ 6759586 wikitext text/x-wiki {{Počisti|razlog=debel blok diskografije in nobene biografije}}{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Jadranka Juras | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = [[Slovenija]] | Instrument = | Genre = | Years_active = | Label = | Associated_acts = Planet Groove | Current_members = | Past_members = }} '''Jadranka Juras''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] [[zabavna glasba|zabavne]] in klasične glasbe, * [[27. avgust]] [[1976]]<ref>{{Navedi splet|title=Galerija:|url=https://www.zurnal24.si/galleries/gallery-138604/?page=1|website=www.zurnal24.si|accessdate=2020-12-14}}</ref> == Biografija == Na Festivalu slovenskega šansona je leta 2001 s pesmijo Hrepenenje (Štefan Miljevič, Jani Moder, Žiga Golob) navdušila z interpretacijo, ki je izstopala po čustveni globini in vokalni prepričljivosti. Največji preboj je dosegla leta 2002 s pesmijo Tisoč (Rok Golob, Štefan Miljevič, Rok Golob), s katero je nastopila na Slovenski popevki in prejela nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, obenem pa osvojila 6. mesto po glasovanju občinstva (1.427 glasov). Istega leta je s to skladbo zabeležila še 4. mesto na festivalu Megahit 2002, kar potrjuje njeno izjemno izvedbeno moč in širši odmev pesmi. Na Slovenski popevki 2004 se je predstavila s pesmijo Nad vse, nato pa nastopila tudi na Emini – leta 2003 s skladbo Sedmi čut in leta 2005 z avtorsko pesmijo Anima, s katero je s svojim značilnim glasom in interpretativno iskrenostjo osvojila 8. mesto po glasovanju občinstva. == Diskografija == === Albumi === {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Pesmi |- | 2000 || Zakon Groovitacije <small>(Planet Groove)</small> || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Let v Brazil'' * ''Ne reci ne'' * ''Sonce'' * ''Planet Groove'' * ''Okus resničnosti'' * ''Sexy Baby''/''Sex Appeal'' * ''Nije važno'' * ''Monaphonque'' * ''DNA'' * ''Moč vesolja'' * ''Think Twice'' }} |- | 2005 || Anima || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Moj dan'' <small>(Doša/Doša/Doša)</small> * ''Motne vode'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Štefan Miljevič, Vladimir Kosovič/Jani Hace)</small> - feat. Doša * ''Ko bi le vedel'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura, Žarko Pak)</small> * ''Señorita'' <small>(Jani Hace/Doša/Jani Hace)</small> * ''Ena'' <small>(Jadranka Juras/Iztok Melanšek/Jani Hace)</small> * ''To nisi ti'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura, Žarko Pak)</small> * ''Še vedno verjamem'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras, Štefan Miljevič/Jadranka Juras, Jani Hace, Žarko Pak)</small> * ''Hoč'm vid't te'' <small>(Doša/Doša/Doša, Jadranka Juras)</small> - feat. Doša * ''Privat planet'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Madam Butterfly'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Doša/Jani Hace)</small> - feat. Semo * ''Bushi'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Štefan Miljevič/Jani Hace)</small> * ''Bye Bye'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Lara Baruca/Jani Hace)</small> * ''Anima'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Darko Nikolovski, Jadranka Juras/Jani Hace, Žarko Pak)</small> * ''Sedmi čut'' <small>(Jadranka Juras, Štefan Miljevič/Štefan Miljevič/Jani Hace)</small> * ''Nad vse'' <small>(Jadranka Juras/Neandertahl/Jadranka Juras, Rok Golob)</small> }} |- | 2009 || Sakura || style="font-size:95%"| * ''Drugače ne znam'' <small>(Jani Hace, Lara Šiljevinac/Jadranka Juras, Lara Šiljevinac/Jani Hace)</small> * ''Nor svet'' <small>(Jadranka Juras, Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič)</small> * ''Ljubezen'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Dejan Cirkvenčič Kralj, Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Podej naprej'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Denis Alibašić/Jani Hace)</small> * ''Ne zasluž'š si me <small>(Jadranka Juras, Vladimir Kosovič/Boštjan Nipič, Edin Osmić/Vladimir Kosovič)</small> - feat. Edo Maajka * ''Če ne bomo sami'' <small>(Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič)</small> * ''Imej se rad'' <small>(Cazzafura/Cazzafura, Jadranka Juras/Cazzafura)</small> * ''Ta svet je moj/tvoj'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Dej mi vse'' <small>(Cazzafura, Jadranka Juras/Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''Živim kot ti'' <small>(Igor Matkovič, Jadranka Juras/Jadranka Juras/Igor Matkovič)</small> * ''Ko se spet srečava'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''La la la la la la'' <small>(Cazzafura, Jadranka Juras/Jadranka Juras/Cazzafura, JAMirko, Pier)</small> |- | 2016 || Paris Honey || style="font-size:95%"| * ''Paris'' * ''Honeysuckle Rose'' - feat. Primož Grašič * ''The Man I Love'' * ''The Way You Look Today'' - feat. Lenart Krečič * ''You Must Believe in Spring'' * ''Dienda'' * ''The Masquerade'' - feat. Anja Burnik * ''The Night We Called It a Day'' * ''Water Mandala'' |- | 2019 || You & I and the Music<br><small>(Jadranka Juras & Big Band RTV Slovenija<br>feat. Milan Stanisavljević)</small> || style="font-size:95%"| * ''The Man I Love'' <small>(George Gershwin/Ira Gershwin)</small> * ''This Masquerade'' <small>(Leon Russell)</small> * ''The Night We Called It a Day'' <small>(Matt Dennis/Tom Adair)</small> * ''You Must Believe in Spring'' <small>(Michel Legrand/Alan & Marilyn Bergman)</small> * ''Še vedno verjamem'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras, Štefan Miljevič)</small> * ''Ko bi le vedel'' <small>(Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''Honeysuckle Rose'' <small>(Thomas "Fats" Waller/Andy Razaf)</small> * ''Paris'' <small>(Fritz Pauer/Laurie Antonioli)</small> * ''The Way You Look Tonight'' <small>(Jerome Kern/Dorothy Fields)</small> |- | 2019 || Enkratna, neponovljiva<br><small>(Okustični in Jadranka Juras)</small> || style="font-size:95%"| * ''Pri nas'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Se vrti'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Pridiga/Spoved'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Enkratna, neponovljiva'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Zvezde'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Nalij'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Metulji plešejo'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Ta noč je moja'' <small>(Janez Bončina/Branko Brane Kastelic)</small> * ''Novoletna intro'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Novoletna'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Me dotakneš'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Po tisti dolgi poti'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Dolga pot'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Tih, prazen in po svoje lep'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Vsak dan'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> |- | 2025 || Dva črna vrana <small>(ZKP RTV Slovenija)</small> || style="font-size:95%"| * ''Dva črna vrana'' <small>(Milan Stanisavljević/Maja Pihler Stermecki)</small> <small>(feat. Saša Tabaković)</small> * ''Poet'' * ''Potep'' * ''Dneva krog'' <small>(Simon Krčmar, Matija Krečič/Simon Krčmar, Katja Petrovec)</small> * ''Zrnce soli'' * ''Balada o žalosti'' * ''Beli rododendron'' |} === Ostala dela === * ''Tih deževen dan'' <small>(Josip Moretti/Tomaž Kosec/Jadranka Juras, Janez Hace)</small> (2020) * ''Operacija Juriš'' (2021) * ''Kooperacija Juriš'' (2021) * ''Otroci noči'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace, Lara Love)</small> (2021) == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Festival slovenskega šansona]] === * [[Festival slovenskega šansona|2001]]: ''Hrepenenje'' <small>(Štefan Miljevič/Štefan Miljevič/Jadranka Juras, Jani Moder, Štefan Miljevič, Žiga Golob)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo === [[Slovenska popevka]] === * '''[[Slovenska popevka 2002|2002]]: ''Tisoč'' <small>(Rok Golob - Štefan Miljevič - Rok Golob)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, 6. mesto''' * [[Slovenska popevka 2003|2003]] <small>(Jadranka Juras in Nuša Derenda)</small> * [[Slovenska popevka 2004|2004]]: ''Nad vse'' <small>(Jadranka Juras - Neanderthal - Rok Golob)</small> - 7. mesto === Megahit === * 2002: ''Tisoč'' - 4. mesto === [[EMA]] === * '''[[EMA 2002|2002]]: ''Samo ljubezen'' <small>(Robert Pešut - Barbara Pešut - Robert Pešut)</small> - 1. mesto <small>(Sestre)</small>''' * [[EMA 2003|2003]]: ''Sedmi čut'' <small>(Jadranka Juras, Štefan Miljevič - Štefan Miljevič - Jani Hace)</small> - 12. mesto * [[EMA 2005|2005]]: ''Anima'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace - Jadranka Juras, Darko Nikolovski - Jani Hace, Žare Pak)</small> - 8. mesto * [[EMA 2019|2019]]: ''Metulji plešejo'' <small>(Mate Bro, Karin Zemljič - Mate Bro - Mate Bro)</small> - 5. mesto <small>(Okustični)</small> === [[Pesem Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 2002|2002]]: ''Samo ljubezen'' <small>(Robert Pešut - Barbara Pešut - Robert Pešut)</small> - 13. mesto <small>(Sestre)</small> == Resničnostni šovi == * [[X Factor Slovenija]] <small>(2012)</small> == Samostojni koncerti == * BigBAND@SiTi 5: Jadranka Juras <small>(SiTi Teater BTC, 4. april 2025)</small> ==Opombe== {{seznam opomb}} == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons cat|Jadranka Juras}} {{Wikinavedek}} * Jadranka Juras: Želim si, da bi na Evroviziji znova uvedli orkester [https://www.evrovizija.com/v-glasbi-je-pomembna-sreca-pravi-jadranka-juras-5339]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Juras, Jadranka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Slovenski jazz pevci]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] 7ltrvvy7kep0d7bz8tox2w0b1u8fvuc 6759589 6759586 2026-10-02T10:00:24Z ~2026-38433-26 262557 /* Albumi */ 6759589 wikitext text/x-wiki {{Počisti|razlog=debel blok diskografije in nobene biografije}}{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Jadranka Juras | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = [[Slovenija]] | Instrument = | Genre = | Years_active = | Label = | Associated_acts = Planet Groove | Current_members = | Past_members = }} '''Jadranka Juras''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] [[zabavna glasba|zabavne]] in klasične glasbe, * [[27. avgust]] [[1976]]<ref>{{Navedi splet|title=Galerija:|url=https://www.zurnal24.si/galleries/gallery-138604/?page=1|website=www.zurnal24.si|accessdate=2020-12-14}}</ref> == Biografija == Na Festivalu slovenskega šansona je leta 2001 s pesmijo Hrepenenje (Štefan Miljevič, Jani Moder, Žiga Golob) navdušila z interpretacijo, ki je izstopala po čustveni globini in vokalni prepričljivosti. Največji preboj je dosegla leta 2002 s pesmijo Tisoč (Rok Golob, Štefan Miljevič, Rok Golob), s katero je nastopila na Slovenski popevki in prejela nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, obenem pa osvojila 6. mesto po glasovanju občinstva (1.427 glasov). Istega leta je s to skladbo zabeležila še 4. mesto na festivalu Megahit 2002, kar potrjuje njeno izjemno izvedbeno moč in širši odmev pesmi. Na Slovenski popevki 2004 se je predstavila s pesmijo Nad vse, nato pa nastopila tudi na Emini – leta 2003 s skladbo Sedmi čut in leta 2005 z avtorsko pesmijo Anima, s katero je s svojim značilnim glasom in interpretativno iskrenostjo osvojila 8. mesto po glasovanju občinstva. == Diskografija == === Albumi === {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Pesmi |- | 2000 || Zakon Groovitacije <small>(Planet Groove)</small> || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Let v Brazil'' * ''Ne reci ne'' * ''Sonce'' * ''Planet Groove'' * ''Okus resničnosti'' * ''Sexy Baby''/''Sex Appeal'' * ''Nije važno'' * ''Monaphonque'' * ''DNA'' * ''Moč vesolja'' * ''Think Twice'' }} |- | 2005 || Anima || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Moj dan'' <small>(Doša/Doša/Doša)</small> * ''Motne vode'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Štefan Miljevič, Vladimir Kosovič/Jani Hace)</small> - feat. Doša * ''Ko bi le vedel'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura, Žarko Pak)</small> * ''Señorita'' <small>(Jani Hace/Doša/Jani Hace)</small> * ''Ena'' <small>(Jadranka Juras/Iztok Melanšek/Jani Hace)</small> * ''To nisi ti'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura, Žarko Pak)</small> * ''Še vedno verjamem'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras, Štefan Miljevič/Jadranka Juras, Jani Hace, Žarko Pak)</small> * ''Hoč'm vid't te'' <small>(Doša/Doša/Doša, Jadranka Juras)</small> - feat. Doša * ''Privat planet'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Madam Butterfly'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Doša/Jani Hace)</small> - feat. Semo * ''Bushi'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Štefan Miljevič/Jani Hace)</small> * ''Bye Bye'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Lara Baruca/Jani Hace)</small> * ''Anima'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Darko Nikolovski, Jadranka Juras/Jani Hace, Žarko Pak)</small> * ''Sedmi čut'' <small>(Jadranka Juras, Štefan Miljevič/Štefan Miljevič/Jani Hace)</small> * ''Nad vse'' <small>(Jadranka Juras/Neandertahl/Jadranka Juras, Rok Golob)</small> }} |- | 2009 || Sakura || style="font-size:95%"| * ''Drugače ne znam'' <small>(Jani Hace, Lara Šiljevinac/Jadranka Juras, Lara Šiljevinac/Jani Hace)</small> * ''Nor svet'' <small>(Jadranka Juras, Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič)</small> * ''Ljubezen'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Dejan Cirkvenčič Kralj, Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Podej naprej'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Denis Alibašić/Jani Hace)</small> * ''Ne zasluž'š si me <small>(Jadranka Juras, Vladimir Kosovič/Boštjan Nipič, Edin Osmić/Vladimir Kosovič)</small> - feat. Edo Maajka * ''Če ne bomo sami'' <small>(Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič)</small> * ''Imej se rad'' <small>(Cazzafura/Cazzafura, Jadranka Juras/Cazzafura)</small> * ''Ta svet je moj/tvoj'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Dej mi vse'' <small>(Cazzafura, Jadranka Juras/Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''Živim kot ti'' <small>(Igor Matkovič, Jadranka Juras/Jadranka Juras/Igor Matkovič)</small> * ''Ko se spet srečava'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''La la la la la la'' <small>(Cazzafura, Jadranka Juras/Jadranka Juras/Cazzafura, JAMirko, Pier)</small> |- | 2016 || Paris Honey || style="font-size:95%"| * ''Paris'' * ''Honeysuckle Rose'' - feat. Primož Grašič * ''The Man I Love'' * ''The Way You Look Today'' - feat. Lenart Krečič * ''You Must Believe in Spring'' * ''Dienda'' * ''The Masquerade'' - feat. Anja Burnik * ''The Night We Called It a Day'' * ''Water Mandala'' |- | 2019 || You & I and the Music<br><small>(Jadranka Juras & Big Band RTV Slovenija<br>feat. Milan Stanisavljević)</small> || style="font-size:95%"| * ''The Man I Love'' <small>(George Gershwin/Ira Gershwin)</small> * ''This Masquerade'' <small>(Leon Russell)</small> * ''The Night We Called It a Day'' <small>(Matt Dennis/Tom Adair)</small> * ''You Must Believe in Spring'' <small>(Michel Legrand/Alan & Marilyn Bergman)</small> * ''Še vedno verjamem'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras, Štefan Miljevič)</small> * ''Ko bi le vedel'' <small>(Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''Honeysuckle Rose'' <small>(Thomas "Fats" Waller/Andy Razaf)</small> * ''Paris'' <small>(Fritz Pauer/Laurie Antonioli)</small> * ''The Way You Look Tonight'' <small>(Jerome Kern/Dorothy Fields)</small> |- | 2019 || Enkratna, neponovljiva<br><small>(Okustični in Jadranka Juras)</small> || style="font-size:95%"| * ''Pri nas'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Se vrti'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Pridiga/Spoved'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Enkratna, neponovljiva'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Zvezde'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Nalij'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Metulji plešejo'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Ta noč je moja'' <small>(Janez Bončina/Branko Brane Kastelic)</small> * ''Novoletna intro'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Novoletna'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Me dotakneš'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Po tisti dolgi poti'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Dolga pot'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Tih, prazen in po svoje lep'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Vsak dan'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> |- | 2025 || Dva črna vrana <small>(ZKP RTV Slovenija)</small> || style="font-size:95%"| * ''Dva črna vrana'' <small>(Milan Stanisavljević/Maja Pihler Stermecki)</small> <small>(feat. Saša Tabaković)</small> * ''Poet'' <small>(Milan Stanisavljević/Jadranka Juras)</small> * ''Potep'' * ''Dneva krog'' <small>(Simon Krčmar, Matija Krečič/Simon Krčmar, Katja Petrovec)</small> * ''Zrnce soli'' * ''Balada o žalosti'' * ''Beli rododendron'' |} === Ostala dela === * ''Tih deževen dan'' <small>(Josip Moretti/Tomaž Kosec/Jadranka Juras, Janez Hace)</small> (2020) * ''Operacija Juriš'' (2021) * ''Kooperacija Juriš'' (2021) * ''Otroci noči'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace, Lara Love)</small> (2021) == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Festival slovenskega šansona]] === * [[Festival slovenskega šansona|2001]]: ''Hrepenenje'' <small>(Štefan Miljevič/Štefan Miljevič/Jadranka Juras, Jani Moder, Štefan Miljevič, Žiga Golob)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo === [[Slovenska popevka]] === * '''[[Slovenska popevka 2002|2002]]: ''Tisoč'' <small>(Rok Golob - Štefan Miljevič - Rok Golob)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, 6. mesto''' * [[Slovenska popevka 2003|2003]] <small>(Jadranka Juras in Nuša Derenda)</small> * [[Slovenska popevka 2004|2004]]: ''Nad vse'' <small>(Jadranka Juras - Neanderthal - Rok Golob)</small> - 7. mesto === Megahit === * 2002: ''Tisoč'' - 4. mesto === [[EMA]] === * '''[[EMA 2002|2002]]: ''Samo ljubezen'' <small>(Robert Pešut - Barbara Pešut - Robert Pešut)</small> - 1. mesto <small>(Sestre)</small>''' * [[EMA 2003|2003]]: ''Sedmi čut'' <small>(Jadranka Juras, Štefan Miljevič - Štefan Miljevič - Jani Hace)</small> - 12. mesto * [[EMA 2005|2005]]: ''Anima'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace - Jadranka Juras, Darko Nikolovski - Jani Hace, Žare Pak)</small> - 8. mesto * [[EMA 2019|2019]]: ''Metulji plešejo'' <small>(Mate Bro, Karin Zemljič - Mate Bro - Mate Bro)</small> - 5. mesto <small>(Okustični)</small> === [[Pesem Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 2002|2002]]: ''Samo ljubezen'' <small>(Robert Pešut - Barbara Pešut - Robert Pešut)</small> - 13. mesto <small>(Sestre)</small> == Resničnostni šovi == * [[X Factor Slovenija]] <small>(2012)</small> == Samostojni koncerti == * BigBAND@SiTi 5: Jadranka Juras <small>(SiTi Teater BTC, 4. april 2025)</small> ==Opombe== {{seznam opomb}} == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons cat|Jadranka Juras}} {{Wikinavedek}} * Jadranka Juras: Želim si, da bi na Evroviziji znova uvedli orkester [https://www.evrovizija.com/v-glasbi-je-pomembna-sreca-pravi-jadranka-juras-5339]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Juras, Jadranka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Slovenski jazz pevci]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] 3ei4igs6rqc33afjvwv0erjg3pbtcdm 6759591 6759589 2026-10-02T10:02:06Z ~2026-38433-26 262557 /* Albumi */ 6759591 wikitext text/x-wiki {{Počisti|razlog=debel blok diskografije in nobene biografije}}{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Jadranka Juras | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = [[Slovenija]] | Instrument = | Genre = | Years_active = | Label = | Associated_acts = Planet Groove | Current_members = | Past_members = }} '''Jadranka Juras''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] [[zabavna glasba|zabavne]] in klasične glasbe, * [[27. avgust]] [[1976]]<ref>{{Navedi splet|title=Galerija:|url=https://www.zurnal24.si/galleries/gallery-138604/?page=1|website=www.zurnal24.si|accessdate=2020-12-14}}</ref> == Biografija == Na Festivalu slovenskega šansona je leta 2001 s pesmijo Hrepenenje (Štefan Miljevič, Jani Moder, Žiga Golob) navdušila z interpretacijo, ki je izstopala po čustveni globini in vokalni prepričljivosti. Največji preboj je dosegla leta 2002 s pesmijo Tisoč (Rok Golob, Štefan Miljevič, Rok Golob), s katero je nastopila na Slovenski popevki in prejela nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, obenem pa osvojila 6. mesto po glasovanju občinstva (1.427 glasov). Istega leta je s to skladbo zabeležila še 4. mesto na festivalu Megahit 2002, kar potrjuje njeno izjemno izvedbeno moč in širši odmev pesmi. Na Slovenski popevki 2004 se je predstavila s pesmijo Nad vse, nato pa nastopila tudi na Emini – leta 2003 s skladbo Sedmi čut in leta 2005 z avtorsko pesmijo Anima, s katero je s svojim značilnim glasom in interpretativno iskrenostjo osvojila 8. mesto po glasovanju občinstva. == Diskografija == === Albumi === {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Pesmi |- | 2000 || Zakon Groovitacije <small>(Planet Groove)</small> || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Let v Brazil'' * ''Ne reci ne'' * ''Sonce'' * ''Planet Groove'' * ''Okus resničnosti'' * ''Sexy Baby''/''Sex Appeal'' * ''Nije važno'' * ''Monaphonque'' * ''DNA'' * ''Moč vesolja'' * ''Think Twice'' }} |- | 2005 || Anima || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Moj dan'' <small>(Doša/Doša/Doša)</small> * ''Motne vode'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Štefan Miljevič, Vladimir Kosovič/Jani Hace)</small> - feat. Doša * ''Ko bi le vedel'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura, Žarko Pak)</small> * ''Señorita'' <small>(Jani Hace/Doša/Jani Hace)</small> * ''Ena'' <small>(Jadranka Juras/Iztok Melanšek/Jani Hace)</small> * ''To nisi ti'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura, Žarko Pak)</small> * ''Še vedno verjamem'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras, Štefan Miljevič/Jadranka Juras, Jani Hace, Žarko Pak)</small> * ''Hoč'm vid't te'' <small>(Doša/Doša/Doša, Jadranka Juras)</small> - feat. Doša * ''Privat planet'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Madam Butterfly'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Doša/Jani Hace)</small> - feat. Semo * ''Bushi'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Štefan Miljevič/Jani Hace)</small> * ''Bye Bye'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Lara Baruca/Jani Hace)</small> * ''Anima'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Darko Nikolovski, Jadranka Juras/Jani Hace, Žarko Pak)</small> * ''Sedmi čut'' <small>(Jadranka Juras, Štefan Miljevič/Štefan Miljevič/Jani Hace)</small> * ''Nad vse'' <small>(Jadranka Juras/Neandertahl/Jadranka Juras, Rok Golob)</small> }} |- | 2009 || Sakura || style="font-size:95%"| * ''Drugače ne znam'' <small>(Jani Hace, Lara Šiljevinac/Jadranka Juras, Lara Šiljevinac/Jani Hace)</small> * ''Nor svet'' <small>(Jadranka Juras, Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič)</small> * ''Ljubezen'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Dejan Cirkvenčič Kralj, Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Podej naprej'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Denis Alibašić/Jani Hace)</small> * ''Ne zasluž'š si me <small>(Jadranka Juras, Vladimir Kosovič/Boštjan Nipič, Edin Osmić/Vladimir Kosovič)</small> - feat. Edo Maajka * ''Če ne bomo sami'' <small>(Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič)</small> * ''Imej se rad'' <small>(Cazzafura/Cazzafura, Jadranka Juras/Cazzafura)</small> * ''Ta svet je moj/tvoj'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Dej mi vse'' <small>(Cazzafura, Jadranka Juras/Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''Živim kot ti'' <small>(Igor Matkovič, Jadranka Juras/Jadranka Juras/Igor Matkovič)</small> * ''Ko se spet srečava'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''La la la la la la'' <small>(Cazzafura, Jadranka Juras/Jadranka Juras/Cazzafura, JAMirko, Pier)</small> |- | 2016 || Paris Honey || style="font-size:95%"| * ''Paris'' * ''Honeysuckle Rose'' - feat. Primož Grašič * ''The Man I Love'' * ''The Way You Look Today'' - feat. Lenart Krečič * ''You Must Believe in Spring'' * ''Dienda'' * ''The Masquerade'' - feat. Anja Burnik * ''The Night We Called It a Day'' * ''Water Mandala'' |- | 2019 || You & I and the Music<br><small>(Jadranka Juras & Big Band RTV Slovenija<br>feat. Milan Stanisavljević)</small> || style="font-size:95%"| * ''The Man I Love'' <small>(George Gershwin/Ira Gershwin)</small> * ''This Masquerade'' <small>(Leon Russell)</small> * ''The Night We Called It a Day'' <small>(Matt Dennis/Tom Adair)</small> * ''You Must Believe in Spring'' <small>(Michel Legrand/Alan & Marilyn Bergman)</small> * ''Še vedno verjamem'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras, Štefan Miljevič)</small> * ''Ko bi le vedel'' <small>(Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''Honeysuckle Rose'' <small>(Thomas "Fats" Waller/Andy Razaf)</small> * ''Paris'' <small>(Fritz Pauer/Laurie Antonioli)</small> * ''The Way You Look Tonight'' <small>(Jerome Kern/Dorothy Fields)</small> |- | 2019 || Enkratna, neponovljiva<br><small>(Okustični in Jadranka Juras)</small> || style="font-size:95%"| * ''Pri nas'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Se vrti'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Pridiga/Spoved'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Enkratna, neponovljiva'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Zvezde'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Nalij'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Metulji plešejo'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Ta noč je moja'' <small>(Janez Bončina/Branko Brane Kastelic)</small> * ''Novoletna intro'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Novoletna'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Me dotakneš'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Po tisti dolgi poti'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Dolga pot'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Tih, prazen in po svoje lep'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Vsak dan'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> |- | 2025 || Dva črna vrana <small>(ZKP RTV Slovenija)</small> || style="font-size:95%"| * ''Dva črna vrana'' <small>(Milan Stanisavljević/Maja Pihler Stermecki)</small> <small>(feat. Saša Tabaković)</small> * ''Poet'' <small>(Milan Stanisavljević/Jadranka Juras)</small> * ''Potep'' <small>(Milan Stanisavljević/Jadranka Juras)</small> * ''Dneva krog'' <small>(Simon Krčmar, Matija Krečič/Simon Krčmar, Katja Petrovec)</small> * ''Zrnce soli'' * ''Balada o žalosti'' * ''Beli rododendron'' |} === Ostala dela === * ''Tih deževen dan'' <small>(Josip Moretti/Tomaž Kosec/Jadranka Juras, Janez Hace)</small> (2020) * ''Operacija Juriš'' (2021) * ''Kooperacija Juriš'' (2021) * ''Otroci noči'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace, Lara Love)</small> (2021) == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Festival slovenskega šansona]] === * [[Festival slovenskega šansona|2001]]: ''Hrepenenje'' <small>(Štefan Miljevič/Štefan Miljevič/Jadranka Juras, Jani Moder, Štefan Miljevič, Žiga Golob)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo === [[Slovenska popevka]] === * '''[[Slovenska popevka 2002|2002]]: ''Tisoč'' <small>(Rok Golob - Štefan Miljevič - Rok Golob)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, 6. mesto''' * [[Slovenska popevka 2003|2003]] <small>(Jadranka Juras in Nuša Derenda)</small> * [[Slovenska popevka 2004|2004]]: ''Nad vse'' <small>(Jadranka Juras - Neanderthal - Rok Golob)</small> - 7. mesto === Megahit === * 2002: ''Tisoč'' - 4. mesto === [[EMA]] === * '''[[EMA 2002|2002]]: ''Samo ljubezen'' <small>(Robert Pešut - Barbara Pešut - Robert Pešut)</small> - 1. mesto <small>(Sestre)</small>''' * [[EMA 2003|2003]]: ''Sedmi čut'' <small>(Jadranka Juras, Štefan Miljevič - Štefan Miljevič - Jani Hace)</small> - 12. mesto * [[EMA 2005|2005]]: ''Anima'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace - Jadranka Juras, Darko Nikolovski - Jani Hace, Žare Pak)</small> - 8. mesto * [[EMA 2019|2019]]: ''Metulji plešejo'' <small>(Mate Bro, Karin Zemljič - Mate Bro - Mate Bro)</small> - 5. mesto <small>(Okustični)</small> === [[Pesem Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 2002|2002]]: ''Samo ljubezen'' <small>(Robert Pešut - Barbara Pešut - Robert Pešut)</small> - 13. mesto <small>(Sestre)</small> == Resničnostni šovi == * [[X Factor Slovenija]] <small>(2012)</small> == Samostojni koncerti == * BigBAND@SiTi 5: Jadranka Juras <small>(SiTi Teater BTC, 4. april 2025)</small> ==Opombe== {{seznam opomb}} == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons cat|Jadranka Juras}} {{Wikinavedek}} * Jadranka Juras: Želim si, da bi na Evroviziji znova uvedli orkester [https://www.evrovizija.com/v-glasbi-je-pomembna-sreca-pravi-jadranka-juras-5339]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Juras, Jadranka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Slovenski jazz pevci]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] 2ggxpdvzge5r10f2ls0n24szv5b2ool 6759592 6759591 2026-10-02T10:06:03Z ~2026-38433-26 262557 /* Albumi */ 6759592 wikitext text/x-wiki {{Počisti|razlog=debel blok diskografije in nobene biografije}}{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Jadranka Juras | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = [[Slovenija]] | Instrument = | Genre = | Years_active = | Label = | Associated_acts = Planet Groove | Current_members = | Past_members = }} '''Jadranka Juras''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] [[zabavna glasba|zabavne]] in klasične glasbe, * [[27. avgust]] [[1976]]<ref>{{Navedi splet|title=Galerija:|url=https://www.zurnal24.si/galleries/gallery-138604/?page=1|website=www.zurnal24.si|accessdate=2020-12-14}}</ref> == Biografija == Na Festivalu slovenskega šansona je leta 2001 s pesmijo Hrepenenje (Štefan Miljevič, Jani Moder, Žiga Golob) navdušila z interpretacijo, ki je izstopala po čustveni globini in vokalni prepričljivosti. Največji preboj je dosegla leta 2002 s pesmijo Tisoč (Rok Golob, Štefan Miljevič, Rok Golob), s katero je nastopila na Slovenski popevki in prejela nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, obenem pa osvojila 6. mesto po glasovanju občinstva (1.427 glasov). Istega leta je s to skladbo zabeležila še 4. mesto na festivalu Megahit 2002, kar potrjuje njeno izjemno izvedbeno moč in širši odmev pesmi. Na Slovenski popevki 2004 se je predstavila s pesmijo Nad vse, nato pa nastopila tudi na Emini – leta 2003 s skladbo Sedmi čut in leta 2005 z avtorsko pesmijo Anima, s katero je s svojim značilnim glasom in interpretativno iskrenostjo osvojila 8. mesto po glasovanju občinstva. == Diskografija == === Albumi === {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Pesmi |- | 2000 || Zakon Groovitacije <small>(Planet Groove)</small> || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Let v Brazil'' * ''Ne reci ne'' * ''Sonce'' * ''Planet Groove'' * ''Okus resničnosti'' * ''Sexy Baby''/''Sex Appeal'' * ''Nije važno'' * ''Monaphonque'' * ''DNA'' * ''Moč vesolja'' * ''Think Twice'' }} |- | 2005 || Anima || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Moj dan'' <small>(Doša/Doša/Doša)</small> * ''Motne vode'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Štefan Miljevič, Vladimir Kosovič/Jani Hace)</small> - feat. Doša * ''Ko bi le vedel'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura, Žarko Pak)</small> * ''Señorita'' <small>(Jani Hace/Doša/Jani Hace)</small> * ''Ena'' <small>(Jadranka Juras/Iztok Melanšek/Jani Hace)</small> * ''To nisi ti'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura, Žarko Pak)</small> * ''Še vedno verjamem'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras, Štefan Miljevič/Jadranka Juras, Jani Hace, Žarko Pak)</small> * ''Hoč'm vid't te'' <small>(Doša/Doša/Doša, Jadranka Juras)</small> - feat. Doša * ''Privat planet'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Madam Butterfly'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Doša/Jani Hace)</small> - feat. Semo * ''Bushi'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Štefan Miljevič/Jani Hace)</small> * ''Bye Bye'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Lara Baruca/Jani Hace)</small> * ''Anima'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Darko Nikolovski, Jadranka Juras/Jani Hace, Žarko Pak)</small> * ''Sedmi čut'' <small>(Jadranka Juras, Štefan Miljevič/Štefan Miljevič/Jani Hace)</small> * ''Nad vse'' <small>(Jadranka Juras/Neandertahl/Jadranka Juras, Rok Golob)</small> }} |- | 2009 || Sakura || style="font-size:95%"| * ''Drugače ne znam'' <small>(Jani Hace, Lara Šiljevinac/Jadranka Juras, Lara Šiljevinac/Jani Hace)</small> * ''Nor svet'' <small>(Jadranka Juras, Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič)</small> * ''Ljubezen'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Dejan Cirkvenčič Kralj, Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Podej naprej'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Denis Alibašić/Jani Hace)</small> * ''Ne zasluž'š si me <small>(Jadranka Juras, Vladimir Kosovič/Boštjan Nipič, Edin Osmić/Vladimir Kosovič)</small> - feat. Edo Maajka * ''Če ne bomo sami'' <small>(Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič)</small> * ''Imej se rad'' <small>(Cazzafura/Cazzafura, Jadranka Juras/Cazzafura)</small> * ''Ta svet je moj/tvoj'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Dej mi vse'' <small>(Cazzafura, Jadranka Juras/Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''Živim kot ti'' <small>(Igor Matkovič, Jadranka Juras/Jadranka Juras/Igor Matkovič)</small> * ''Ko se spet srečava'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''La la la la la la'' <small>(Cazzafura, Jadranka Juras/Jadranka Juras/Cazzafura, JAMirko, Pier)</small> |- | 2016 || Paris Honey || style="font-size:95%"| * ''Paris'' * ''Honeysuckle Rose'' - feat. Primož Grašič * ''The Man I Love'' * ''The Way You Look Today'' - feat. Lenart Krečič * ''You Must Believe in Spring'' * ''Dienda'' * ''The Masquerade'' - feat. Anja Burnik * ''The Night We Called It a Day'' * ''Water Mandala'' |- | 2019 || You & I and the Music<br><small>(Jadranka Juras & Big Band RTV Slovenija<br>feat. Milan Stanisavljević)</small> || style="font-size:95%"| * ''The Man I Love'' <small>(George Gershwin/Ira Gershwin)</small> * ''This Masquerade'' <small>(Leon Russell)</small> * ''The Night We Called It a Day'' <small>(Matt Dennis/Tom Adair)</small> * ''You Must Believe in Spring'' <small>(Michel Legrand/Alan & Marilyn Bergman)</small> * ''Še vedno verjamem'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras, Štefan Miljevič)</small> * ''Ko bi le vedel'' <small>(Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''Honeysuckle Rose'' <small>(Thomas "Fats" Waller/Andy Razaf)</small> * ''Paris'' <small>(Fritz Pauer/Laurie Antonioli)</small> * ''The Way You Look Tonight'' <small>(Jerome Kern/Dorothy Fields)</small> |- | 2019 || Enkratna, neponovljiva<br><small>(Okustični in Jadranka Juras)</small> || style="font-size:95%"| * ''Pri nas'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Se vrti'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Pridiga/Spoved'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Enkratna, neponovljiva'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Zvezde'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Nalij'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Metulji plešejo'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Ta noč je moja'' <small>(Janez Bončina/Branko Brane Kastelic)</small> * ''Novoletna intro'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Novoletna'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Me dotakneš'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Po tisti dolgi poti'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Dolga pot'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Tih, prazen in po svoje lep'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Vsak dan'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> |- | 2025 || Dva črna vrana <small>(ZKP RTV Slovenija)</small> || style="font-size:95%"| * ''Dva črna vrana'' <small>(Milan Stanisavljević/Maja Pihler Stermecki)</small> <small>(feat. Saša Tabaković)</small> * ''Poet'' <small>(Milan Stanisavljević/Jadranka Juras)</small> * ''Potep'' <small>(Milan Stanisavljević/Jadranka Juras)</small> * ''Dneva krog'' <small>(Simon Krčmar/Katja Petrovec, Simon Krčmar)</small> * ''Zrnce soli'' <small>(Milan Stanisavljević, Jadranka Juras/Jadranka Juras, Robert Jukič)</small> * ''Balada o žalosti'' <small>(Milan Stanisavljević/Maja Pihler Stermecki)</small> * ''Beli rododendron'' <small>(Milan Stanisavljević/Maja Pihler Stermecki)</small> |} === Ostala dela === * ''Tih deževen dan'' <small>(Josip Moretti/Tomaž Kosec/Jadranka Juras, Janez Hace)</small> (2020) * ''Operacija Juriš'' (2021) * ''Kooperacija Juriš'' (2021) * ''Otroci noči'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace, Lara Love)</small> (2021) == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Festival slovenskega šansona]] === * [[Festival slovenskega šansona|2001]]: ''Hrepenenje'' <small>(Štefan Miljevič/Štefan Miljevič/Jadranka Juras, Jani Moder, Štefan Miljevič, Žiga Golob)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo === [[Slovenska popevka]] === * '''[[Slovenska popevka 2002|2002]]: ''Tisoč'' <small>(Rok Golob - Štefan Miljevič - Rok Golob)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, 6. mesto''' * [[Slovenska popevka 2003|2003]] <small>(Jadranka Juras in Nuša Derenda)</small> * [[Slovenska popevka 2004|2004]]: ''Nad vse'' <small>(Jadranka Juras - Neanderthal - Rok Golob)</small> - 7. mesto === Megahit === * 2002: ''Tisoč'' - 4. mesto === [[EMA]] === * '''[[EMA 2002|2002]]: ''Samo ljubezen'' <small>(Robert Pešut - Barbara Pešut - Robert Pešut)</small> - 1. mesto <small>(Sestre)</small>''' * [[EMA 2003|2003]]: ''Sedmi čut'' <small>(Jadranka Juras, Štefan Miljevič - Štefan Miljevič - Jani Hace)</small> - 12. mesto * [[EMA 2005|2005]]: ''Anima'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace - Jadranka Juras, Darko Nikolovski - Jani Hace, Žare Pak)</small> - 8. mesto * [[EMA 2019|2019]]: ''Metulji plešejo'' <small>(Mate Bro, Karin Zemljič - Mate Bro - Mate Bro)</small> - 5. mesto <small>(Okustični)</small> === [[Pesem Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 2002|2002]]: ''Samo ljubezen'' <small>(Robert Pešut - Barbara Pešut - Robert Pešut)</small> - 13. mesto <small>(Sestre)</small> == Resničnostni šovi == * [[X Factor Slovenija]] <small>(2012)</small> == Samostojni koncerti == * BigBAND@SiTi 5: Jadranka Juras <small>(SiTi Teater BTC, 4. april 2025)</small> ==Opombe== {{seznam opomb}} == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons cat|Jadranka Juras}} {{Wikinavedek}} * Jadranka Juras: Želim si, da bi na Evroviziji znova uvedli orkester [https://www.evrovizija.com/v-glasbi-je-pomembna-sreca-pravi-jadranka-juras-5339]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Juras, Jadranka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Slovenski jazz pevci]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] r3nv8xm8n9h2v4etvq9lz0x5wofvs76 Sverre Magnus Norveški 0 412343 6759503 6756471 2026-10-02T00:01:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759503 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty|prince | name = Princ Sverre Magnus | full name = | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]] | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | father = [[Haakon, norveški prestolonaslednik]] | mother = [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]] }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Princ Sverre Magnus Norveški''', * [[3. december]] [[2005]], Rikshospitalet, [[Oslo]], [[Norveška]]. Sverre Magnus je mlajši otrok [[Haakon, norveški prestolonaslednik|kronskega princa Haakona]] in je tretji [[Seznam norveških kraljev|v vrsti za nasledstvo]] na prestol svojega dedka [[Harald V. Norveški|kralja Haralda V.]]. Je član [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|hiše Glücksburg]]. ==Rojstvo in krst== Princ Sverre Magnus se je rodil 3. decembra 2005 v univerzitetni bolnišnici Rikshospitalet v [[Oslo|Oslu]],<ref name="magnus">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28781&sek=28631|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevski dvor|title=Njegova visokost princ Sverre Magnus - biografija|accessdate=25. december 2015|quote=Njegova visokost princ Sverre Magnus se je rodil 3. decembra 2005 v univerzitetni bolnišnici Rikshospitalet v Oslu. Princ je tretji v vrsti za nasledstvo prestola.|archive-url=https://web.archive.org/web/20131226080146/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28781&sek=28631|archive-date=2013-12-26|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> kjer se je bila njegova sestra [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa Ingrid Aleksandra]] rodila leto prej.<ref name="alexandra">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28778&sek=28633|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevski dvor|title=Njena kraljevska visokost princesa|accessdate=25. december 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20171205061538/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28778&sek=28633|archive-date=2017-12-05|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Škof Ole Christian Kvarme je 4. marca 2006 krstil princa Sverra Magnusa v kapeli kraljeve palače v Oslu. Njegov botri so [[Sonja Norveška|kraljica Norveške]] (njegova babica), [[Maksima Nizozemska|kraljica Máxima Nizozemska]], [[Pavel, grški prestolonaslednik|kronski princ Grčije]], princesa Rosario Bulgarska, Espen Høiby (njegov stric), Bjørn Steinsland in Marianne Gjellestad.<ref name="magnus"/> ==Ustavni status in izobraževanje== Sverre Magnus je tretji v vrsti na [[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|norveški prestol]] za svojo sestro.<ref name="magnus"/><ref name="konge">{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28654&sek=27302|publisher=Norveški kraljevski dvor|title=Dedni red|accessdate=25. december 2015|archive-date=2018-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180929194648/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28654&sek=27302|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref><ref name="sverre">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28780&sek=28433|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevski dvor|title=Njegova visokost princ Sverre Magnus|accessdate=25. december 2015|quote=Tretji v vrsti na norveški prestol za svojo sestro princeso Ingrid Aleksandro.|archive-url=https://web.archive.org/web/20170512091435/http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28780&sek=28433|archive-date=2017-05-12|url-status=dead}}</ref> Je član kraljevske družine, vendar ni član kraljevske hiše, v kateri so njegovi stari starši, starši in sestra.<ref name="konge"/> Kot potomci [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke britanskega kralja [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]] so člani norveške kraljevske družine tudi [[Nasledstvo na britanski prestol|v vrsti na britanski prestol]];<ref name="reynolds">{{navedi knjigo|title=Who's who in the royal family: the first one hundred and fifty in line of succession to the British throne|url=https://archive.org/details/whoswhoinroyalfa0000reyn|trans-title=Kdo je kdo v kraljevski družini: prvih sto petdeset v vrsti na britanski prestol|publisher=Proteus Pub. Co.|year=1982|isbn=0862760194|last=Reynolds|first=Roger|quote=.}}</ref><ref name="hamilton">{{navedi knjigo|publisher=Pavilion|title=The Royal 100: a who's who of the first 100 people in line of succession to the British throne|url=https://archive.org/details/royalonehundredw00hami|trans-title=Kraljevih 100: kdo je kdo pri prvih stotih osebah v vrsti na britanski prestol|year=1986|isbn=0907516939|last=Hamilton|first=Alan|quote=.}}</ref> v britanski vrsti nasledstva je pred svojo sestro zaradi moško prednostni kognatični primogenituri.<ref name="debrett">{{navedi knjigo|title=Debrett's Peerage & Baronetage 2008|url=https://archive.org/details/peeragebaronetag0000edit|year=2008|isbn=1870520807|publisher=Debrett's Peerage Limited|last1=Kidd|first1=Charles|last2=Shaw|first2=Christine|quote=.}}</ref> Od 18. avgusta 2011 je Sverre Magnus hodil na osnovno šolo Jansløkka, krajevno državno šolo, na katero sta hodila tudi njegova sestra in polbrat.<ref name="magnus"/> Dne 17. junija 2014 je [[norveška kraljevska družine]] obvestila javnost, da se bo princ Sverre Magnus od začetka šolskega leta 2014-2015 prepisal na zasebno Montessorijsko šolo v Oslu. Njegova sestra princesa Ingrid Aleksandra pa se je tudi prepisala na zasebno angleško-govorečo šolo Oslo International School.<ref>{{navedi novice|last=Svarstad|first=Jørgen|last2=Hagesæther|first2=Pål Vegard|date=17. junij 2014|title=Kronprins-barna på private skoler|url=http://www.aftenposten.no/nyheter/kongelige/Kronprins-barna-pa-private-skoler-7607389.html#.U6BhlihpdYY|newspaper=Aftenposten|accessdate=25. december 2015}} {{ikona no}}</ref><ref>{{navedi splet|title=New schools|url=http://royallyscandinavian.blogspot.mx/2014/06/new-schools.html|publisher=Scandinavian Royals blog|accessdate=25. december 2015}} {bikona en}}</ref> ==Nazivi== [[Image:Royal Monogram of Prince Sverre Magnus of Norway.svg|thumb|upright|Kraljevski monogram]] Princ Sverre Magnus je nazivan kot ''njegova visokost'', medtem ko je njegova sestra nazivana kot ''njena kraljeva visokost''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kongehuset.no/c27259/seksjonstekst/vis.html?tid=28435 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-25 |archive-date=2013-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130221083656/http://www.kongehuset.no/c27259/seksjonstekst/vis.html?tid=28435 |url-status=dead }}</ref> *'''3. december 2005 – danes:''' Njegova visokost princ Sverre Magnus Norveški ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Princ Sverre Magnus Norveški''' |2= 2. [[Haakon, norveški prestolonaslednik]] |3= 3. [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]] |4= 4. [[Harald V. Norveški|Kralj Harald V. Norveški]] |5= 5. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |6= 6. Sven Olaf Høiby |7= 7. Marit Tjessem |8= 8. [[Olaf V. Norveški|Kralj Olaf V. Norveški]] |9= 9. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |10= 10. [[:no:Karl August Haraldsen|Karl August Haraldsen]] |11= 11. [[:no:Dagny Haraldsen|Dagny Ulrichsen]] |12= 12. Bjarne Christiansen Høiby<ref name="SvenO.">{{navedi splet|title=Vesel in presrečen Sven O.|url=http://www.aftenposten.no/nyheter/kongelige/Glad-og-overrasket-Sven-O-6289126.html|accessdate=26. september 2015}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Ingrid Andrea Tvedt<ref name="SvenO."/> |14= 14. Sverre Tjessem<ref name="slekta">{{navedi splet|title=Slekta se veseli srečanja z Mette-Marit|url=http://www.bt.no/nyheter/lokalt/Slekta-gler-seg-til-a-mote-Mette-Marit-2396940.html|accessdate=26. september 2015|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304200139/http://www.bt.no/nyheter/lokalt/Slekta-gler-seg-til-a-mote-Mette-Marit-2396940.html|url-status=dead |language=no}}</ref> |15= 15. Brita Tormodsdatter Fosso<ref name="slekta"/><ref>{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške - navedena kot Brita Tormodsdatter Fosse|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036683000480}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Haakon VII. Norveški|Kralj Haakon VII. Norveški]] |17= 17. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |18= 18. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |19= 19. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |20= 20. Halvor Haraldsen<ref name="halvor">{{navedi splet|title=Državni arhivi norveške|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=26. september 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114841/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |21= 21. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="halvor"/> |22= 22. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške - naveden kot Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=26. september 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="johan">{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=26. september 2015|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821103329/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref><ref name="grob">{{navedi splet|title=Slike groba|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=26. september 2015}} {{ikona no}}</ref> |23= 23. Marie Berntine Hansen<ref name="johan"/><ref name="grob"/><ref>{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške - navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=26. september 2015}} {{ikona no}}</ref> |24= 24.Christian Olsen Høiby<ref>{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške|url=http://gda.arkivverket.no/cgi-win/webcens.exe?slag=visbase&sidenr=5&filnamn=1660daap&gardpostnr=8189&merk=8189|accessdate=26. september 2015|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304054222/http://gda.arkivverket.no/cgi-win/webcens.exe?slag=visbase&sidenr=5&filnamn=1660daap&gardpostnr=8189&merk=8189|url-status=dead |language=no}}</ref> |25= 25. Ellen Bjørnsdatter Høiby <ref>{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške|url=http://www.arkivverket.no/URN:NBN:no-a1450-kb20060613100048.jpg|accessdate=26. september 2015|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304113241/http://www.arkivverket.no/URN:NBN:no-a1450-kb20060613100048.jpg|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |26=26. Osmund Salvesen Tvedt<ref name="Pss&P">{{navedi splet|title=Princesa in princ priznana|url=http://www.arkivverket.no/smi/Arkiivadoaimmahat/Kristiansand/Nettutstillinger/Prinsesse-og-prinse-aner|accessdate=26. september 2015|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821104402/http://www.arkivverket.no/smi/Arkiivadoaimmahat/Kristiansand/Nettutstillinger/Prinsesse-og-prinse-aner|url-status=dead |language=no}}</ref> |27= 27. Amalie Kathrine Schjølberg<ref name="Pss&P"/> |28= 28. Johannes Samuelsen Tjessem<ref name="hani">{{navedi splet|title=Mette-Marit ima plemenito željo|url=http://www.nrk.no/sorlandet/mette-marit-har-adelige-aner-1.331378|accessdate=26. september 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Elisabeth Tollaksdatter<ref name="hani"/> |30= 30. Tormod Tostensen Fosso<ref>{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške - naveden kot Tormod Tostensen Fosse|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/bosted_land/bf01036683000479|accessdate=26. september 2015}} {{ikona no}}</ref> |31= 31. Eli Olsdatter Fosso <ref>{{navedi splet|title=Državni arhivi Norveške - navedena kot Eli Olsdatter Fosse|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/bosted_land/bf01036683000479|accessdate=26. september 2015}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.royalcourt.no/ Uradna spletna stran norveške kraljevske hiše] * [http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28780&sek=28433 Uradna spletna stran norveške kraljevske hiše: Princ Sverre Magnus] * [http://www1.nrk.no/nett-tv/klipp/148976 Video NRK-ja iz krsta princa Sverra Magnusa] {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Glücksburg]]|3. december|2005|Living}} {{s-other|line}} {{succession box | title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]] | before=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra Norveška]] | after=[[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise Norveška]] | years=3. položaj}} |- {{s-bef| before= [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Kronski princ Norveške]]}} {{s-ttl | title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation= potomec [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft |after=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra Norveška]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Norveški, Sverre Magnus}} [[Kategorija:Rojeni leta 2005]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Norveški princi]] [[Kategorija:Rodbina Glücksburg (Norveška)]] 1zv2wtbwnmogcw7jdob73aqsnu0fvi1 Sonja Norveška 0 412402 6759436 6743792 2026-10-01T19:50:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759436 wikitext text/x-wiki {{infopolje Kraljevska oseba|consort=yes | name =Sonja | image =<!-- Wikidata --> | caption =Kraljica Sonja v [[Stavanger]]ju leta 2007 | succession =Kraljica soproga Norveške | reign =17. januar 1991 – danes | coronation =23. junij 1991<ref>Kronanje je zavrgel ustavni amandma leta 1908. Harald V. je prisegel Kraljevo prisego v [[parlament]]u 21. januarja 1991 in prejel blagoslov v [[Katedrala Nidaros|Nidaroški katedrali]] 23. junija 1991. [http://www.aftenposten.no/fakta/olav/article451304.ece Norveški tisk Aftenposten na kraljevi blagoslov]</ref> | cor-type =Posvetitev | spouse =[[Harald V. Norveški]] | issue =[[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]]<br />[[Haakon, norveški prestolonaslednik|Prestolonaslednik Haakon]] | father =Karl August Haraldsen | mother =Dagny Haraldsen | birth_date =<!--Wikidata--> | birth_place =<!--Wikidata--> | death_date = | death_place = | religion = [[Norveška cerkev]] |}} {{Norveška kraljevska družina}} '''Sonja Norveška''' (rojena '''Sonja Haraldsen'''), [[kraljica]] [[Norveška|Norveške]], * [[4. julij]] [[1937]]. == Pred poroko == Sonja se je rodila v [[Oslo|Oslu]] 4. julija 1937 kot hčerka trgovca z oblačili Karla Augusta Haraldsena (1889–1959) in Dagny Ulrichsen (1898–1994).<ref name="kongehuset.no"/> Odrasla je v Tuengen Allé 1Bv okrožju [[Vinderen]] v [[Oslo|Oslu]] in je končala svojo spodnjo sekundarno izobraževanje leta 1954. Prejela je diplomo v šiviljstvu in krojenju na poklicni šoli v Oslo in diplomo na obrtniški šoli École Professionnelle des Jeunes Filles v [[Lausanne]]u v [[Švica|Švici]]. Tam je študirala računovodstvo, modno oblikovanje in socialno znanost. Na Norveško se je vrnila za nadaljnji študij in je prejela dodiplomski naziv ([[francoščina]], [[angleščina]] in [[umetnostna zgodovina]]) na Univerzi v Oslu.<ref name="kongehuset.no"/> == Kot prestolonaslednica == Sonja se je s takratnim prestolonaslednikom Haraldom zaročila marca 1968. Hodila sta že devet let, vendar je bilo njuno razmerje skrivno zaradi njenega ne-kraljevskega statusa.<ref name="kongehuset.no"/> Prestolonaslednik je očetu kralju [[Olaf V. Norveški|Olafu V.]] izjasnil, da bo ostal neporočen do konca življenja, razen če bi se lahko poročil z njo. To bi dejansko odpravilo vladavino njegove družine in verjetnost ostanka monarhije na Norveškem, saj je bil Harald edini dedič prestola. Ker je bil soočen z izbiro enega od njegovih sorodnikov iz [[Danska kraljevska družina|danske kraljeve družine]] ali od vojvod Schleswig-Holsteina ali celo velikih vojvod Oldenburga za svojega novega dediča namesto svojega sina, se je Olaf V. posvetoval z vlado za nasvet in kot rezultat se je bil par poročil 29. avgusta 1968 v katedrali v Oslu. Ona je tako pridobila slog ''kraljevske visokosti'' in naziv prestolonaslednica Norveške.<ref name="kongehuset.no"/> Kmalu po poroki je nova prestolonaslednica začela opravljati kraljevske dolžnosti, potovala je obširno na Norveškem in v tujini. Leta 1972 je bila sodelovala v ustanovitvi sklada princese Märthe Louise, ki zagotavlja pomoč invalidnim otrokom na Norveškem. Prevzela je aktivno vlogo pri obsežnih pobudah za zbiranje sredstev za mednarodne begunce in nekaj časa je v 1970-ih preživela na vietnamski begunski ladji v [[Malezija|Maleziji]].<ref name="kongehuset.no">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|title=Njeno veličanstvo kraljice Sonja: Biografija|publisher=kongehuset.no|accessdate=26. december 2015}} {{ikona en}}</ref> Od leta 1987 do 1990 je prestolonaslednica Sonja služila kot podpredsednica norveškega Rdečega križa. Bila je odgovorna za mednarodne dejavnosti organizacije. Leta 1989 je sodelovala pri delegaciji Rdečega križa v [[Bocvana|Bocvani]] in [[Zimbabve]]ju.<ref name="kongehuset.no"/> === Mednarodno glasbeno tekmovanje Kraljica Sonja === Tedanja prestolonaslednica Sonja je leta 1988 ustanovila Mednarodno glasbeno tekmovanje kraljice Sonje. Tekmovanje je bilo prvotno za pianiste, toda leta 1995 je tekmovanje postalo samo za pevce. Žirija je sestavljena iz različnih uglednih osebnosti v operi in zmagovalci prejmejo denarni znesek in prestižne posle v norveških glasbenih ustanovah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=93481&sek=93480|title=The Queen Sonja International Music Competition|publisher=kongehuset.no|accessdate=26. december 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304194528/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=93481&sek=93480|archive-date=2016-03-04|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> == Kot kraljica == [[Slika:Royal Monogram of Queen Sonja of Norway.svg|thumb|100px|Kraljevi monogram]] Po smrti [[Olaf V. Norveški|kralja Olafa V.]] 17. januarja 1991 je Sonja postala prva kraljica Norveške v 53. letih.<ref name="kongehuset.no"/> Kraljica Sonja je [[Harald V. Norveški|kralja Haralda V.]] spremljala 21. januarja 1991, ko je prisegel zaprisego, da bo podpiral ustavo v parlamentu. To je bilo prvič v 69. letih, ko je bila na seji parlamenta prisotna norveška kraljica. Kraljica Sonja je spremljala kralja na uradni otvoritvi jesenskega zasedanja parlamenta in v od njegovega pristopa na prestol je bila prisotna branju govora iz njegovega prestola.<ref name="kongehuset.no"/> V skladu z njunima željama sta bila kralj in kraljica posvečena 23. junija 1991 v Nidaroški katedrali v Trondheimu.<ref name="kongehuset.no"/> Po posvetitvi sta kralj in kraljica izvedla desetdnevno turnejo po južni Norveški. Leta 1992 je celotna kraljevska družina izvedla dvaindvajsetdnevno turnejo po najbolj severnih štirih okrožjih Norveške.<ref name="kongehuset.no"/> Kraljica spremlja kralja na uradnih državniških obiskih v tujini. Ko tuji voditelji držav uradno obiščejo Norveško, ona deluje kot hostesa.<ref name="kongehuset.no"/> Leta 2005 je kraljica Sonja postala prva kraljica, ki je kdaj obiskala [[Antarktika|Antarktiko]]. Kraljica je tam odprla norveško raziskovalno postajo Troll v antarktični neodvisni državi, [[Zemlja kraljice Maud|Zemlji kraljice Maud]].<ref name="kongehuset.no"/> [[Slika:Harald V and Sonja of Norway in Slovenia in 2011 (4).jpg|thumb|left|Kralj Harald V. s svojo ženo Sonjo ter [[Danilo Türk|Danilom Türkom]] in [[Barbara Miklič Türk|Barbara Türk]] leta 2011]] Sonja je s Haraldom leta 2011 obiskala Slovenijo, kjer ju je sprejel takratni predsednik [[Danilo Türk]] skupaj s svojo ženo [[Barbara Miklič Türk|Barbaro Türk]]. Kraljica je imenovana za kontraadmirala v kraljevi norveški mornarici in brigadirja v norveški vojski. Prestala je osnovno usposabljanje za častnika in je sodelovala na vajah.<ref>{{navedi splet|url=http://www1.nrk.no/nett-tv/klipp/247969|title=Vaja v Trøndelagu|quote=Video iz NRK o Sonjo, ki sodeluje v zimskih vajah|accessdate=26. december 2015}} {{ikona no}}</ref> === Šolska nagrada kraljice Sonje === Šolska nagrada kraljice Sonje je bila ustanovljena leta 2006 in so podeljuje šolam, ki so "izkazale odličnost pri svojih prizadevanjih za spodbujanje vključenosti in enakosti".<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=93852&sek=93851|title=Queen Sonja’s School Award|publisher=kongehuset.no|accessdate=26. december 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160331162817/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=93852&sek=93851|archive-date=2016-03-31|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> == Umetnost == Kraljica je dolgoletna navdušena fotografinja in jo zanima umetnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dagbladet.no/2011/10/27/kultur/kunst/dronning_sonja/kongefamilien/kongelige/18778114/|title=Her er dronning Sonjas egne kunstverk|author=Jan Thomas Holmlund|date=27. oktober 2011|accessdate=26. december 2015}} {{ikona no}}</ref> Je tiskarka in je imela razstave z umetnikoma Kjellom Nupenom in Ørnulfom Opdahlom leta 2011 in 2013.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10111988|title=De tre musketêrer|publisher=Verdens Gang|author=Lars Elton|date=6. julij 2013|accessdate=26. december 2015}} {{ikona no}}</ref> Nordijska nagrada za umetnost kraljice Sonje je bila ustanovljena leta 2011 s Tiino Kivinen iz Finske, ki je bila prva prejemnica leta 2012. Nagrada bo podeljena vsako drugo leto.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=92424&sek=92423|title=H.M. Dronning Sonjas kunstnerstipend|publisher=kongehuset.no|accessdate=26. december 2015}} {{ikona no}}</ref> == Potomci == * ''Njena visokost'' [[Marta Ludovika Norveška|princesa '''Märtha Louise''']], rojena 22. septembra 1971. 24. maja 2002 se je poročila z Arijem Behnijem. Skupaj imata tri hčerke: ** Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003 ** Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005 ** Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008 * ''Njegova kraljeva visokost'' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|'''Haakon''' Magnus, norveški prestolonaslednik]], rojen 20. julija 1973. 25. avgusta 2001 se je poročil z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki ima iz prejšnjega razmerja sina Mariusa Borga Høibyja (roj. 13. januar 1997). Haakon in Mette-Marit imata 2 otroka: ** ''Njena kraljeva visokost'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa Ingrid Alexandra]], rojena 21. januarja 2004, bodoča norveška prestolonaslednica ** ''Njegova visokost'' [[Sverre Magnus Norveški|princ Sverre Magnus]], rojen 3. decembra 2005 == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.kongehuset.no/c27272/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28737 Spletna stran norveške kraljevske hiše: Njeno veličanstvo kraljica Sonja] * [http://www.holmenkollen-worldcup.no/index.aspx?article=92639&mid=92639 2007 Holmenkollen medalists announced] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070506034308/http://www.holmenkollen-worldcup.no/index.aspx?article=92639&mid=92639 |date=2007-05-06 }} * [http://pub.tv2.no/nettavisen/sport/vinter/article937464.ece Holmenkollen medal presented to Estil and Hjelmeset] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070828011235/http://pub.tv2.no/nettavisen/sport/vinter/article937464.ece |date=2007-08-28 }} {{s-start}} {{s-roy|no}} |- {{s-vac|last=[[Matilda Valižanska]]}} {{s-ttl|title=Kraljica soproga Norveške|years=17. januar 1991 – danes}} {{s-inc}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1937]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Norveške kraljice soproge]] [[Kategorija:Nosilci velereda kraljice Jelene]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] 7ik3xtgejopsjmtddttkx9p80huug3t Popevka tedna na Valu 202 0 413700 6759524 6755941 2026-10-02T06:37:22Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6759524 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |- | 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''<br>Nina Strnad – Zaupanje<br>Boštjan Pertinač & Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''<br>Mew – Vaffa*amore<br>Martin Garrix & Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic) |- | 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''<br>Koala Voice – Public Transportation<br>Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs<br>Sienna Spiro – Great Expectation<br>'''Charli xcx – Wink Wink''' |- | 31. 07. || Ranr – Valovi<br>'''3:rma – Sophia'''<br>Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''<br>Ultimo – Romantica<br>Phoebe Bridgers – Lost Boys |- | 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''<br>Emkej – Petek<br>Katalena & Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''<br>Stella Lefty – Boston<br>Queens of the Stone Age – Easy Street |- | 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''<br>Anabel – 20 let<br>Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother<br>Karol G. & Bruno Mars – Still<br>'''Jungle – Someday, Somewhere''' |- | 21. 08. || Šesti – Zakaj<br>Severa Gjurin – Heej<br>'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna & Kylie Minogue – Love Sensation'''<br>Emma & Fabri Fibra – Antidroga<br>James Blunt – Tastes Like Summer |- | 28. 08. || '''2nite – 16. avgust'''<br>Elvis Jackson – Whistle Song<br>Cherry Flavoured – Daj me poglej || Fontaines D.C. – Marianne<br>Nouvelle Vague & Mélanie Pain – Only When I Lose Myself<br>'''Royal Blood – Ten Over Ten''' |- | 04. 09. || Liquid Gasoline – Priznajva<br>'''Drill x Reta – Plan'''<br>Maire – BBY Come On || '''Martin Garrix & U2 – Fireflies'''<br>Ella Langley – Be Her<br>Zartmann – Weißt du überhaupt noch wer ich bin? |- | 11. 09. || Zha – Svet je lep<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Raje sanjajmo o Marsu'''<br>Generator – Air Gets Clear || MILEY – Bass Persuades<br>'''Raye, Amma, Absolutely – Joy'''<br>Beyoncé ft. Pharrell Williams – Can I Watch You |- | 18. 09. || Okustični – Če bi napisala pesem<br>'''Eva Pavli – Ledeni čaj'''<br>Demm – Grozni Gašper || '''Kings of Leon – My Whole World'''<br>Angèle – Une seule vie<br>The War on Drugs – Who's That |- | 25. 09. || '''de vu – greva spet nazaj'''<br>Laibach ft. Senidah – Love Machine<br>No Offence! – Ikarus || '''Chaka Khan ft. Sia – Cool You Down'''<br>Teddy Swims – Perfect Man<br>Adéla – Nicole Kidman |- | 02. 10. || Alter Ace – Besede<br>Maja Keuc – Za mojo dušo<br>Matter – Ma ona || Miley – Let's Get Married<br>U2 – Silencio<br>Tove Lo – Source of Life |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026). {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|25 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo, Raje sanjajmo o Marsu |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | rowspan=2 style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta |- | rowspan=2 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | rowspan=3 style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu |- | Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js & Irena, Ljudje, Kratki kralji |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] ovc4l8xceiqs5rx86dwiso1r3846lwy Stolnica sv. Vida, Praga 0 413842 6759629 6678641 2026-10-02T11:49:32Z ~2026-45085-22 264465 /* Izvor */ 6759629 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica svetega Vida | fullname = Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (Adalberta) | other name = | native_name = Katedrála svatého Víta, Václava a Vojtěcha | native_name_lang = | image = <!-- WD --> | pushpin map = Praga | coordinates = <!-- wd --> | location = | country = [[Češka]] | length = 124 m | width = 60 m | width nave = | height = | diameter = | denomination = rimskokatoliška | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = {{url|http://www.katedralasvatehovita.cz/cs /}} | former name = | bull date = | founded date = okoli 930 | founder = | dedication = | dedicated date = 12. maj 1929 | consecrated date = | | functional status = dejavna | heritage designation = | architecture type = metropolitanska stolnica | style = gotska arhitektura | | metropolis = | diocese = | archbishop = Dominik Duka | bishop = | dean = | footnotes = | extra = }} '''Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha''' (češko ''Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha'') je rimskokatoliška [[stolnica]] v [[Praga|Pragi]] in sedež praškega nadškofa. Do leta 1997 je bila posvečena samo [[sveti Vid|svetemu Vidu]] in jo še vedno pogosto imenujejo stolnica svetega Vida. Je odličen zgled [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]] ter največja in najpomembnejša cerkev v državi na [[Praški grad|praškem gradu]]. V njej so grobnice mnogih čeških kraljev in svetorimskih cesarjev. Je v lasti češke vlade kot del praškega grajskega kompleksa.<ref>{{navedi novice|last=Hold|first=Gabriella|title=Church concedes battle for St. Vitus|url=http://www.praguepost.com/news/4522-church-concedes-battle-for-st-vitus.html|newspaper=The Prague Post|date=26 May 2010}}</ref> Velikost je 124 x 60 metrov, glavni stolp je 96,5 metra visok, sprednji stolpi 82 metrov, višina loka je 33,2 metra.<ref>[http://zhola.com/praha/cz.php?st=katedralasvvita Katedrála svatého Víta (Gotický metropolitní chrám svatého Víta, Vojtěcha a Václava)]</ref> == Izvor == Sedanja stolnica je tretja v skupini verskih objektov, vse so posvečene svetemu Vidu. Prva cerkev je bila zgodnja romanska [[rotunda]], ki jo je ustanovil [[sveti Venčeslav|Venčeslav I. Češki]] leta 930. Vid je bil kot svetnik izbran zato, ker je Venčeslav od cesarja Henrika I. dobil sveto [[relikvija|relikvijo]] – roko svetega Vida. Prav tako je mogoče, da je Venčeslavu, ki je želel ljudi spremeniti v krščanstvo, pomagalo, ker se je odločil za svetnika, katerega ime (''Svatý Vít'' v češčini) zveni zelo podobno imenu slovanskega sončnega boga [[Svetovid]]a. Dve verski skupini, večja krščanska in manjša poganska skupnost, sta živeli v praškem gradu istočasno vsaj do 11. stoletja. Leta 1060 je bila ustanovljena škofija Praga. Princ Spitihnev II. je začel graditi prostornejšo cerkev, saj je bila rotunda premajhna za vse vernike. Zgrajena je bila veliko večja in uglednejša [[romanska arhitektura|romanska]] [[bazilika (zgradba)|bazilika]]. Čeprav še vedno ni popolnoma prenovljena, se večina strokovnjakov strinja, da je bila to triladijska bazilika z dvema [[prezbiterij|koroma]] in parom stolpov, priključenih na zahodni [[transept]]. Zasnova stolnice je bila podobna romanski arhitekturi [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], predvsem pa opatijski cerkvi v [[Hildesheim]]u in [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer|stolnici v Speyerju]]. Južna [[apsida]] rotunde je bila vključena v vzhodni transept nove cerkve, kjer je tudi grobnica svetega Venčeslava, ki je postal zavetnik čeških knezov. Škofov dvorec je bil zgrajen južno od nove cerkve in je bil precej razširjen in podaljšan v sredini 12. stoletja. == Gotska stolnica == [[Image:Interior of St. Vitus Cathedral Prague 01.jpg|thumb|upright|Notranjost stolnice svetega Vida]] Današnja gotska stolnica je bila ustanovljena 21. novembra 1344, ko je bila praška škofija povzdignjena v [[nadškofija|nadškofijo]]. Njeni pokrovitelji so bili kapitelj stolnice (z dekanom na čelu), nadškofom Arnoštom iz Pardubic in predvsem češkim kraljem [[Karel IV. Luksemburški |Karlom IV.]], kmalu zatem svetim rimskim cesarjem, ki je namenil novo stolnico za kronanje, družinsko grobnico, zakladnico za najdragocenejše relikvije kraljestva, zadnje počivališče in romarski kraj zavetnika Venčeslava. Prvi mojster graditelj je bil Francoz [[Matija iz Arrasa]], ki ga je poklical iz papeške palače v [[Avignon]]u. Matija je zasnoval celotno postavitev objekta kot uvoz francoske gotske triladijske [[bazilika (zgradba)|bazilike]] z zunanjimi oporniki, kratkimi [[transept]]i, petbanjastim [[obok]]im korom, desetkotno apsido z [[ambulatorij]]em in žarkasto razporejenimi kapelami okrog njega. Zgrajeni pa so bili le najvzhodnejši deli kora z [[arkade|arkadami]] in ambulatorijem do višine triforija. Vitka vertikalnost pozne francoske gotike in jasna, skoraj toga v razmerjih se danes razlikuje od njegovega dela. Po Matijevi smrti leta 1352 je delo prevzel nov mojster graditelj. Verjetno že leta 1353 ali najpozneje 1356 je cesar izbral za glavnega arhitekta [[Peter Parler|Petra Parlerja]], takrat starega le 23 let, sina arhitekta [[Cerkev svetega Križa, Schwäbisch Gmünd|cerkve svetega Križa]] v [[Schwäbisch Gmünd|Schwäbisch Gmündu]]. Parler je sprva delal po načrtih, ki jih je zapustil njegov predhodnik, gradnjo zakristije na severni strani kora in kapelo na jugu. Ko je končal celotno Matijevo levo nedokončano stran, je nadaljeval po lastnih zamislih. Parlerjeva drzna in inovativna zasnova je prinesla enkratno novo sintezo gotskih elementov v arhitekturi. To je najbolje ponazorjeno v obokih, namenjenih koru. Tako imenovane Parlerjeve oboke sestavlja mreža dveh vzporedno tekočih reber (ne eno kot v klasičnih visokogotskih križnih obokih), ki zavzemajo širino kornega stropa in se ne delijo na traveje. Prekrižani pari reber ustvarijo mrežasto konstrukcijo, ki precej okrepi obok. Prav tako daje živahen okras na stropu, saj prepletenost obokanih pol ustvarja dinamičen cikcak vzorec po celi dolžini stolnice. Parler je leta 1385 dokončal kor, pred tem izpeljal prehod v prečno ladjo, sezidal njen južni krak z znamenito Venčeslavovo kapelo (1367) ter začel graditi stolp ob južni prečni ladji (1396). Novost je dinamična povezanost triforija in svetlobnega nadstropja, ki daje vtis, kot da sta nadstropji združeni v eno stekleno steno. Ker je triforij odprt in okna velika, stena navidezno povsem izgine. Na ta način arkade triforija delujejo kot okrasen, lahkoten parapet, nad katerim se dvigajo velika okna, zaključena s [[krogovičje]]m. Edini element, ki loči triforij od svetlobnega nadstropja, je fino klesana [[balustrada]]. [[Image:St Vitus Cathedral from south.jpg|thumb|upright|Pogled z juga: glavni stolp in zlata vrata. Nedokončan glavni gotski stolp je bil končan kot baročni (Nikolaus Pacassi).]] Medtem ko je bil Matija iz Arrasa [[geometer]] in je dajal poudarek togemu sistemu razmerij in jasne, matematične kompozicije v svoji zasnovi, je bil Parler kipar in rezbar. Arhitekturo je obravnaval kot skulpturo, kot da bi se igral s strukturnimi oblikami v kamnu. Poleg njegovih precej drznih obokov se posebnost njegovega dela kaže tudi pri oblikovanju stebrov (s klasično zvonasto obliko stebra, ki je bila skoraj pozabljena v visoki gotiki), iznajdljivem kupolastem oboku nove kapele svetega Venčeslava, valovitih stenah svetlobnega nadstropja, izvirnem oknu s [[krogovičje]]m (niti dve njegovi okni nista enaki, ornamenti so vedno drugačni) in slepem krogovičju opornikov. Arhitekturna skulptura je dobila pomembno vlogo v obdobju, ko je bil Parler odgovoren za gradnjo, kot je mogoče videti na konzolah, podhodih preklad in zlasti pri doprsnih kipih na [[triforij]]u, ki prikazujejo obraze kraljeve družine, svetnike, praške škofe in dva mojstra, tudi Parlerja. Dela pa so se nadaljevala precej počasi, saj je cesar naročil Parlerju še mnoge druge projekte, kot so gradnja novega [[Karlov most|Karlovega mostu]] v Pragi in številne cerkve po vsej Češki. Leta 1397, ko je Peter Parler umrl, so bili končani šele kor in deli prečne ladje. [[File:Hradschin Prag.jpg|thumb|left|Pogled na stolnico in praški grad nad reko Vltavo]] Po Parlerjevi smrti leta 1399 sta njegova sinova Mihael Parler in zlasti Jan Parler nadaljevala delo; za nekatera dela jima je uspelo pripeljati še mojstra Petrilka, ki je bil tudi član Parlerjeve delavnice. Ti trije mojstri so dokončali transept in velik stolp na južni strani. Tako je nastalo čelo, ki povezuje stolp z južnim transeptom. Zlata vrata (verjetno zaradi zlatega [[mozaik]]a ''poslednje sodbe,'' upodobljene na njem) so bila portal, skozi katerega so kralji vstopali v stolnico na slovesnost kronanja. Nastajanje stavbe je bilo ustavljeno z začetkom [[husitske vojne|husitskih vojn]] v prvi polovici 15. stoletja. Vojna je uničila delavnice, ki so delovale skoraj celo stoletje, pohištvo iz stolnice, veliko slik in kipov je bilo uničenih zaradi husitskega [[ikonoklazem|ikonoklazma]]. Kot da to ni bilo dovolj, je velik požar leta 1541 precej poškodoval stolnico. === Kapela svetega Venčeslava === [[File:St. Wenceslas Chapel.JPG|thumb|Kapela svetega Venčeslava v stolnici]] Morda najbolj izstopajoča je kapela svetega Venčeslava, v kateri se hranijo relikvije svetnika. Prostor je zgradil Peter Parler med letoma 1344 in 1364 in ima rebrast obok. Spodnji del stene je čudovito okrašen z več kot 1300 poldragimi kamni in slikami iz ''Kristusovega pasijona'', okrasje je datirano v 1372 in 1373. Zgornji del stene prikazuje slike o življenju svetega Venčeslava, ki ga je ustvaril mojster litomerskega oltarja med 1506 in 1509. V sredini stene je gotski kip svetega Venčeslava, ki je delo Jindřicha Parlerja (Petrovega nečaka) iz leta 1373. Kapela ni odprta za javnost, vendar pa se da videti od vrat. Majhna vrata s sedmimi ključavnicami v jugozahodnem kotu kapele pripeljejo do zakladnice, v kateri so shranjeni [[češki kronski dragulji]], ki so na ogled javnosti le enkrat vsakih (približno) osem let. == Renesansa in barok == Večino naslednjih stoletij je bila stolnica na pol končana. Zgrajena je bila do velikega stolpa in prečne ladje, ki je bila zaprta z začasno steno. Kjer je bil triladijski objekt, je stala lesena streha in obredi so potekali ločeno v notranjosti kora. Poskusi, da bi nadaljevali delo, so bili večinoma neuspešni. V drugi polovici 15. stoletja je kralj Vladislav Jagelonski naročil znanemu renesančno-gotskemu arhitektu Benediktu Rajtu nadaljevati delo, a se je skoraj takoj, ko se je delo začelo, tudi končalo zaradi pomanjkanja sredstev. Poznejši poskusi so prinesli nekaj renesančnih in baročnih elementov v gotsko stavbo, predvsem očitno drugačen baročni zvonik na južnem stolpu in velike orgle v severnem krilu prečne ladje. == Dokončanje v 19. in 20. stoletju == [[File:Eduard Gurk 001.jpg|thumb|upright|Kronanje kralja Ferdinanda V. leta 1836]] Leta 1844 je Václav Pešina, odločen kanonik svetega Vida, skupaj z neogotskim [[arhitekt]]om [[Josef Kranner|Josefom Krannerjem]] predstavil program za obnovo in dokončanje velike stolnice na srečanju nemških arhitektov v Pragi. Isto leto je bila ustanovljena Unija za dokončanje stolnice svetega Vida v Pragi, katere cilj je bil popraviti, dopolniti in se znebiti "vsega zastarelega in slogovno sovražnega". Josef Kranner je vodil predvsem popravila od leta 1861 do leta 1866, znebil se je baročnih okraskov, ki so se zdeli nepotrebni in obnovil notranjost. Leta 1870 je postavil temelje nove ladje. Leta 1873 je umrl in delo je prevzel arhitekt [[Josef Mocker]]. Zasnoval je [[westwerk|zahodno fasado]] v tipično klasičnem gotskem slogu z dvema stolpoma. Njegovo zasnovo je po njegovi smrti sprejel ter nadaljeval tretji in zadnji arhitekt obnove [[Kamil Hilbert]]. Leta 1920 je kipar Vojtěch Sucharda delal fasado, slavni češki [[slikar]] [[art nouveau|art nouveauja]] [[Alfons Mucha]] je uredil nova okna v severnem delu ladje. Okno [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]] je oblikoval František Kysela v letih 1925 do 1927. To okno nad portalom upodablja prizore iz svetopisemske zgodbe o ''stvarjenju''. Do jubilejnega leta 1929 je bila stolnica svetega Vida končana, skoraj 600 let po tem, ko se je gradnja začela. Kljub temu da je celotna zahodna polovica stolnice neogotski dodatek, je bilo pri obnovi in nadaljevanju del upoštevanih veliko zamisli Petra Parlerja, kar daje stolnici usklajen in enoten videz. == Vplivi == [[File:St Vitus.jpg|thumb|left|Vzhodni konec stolnice (1349)]] Stolnica svetega Vida je imela ogromen vpliv na razvoj pozne gotike, značilne za srednjo Evropo. Člani Parlerjeve delavnice in seveda družina Parler so zasnovali številne cerkve in stavbe po vsej srednji Evropi, opaznejše so [[Stolnica svetega Štefana, Dunaj|Šefanova stolnica]] na [[Dunaj]]u, [[Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu |stolnica v Strasbourgu]], [[cerkev svetega Marka v Zagrebu]] in [[Cerkev svete Barbare, Kutná Hora]] na Češkem. Regionalni gotski slog v [[Slovenija|Sloveniji]], na severu [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Avstrija|Avstriji]], Češki in južni Nemčiji je bil močno pod vplivom Parlerjevega oblikovanja. Posebnega pomena so Parlerjevi mrežasti rebrasti oboki. Poznogotska srednja Evropa je bogato okrašena in izjemno obokana, kar se je začelo z razvojem Parlerjevega lastnega sistema obokov za kor v stolnici svetega Vida. Drug regionalni gotski slog kaže tudi neverjetno iznajdljivost in krasitev v zasnovi obokov v perpendikularnem slogu [[angleška gotika|angleške gotike]]. Vprašanje ostaja, kaj je vplivalo na kaj. Nekateri britanski umetnostni in arhitekturni zgodovinarji menijo, da je morda Peter Parler odpotoval v Anglijo na študij velikih angleških gotskih stolnic, kar je nato navdihnilo njegovo delo pri svetem Vidu. Ob upoštevanju, da sta se perpendikularni ali paličasti slog in uporaba resnično nenavadnih obokov v angleški gotiki začela ob koncu 14. stoletja, je povsem mogoče, da je stolnica svetega Vida v Pragi vplivala na razvoj angleške gotike. <ref>P. Zatloukal, "Architecture of the 19th Century", vol. 5 of "Ten centuries of architecture" series, Prague Castle Administration & DaDa, a.s., Prague 2001, ISBN 80-86161-41-2 (English version)</ref> == Najnovejše obdobje == Leta 1997, ob 1000-letnici smrti svetega Vojteha, patrona cerkve, se je patronat ponovno razširil na svetega Venčeslava in svetega Vojteha (tudi znan kot Adalbert). Prejšnja romanska bazilika je imela trojni patronat glavnih čeških pokroviteljev od leta 1038, ko so dali sem relikvije svetega Vojteha. Leta 1954 je vlada z odlokom celoten praški grad prepustila "vsem češkoslovaškim ljudem" in ga dala v upravljanje uradu predsednika republike. Po žametni revoluciji leta 1992 je bilo več cerkvenih peticij, vložili so zahtevo, da se ugotovi, kdo je pravi lastnik. Po 14 letih, junija 2006, je mestno sodišče v Pragi odločilo, da odlok iz leta 1954 ni spremenil lastništva stolnice in da je lastnik Metropolitanski kapitelj svetega Vida. Septembra 2006 je urad predsednika predal upravo Metropolitanskemu kapitlju, vendar pa je februarja 2007 vrhovno sodišče v Pragi preklicalo odločitev mestnega sodišča in vrnilo zadevo okrožnemu sodišču. Septembra 2007 je okrožno sodišče v Pragi odločilo, da je stolnica v lasti Češke republike, to odločitev je potrdilo tudi mestno sodišče v Pragi, ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo Metropolitanskega kapitlja. Metropolitanski kapitelj je želel vložiti pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Notranja oprema stolnice pa je nedvomno last cerkve. Maja 2010 sta nov praški nadškof Dominik Duka in češki predsednik [[Václav Klaus]] skupaj izjavila, da ne želita nadaljevati sodnih sporov. Določila sta sedem oseb imetnikov ključev zakladnice svetega Venčeslava s češkimi kronskimi dragulji ter odbor za usklajevanje in organiziranje upravljanja in uporabo stolnice. Polemika o lastništvu nekaterih povezanih hiš se nadaljuje. == Galerija == <gallery > Image:Cathedrale Saint-Guy Prague facade sud mosaique Jugement dernier.jpg|Mozaik ''poslednje sodbe'' (1372) Image:Praha Veitsdom 2005.jpg|Tretje dvorišče Image:Veitsdom-sideview.jpg|Pogled Image:Praga sklepienie kruchta.jpg|Obok zlatih vrat Image:St Vitus Cathedral, Prague, south side.jpeg|Južna stran Image:Zikmund bell.jpg|Zvon Sigismund je največji zvon na Češkem (1549, 16,5 tone) Image:Wita.png|Arhitektura 20. stoletja okoli neogotskih elementov Image:Gargoyles of St. Vitus Cathedral-Prague.jpg|Bruhalnik Image:StVitusPragueInteriorFromDistanceatSunset.jpg|Notranjost v soncu Image:Detail Stavitelů KSV.jpg|Kiparja in arhitekta Mocker in Hilbert Image:Mucha stained glass windows in St. Vitus Cathedral.JPG|Alfons Mucha – vitraj Image:Czech crown jewels.jpg|Češki kronski dragulji (kopija) na praškem gradu Image:Saint Vitus Cathedral in Prague.jpg|Rozeta na sprednji fasadi Image:St Vitus stained glass.jpg|Vitraji v notranjosti stolnice Image:Praga przypory.jpg|Zunanji oporniki s fialami podpirajo kor Image:Tomb of John of Nepomuk.JPG|Grobnica Janeza Nepomuka v stolnici svetega Vida </gallery> == Opis == === Zunanjost === [[Slika:2014 Praga, katedra św. Wita.jpg|thumb|upright=0.65|Južni stolp zlatih vrat]] Triladijska gotska stolnica francoskega tipa oklepa obroč kapel in bogat podporni sistem, ki se razteza okoli velikega kora. Na južni strani stoji na dvorišču kapela svetega Venčeslava, sosednja je dvorana južno od zlatih vrat, ki stoji pred južno fasado transepta. V vogalu je poznogotsko spiralno stopnišče. Na jugu je velik stolp, pri dnu gotski, na višini 55 metrov, na kateri naj bi stolp prešel v osmerokotni tloris, je galerija z renesančno in baročno kupolo. Na dnu stolpa je kamnita plošča iz leta 1394, ki opisuje nastanek srednjeveške stavbe. V primerjavi s prvotnim projektom, ki bi omogočil simetrični severni stolp, so arhitekti izbrali sodoben zaključek z dvema stolpoma na zahodni fasadi. Prav tako zahodni del meji na obeh straneh na venec kapel. === Mozaik ''poslednje sodbe'' === [[Slika:Cathedrale Saint-Guy Prague facade sud mosaique Jugement dernier.jpg|thumb|left|Mozaik poslednje sodbe]] Mozaik ''poslednje sodbe'' je delo iz obdobja 1370–1372 in kaže krščansko sodbo nad ljudmi ob sodnem dnevu, ko je treba presojati, kam kdo gre, ali v nebesa ali pekel. Mozaik je bil obnovljen leta 1961 in 2000. Enota je razdeljena na tri dele. V sredini je upodobljen Kristus kot sodnik, obkrožen z angeli, ki nosijo predmete Kristusovega trpljenja, pod skupino je šest priprošnjikov – čeških pokroviteljev, označenih z njihovimi imeni: klečita Karel IV. in njegova četrta žena Elizabeta Pomeranska na vrhu tako imenovane ''veraikone'' (resnična podoba Kristusa), za njima so še drugi v skupini. Devica Marija in sveti Janez Krstnik posredujeta za človeštvo, od apostolov sta ločena z o okni. Na spodnji levi strani mrtvi vstajajo iz grobov, sprejemajo jih trije angeli. Na nasprotni desni strani je skupina grešnikov, ki jim z mečem sodi nadangel Mihael, modri hudiči pa jih sprejemajo v peklenske plamene. === Zvonovi === [[Slika:Zikmund bell.jpg|thumb|upright|Največji češki zvon Sigismund iz leta 1549]] [[Slika:Prague st Vitus Easter ringing 2012.ogg|thumb|Veliko zvonjenje ob vstajenju, 2012]] Za zvonjenje zvonov pri svetem Vidu skrbi prostovoljno združenje ''Campanario Pragenses Sancti Viti'' pod vodstvom Tomaža Stařeckéga. Na južnem stolpu je sedem zvonov na dveh ravneh: * ''zvon Sigismund'' je na ukaz Ferdinanda I. ulil leta 1549 Tomaš Jaroš v Brnu kot zamenjavo za starejši zvon z istim imenom iz leta 1477. Utež tehta približno 13,5 tone, premer je 2,56 metra in je največji češki zvon, * ''zvon Vaclav'' je iz leta 1542, zvonarja Ondrej in Matjaš Praški, * ''zvon Janeza Krstnika'' iz leta 1546, zvonar Stanislav, * ''Jožefov zvon'' iz leta 1602, Martin Hilger ter trije novi zvonovi iz delavnice Ditrih iz Brodka v Prerovu, ulita leta 2012, ki so nadomestili stare zvonove z istim imenom: * ''zvon Dominik'', njegovo ime (s spoštovanjem do zgodovinske napake predhodnika) je iz ''dominikál'' – zvon, ki zvoni ob nedeljski maši (nedelja – Gospodov dan = ''Dominica'' – ''Dominus'' = Gospod), * ''Marijin zvon'', * ''Jezusov zvon'', najmanjši zvon. Vsi grajski zvonovi, urne činele in druga oprema so bili uničeni v požaru leta 1541, drugič pa zaseženi med svetovnima vojnama. === Notranjost stolnice === [[Slika:Interior of St. Vitus Cathedral Prague 01.jpg|thumb|upright|left|Slavolok v notranjosti stolnice]] Notranjost glavne ladje je navpično razdeljena s [[triforij]]em, ki kroži po vsej stolnici. Na stebrih kora je 21 doprsnih kipov monarhov, škofov, kraljic in gradbenikov iz delavnice Petra Parlerja. Za glavnim oltarjem so grobnice prvih škofov in kip kardinala Schwarzenberga, Josefa Václava Myslbeka. Na južni galeriji je monumentalen srebrn grob svetega Janeza Nepomuka iz leta 1736, ki ga je zasnoval E. Fischer von Erlach. Na obodu visokega kora najdemo dve veliki baročni rezbariji, ki prikazujeta opustošenje cerkve leta 1619 in pobeg Zimskega kralja 1620. V sredini ladje je renesančni mavzolej (grobnica) Maksimilijana II., Ferdinanda I. in njegove žene Ane Jagelonske, delo Nizozemca Alexandra Collina, končan 1589. Mavzolej je zaščiten z renesančno okrasno rešetko, ob strani so upodobljeni češki kralji in kraljice, ki so zakopani v kripti pod njim. Omeniti je treba še zgodnjebaročno prižnico, renesančno Wohlmuthovo mansardo v severni prečni ladji, kamor so ob dokončanju cerkve prenesli baročne orgle namesto renesančnih, uničenih v pruskem bombardiranju leta 1757. Poleg tega je še več predvsem baročnih nagrobnikov, leseno ''Križanje'' Františka Bílka z oltarno menzo in [[vitraj]]i vodilnih umetnikov zgodnjega 20. stoletja. === Kapela svetega Venčeslava === [[Slika:Korunni komora dvere.JPG|thumb|upright|Kapela svetega Venčeslava, vstop v zakladnico s češkimi kronskimi dragulji]] Osrednji in najsvetejši prostor v stolnici je kapela svetega Venčeslava. Zgrajena je nad prvotnim grobom svetega Venčeslava kot ločeno svetišče, vstavljeno v cerkev, njegova zasnova spominja na skrinjo relikvij. Spodnji del kapele je okrašen s slikami iz ''pasijona'' in dragimi kamni, zasajenimi v pozlačen omet. Zunanjost je v nasprotju s sijajno notranjostjo podobna karlštejnski kapeli svetega Križa. Nad mrežo tik ob oltarju, kjer je bilo shranjeno mazilno olje med kronanjem, je naslikan portret Karla IV. Slike so bile spremenjene v 70. letih 15. stoletja, ko so v zgornjem delu kapele naslikali tudi angele in pokrovitelje. Druge slike v tem prostoru predstavljajo prizore iz legend o svetem Venčeslavu. Avtor je lahko mojster litomerskega oltarja, ideološki avtor pa je predstojnik Jan iz Vartenberka. Nadaljnje spremembe in dopolnitve so slike Daniela Alekseja iz Květne. Nad oltarjem je naslikan večbarvni sveti Venčeslav, obdan z angeli, s sulico in ščitom. Izvira iz 70. let 14. stoletja, avtorja sta verjetno Peter Parler in njegov nečak Henrik. Je najstarejši ohranjen prostostoječ kip svetnika. Na desni strani južne stene so vrata zaprta s sedmimi ključavnicami, ki vodijo do stopnišča v [[zakladnica|zakladnico]], v kateri so shranjeni [[češki kronski dragulji]]. === Kapele === [[Slika:Praha, Katedrála, půdorys kaple.svg|thumb|upright=1.4|Shematski tloris z označenimi kapelami]] Južna in severna stena stolne cerkve in njen zaključek so obloženi z vencem kapel, kapelo svete Ljudmile, ki se začne desno od glavnega vhoda (vhod v stolnico z novimi vrati pa je na levi strani). ;Neogotska ladja, južna stran: :1 kapela svete Ljudmile (prva) :2 kapela božjega groba :3 kapela Tunska – levo od vhoda v kapiteljsko knjižnico in arhiv ;Gotski del na južni strani: :4 kapela božjega groba (Hazmburškae) – pod gotskim stolpom pri zadnjem vhodu v stolp :5 kapela svetega Venčeslava z grobom in vhodom v zakladnico ;Gotski prezbiterij: [[Slika:Interior of St. Vitus Cathedral Prague 09.jpg|thumb|Collinova grobnica in kraljevi oratorij]] [[Slika:Tomb of John of Nepomuk.JPG|thumb|Grob svetega Janeza Nepomuka]] :6 kapela svetega Andreja (iz Martinic) – nagrobnik J. Bořite iz Martinic :7 kapela svetega Križa (Kristusov obraz ali sveti Simon in Juda) – asimetrična, desna stran kvadratna, P. Parler, leva lomljena, M. Arras; kraljevi oratorij – poznogotski Vladislav Jagelonski, dostopen iz [[Stara kraljeva palača, Praški grad |Stare kraljeve palače]] :8 kapela svete Marije Magdalene (Wallenstein) z nagrobniki Matije iz Arrasa in Petra Parlerja :9 kapela svetega Janeza Nepomuka (izvirno Erhard in Otilija Vlašim, sveti Vojteh) z relikvijami svetega Vojteha in Radima; v sprednjem delu kapele je srebrn grob Janeza Nepomuka :10 kapela svetih relikvij (Saška, Šternberska) z nagrobniki Otokarja I. (desno) in Otokarja II. (levo) iz obdobja Karla IV. :11 kapela svete Trojice in Marije (cesarske), grob Spitihneva II. in Bžetislava I. – v osi stolnice :12 kapela svetega Janeza Krstnika (Arnoštova, svetega Antona) – gotske grobnice Bžetislava II. in Borživoja II., pod okni grobnici nadškofov Antonína Brusa iz Mohelnice in Martina Medka :13 nadškofova kapela (Pernštejnska, svete Agate) – renesančna grobnica Vratislava II. Pernštejna, nadškofje pokopani v letih 1793 do 1901 :14 kapela svete Ane (Nostič) – na oltarni mizi je plošča iz leta 1266, izvirnik iz cerkve svetega Martina iz Trierja :15 kapela svetega Mihaela (stara zakristija) – slika ''Kristusov krst'' Petra Brandla, obok s previsno streho :16 kapela svetega Sigismunda (Černinska) z relikvijami svetnikov in grobnicami, med drugim Humprechta Černina iz Chudenic in Sigismunda Bathorija ;Neogotska ladja, severna stran: :17 Wohlmuthov kor z baročnimi orglami :18 kapela zakramenta :19 kapela novega nadškofa z grobnicami škofa Antonina Podlahija in nadškofa, kardinala Františka Tomáška; v tej kapeli sta še dva prazna prostora za pokop :20 kapela Schwarzenberska :21 kapela svete Anežke Češke (do 1989 Bartonova iz Dobenina) == Grobnice kraljev in cesarjev == [[Slika:PO2 Vit.jpg|thumb|Nagrobnik češkega kralja Otokarja II. Přemysla]] Grobnice čeških kraljev se shranijo v kraljevi grobnici v kleti stolnice, dva kralja v Collinovem mavzoleju v stolnici in drugih dveh kraljev in knezov v koru. # [[Otokar I. Přemysl]], češki kralj (1155, 15. december 1230) # [[Otokar II. Přemysl]], češki kralj (1232, 26. avgust 1278) # [[Rudolf II. Habsburški]], vojvoda avstrijski (1271, 10. maj 1290) # [[Judita Habsburška]], češka kraljica (13. marec 1271, 18. junij 1296) – žena kralja [[Venčeslav II.|Venčeslava II.]] # [[Rudolf I. Habsburški]], češki kralj (1282, 4. julij 1307) # [[Blanka Margreta iz Valoisa]], kraljica Svetega rimskega cesarstva in češka kraljica (1317, 1. avgust 1348) – žena svetega rimskega cesarja in češkega kralja Karla IV. # [[Karel IV. Luksemburški]], svetorimski cesar in češki kralj (14. maj 1316, 29. november 1378) # [[Václav IV.]], češki kralj in svetorimski cesar (26. februar 1361, 16. avgust 1419) # [[Jiři Poděbradski]] (Jurij s Podjebrad) češki kralj (6. april 1420, 22. marec 1471) # [[Ana Jagelonska]] (23. julij 1503, 27. januar 1547) – žena [[Ferdinand I. Habsburški|cesarja Ferdinanda I.]] # [[Ladislav Pohrobek]], češki kralj (22. februar 1440, 23. november 1457) # [[Ferdinand I. Habsburški]], svetorimski cesar in češki kralj (10. marec 1503, 25. julij 1564) # [[Maksmilijan II. Habsburški]], svetorimski cesar in češki kralj (31. julij 1527, 12. oktober 1576) # nadvojvodinja Eleonora (4. november 1568, 12. marec 1580) – hči Maksmilijana II. # [[Rudolf II. Habsburški]], svetorimski cesar in češki kralj (18. julij 1552, 20. januar 1612) # [[Marie Amálie Rakouská|Marija Amalija Habsburško-Lotarinška]], vojvodinja parmska (26. februar 1746, 18. junij 1804) – žena vojvode Ferdinanda Parmskega == Sklici == {{sklici}} == Literatura== *Fučíková, Eliška, Martin Halata, Klára Halmanová, Pvel Scheufler. "Prague Castle in Photographs /1956-1900". Prague: Správa Pražského hradu a Nakladatelství KANT, 2005. ISBN 80-86217-94-9 *K. Benešovská, P. Chotebor, T. Durdík, M. Placek, D. Prix, V. Razim. "Architecture of the Gothic", vol. 2 of "Ten centuries of architecture" series, Prague Castle Administration & DaDa, a.s., Prague 2001, ISBN 80-86161-41-2 (English version) *Tine Germ, Gotska arhitektura in stavbarstvo, Znanstvena založba FF-Univerza v Ljubljani, 2011 ISBN 978-961-237-408-2 (zv. 1) == Zunanje povezave == {{Commons category|St. Vitus Cathedral}} * [http://www.katedralasvatehovita.cz/en Website of the cathedral] (en, cz) * [http://www.apha.cz/en/ Archdiocese of Prague (Official Website)] * [http://www.hrad.cz/en/prazsky_hrad/katedrala_vita.shtml Information from the Prague Castle administration site] * [http://www.gotik-romanik.de/Prag,%20Thumbnails/Thumbnails.html Photographs] * [http://www.christiancanvas.co.uk/ Church Art including Bath and St Vitus Cathedral] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081206170839/http://www.christiancanvas.co.uk/ |date=2008-12-06 }} * [http://www.remains.se/picturem.php?ObjectID=127&Browse=AREA St. Vitus Cathedral] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110615001331/http://www.remains.se/picturem.php?ObjectID=127&Browse=AREA |date=2011-06-15 }} picture gallery at Remains.se {{Narodna romarska središča v Evropi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Stolnice na Češkem]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Češkem]] [[Kategorija:Praški grad]] [[Kategorija:Cerkve svetega Vida|Praga]] [[Kategorija:Narodna romarska središča|Vid, Praga]] dfpz1fqfuo25kg8w4t9h0mknwattvvg Snowdonska gorska železnica 0 417552 6759431 6491065 2026-10-01T19:15:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759431 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name = Snowdonska gorska železnica | other_name = Rheilffordd yr Wyddfa | Photo = Journey to Snowdon Summit (7478150130).jpg | Caption = Snowdonska gorska železnica | Elevation = 1085 m | Location = Gwynedd, [[Wales]], [[Združeno kraljestvo]] | Range = [[Snowdonia]] <!-- |start = Llanberis --> <!-- |end = Yr Wyddfa --> | Prominence = 1038 m <!-- |open = 1896 --> | map_image= SMR diag.JPG | Coordinates = <!-- wd --> | Type = ozkotirna zobata gorska železnica }} '''Snowdonska gorska železnica''' (SMR; valižansko '''Rheilffordd yr Wyddfa''') je ozkotirna gorska [[železnica]] v Gwyneddu v severozahodnem [[Wales]]u. Je turistična železnica, dolga 7,6 km od Llanberisa do vrha [[Snowdon]]a, najvišjega vrha v Walesu.<ref>{{citation |url=http://www.star-attractions.co.uk/attractions/snowdon_mountain/snowdon_mountain.htm |title=Tourist Attractions in Snowdonia Wales - Visit Snowdon Mountain Railway! |accessdate=2016-04-25 |archive-date=2003-04-15 |archive-url=https://archive.today/20030415135300/http://www.star-attractions.co.uk/attractions/snowdon_mountain/snowdon_mountain.htm |url-status=dead }}</ref> Je edina javna ozkotirna železnica v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]]<ref>{{citation |url=http://www.aboutbritain.com/SnowdonMountainRailway.htm |title=Snowdon Mountain Railway on AboutBritain.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20161001210643/http://www.aboutbritain.com/SnowdonMountainRailway.htm |access-date=2016-04-25 |archive-date=2016-10-01 |url-status=dead}}</ref> in po več kot 100 letih delovanja še vedno priljubljena turistična zanimivost. Proga je v lasti in upravljanju Heritage Great Britain plc,<ref name=autogenerated1>{{citation |url=http://www.heritagegb.co.uk/ |title=Heritage Great Britain plc |accessdate=2016-04-25 |archive-date=2016-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160915195723/http://www.heritagegb.co.uk/ |url-status=dead }}</ref> upravljavca še nekaterih drugih turističnih znamenitosti v Združenem kraljestvu. Železnica deluje v najtežjih vremenskih razmerah v Veliki Britaniji in omogoča doseči vrh tudi v slabem vremenu, ostane pa zaprta pozimi od novembra do sredine marca. Vlak z enim vagonom se dvigne na goro s parno ali dizelsko lokomotivo. Bila je navdih za izmišljeno ''Culdee Fell Railway'' v knjigi ''Mountain Engines'', del serije ''The Railway'', ki jo je napisal Wilbert Awdry. == Zgodovina == [[File:SMR 12 near Rocky Valley 05-07-19 16.jpeg|thumb|Vlak št. 12 pleza v smeri Rocky Valley Halta]] Leta 1869 so nastali prvi predlogi za gradnjo železnice na Snowdon, najvišjo goro v Walesu, potem ko je Llanberis dobil povezavo z britanskim železniškim omrežjem. Vendar pa lastnik zemljišča tega ni dovolil, ker se je bal, da bo vlak uničil pokrajino. Po nekaj letih so prebivalci vasi Rhyd Ddu in Llanberis, ki so se bali padca [[turizem|turističnega]] prihodka, izdelali načrt za gradnjo železnice na Snowdon. Ustanovljena je bila družba ''Snowdon Mountain Tramway and Hotel'' za gradnjo današnje proge in glas lastnika zemljišča je bil utišan. Decembra 1894 se je začela gradnja proge in po le nekaj več kot enem letu je januarja 1896 prvi [[vlak]] dosegel gorsko postajo. Po nekaj manjših preostalih delih je železnica začela obratovati na [[Velika noč|veliko noč]] leta 1896. Ob odprtju 4. aprila 1896 je bila prva resna nesreča, ko se je snela [[lokomotiva]] in iztirila ob progi. Posadka se je s skokom iz lokomotive rešila, med potniki je bila samo ena smrtna žrtev zaradi neprevidnosti, saj se je vagon zaradi avtomatskih zavor ustavil na progi. Iz nepojasnjenih okoliščin je na kraj nesreče pripeljal še drugi vlak, zaradi česar pa ni bilo večje škode. Po nekaj spremembah, poskrbeli so za dodatne varnostne ukrepe, je bila proga ponovno odprta 9. aprila 1897 in od takrat do danes, razen med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], še vedno obratuje. Leta 1962 se je proga Caernarfon–Llanberis, ki je bila spodbujena z gradnjo Snowdonske gorske železnice, že razvila v samostojno turistično zanimivost. == Opis == [[Slika:Three trains on Snowdon Mountain Railway.jpg|thumb|Tri kompozicije zapuščajo vrh]] Na dolžini približno 7,5 km premaga višinsko razliko približno 1000 m od spodnje postaje v Llanberisu (108 m) do tik pod vrhom Snowdona (1085 m). Proga je enotirna in ima skupno šest [[Železniška postaja|postajališč]]. Razen končne postaje je na tretji in četrti postaji tir za srečevanje, zato so vlaki razporejeni tako, da je časovna razlika med njimi 15 minut. Zato lahko vozi največ 30 minut, vendar bi morali prepeljati več ljudi z dvema kompozicijama na razmeroma kratki razdalji. Na spodnji, začetni postaji Llanberis sta uprava in podjetje, ki skrbi za obratovanje. Po krajšem sorazmerno ravnem odseku se začne strmo pobočje, zaradi česar je bila železnica zgrajena kot zobata železnica z naklonom 16,7 % (1 : 6). Naslednji dve postaji (Hebron na nadmorski višini 326 m, postaja na pol poti na 500 m) nimata osebja, zato se tam ne vstopa ali izstopa. Četrta postaja je Rocky Valley in je končna postaja, ko vlak zaradi slabih vremenskih razmer ne more peljati do gorske postaje. Zato je tukaj ploščad in ne le proga za srečevanje kot na drugih postajah. Sledi dolg odsek, v katerem se strmina še naprej povečuje, do naslednje postaje Clogwyn (779 m), ki leži na sorazmerno ozkem grebenu. Tukaj izstopanje ni dovoljeno. Če so na voljo prosta mesta, je treba vstopiti med vožnjo vlaka. Na koncu je gorska postaja (Summit Station, 1065 m). Od tam vodi pot do 20 m višjega vrha Snowdon. == Vozni park == [[Slika:Llanberis engine No4.jpg|thumb|Lokomotiva št. 4 v Llanberisu]] [[Slika:SMR trains pass at Clogwyn 05-07-19 21.jpeg|thumb|Vagon z lokomotivo št. 6 v Clogwynu]] Železnica je bila odprta leta 1896. Od tedaj do danes je še vedno v uporabi [[parna lokomotiva]] z ujemajočim vagonom. Breme prometa danes nosijo štiri dizelske lokomotive s štirimi 74-sedežnimi vagoni. Tri dizelske kompozicije iz leta 1995 lahko delujejo kot dvo- ali tridelne enote. Nekaj vagonov ne uporabljajo več zaradi manjše zanesljivosti. <ref>{{Internetquelle | url=http://www.snowdonwales.co.uk/smr02.html | titel=The mountain railway's railcars | zugriff=2013-05-08 | werk=Snowdon - Wales' Highest Mountain | sprache=en }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303232322/http://www.snowdonwales.co.uk/smr02.html |date=2016-03-03 }} {{Navedi splet |url=http://www.snowdonwales.co.uk/smr02.html |title=arhivska kopija |accessdate=2016-04-25 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303232322/http://www.snowdonwales.co.uk/smr02.html |url-status=bot: unknown }}</ref> Kompozicija je običajno sestavljena iz lokomotive in vagona, ki ga ta potiska navzgor. Vsako jutro pelje delovna kompozicija, ki usposobi celotno pot, pa tudi zagotavlja oskrbo na zgornji postaji. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo |author1=Patrick Whitehouse|author2=John Snell |year=1984 |title=Narrow Gauge Railways of the British Isles |publisher=Davis & Charles |isbn=0-7153-8523-2 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Keith Turner |year=2005 |title=The way to the stars - the story of the Snowdon Mountain Railway |url=https://archive.org/details/waytostarsstoryo0000turn |publisher=Gwasg Carreg Gwalch, Llanrwst |isbn=0-86381-954-0 |cobiss= |pages=}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.snowdonrailway.co.uk Snowdon Mountain Railway official site] [[Kategorija:Železnica v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ozkotirne železnice]] [[Kategorija:Gorske železnice]] {{normativna kontrola}} s2ivy7avt5nz4r04qf521vchycg96yj St David's 0 418259 6759459 6253952 2026-10-01T21:02:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759459 wikitext text/x-wiki {{Infobox UK place | static_image_name = StDavidsCathedral.jpg | static_image_caption = [[Stolnica sv. Davida]] | type = [[Mesto]] | country = Wales | welsh_name = Tyddewi | official_name = St Davids | map_type = Stdavids pembrokeshire map.svg | community_wales = [[St Davids and the Cathedral Close]] | unitary_wales = [[Pembrokeshire]] | lieutenancy_wales = [[Dyfed]] | constituency_westminster = [[Preseli Pembrokeshire (volilna enota parlamenta Združenega kraljestva)|Preseli Pembrokeshire]] | constituency_welsh_assembly = [[Preseli Pembrokeshire (volilna enota Skupščine)|Preseli Pembrokeshire]] | post_town = HAVERFORDWEST | area_total_sq_mi = 17.93 | area_footnotes = <small>(skupnost)</small><br />{{convert|0.23|sqmi|km2|disp=out}}<br /><small>(urbano območje)</small> | postcode_district = SA62 | postcode_area = SA | dial_code = 01437 | os_grid_reference = SM755255 | coordinates = {{coord|51.882|-5.269|display=inline,title}} | population = 1841 | population_ref = (2011) <small>(skupnost)</small> | static_image_2_name = {{Infobox mapframe|frame=yes|frame-width=240|frame-height=240|plain=no|type=point|zoom=13|id=Q648732|mapframe-caption=Map}} }} '''St. Davids''' ali '''St. David's''' <ref>[http://www.neighbourhood.statistics.gov.uk/dissemination/viewFullDataset.do;jsessionid=pLHTT2vVSz9qgnx9WxNzLBqGm0JP3nB7Ynx2jnNLMygff5jxGzjP!716755703!1312170645594?instanceSelection=03070&productId=779&$ph=60_61&datasetInstanceId=3070&startColumn=1&numberOfColumns=8&containerAreaId=790567&nsjs=true&nsck=true&nssvg=false&nswid=1920 Parish Headcounts for Pembrokeshire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120910133948/http://www.neighbourhood.statistics.gov.uk/dissemination/viewFullDataset.do;jsessionid=pLHTT2vVSz9qgnx9WxNzLBqGm0JP3nB7Ynx2jnNLMygff5jxGzjP!716755703!1312170645594?instanceSelection=03070&productId=779&$ph=60_61&datasetInstanceId=3070&startColumn=1&numberOfColumns=8&containerAreaId=790567&nsjs=true&nsck=true&nssvg=false&nswid=1920 |date=2012-09-10 }} (based on 2001 Census) at Office for National Statistics. Retrieved 2011-08-01</ref><ref>As specified in ''New Oxford Dictionary for Writers and Editors'' OUP 2005. The name is often spelt without its possessive apostrophe, including by the [http://www.stdavids.gov.uk/ St Davids City Council]</ref> (valižansko '''Tyddewi''', dobesedno ''Davidova hiša'') je [[mesto]] in lokalna skupnost <ref>{{navedi splet|title=GENUKI: St David's|url=http://www.genuki.org.uk/files/wal/PEM/StDavids/|accessdate=7 March 2016|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310171542/http://www.genuki.org.uk/files/wal/PEM/StDavids/|url-status=dead}}</ref> (polno ime '''St David's and Cathedral Close''') v [[Pembrokeshire|Pembrokeshiru]], [[Wales]]. Leži na reki Alun na polotoku St. David's in je britansko najmanjše mesto po velikosti in številu prebivalcev. Je zadnje počivališče svetega Davida, valižanskega zavetnika in dejansko cerkveno glavno mesto Walesa. St. David's je dobil status mesta v 16. stoletju zaradi [[Stolnica v St. David'su |stolnice]], vendar ga je izgubil leta 1888. Ponovno ga je dobil leta 1994 na ukaz britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] == Zgodovina == Običajno je navedeno, da se je David rodil sveti Noni približno leta 500. Nekoliko južno od mesta je zdaj St. Non's. Krščen naj bi bil v Porthclaisu, danes pristaniško mesto, in je živel z materjo v Llanonu. Izobraževal se je v Ty Gwyni, Whitesands, pri sv. Pavlinu (Paul Aurelian, Valižan, puščavnik in učitelj, ki so ga častili kot svetnika v Carmarthenshiru). V 6. stoletju je David ustanovil [[samostan]] in [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v Glyn Rhosynu (Rose Vale) na bregovih reke Alun. Območje je bilo prvotno znano v valižanskem jeziku kot ''Mynyw'' in rimsko kot ''Meneva'' ali ''Menevia''. Samostanska skupnost je bila zelo stroga – poleg molitve in darovanja maš so obdelovali zemljo in se ukvarjali s številnimi obrtmi in čebelarstvom, da bi sebe, številne romarje, popotnike prenočili in nahranili. Skrbeli so za uboge, jih hranili in oblekli. <ref>{{navedi splet|url=http://sucs.org/~rhys/stdavid.html|title=Saint David and Saint David's Day|last=Jones,|first=Rhys James|date=28 February 1994|accessdate=21 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120607024933/http://sucs.org/~rhys/stdavid.html|archive-date=2012-06-07|url-status=dead}}</ref> Naselbina, ki je zrasla okoli samostana, se je imenovala Tyddewi, kar pomeni "Davidova hiša". Leta 519 je bila nadškofija Caerleon v okrožju Monmouth prenesena v Mynyw in se je preimenovala v St. David's v čast nadškofa in svetnika. <ref name="cyclopaedia">{{cite journal|last=Anon|year=1837|title=David's, St.|journal=The Penny Cyclopædia of the Society for the Diffusion of Useful Knowledge|publisher=Charles Knight and Co.|location=London|volume=7–8|pages=317|url=http://books.google.co.uk/books?id=w8dPAAAAMAAJ&pg=RA1-PA317&dq=pilgrimage+to+st+davids&hl=en&sa=X&ei=8kziT47VA8Km0AXksbzGAw&redir_esc=y#v=onepage&q=pilgrimage%20to%20st%20davids&f=false|accessdate=21 June 2012}}</ref> Prvotna stolnica je bila velikokrat oropana. Nazadnje so jo oropali [[Vikingi]], ki so jo konec leta 1087 zažgali in uničili. Današnjo stolnico so zgradili Normandijci in ima številne ostanke, tudi ostanke [[sveti David|svetega Davida]]. Obiskali so jo številni romarji, mnogi plemiči in kralji, tudi [[Viljem Osvajalec]] leta 1077, [[Henrik II. Angleški|Henrik II.]] leta 1171, [[Edvard I.]] in kraljica Eleanora leta 1284. [[Papež Kalist II.]] je odredil, da sta bili dve romanji v St. David's enakovredni enemu v [[Rim]] ( ''Roma semel quantum dat bis Menevia tantum''). Zaradi tega se je v srednjem veku zaradi obiska mnogih romarjev zelo dvignil dohodek. <ref>[http://www.history.uk.com/history/st-davids-day-pembrokeshire-st-davi/ St David's day, Pembrokeshire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927230659/http://www.history.uk.com/history/st-davids-day-pembrokeshire-st-davi/ |date=2011-09-27 }} at History.UK.com, 16 February 2003. Retrieved on 1 August 2011</ref> Romanja so bila pozneje v nemilosti zaradi prodajanja odpustkov in dohodek je zbledel. Do 19. stoletja je bilo mesto St. David's osamljeno in zanemarjeno. V Penny Cyclopaedii piše: ''Trenuten videz kaže revno vas, hiše, razen hiš duhovnikov, so v pogubnem stanju. Kraj je osamljen, sosednje okrožje je divje in neopremljeno; vendar je še vedno zanimiv kot sedež velikega škofa z lepo stolnico in ostanki drugih čudovitih verskih zgradb.'' Od takrat sta boljši prevoz in turizem oživela mesto. == Status mesta == [[File:Speed St David's insert.jpg|thumb|St. David's na zemljevidu Walesa iz leta 1610]] [[File:St Davids City Hall geograph-4086887-by-Jaggery.jpg|thumb|right|Mestna hiša v St. David'su]] V 16. stoletju je angleška krona kraju priznala status mesta, ker je imel škofijsko stolnico, vendar je bil ta status ukinjen leta 1888 in St. David's je izgubil pravico, da bi se imenoval mesto. Leta 1991 je mestni svet St. David'sa predlagal ponovno pridobitev statusa mesta, kar bi bilo treba spodbuditi v povezavi s 40. obletnico kronanja kraljice Elizabete II. Leta 1992 je Ministrstvo za notranje zadeve predalo zadevo Buckinghamski palači. Leta 1994 je na ukaz kraljice St. David's znova dobil status mesta skupaj z irskim mestom Armagh "ob priznavanju njune pomembne krščanske dediščine in njunega statusa mesta v prejšnjem stoletju". Patent statusa mesta je kraljica uradno predstavila na slovesnosti v stolnici svetega Davida 1. junija 1995.<ref name="Guardian">{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/travel/2001/mar/03/unitedkingdom.guardiansaturdaytravelsection|title=The small city with the big kicks|last=Alderson|first=Alf|date=3 March 2001|work=The Guardian|publisher=Guardian News and Media Limited|accessdate=21 June 2012}}</ref> == Uprava == Mestni svet sestavlja 12 svetnikov. <ref name="stdavids.gov.uk">http://www.stdavids.gov.uk/council-information/{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Mestni svet vodita najstarejši uradnik in finančni direktor. Zdaj je izvoljen predsedujoči uradnik župan St. David'sa Cllr John George. [ 9] Sir David Jones Fachelich je bil pred kratkim predstavljen z mestnim ključem. == St. David's danes == Poleg stolnice je škofovska palača iz 13. stoletja v ruševinah, ki jo vzdržuje Cadw in je odprta za obiskovalce. Včasih je bil St. David's valižanska marka v okraju (''hundred'') Dewisland. Leta 1603 ga je zgodovinar George Owen opisal kot eno od petih pembrokeshirskih okrožij, ki ga je nadzoroval pristaniški upravnik (''portreeve''). <ref>Owen, George, ''The Description of Penbrokshire by George Owen of Henllys Lord of Kemes'', Henry Owen (Ed), London, 1892</ref> Sveti Non's Well skrbi za pešpot Pembrokeshire Coast Path in St. Brides Bay. Poleg stolnice so pomembne značilnosti mesta stolpna vrata iz 14. stoletja, keltski stari križ in številne umetnostne galerije. St. David's je tudi izhodišče za sprehode in vodne športe. Ima več hotelov, lekarno, trgovine in galerije, mladinski hotel in številne gostilne. Celotna obala okoli St. David'sa je del Obalnega narodnega parka Pembrokeshire. Reševalna obalna postaja mesta, ki je v St. Justinijanu, je rešila približno 360 ljudi, saj je bila prva reševalna postaja, ustanovljena že leta 1869. Štirje reševalci so umrli, ko so reševali druge. <ref>[http://stdavids-rnli.org.uk/rnli2%20start.htm St Davids Lifeboat Station: Introduction] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110811062822/http://stdavids-rnli.org.uk/rnli2%20start.htm |date=2011-08-11 }} at Royal National Lifeboat Institution (RNLI). Accessed on 1 August 2011</ref> Območje Irskega morja ima veliko čeri in otokov in je znano po močnem plimovanju. <ref>[http://stdavids-rnli.org.uk/rnli3%20station.htm St Davids Lifeboat Station] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110822022340/http://stdavids-rnli.org.uk/rnli3%20station.htm |date=2011-08-22 }} at Royal National Lifeboat Institution (RNLI). Accessed on 1 August 2011</ref> [[File:Flag of Saint David.svg|thumb|right|150px|Zastava Saint Davida (''Baner Dewi Sant'')]] == Pomembni ljudje == * Asser, mentor kralja Alfreda Velikega, in pisec njegove biografije, je bil menih v St. David'su, preden je bil v njegovi službi, * William Barlow, strokovnjak za magnetizem in anglikanski duhovnik, se je rodil v St. David'su med mandatom svojega očeta Williama Barlowa, ki je bil škof (1536–48), * Henry Hicks (1837–1899), ugleden kirurg in geolog, je bil rojen v St. David'su in je tam deloval od leta 1862 do leta 1871, * Thomas Tomkins (1572–1656), ugleden angleški glasbenik in skladatelj, se je rodil v St. David'su. == Pobratena mesta == St. David's je pobraten z mesti: <ref>{{navedi splet|title=St Davids City Council – Twin towns|url=http://www.stdavids.gov.uk/twin-towns/|accessdate=20 September 2014}}</ref> *{{flagicon|IRL}} Naas, [[Irska]] *{{flagicon|FRA}} Orléat, [[Francija]] *{{flagicon|LES}} Matsieng, [[Lesoto]] == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== *O'Malley, Brian Brendan, comp. (1985) ''A Pilgrim's Manual: St. Davids''. Marlborough: Paulinus Press ISBN 0-907740-13-8 ==Zunanje povezave== {{commons category|St David's}} {{Wikivoyage}} *[http://www.stdavids.co.uk/ Independent St Davids tourism website] *[http://www.stdavids-peninsula.co.uk/ Coast and Country Cottages St Davids tourism website] *[http://www.stdavids.gov.uk/ St Davids City Council] *[http://www.visitpembrokeshire.com/content.asp?id=2319 St Davids at www.visitpembrokeshire.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130908083905/http://www.visitpembrokeshire.com/content.asp?id=2319 |date=2013-09-08 }} (official council tourism website) *[http://www.saints-rfc.co.uk/ St Davids RFC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160314051918/http://saints-rfc.co.uk/ |date=2016-03-14 }} *{{dmoz|/Regional/Europe/United_Kingdom/Wales/Pembrokeshire/St_Davids/}} [[Kategorija:Mesta v Walesu]] [[Kategorija:Pembrokeshire]] {{normativna kontrola}} jcuve4uucrvviwp20iyuyu8mxj61960 Strelski pohod v Splošni bolnišnici Izola 0 423769 6759481 6668368 2026-10-01T22:43:50Z Tymewalk 208780 Navedi splet: +title, +date 6759481 wikitext text/x-wiki {{Infobox civilian attack | title = Strelski pohod 2016 | image = | alt = | caption = | location = Bolnica Izola, Izola, Slovenija | coordinates = | date = {{start date|2016|08|22}} | time = ~ 15.00 | timezone = | type = naklepno streljanje | weapons = [[pištola]] | fatalities = 3 (vključno s storilcem) | injuries = 1 | perp = Darko Gregorič | motive = osebne zamere }} 70-letni Darko Gregorič je dne [[22. avgust|22. avgusta]] [[2016]], nekaj po 15. uri, vstopil v [[Splošna bolnišnica Izola|Splošno bolnišnico Izola]], pri hoji naj bi si pomagal z berglo. Iskal je specifično osebo, in sicer zdravnika Guilerma Martineza. V tistem času naj bi bil tam prisoten tudi 43-letni policist, ki naj bi v bolnišnico prišel pospremiti zapornika na pregled. Ko je storilec zagledal policista, je ustrelil policista in zdravnika, oba sta podlegla poškodbam. Pred bolnišnico je ranil še enega policista, ki je prišel na kraj dogodka. Pred vhodom bolnišnice se je usedel in zamenjal pištolo (pridobljeno od ustreljenega policista). Storilec naj bi v tem trenutku še enkrat ustrelil v zrak in se opravil proti parkirišču.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/crna-kronika/izola.html|title=VIDEO: Zdravnik pregledal 60 pacientov, nato se je posvetil še pacientu, ki se je želel pogovoriti z njim na hodniku|date=2016-08-23}}</ref> Pred bolnišnico je storil [[samomor]], in sicer se je ustrelil s policistovo pištolo.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/novo-odkritje-na-domu-morilca-iz-izolske-bolnisnice-447648|title=Novo odkritje na domu morilca iz izolske bolnišnice|date=23. 8. 2017|accessdate=10. 6. 2025|website=www.siol.net}}</ref> Policija ni nikoli ugotovila, od kod Gregoriču pištola, so pa na njegovem domu našli še veliko število nabojev.<ref name=":0" /> Med motivi so slovenski in obalni mediji navajali smrt storilčeve mame in težave z denarjem in prekomernim pitjem alkohola.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.regionalobala.si/novica/to-je-morilec-ki-je-sejal-smrt-darko-gregoric-70-letnik-iz-okolice-kopra|title=To je morilec, ki je sejal smrt...|accessdate=2016-08-23|archive-date=2016-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160825031439/http://www.regionalobala.si/novica/to-je-morilec-ki-je-sejal-smrt-darko-gregoric-70-letnik-iz-okolice-kopra|url-status=dead}}</ref> Kasneje se je izkazalo, da naj bi bil motiv obračuna nezadovoljstvo s potekom zdravljenja, vendar je analiza potrdila, da nepravilnosti ni bilo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/obletnica-tragedije-v-izolski-bolnisnici/430581|title=Obletnica tragedije v izolski bolnišnici|date=22. 8. 2017|accessdate=10. 6. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{škrbina-Slovenija}} [[Kategorija:Izola]] [[Kategorija:2016 v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2016]] [[Kategorija:Katastrofe v Sloveniji]] [[Kategorija:Strelski napadi]] c3tfro6hv8htoc45b28phoef3ddnrbs Sibiu 0 445340 6759342 6729850 2026-10-01T16:47:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759342 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Sibiu |native_name = |other_name = Sibiu/Hermannstadt/Nagyszeben |nickname = |settlement_type = [[Seznam mest v Romuniji|Mesto]] |image_skyline = Sibiu-pictures-001.jpg |imagesize = 300px |image_caption = |image_flag = Flag of Brasov, Romania.svg |flag_size = 125px |flag_link = |image_blank_emblem = Coa_Romania_Town_Nagyszeben.svg |blank_emblem_type = Grb |pushpin_map = Romania |mapsize = 250px |map_caption = Lega Sibiuja v Romuniji |coordinates_region = RO |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = Okrožje |subdivision_name2 = Sibiu |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |seat_type = |seat = |leader_title = župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = 1191 (prvi zapis) |established_title1 = |established_date1 = |established_title2 = |established_date2 = |area_magnitude = |area_total_km2 = 121 |area_metro_km2 = |total_type = |population_as_of = popis 2011<ref name="INSSER">{{navedi splet |url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_TAB_3.xlsx |title=Population at 20 October 2011 |date=5 July 2013 |accessdate=5 July 2013 |publisher=[[National Institute of Statistics (Romania)|INSSE]] |language=ro |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226001748/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_TAB_3.xlsx |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181226001748/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_TAB_3.xlsx |date=2018-12-26 }}</ref> |population_total = 147.245 |population_density_km2 = 1132 |pop_est_as_of = |population_est = |pop_est_footnotes = |population_metro = |population_urban = |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_footnotes = |timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |latd=45 |latm=47 |lats=34 |latNS=N |longd=24 |longm=09 |longs=07 |longEW=E |elevation_m = 415 |elevation_footnotes = |postal_code_type = |postal_code = RO 55xxxx | area_code = +40 269/369 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = SB |website = http://www.sibiu.ro/ |footnotes = }} [[File:RO SB - Panorama Piata Mare, Sibiu.jpg|thumb|Veliki trg]] '''Sibiu''' (romunska izgovarjava [sibiw], zastarelo ''Sibiiu''; transilvanskosaško ''Härmeschtat'', madžarsko ''Nagyszeben'' [nɒɟsɛbɛn]) je mesto v [[Transilvanija|Transilvaniji]] v [[Romunija|Romuniji]] s 147.245 prebivalci. Leži 275 km severozahodno od [[Bukarešta| Bukarešte]] <ref>[http://www.geobytes.com/citydistancetool.htm City Distance Tool] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101005175701/http://geobytes.com/CityDistanceTool.htm |date=2010-10-05 }} at geobytes.com</ref>. Skozi mesto teče reka Cibin, pritok reke [[Olt]]. Zdaj je glavno mesto okrožja Sibiu, med letoma 1692 in 1791 ter od 1849 do 1865 pa je bil glavno mesto kneževine Transilvanije. Sibiu je eno najpomembnejših kulturnih središč v Romuniji in je bilo leta 2007 [[evropska prestolnica kulture]] skupaj z mestom [[Luxembourg]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.sibiu2007.ro/index_en.php |title=Sibiu Cultural Capital Website |accessdate=2018-02-13 |archive-date=2006-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061015213159/http://www.sibiu2007.ro/index_en.php |url-status=dead }}</ref>. Nekdanje središče transilvanskih Sasov, staro mesto Sibiu so leta 2008 razglasili za »osmi najbolj idiličen kraj za življenje v Evropi«. <ref>{{navedi novice| url=https://www.forbes.com/2008/11/18/europe-homes-dollar-forbeslife-cx_po_1118realestate_slide_4.html | work=Forbes | first1=Edward | last1=Beckett | first2=Parmy | last2=Olson | title=In Pictures: Europe's Most Idyllic Places To Live}}</ref> Mesto upravlja smučišče Păltiniş. == Zgodovina == Prvi uradni zapis, ki se nanaša na območje Sibiuja, je iz leta 1191, ko je [[papež Celestin III.]] potrdil obstoj svobodne [[proš]]tije nemških naseljencev v Transilvaniji s sedežem v Sibiuju, takrat ''Cibiniumu''. <ref>[http://www.turism.sibiu.ro/en/istorie.htm The History of Sibiu] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090422163814/http://www.turism.sibiu.ro/en/istorie.htm |date=2009-04-22 }}</ref> V 14. stoletju je bil že pomemben trgovski center. Leta 1376 so bili obrtniki razdeljeni na 19 [[ceh]]ov. Sibiu je postal najpomembnejše nemško mesto med sedmimi mesti, ki so dala Transilvaniji nemško ime ''Siebenbürgen'' (Sedmograška – dobesedno sedem gradov)<ref>[http://thedockyards.com/the-history-of-the-transylvanian-saxons/ The History of the Transylvanian Saxons], thedockyards.com</ref><ref>[http://europeupclose.com/article/sibiu-hermannstadt-romanian-city-german-traditions/ Sibiu, or Hermannstadt? A Romanian City with German TraditionsPublished/Revised June 11, 2014], europeupclose.com</ref>. Tu je bila ''Universitas Saxonum'' (skupnost Sasov) z mrežo pedagogov, ministrov, intelektualcev, mestnih uradnikov in svetnikov nemške skupnosti, ki so leta 1440 ustvarili zakonodajni in politični sistem v Transilvaniji<ref>[http://expelledgermans.org/transylvaniasaxons.htm The vanished Romanian German community through Hitler's population transfer, soviet deportation, & mass emigration], expelledgermans.org</ref><ref>[http://www.alanier.at/Sachsen.html The Saxons’ Land, or the Royal Domain (Fundus Regius)], alanier.at</ref>. Med 18. in 19. stoletjem je bilo mesto drugo in kasneje prvo najpomembnejše središče romunske skupnosti. V Sibiuju sta bili prva romunska banka (''Albina'') in ASTRA (Transilvansko združenje za romunsko literaturo in romunsko ljudsko kulturo). Romunski pravoslavni cerkvi je leta 1860 habsburška monarhija dodelila status metropolitskega sedeža in mesto je še vedno tretje najpomembnejše središče romunske pravoslavne cerkve. Med madžarsko revolucijo leta 1848 in 1867 (avstro-ogrski sporazum) se je v Sibiuju sestal transilvanski zbor, ki je po cesarskem dogovoru o razširitvi glasovalnih pravic v tej regiji postal predstavniški organ. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko je [[Avstro-Ogrska]] razpadla, je Sibiu postal del Romunije. Še vedno je bila največja nemška narodna skupnost (do leta 1941) poleg manjše madžarske skupnosti. V petdesetih letih in po letu 1990 se je večina Nemcev izselila v Nemčijo in Avstrijo. Ostalo je približno 2000 Nemcev, med njimi Klaus Johannis, sedanji predsednik Romunije. <gallery> File:Sibiu vedere de pe Deaulul Gusteritei.jpg|Sibiu v 18. stoletju File:Johann Böbel - Poarta Burger-Ocnei, la 1857.jpg|Grad 1857 File:Johann Bobel - Turnul Portii Cisnadiei.jpg|Johann Böbel (1824–1887) – akvarel, Mestna vrata na ulici Turnului File:Johann Böbel - Strada Turnului şi biserica Evanghelică.jpg|Evangeličanska cerkev na ulici Turnului </gallery> == Geografija == [[File:Sibiu 200811 800px.jpg|alt=|thumb|Panorama zgodovinskega središča]] Sibiu leži v bližini geografskega središča Romunije na {{Coord|45.792784|N|24.152069|E|region:RO_type:city}}. Mesto, ki leži v Cibinski kotlini na nadmorski višini 415 m, je oddaljeno približno 20 km od [[gorovje Făgăraș|gorovja Făgăraş]], 12 km od gorovja Cibin in približno 15 km od planine Lotru, ki meji na kotlino na jugozahodnem delu. Severne in vzhodne meje Sibiuja oblikuje planota Târnavelor, ki se spušča v dolino reke Cibin čez hrib Guštterei. Skozi Sibiu tečejo reka Cibin in nekateri manjši potoki. Zaradi geografskega položaja je Sibiu eno najpomembnejših prometnih vozlišč pomembnih cest in železniških prog v Romuniji. Podnebje je vlažno celinsko, povprečna temperatura je od 8 do 9 °C. Povprečna količina padavin je 627 l/m², približno 120 dni v letu je zelo mrzlih. === Mestna okrožja === Sibiu sestavlja več četrti. Nekatere vasi so bile sicer priključene mestu, vendar so bile zgrajene nove soseske, saj se je mesto razvilo in povečalo svojo površino: zgodovinski center je razdeljen na zgornje in spodnje mesto ter center, k mestu spadajo še okrožja Lupeni, Trei Stejari (Trije hrasti), Vasile Aaron, Hipodrom I, II, III, IV, Valea Aurie (Zlata dolina), Tilișca, Ștrand, Turnișor (Mali stolp; nemško ''Neppendorf''), Piața Cluj, Țiglari, Terezian, Reșița, Lazaret, Gușterița (nemško ''Hammersdorf''), Broscărie, Viile Sibiului, Tineretului, Veteranilor de Război. Na južnem delu sta muzejski kompleks ASTRA in živalski vrt, ki še spadata k mestu. == Demografija == Po podatkih popisa prebivalstva leta 2011 ima Sibiu 147.245 prebivalcev, kar je manj kot ob popisu leta 2002, zaradi česar je to 14. največje mesto v Romuniji. Etnična sestava: <ref>{{Navedi splet |url=http://www.sibiu.insse.ro/phpfiles/tab2_1_tot_etnie_SIBIU.pdf |title=2011 census data |accessdate=2018-02-13 |archive-date=2017-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170202124654/http://www.sibiu.insse.ro/phpfiles/tab2_1_tot_etnie_SIBIU.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202124654/http://www.sibiu.insse.ro/phpfiles/tab2_1_tot_etnie_SIBIU.pdf |date=2017-02-02 }}</ref> * [[Romuni]] 95,9 % * [[Madžari]] 1,6 % * [[Nemci]] (transilvanski Sasi) 1,1 % * [[Romi]] 0,4 % == Gospodarstvo == Sibiu je pomembno gospodarsko središče Romunije z veliko tujih naložb. Je pomembno središče za izdelavo avtomobilskih delov in podjetij, ki pripadajo družbam, kot so: ThyssenKrupp Bilstein-Compa, Takata Corporation, Continental Automotive Systems in NTN-SNR. Imajo tudi podjetja za strojne komponente, tekstil, agrarno industrijo in električne komponente (Siemens). V mestu je tudi druga največja borza v Romuniji, ki naj bi se leta 2018 združila z Bukareško borzo. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.sibex.ro/?l=en |title=Sbiu Stock Exchange Website |accessdate=2018-02-13 |archive-date=2013-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131225193020/http://www.sibex.ro/?l=en |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131225193020/http://www.sibex.ro/?l=en |date=2013-12-25 }}</ref> Glavne industrijske dejavnosti so v dveh industrijskih conah na obrobju mesta: *vzhodna industrijska cona, vzdolž železnice v Braşov in mesto Râmnicu Vâlcea, in *zahodna industrijska cona blizu izvoza Sebeş, blizu letališča. Trgovsko območje v občini Şelimbăr je zelo pomembno za gospodarstvo Sibiuja. V njem so nakupovalno središče in drugi veliki trgovci na drobno. Za mesto je zelo pomemben tudi [[turizem]], ki od leta 2007 stalno narašča. [[File:Brukenthal-sibiu.jpg|thumb|Brukenthalov narodni muzej, Sibiu]] == Kultura == Sibiu je eno najbolj kulturnih mest v Romuniji. Ima tri gledališča in [[filharmonija|filharmonijo]], poleg drugih manjših zasebnih gledaliških prizorišč in studiev scenskih umetnosti tudi gledališki del univerze Luciana Blage, v katerem imajo študenti mesečne predstave. ''Narodno gledališče Rada Stance'' je eno izmed vodilnih romunskih gledališč. Ustanovljeno je bilo že leta 1787 in v njem delujejo nekateri najbolj znani romunski režiserji, kot sta Gábor Tompa in Silviu Purcărete. Ima oddelek za romunski in nemški jezik in v povprečju pet predstav v tednu. ''Gledališče Gong'' je lutkovno gledališče, mimične igre in nekonvencionalne predstave za otroke in najstnike. Predstave so v romunščini in nemščini. V ''Državni filharmoniji Sibiu'' so tedenski koncerti klasične glasbe in izobraževalni koncerti za otroke in najstnike. ''Dvorana Talija'', koncertna in gledališka dvorana iz leta 1787 stoji ob starih mestnih utrdbah. Tedenski orgelski koncerti so v evangeličanski stolnici poleti, tematski koncerti zbora Teološke fakultete pa so v pravoslavni stolnici. Mednarodni gledališki festival Sibiu (''Festivalul Internațional de Teatru de la Sibiu'') je letni festival scenskih umetnosti. Od leta 2016 je to največji umetniški festival na svetu. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.romania-insider.com/sibiu-international-theater-festival-becomes-worlds-biggest/ |title=arhivska kopija |access-date=2018-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180213195545/https://www.romania-insider.com/sibiu-international-theater-festival-becomes-worlds-biggest/ |archive-date=2018-02-13 |url-status=dead}}</ref> === Parki === [[File:Parcul Tineretului din Sibiu.jpg|thumb|Park Tineretului]] ''Naravni park Dumbrava'' se razprostira na 960 hektarjih, od središča mesta je oddaljen 4 km v smeri jugozahod ob cesti proti Răşinariju. V njem sta živalski vrt in etnografski muzej. V bližini železniške postaje je ''Muzej parnih lokomotiv'', v njem je okoli 40 lokomotiv, od katerih sta dve še uporabni. Prvi park v mestu, ''Promenada'', je bil urejen leta 1791 in je danes del parka ob citadeli (''Parcul Cetatii''). Sedanja ureditev parka, vključno s prostorom med obzidji, je iz leta 1928. ''Sub Arini park'' iz leta 1856 je eden največjih in najbolje urejenih parkov v Romuniji. V središču mesta je več zelenih površin, najbolj znan je ''Astra Park'' iz leta 1879. Drugi parki so še: Tineretului, Reconstrucţiei, Corneliu Coposu, Petofi Sandor, Piata Cluj, Ștrand, Cristianului, Ţiţeica, Vasile Aaron, Lira. == Turizem == Leta 2007 je bil Sibiu evropska prestolnica kulture (skupaj z Luxembourgom). To je bil najpomembnejši kulturni dogodek, ki se je kdaj zgodil v mestu. Obiskalo ga je veliko domačih in tujih turistov. Mesto Sibiu in njegova okolica sta eno najbolj obiskanih območij v Romuniji. Je med najbolj ohranjenimi zgodovinskimi znamenitostmi v državi, številne srednjeveške utrdbe so v odličnem stanju. Staro mestno jedro je začelo postopek za uvrstitev na seznam Unescove svetovne dediščine leta 2004. Sibiu z okolico ima številne pomembne muzeje, 12 ustanov z umetniškimi zbirkami, slikami in dekorativno umetnostjo, arheološkimi, antropološkimi, zgodovinskimi razstavami, razstavami industrijske arheologije in zgodovine tehnoloških in naravoslovnih ved. Mesto leži blizu gorovja Făgăras, zelo priljubljenega za treking, v bližini smučišč Păltiniş in Arena Platós, priljubljenih zimskih počitniških točk, je v središču nekdanje saške skupnosti, znane po trdnjavskih cerkvah. [[File:Sibiu Biserica evanghelica Gusterita (5).JPG|thumb|Trdnjavska luteranska cerkev v soseski Gușterița, 13. st.]] Od leta 2007 imajo tradicionalno božično tržnico, ki se zgleduje po dunajski. Podprl jo je ataše avstrijskega veleposlaništva v Romuniji. Navadno je bila na Malem trgu (''Piata Mica'') z 38 stojnicami, malim odrom in delom, namenjenim otrokom. Leta 2008 se je razširila na Veliki trg z več kot 70 stojnicami, na njem so koncerti božičnih pesmi. Leta 2013 je bil med »15 najlepšimi božičnimi trgi v Evropi«. <ref>http://www.tourismontheedge.com/best-of/christmas-traveling-15-of-the-most-beautiful-christmas-markets-in-europe.html</ref> === Glavne znamenitosti === [[File:Biserica_Evanghelica_din_Sibiu-fatada_principala.JPG|thumb|left|200px|Protestantska župnijska cerkev svete Marije]] [[File:Franz Neuhauser the Younger, Târg anual la Sibiu, 1789.jpg|thumb|Tržnica na Velikem trgu, 1790, slika Franza Neuhauserja mlajšega|215x215px]] [[File:Piața Mare Sibiu - vedere către biserica romano-catolică.jpg|thumb|222x222px|Božična tržnica na Velikem trgu]] [[File:Sibiu - Turnul Dulgherilor.jpg|thumb|200px|left|Sodarski stolp]] [[File:Lower_Town_Sibiu.jpg|thumb|200px|left|Prehod do stopnic (''Pasajul Scărilor'') v Spodnjem mestu]] Staro mestno jedro je na desnem bregu reke Cibin, približno 200 metrov od reke. Sestavljata ga Zgornje in Spodnje mesto. Tradicionalno je bilo zgornje mesto bogatejše, saj je bilo trgovsko središče, v spodnjem je bil obrtniški predel. '''Spodnje mesto''' (nemško ''Unterstadt'', romunsko ''Orașul de jos'') je območje med reko in hribom. Razvilo se je okoli prvih utrdb. Ulice so dolge in precej široke za stare mestne standarde z majhnimi mestnimi trgovinami na trgih. Arhitektura je precej rustikalna: značilne dvonadstropne hiše z visokimi strehami in vrati s prehodi na notranje dvorišče. Večina zunanjega obzidja je bila izgubljena zaradi industrijskega razvoja in sodobnega urbanističnega načrtovanja sredi konca 19. stoletja. Štirje stolpi še vedno stojijo. Stavba, povezana z novim urbanizmom tega obdobja, je srednja šola ''Independenţa''. To območje ima najstarejšo cerkev v mestu, saj je iz leta 1292. '''Zgornje mesto''' (nemško ''Oberstadt'', romunsko ''Oraşul de sus'') je okoli treh mestnih trgov in vrsto ulic vzdolž hriba. Kot glavno območje meščanov ima večino zanimivosti v mestu. ''' Veliki trg ''' (nemško ''Großer Ring'', romunsko ''Piata Mare'') je, kot že ime pove, največji trg mesta in središče mesta od 15. stoletja. Z dolžino 142 metrov in širino 93 metrov je eden največjih v Transilvaniji. [[Brukenthalov narodni muzej|Brukenthalova palača]] (romunsko ''Palatul Brukenthal''), eden najpomembnejših [[baročna arhitektura|baročnih]] spomenikov v Romuniji, stoji na severozahodnem kotu trga. Postavljena je bila med 1777 in 1787 kot glavno prebivališče guvernerja Transilvanije Samuela von Brukenthala. Muzej, odprt leta 1817, je eden najstarejših muzejev na svetu. Poleg palače je ''Casa Moringer'' ('Modra hiša'), baročna hiša iz 18. stoletja s starim grbom Sibiuja na fasadi. [[File:Catedrala_mitropolitana_din_Sibiu_interior.jpg|213x213px|thumb|Notranjost [[Stolnica svete Trojice, Sibiu|pravoslavne stolnice]]]] Na severni strani je jezuitska cerkev skupaj s prizidki, nekdanja rezidenca [[Družba Jezusova|jezuitov]]. Tudi na severni strani je bila na začetu 20. stoletja zgrajena stavba v slogu [[art nouveau]]ja, zdaj je v njej župan. [[File:Podul mincinosilor.jpg|thumb|212x212px|Most laži na Malem trgu, zgrajen 1859]] Poleg jezuitske cerkve je na severni strani ''Stolp sveta'', eden od mestnih simbolov. Ta nekdanji obrambni stolp iz 13. stoletja je bil večkrat zaporedoma obnovljen. Stavbo v bližini uporablja mestni svet za svoje sestanke. Spodaj je dostop do poti med Velikim in Malim trgom. Na južni in vzhodni strani so dvo- ali trinadstropne hiše, ki imajo visoka podstrešja z majhnimi okni, znanimi kot ''oči mesta''. Večina teh hiš je iz 15. do 19. stoletja, večina pa je renesančna ali baročna. '''Mali trg''' (nemško ''Kleiner Ring'', romunsko ''Piața Mică'') je na severnem delu Zgornjega mesta. Po obnovi leta 2007 se je povečalo število majhnih podjetij, pa tudi gostiln in restavracij. Trg je povezan z drugimi trgi z ozkimi prehodi. Glavni dostop iz Spodnjega mesta je skozi ulico Ocnei, ki trg deli na dva dela. Ulica poteka pod Mostom laži, prvim iz litega železa v Romuniji (1859). <ref>[http://welcometoromania.ro/Sibiu/Sibiu_Podul_Mincinosilor_e.htm The Bridge of Lies]</ref> Desno od mostu je še en simbol mesta, ''Hiša umetnosti'', zgradba iz 14. stoletja, ki je bila prej v lasti mlinarskega ceha. Na levi strani mostu je ''Luksemburška hiša'', baročna štirinadstropna stavba. '''Trg Huet''' je tretji od treh glavnih trgov. Njegova najpomembnejša značilnost je mestna [[Protestantska župnijska cerkev svete Marije, Sibiu|protestantska cerkev svete Marije]]. Tu so najstarejše utrdbe zgradili konec 12. stoletja ali zgodnjega 13. stoletja. Stavbe okoli tega trga so večinoma [[gotska arhitektura|gotske]]. Na zahodni strani je Brukenthalova gimnazija namesto nekdanje šole iz 14. stoletja. [[File:Sibiu Turnul Gros (4).jpg|thumb|215x215px|right|Debeli stolp]] '''Utrdbe''' Sibiu je eno najpomembnejših utrjenih mest v srednji Evropi. Okoli mesta je bilo zgrajenih več [[obzidje|obzidij]], večina iz opeke. Jugovzhodno obzidje je najbolje ohranjeno, vse tri vzporedne linije pa so še vedno vidne. Prva je zunanji zemeljski nasip, druga je 10 metrov visok rdeč opečnat zid. Vse strukture so povezane z labirintom predorov in prehodov, namenjenih zagotavljanju prometa med mestom in obrambnimi linijami. V 16. stoletju so bili utrdbam dodani [[bastijon]]i. Dva sta vidna še danes, ''Hallerjev bastijon'' in ''Soldisch bastijon''. '''Prehod po stopnicah''' vodi navzdol do spodnjega dela Sibiuja. Spusti se ob nekaterih utrdbah pod podpornimi loki. To je najslikovitejši prehod, ki povezuje obe strani starega mesta. == Pobratena mesta == Sibiu je pobraten z mesti: {{Div col|colwidth=25em|small=yes}} * {{flagicon|BRA}} Bauru, Brazilija, od 1995. * {{flagicon|PHL}} Butuan, Filipini * {{flagicon|USA}} Columbia, Missouri, ZDA, od 1994. * {{flagicon|NED}} Deventer, Nizozemska, od 2007.<ref>{{ro icon}} Sibiu Town Hall Official Site, [http://www.sibiu.ro/cms/news_more.php?id=424_0_1_0_C Acordul de infratire intre Sibiu si orasul Deventer din Olanda] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927185014/http://www.sibiu.ro/cms/news_more.php?id=424_0_1_0_C |date=2007-09-27 }}, 23 May 2007</ref> * {{flagicon|AUT}} [[Celovec]], Avstrija, od 1990. * {{flagicon|GER}} [[Landshut]], Nemčija, od 2002. * {{flagicon|GER}} [[Marburg]], Nemčija, od 2005. * {{flagicon|BEL}} [[Mechelen]], Belgija, od 1996. * {{flagicon|FRA}} [[Rennes]], Francija, od 1999. * {{flagicon|VEN}} Valencia, Venezuela, od 1993. * {{flagicon|GBR}} Wirral, Združeno kraljestvo, od 1994. * {{flagicon|JPN}} Takayama, Gifu, Japonska, od 2009. {{Div col end}} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Sibiu}} {{wikivoyage|Sibiu}} * [http://www.sibiu.ro Sibiu.ro: Official Sibiu Online website] — ''tourism and history information and images''. {{ro icon}}, {{en icon}}, {{de icon}} * [http://www.turism.sibiu.ro/index_en.php Turism.sibiu.ro: Official Sibiu Tourism website] {{ro icon}}, {{en icon}}, {{de icon}} * [http://patrimoniu.sibiu.ro/en patrimoniu.sibiu.ro: Sibiu Heritage website] {{ro icon}}, {{en icon}} * [http://www.romaniatourism.com/sibiu.html RomaniaTourism.com: Sibiu] — ''reference for surface area, population, etc. (2005)''. * [http://www.sibiu2007.ro Official Sibiu European Cultural Capital 2007 website] {{ro icon}}, {{en icon}}, {{de icon}} [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] [[Kategorija:Sibiu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1190]] {{normativna kontrola}} 22qi2q4civq2mf8qkghe27n4g4gygzn Mladost Pesem Prijateljstvo 0 445510 6759424 6758437 2026-10-01T18:42:08Z Slovenskiwikiped 266525 Poprava vandalizma 6759424 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Mladost Pesem Prijateljstvo | image = MPP božični koncert 2026.jpg | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Božični koncert "V začetku je bila beseda", 2026 | background = group_or_band | alias = MPP | origin = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[duhovna ritmična glasba]],<br>[[cerkvena glasba]] | years_active = [[1992]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]<br>Ana Pučnik (zborovodja)<br>Filip Mlinar (duhovni vodja)<br>Niko Rovtar (predsednik) | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten. == Zgodovina == V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]]. Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«<ref>{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}</ref> Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev. == Repertoar in poslanstvo == Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.<ref>{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}</ref> Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}</ref> == Diskografija == Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.<ref>{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}</ref> Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej. *''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999) *''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017) == Voditelji == {| | valign=top | {| class="wikitable" ! Zborovodje ! Obdobje |- | Tilen Kuhar | 1992–1995 |- | Pavel Dolenc | 1995–2000 |- | Peter Kadunc | 2000–2003 |- | Tanja Repič | 2003–2005 |- | Boštjan Berkopec | 2005–2010 |- | Jakov Jurić | 2010–2012 |- | Marta Habe | 2012–2015 |- | Martina Ješovnik | 2015–2017 |- | Tinkara Čerin | 2017–2018 |- | Teja Sulejmanovič | 2018–2022 |- | Veronika Hrovat | 2022–2024 |- | Ana Pučnik | 2024–2026 |} | width=3% | | valign=top | {| class="wikitable" ! Duhovni vodje ! Obdobje |- | Janko Fritz, Pepi Lebreht | 1990–1992<br>(pred uradnim<br>nastankom zbora) |- | Ambrož Požun | 1992–1995 |- | [[Tadej Strehovec]] | 1995–1999 |- | Jernej Kurinčič | 1999–2003 |- | Andraž Arko | 2003–2006 |- | Miha Pate | 2006–2007 |- | Andrej Pollak | 2007–2009 |- | Jan Cvetek | 2009 |- | Jani Jeriček | 2009–2012 |- | Dominik Papež | 2011–2014 |- | Melhior Grošelj | 2013–2015 |- | Jan Dominik Bogataj | 2016–2017 |- | Mario Zrakić | 2017–2021 |- | [[Christian Gostečnik]] | 2021–2023 |- | Filip Mlinar | 2023– |} | width=3% | | valign=top | |} == Člani zbora == {{col-begin}} {{col-5}} ;Sopran *Marija Baša *Lucija Bučan *Mateja Burnik *Gaja Gregorčič *Blažka Hrovat *Lučka Hrovat *Urška Klobučar *Katarina Kokalj *Urška Kopač *Katja Magajna *Neja Martinčič *Marjeta Nahtigal *Klara Oražem *Zala Peternelj *Nadja Rozman *Mirjam Smolič *Ana Strah *Ela Štrukelj *Klara Štukelj *Nika Šutar *Klara Žabkar {{col-5}} ;Alt *Neža Alič *Lucija Baša *Evita Brdnik *Kristina Čop *Mirjam Hrovat *Zala Ilovar *Tjaša Jesenko *Neža Kavčič *Ana Krapež *Marta Lajevec *Klara Levec *Manca Mali *Ana Petrič *Martina Poklukar *Maruša Pučnik *Meta Radež *Brina Rednjak *Lara Slokar *Eva Šabec *Klara Štefanič *Klara Tomažič *Jerneja Trček *Lucija Žakelj {{col-5}} ;Tenor *Gašper Aljaž *Aljoša Breskvar *Tobija Cencič *Marko Cerkovnik *Vid Fister *Jernej Fortuna *Nejc Gartner *Gregor Janc *Miha Kapš *Matjaž Mihael Mars *Matjaž Nosan *Vid Penko *Nejc Rot *Aljaž Smolič *Leon Stražišar *Gašper Suhadolnik *Martin Špajzer *Vid Uršič {{col-5}} ;Bas *Adam Atanasov *David Ažbe *Jakob Bizjak *Gašper Čulk *Gašper Harej *Anej Horvat *Martin Jezeršek *Patrik Korenjak *Lucijan Lebar *Matej Marolt *Nejc Mihelič *Filip Mlinar *Nik Pernek *Florijan Plešnik *Ivo Rot *Niko Rovtar *Tomaž Stopar *Andrej Štefanič *Matic Šutar *Luka Švigelj *Martin Trajbarič *Adrian Tušar *Rene Turk {{col-5}} ;Spremljevalna zasedba *Petra Burnik – violina *Martin Gantar – bas kitara *Marko Kalita – cajon, tolkala *Jakob Kavčič – kitara *Primož Padar – klaviature {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} *{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}} [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]] rm8h2spn3m7j8kl2veb1fvv64y1187b 6759425 6759424 2026-10-01T18:43:12Z Slovenskiwikiped 266525 Pesem ni avtorsko zaščitena 6759425 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Mladost Pesem Prijateljstvo | image = MPP božični koncert 2026.jpg | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Božični koncert "V začetku je bila beseda", 2026 | background = group_or_band | alias = MPP | origin = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[duhovna ritmična glasba]],<br>[[cerkvena glasba]] | years_active = [[1992]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]<br>Ana Pučnik (zborovodja)<br>Filip Mlinar (duhovni vodja)<br>Niko Rovtar (predsednik) | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten. == Zgodovina == V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]]. Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«<ref>{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}</ref> Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev. == Repertoar in poslanstvo == Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.<ref>{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}</ref> Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}</ref> == Diskografija == Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.<ref>{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}</ref> Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej. *''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999) *''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017) == Voditelji == {| | valign=top | {| class="wikitable" ! Zborovodje ! Obdobje |- | Tilen Kuhar | 1992–1995 |- | Pavel Dolenc | 1995–2000 |- | Peter Kadunc | 2000–2003 |- | Tanja Repič | 2003–2005 |- | Boštjan Berkopec | 2005–2010 |- | Jakov Jurić | 2010–2012 |- | Marta Habe | 2012–2015 |- | Martina Ješovnik | 2015–2017 |- | Tinkara Čerin | 2017–2018 |- | Teja Sulejmanovič | 2018–2022 |- | Veronika Hrovat | 2022–2024 |- | Ana Pučnik | 2024–2026 |} | width=3% | | valign=top | {| class="wikitable" ! Duhovni vodje ! Obdobje |- | Janko Fritz, Pepi Lebreht | 1990–1992<br>(pred uradnim<br>nastankom zbora) |- | Ambrož Požun | 1992–1995 |- | [[Tadej Strehovec]] | 1995–1999 |- | Jernej Kurinčič | 1999–2003 |- | Andraž Arko | 2003–2006 |- | Miha Pate | 2006–2007 |- | Andrej Pollak | 2007–2009 |- | Jan Cvetek | 2009 |- | Jani Jeriček | 2009–2012 |- | Dominik Papež | 2011–2014 |- | Melhior Grošelj | 2013–2015 |- | Jan Dominik Bogataj | 2016–2017 |- | Mario Zrakić | 2017–2021 |- | [[Christian Gostečnik]] | 2021–2023 |- | Filip Mlinar | 2023– |} | width=3% | | valign=top | |} == Člani zbora == {{col-begin}} {{col-5}} ;Sopran *Marija Baša *Lucija Bučan *Mateja Burnik *Gaja Gregorčič *Blažka Hrovat *Lučka Hrovat *Urška Klobučar *Katarina Kokalj *Urška Kopač *Katja Magajna *Neja Martinčič *Marjeta Nahtigal *Klara Oražem *Zala Peternelj *Nadja Rozman *Mirjam Smolič *Ana Strah *Ela Štrukelj *Klara Štukelj *Nika Šutar *Klara Žabkar {{col-5}} ;Alt *Neža Alič *Lucija Baša *Evita Brdnik *Kristina Čop *Mirjam Hrovat *Zala Ilovar *Tjaša Jesenko *Neža Kavčič *Ana Krapež *Marta Lajevec *Klara Levec *Manca Mali *Ana Petrič *Martina Poklukar *Maruša Pučnik *Meta Radež *Brina Rednjak *Lara Slokar *Eva Šabec *Klara Štefanič *Klara Tomažič *Jerneja Trček *Lucija Žakelj {{col-5}} ;Tenor *Gašper Aljaž *Aljoša Breskvar *Tobija Cencič *Marko Cerkovnik *Vid Fister *Jernej Fortuna *Nejc Gartner *Gregor Janc *Miha Kapš *Matjaž Mihael Mars *Matjaž Nosan *Vid Penko *Nejc Rot *Aljaž Smolič *Leon Stražišar *Gašper Suhadolnik *Martin Špajzer *Vid Uršič {{col-5}} ;Bas *Adam Atanasov *David Ažbe *Jakob Bizjak *Gašper Čulk *Gašper Harej *Anej Horvat *Martin Jezeršek *Patrik Korenjak *Lucijan Lebar *Matej Marolt *Nejc Mihelič *Filip Mlinar *Nik Pernek *Florijan Plešnik *Ivo Rot *Niko Rovtar *Tomaž Stopar *Andrej Štefanič *Matic Šutar *Luka Švigelj *Martin Trajbarič *Adrian Tušar *Rene Turk {{col-5}} ;Spremljevalna zasedba *Petra Burnik – violina *Martin Gantar – bas kitara *Marko Kalita – cajon, tolkala *Jakob Kavčič – kitara *Primož Padar – klaviature {{col-end}} == Himna == <poem> '''Kjer je mladost, je tudi pesem''' (p. Pavle Jakop OFM) Kjer je mladost, je tudi pesem, kjer je pesem, je tudi prijateljstvo; mladost rojeva pesem, pesem rojeva prijateljstvo in prijateljstvo hrani oba. Srce, ki ne poje, ni več mlado; srce, ki ne prijateljuje, ni več živo. Zato bodi Bog zahvaljen za Mladost-Pesem- Prijateljstvo, ki nam dokazuje življenje, in nam razodeva Boga; zato naj Bog blagoslavlja Mladost-Pesem-Prijateljstvo za ohranjanje mladosti, za radovanje srca in za slavljenje Duha! </poem> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} *{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}} [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]] 1wp6q9ugen10lghog8gjj6om9n5ekgh 6759432 6759425 2026-10-01T19:24:12Z Yerpo 8417 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/Slovenskiwikiped|Slovenskiwikiped]] ([[User talk:Slovenskiwikiped|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6758437 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Mladost Pesem Prijateljstvo | image = MPP božični koncert 2026.jpg | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Božični koncert "V začetku je bila beseda", 2026 | background = group_or_band | alias = MPP | origin = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[duhovna ritmična glasba]],<br>[[cerkvena glasba]] | years_active = [[1992]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]<br>Ana Pučnik (zborovodja)<br>Filip Mlinar (duhovni vodja)<br>Niko Rovtar (predsednik) | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten. == Zgodovina == V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]]. Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«<ref>{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}</ref> Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev. == Repertoar in poslanstvo == Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.<ref>{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}</ref> Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}</ref> == Diskografija == Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.<ref>{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}</ref> Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej. *''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999) *''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017) == Voditelji == {| | valign=top | {| class="wikitable" ! Zborovodje ! Obdobje |- | Tilen Kuhar | 1992–1995 |- | Pavel Dolenc | 1995–2000 |- | Peter Kadunc | 2000–2003 |- | Tanja Repič | 2003–2005 |- | Boštjan Berkopec | 2005–2010 |- | Jakov Jurić | 2010–2012 |- | Marta Habe | 2012–2015 |- | Martina Ješovnik | 2015–2017 |- | Tinkara Čerin | 2017–2018 |- | Teja Sulejmanovič | 2018–2022 |- | Veronika Hrovat | 2022–2024 |- | Ana Pučnik | 2024–2026 |} | width=3% | | valign=top | {| class="wikitable" ! Duhovni vodje ! Obdobje |- | Janko Fritz, Pepi Lebreht | 1990–1992<br>(pred uradnim<br>nastankom zbora) |- | Ambrož Požun | 1992–1995 |- | [[Tadej Strehovec]] | 1995–1999 |- | Jernej Kurinčič | 1999–2003 |- | Andraž Arko | 2003–2006 |- | Miha Pate | 2006–2007 |- | Andrej Pollak | 2007–2009 |- | Jan Cvetek | 2009 |- | Jani Jeriček | 2009–2012 |- | Dominik Papež | 2011–2014 |- | Melhior Grošelj | 2013–2015 |- | Jan Dominik Bogataj | 2016–2017 |- | Mario Zrakić | 2017–2021 |- | [[Christian Gostečnik]] | 2021–2023 |- | Filip Mlinar | 2023– |} | width=3% | | valign=top | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} *{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}} [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]] c5irgi2ubn1zk9pyva3q70ueogmhax1 Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu 0 446399 6759434 6743404 2026-10-01T19:25:58Z Yerpo 8417 opomba posebej 6759434 wikitext text/x-wiki {{coord|35|54|30|N|79|3|0|W|type:city_region:US|display=title}} {{Infopolje Univerza |name = Univerza Severne Karoline |image_name = UNC Seal.JPG |image_size = 150 |motto = ''Lux libertas''<ref name="American Higher Education"/> ([[latinščina|latinsko]]) |mottoeng = Svetloba, svoboda<ref name="American Higher Education">{{navedi knjigo |last=Thelin |first=John R. |title=A History of American Higher Education |url=https://books.google.com/?id=y4GXfnoJdFkC&pg=PA41&lpg=PA41&dq=%22lux+libertas%22+%22light+and+liberty%22 |publisher=JHU Press |location=Baltimore, MD |year=2004 |page=448 |isbn=0-8018-7855-1}}</ref> |established = 11. december 1789<ref>{{navedi knjigo |last=Battle |first=Kemp P. |title=History of the University of North Carolina: From its beginning until the death of President Swain, 1789–1868 |url=https://books.google.com/?id=zNkhAAAAMAAJ |publisher=Edwards & Broughton Printing Company |location=Raleigh, NC |year=1907 |page=6}}</ref> |type = [[javna univerza|javna]] |parent = |academic_affiliations = {{unbulleted list||[[Universities Research Association|URA]]|[[Association of American Universities|AAU]]|[[Southeastern Universities Research Association|SURA]]|[[Association of Public and Land-grant Universities|APLU]]}} |endowment = 3,9 milijarde USD (2016)<ref>Na dan 20. decembra 2016. {{navedi splet|url=https://finance.unc.edu/files/2016/12/2016_cafr.pdf|title=Comprehensive Annual Financial Report|publisher=The University of North Carolina at Chapel Hill|year=2017|accessdate=2018-03-14|archive-date=2018-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20181121211905/https://finance.unc.edu/files/2016/12/2016_cafr.pdf|url-status=dead}}</ref> |chancellor = [[Carol Folt]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.unc.edu/campus-updates/carol-folt-starts-new-era-as-11th-chancellor/ |title=UNC-CH: Carol Folt starts new era as 11th chancellor|publisher=UNC|date=1.7.2013|accessdate=21.7.2014}}</ref> |faculty = 3.887 (2018)<ref name="F&F">{{navedi splet |url=https://uncnews.unc.edu/facts-about-carolina/facts-figures/ |title=Facts & Figures |publisher=The University of North Carolina at Chapel Hill |accessdate=14.3.2018 |archive-date=2018-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180206211730/http://uncnews.unc.edu/facts-about-carolina/facts-figures/ |url-status=dead }}</ref> |staff = 8.765 (2018)<ref name="F&F"/> |students = 29.911 (jesen 2017)<ref name="enrollment">{{navedi splet| url=https://student-enrollment-by-level-dept-oira-public.cloudapps.unc.edu/student_enrollment_by_level_data.php |title=Student Enrollment By Level |publisher=The University of North Carolina at Chapel Hill Office of Institutional Research and Assessment |accessdate=14.3.2018}}</ref> |undergrad = 18.862 (jesen 2017)<ref name="enrollment"/> |postgrad = 8.531 (jesen 2017)<ref name="enrollment"/> |city = [[Chapel Hill, Severna Karolina|Chapel Hill]] |state = [[Severna Karolina]] |country = ZDA |campus = [[univerzitetno naselje]]<br>{{convert|729|acre|km2|1|abbr=on}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.unc.edu/news/facts.shtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040907003759/http://www.unc.edu/news/facts.shtml|archivedate=7.9.2004|title=Quick Facts|accessdate=5.4.2008|year=2007|publisher=UNC News Services|url-status=dead}}</ref> |former_names = {{nowrap|North Carolina University}}<br>(1789–1963) |colors = modra, bela<ref>{{navedi splet|title=Carolina Blue & Color Guidelines|url=http://identity.unc.edu/colors/|publisher=The University of North Carolina at Chapel Hill|accessdate=20.7.2017|archive-date=2017-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20170717155338/http://identity.unc.edu/colors/|url-status=dead}}</ref><br>{{color box|#4B9CD3}}&nbsp;{{color box|#FFFFFF}} |nickname = Tar Heels |sporting_affiliations = [[NCAA Division I]] [[Football Bowl Subdivision|FBS]] – [[Atlantic Coast Conference|ACC]] |mascot = Rameses |website = {{URL|http://www.unc.edu}} |logo = |logo_size = 250 }} '''Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu''' (v izvirniku {{jezik-en|University of North Carolina at Chapel Hill}}, okrajšano tudi kot '''UNC''', '''UNC Chapel Hill''', '''Univerza Severne Karoline''' ali '''Carolina''')<ref>{{navedi novice|url=http://www.dailytarheel.com/article/2002/01/unc_leaders_want_abbreviation_change|title=UNC Leaders Want Abbreviation Change|last=Wootson|first=Cleve R., Jr|date=8.1.2002|location=Chapel Hill, NC|work=[[The Daily Tar Heel]]|accessdate=9.7.2012|archive-date=2012-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20121107000747/http://www.dailytarheel.com/article/2002/01/unc_leaders_want_abbreviation_change|url-status=dead}}</ref> je [[javna univerza|javna]] [[univerza]] s sedežem v kraju [[Chapel Hill, Severna Karolina|Chapel Hill]], [[Severna Karolina]], [[Združene države Amerike]]. Ponuja preko 70 dodiplomskih in skoraj toliko doktorskih študijskih programov, ki jih je v začetku leta 2018 obiskovalo približno 30.000 študentov.<ref name="F&F"/> Večina študentov izhaja iz lokalnega okolja, saj mora biti po pravilniku vsaj 82 % vpisanih v prvi letnik prebivalcev Severne Karoline.<ref>{{navedi knjigo |title=American Universities and Colleges |edition=19. |url=https://books.google.com/books?id=qvnnCQAAQBAJ |year=2010 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0-313-36608-6 |pages=977–978}}</ref> Je prva javna univerza z ustanovno listino skladno z [[Ustava Združenih držav Amerike|ameriško ustavo]] in ena od treh visokošolskih ustanov, ki si lastijo naziv najstarejše javne univerze v državi. Formalno je bila ustanovljena po sklepu generalnega zbora Severne Karoline 11. decembra 1789, študente pa je pričela sprejemati leta 1795 po izgradnji prvega poslopja sedanjega kampusa.<ref>{{navedi knjigo |last=Snider |first=William D. |title=Light on the Hill: A History of the University of North Carolina at Chapel Hill |url=https://books.google.com/?id=aKRPWDroJSwC |publisher=UNC Press |location=Chapel Hill, NC |year=1992 |isbn=0-8078-2023-7}}</ref>{{efn|[[Univerza Georgie]] je bila ustanovljena nekaj let prej, a je prve študente sprejela šele leta 1801. Še sto let starejši je [[College of William & Mary]] v [[Virginija|Virginiji]], ki pa je prvih 250 let deloval kot zasebna ustanova.}} Po več nacionalnih lestvicah je ena najboljših javnih univerz v državi.<ref>{{navedi splet |url=http://colleges.usnews.rankingsandreviews.com/best-colleges/national-top-public |title=Top Public Schools - National Universities |year=2018 |work=U.S. News & World Report |accessdate=14.3.2018 |archive-date=2009-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090826121616/http://colleges.usnews.rankingsandreviews.com/best-colleges/national-top-public |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet| url=https://www.forbes.com/sites/anismuslimin/2017/08/02/top-25-public-colleges-in-the-u-s-2017/#21c0e2e312b0 |title=Top 25 Public Colleges In The U.S. 2017 |date=2.8.2017 |last=Muslimin |first=Anis |work=Forbes |accessdate=14.3.2018}}</ref><ref>{{navedi splet| url=https://www.timeshighereducation.com/student/best-universities/best-public-universities-united-states |title=Best public universities in the United States 2018 |date=24.10.2017 |work=THE World University Rankings |accessdate=14.2.2018}}</ref> Komentatorji so jo razglasili za »Public Ivy« – javno univerzo, ki je po kakovosti primerljiva z elitnimi zasebnimi univerzami iz združenja [[Ivy League]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Howard |last1=Greene |first2=Matthew W. |last2=Greene |year=2001 |title=Public Ivies |url=https://archive.org/details/publiciviesameri0000gree |publisher=HarperCollins |series=Greenes' Guide to Educational Planning |isbn=9780060934590}}</ref> Z njo sta povezana dva [[Nobelova nagrada|Nobelova nagrajenca]]: [[Oliver Smithies]] ([[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|nagrada za fiziologijo ali medicino]] 2007) in [[Aziz Sancar]] ([[Nobelova nagrada za kemijo|nagrada za kemijo]] 2017), ki sta ob prejemu nagrade tu delovala kot profesorja.<ref>{{navedi splet| url=https://www.nobelprize.org/nobel_prizes/lists/universities.html |title=Nobel Laureates and Research Affiliations |work=Nobelprize.org |publisher=[[Nobelov sklad]] |accessdate=14.3.2018}}</ref> == Opombe == {{opombe}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|University of North Carolina at Chapel Hill|Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu}} * {{official|http://www.unc.edu}} {{Normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu| ]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1789]] hrrtub37cghaw96poxqzsiau5j49ey9 Predloga:Vikarji v Sloveniji 10 447206 6759250 6491097 2026-10-01T12:59:00Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/Shabicht|Shabicht]] ([[User talk:Shabicht|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 5193763 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Vikarji v Sloveniji | title = [[Vikar]]ji v Sloveniji | basestyle = background:gold; | listclass = hlist | group1 = [[Vojaški vikariat]] | list1 = * [[Jože Plut]] (2000–2015) * [[Matej Jakopič]] (2015–) | group2 = [[Policijski vikariat]] | list2 = * [[Janez Novak (policijski vikar)|Janez Novak]] (2005–2017) * [[Igor Jereb]] (2018–) | group3 = [[Zaporniški vikariat]] | list3 = * [[Robert Friškovec]] (1999–) }}<noinclude> [[Kategorija:Slovenski duhovniki|*]] [[Kategorija:Slovenske rimskokatoliške predloge]] </noinclude> ctianugsfndz68d45pvgd6k10msr483 Seznam hrvaških fotografov 0 451922 6759604 6748969 2026-10-02T10:38:23Z ~2026-45085-22 264465 /* F */ 6759604 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[fotograf]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Stanko Abadžić]] *[[Zoran Alajbeg]] == B == *[[Paviša Babarović]] *[[Branko Balić]] (1930-1976) *[[Janko Belaj]] *[[Tomislav Marijan Bilosnić]] *[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) *[[Lavoslav Breyer]] *[[Ante Brkan]] (1918-2004) *[[Zvonimir Brkan]] *[[Zvonimir Buljević]] *[[Tomaso Burato]] (1840-1910) *[[Ivan Buvinić]] == C == * [[Pavao Cajzek]] *[[Boris Cvjetanović]] == Ć == * [[Nedjeljko Ćaće]] * [[Jozo Ćetković]] (črnog.-hrv.) == D == *[[Petar Dabac]] *[[Tošo Dabac]] *[[Radoslav Dabo starejši]] *[[Ervin Debeuc]] *[[Vlasta Delimar]] == E == * [[Julius Exner]] * [[Ivo Eterović]] == F == * [[Fjodor Fatičić]] * [[Herman Fickert]] * [[August Frajtić]] == G == *[[Jurica Galić]] - Juka *[[Ljubomir Garbin]] *[[Nenad Gattin]] *[[Zvonimir Gerber]] *[[Virgilio Giuricin]] *[[Marko Josip Goldstein]] *[[Mladen Grčević]] *[[Zvonimir Grčman]] *[[Đuro Griesbach]] *[[Vladimir Guteša]] == H == *Salamon Hering (Häring) *[[Oto Hohnjec]] *[[Frank Horvat]] (1928-2020) (hrv.-francoski) *[[Vladimir Horvat]] *[[Damir Hoyka]] == I == *[[Krume Ivanovski]] *[[Ćiril Metod Iveković]] *[[Sanja Iveković]] == J == *[[Petar Jagetić]] *[[Andrej Jaklin]] (podvodni) *[[Antun Jelaska]] (Antonio Jellasca, 1825 - ?) *[[Grgo Jelavić]] *[[Željko Jerman]] (1949-2006) *[[Branimir (Branko) Jerneić]] *[[Goran Jović]] *[[Petar Jović]] - Pempek == K == *Josip (Bepo) Karaman? *Alexander (Aleksandar, Saša) Károly *[[Eduard Kastiana]] *[[Milan Kaufmann]] *[[Dragoljub Kažić]] *[[Ferdo Kelemen]] *[[Božo Kelemenić|Božo (Božidar) Kelemenić]] *[[Josip Klarica]] *[[Djuro Knittel|Djuro (Georg) Knittel]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Elvira (Bernarda) Kohn]] *[[Mitja (Dimitrij) Koman]] *[[Čedo Komljenović]] *[[Davor Konjikušić]] *[[Hinko Krapek]] *Fedor Kritovac ? *[[Aljoša Krstulović]] *[[Alfred Freddy Krupa]] *[[Ferdinand Aurel Kuba]] *[[Aleksandar Kukec]] *[[Vjekoslav Kulaš]] *[[Antonija Kulčar]] (r. Vajda) *[[Artur Kulčar]] == L == *[[Feliks Laforest]] *[[Franz Laforest]] *[[Mihael Lazar]] *[[Jadran Lazić]] *[[Gordan Lederer]] *[[Fred Legradić]] *[[Fedor Ličina]] - Pip *[[Mirko Lovrić]] *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') *Stjepan Lypoldt (1806-1901) == M == * [[Dora Maar]] (''Marković, Markovitch; Henriette Théodora'') * [[Zoran Makarović]] * [[Zvonimir Malus]] * [[Marko Manenizza|Marko (Marco) Manenizza]] * [[Antun Markić]] * [[Miljenko Marotti]] * [[Rudolf Mosinger]] == N == *[[Damian Nenadić]] *N. Novaković == O == * [[Alojz Orel]] (1918-2002) (slov.-hrv../istrski) == P == *[[Maksimilijan Paspa]] (tudi kinoamater) *[[Milan Pavić]] *[[Darije Petković]] *[[Mario Poje]] *[[Ivan Posavec]] *[[Ivo Pukanić]] == R== * [[Dragutin Reesch]] * [[Ante Roca]] == S== *[[Hrvoje Slovenc]] *[[Ivan Standl]] *[[Marin Stulić]] *[[Marijan Szabo]] == Š == * [[Vinko Šebrek]] * [[Ljubomir Škrinjar]] (1950-2021) * [[Ive Šoša]] == T == * [[Branko Težak]] == V == *[[Milislav Vesović]] *[[Dinko Vranković]] == Z == * [[Zlatko Zrnec]] {{seznami narodov po poklicu|fotografov}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Fotografi]] [[Kategorija:Hrvaški fotografi|*]] s0plhpy8wrgh467rzm4f8ovym36n5ae Radio Ognjišče 0 453152 6759244 6759221 2026-10-01T12:45:01Z Janezdrilc 3152 + {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} 6759244 wikitext text/x-wiki {{Infopolje radijska postaja | ime = Radio Ognjišče | slika = [[Slika:Radio Ognjišče logo.jpg|200px]] | mesto licence = | območje = Slovenija in zamejstvo | znamka = | city = [[Ljubljana]] | slogan = | frekvenca = | pretvornik = | ponavljalnik = | datum prveoddaje = 1994 | format = | owner = Tiskovno društvo Ognjišče | jezik = slovenski | delež = | delež vir = | delež datum = | moč = | erp = | višina antene = | razred = | koordinate = <!-- {{coord|}} --> | pomen klicnega znaka = | prejšnji klicni znaki = | prejšnje frekvence = | lastnik = | lastnik_licence = | spletna stran = {{URL|https://radio.ognjisce.si/}} | Urednik = [[Franci Trstenjak]] }} '''Radio Ognjišče''' je slovenska nepridobitna [[Seznam slovenskih radijskih postaj|radijska postaja]] s statusom posebnega pomena. Oddaja iz [[Ljubljana|Ljubljane]], pretežno [[Religija|versko]] obarvan program. Z oddajanjem je Radio Ognjišče pričel leta [[1994]], v njegovem dosegu je celotna [[Slovenija]] z delom zamejstva. Uredništva pripravljajo oddaje za poslušalce vseh generacij in interesov, [[Glasba|glasbeni]] program obsega široko paleto zvrsti in izvajalcev. Velik poudarek Radio Ognjišče namenja uporabi [[Slovenščina|normativnega slovenskega jezika]]. Radio Ognjišče izdaja revijo PRO (Prijatelji Radia Ognjišče), z darovi katere se polovično financira. Vsako leto je Ognjišče soorganizator festivala moderne duhovne glasbe [[Ritem srca]], že več kot 25 let pa v [[Jakob Petelin Gallus|Gallusovi dvorani]] [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] pripravlja Gala koncert Radia Ognjišče.<ref>{{Navedi splet|title=25. gala koncert Radia Ognjišče|url=http://radio.ognjisce.si/sl/219/utrip/30532/|website=Radio Ognjišče - Veliko povemo|accessdate=2019-11-23|language=sl|first=Radio|last=Ognjišče}}</ref> Leta 2026 je na mestu odgovornega urednika radia Tanja Dominko nasledila Tadeja Sadarja.<ref>{{Navedi splet |last=Ognjišče |first=Uredništvo Radia Ognjišče, Radio |date=2026-10-01 |title=Imamo novo odgovorno urednico |url=https://radio.ognjisce.si/sl/301/utrip/42981/imamo-novo-odgovorno-urednico.htm |access-date=2026-10-01 |website=Radio Ognjišče |language=sl}}</ref> == Uredništva == {| class="wikitable" |'''Direktor''' |[[Franci Trstenjak]] |- |'''Odgovorna urednica:''' |[[Tanja Dominko]] |- |'''Informativno uredništvo:''' |[[Alen Salihović]] |- |'''Uredništvo otroškega in mladinskega programa''' |[[Jure Sešek]] |- |'''Uredništvo dokumentarnega programa''' |[[Robert Božič]] |- |'''Uredništvo kulturnega programa''' |[[Jože Bartolj]] |- |'''Uredništvo za zabavno glasbo''' |[[Ivan Hudnik]] |- |'''Športno uredništvo''' |[[Jure Sešek]] |- |'''Uredništvo za resno in sakralno glasbo''' |[[Tadej Sadar]] |} == Radijski glasovi == Med voditelji Radia Ognjišče so [[Jure Sešek]], [[Jože Bartolj]], [[Tadej Sadar]], [[Mateja Subotičanec]], [[Marjan Bunič]], [[Blaž Lesnik]] in drugi. == Poslušanost == Ognjišče je sedma najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji (2018).<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/trendi/glasba/menjava-na-prvem-mestu-najbolj-poslusanega-radia-v-sloveniji-462571|title=Menjava na prvem mestu najbolj poslušanega radia v Sloveniji|accessdate=2018-10-20|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Ognjišče (revija)]] * [[Exodus TV]] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|Ognjišče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]] [[Kategorija:Slovenska rimskokatoliška množična občila]] nzdw3enpjwjg2mq4aridsm0bdh50v38 Uçhisar 0 453881 6759533 6729968 2026-10-02T07:52:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759533 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Uçhisar |native_name = |nickname = |motto = |image_skyline = Uçhisar.jpg |imagesize = 250px |image_caption = Pogled na Uçhisar iz balona |image_flag = |image_seal = |image_shield = |settlement_type = [[Seznam mest v Turčiji|Mesto]] |pushpin_map = Turčije |pushpin_label_position = bottom |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = |subdivision_type = država |subdivision_name = [[Turčija]] |subdivision_type2 = Province |subdivision_name2 = [[Nevşehir]] |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_total_km2 = |population_total = 3860 |population_as_of = 2014 <ref>{{Navedi splet |url=http://www.fibhaber.com/nevsehir/iste-nevsehir-in-ilce-belde-ve-koy-nufusu-h63588.html |title=İşte Nevşehir'in İlçe Belde ve Köy Nüfusu |access-date=2018-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117143248/http://www.fibhaber.com/nevsehir/iste-nevsehir-in-ilce-belde-ve-koy-nufusu-h63588.html |archive-date=2018-11-17 |url-status=dead}}</ref> |population_footnotes = |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = |population_metro = |population_metro_date = |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | latd = 38 | latm = 37| lats = 44 | latNS = N | longd= 34 | longm =48| longs= 12 | longEW= E |elevation_m = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |blank_name = |blank_info = |website = [http://www.uchisar.bel.tr/ www.uchisar.bel.tr] |footnotes = }} [[File:Map of Cappadocia.jpg|thumb|Uçhisar and other noteworthy locations in Cappadokia]] '''Uçhisar''' je naselje v [[Kapadokija|Kapadokiji]], v provinci Nevşehir, [[Turčija]]. Mesto je 7 kilometrov vzhodno od [[Nevşehir]]ja, 12 kilometrov zahodno od Ürgüpa in 10 kilometrov južno od Avanosa. == Zgodovina == Uçhisar se prvič omenja v kroniki Aziz ibn Ardasir iz 14. stoletja. Vendar pa je bilo splošno področje naseljeno veliko prej. [[Hetiti]], ki so morda uporabili naravne pečine za gradnjo kot begunci in utrdbe proti morebitnim napadom. V 5. stoletju so [[Bizantinsko cesarstvo |Bizantinci]] ustvarili »varovalni pas« na območju proti islamski ekspanziji. Narava terena je pripomogla k obrambi, prikrivanje zgradb pa je omogočilo boljšo obrambo pred napadalci. Po osvajanju regije so [[muslimani]] prav tako izkoristili obrambne možnosti območja in ustvarili majhne centre s [[karavanseraj]]i v regiji. <ref>''Kappadokien'' Casa Editrice Bonechi (1996) p.12</ref> == Opis == Uhisar obvladuje gorski grad, visok 60 metrov, ki je viden na veliki razdalji in ima obliko velikega cilindričnega stolpa. Ta masiv je prepleten s številnimi podzemnimi prehodi in prostori, ki so zdaj večinoma blokirani ali neprehodni. V bizantinskem času so služili kot stanovanjska območja in tudi kot samostan. Prvotno je v gradu živelo okrog 1000 ljudi, vendar danes ni več naseljeno. Pokrajino so zaznamovali tudi [[peščeni stolpi|pravljični dimniki]], raztreseni po njem. V središču mesta je podzemna galerija, ki se pod nekaterimi hišami razteza približno 100 metrov. V zgodnjih časih je bila v tuf izrezan in verjetno služila kot povezava iz trdnjave v zunanji svet in za zaščito svoje oskrbe z vodo. V bližini mesta je tako imenovana 'dolina golobnjakov' (turško ''Güverçin Vadisi''). V preteklih letih so v stenah doline vklesali številne golobnjake. To so strukture z velikimi čelnimi površinami. V notranjosti obstaja veliko niš, iz katerih lahko lokalni ptiči letajo. Iztrebki iz gnezd v teh golobnjakih so se večinoma uporabljali kot gnoj. Potovanje skozi to dolino Ušhisarja traja dve uri, da se doseže [[Göreme]] na severovzhodu. Večina prebivalcev Ušhisarja danes živi od kmetijstva, vendar ima vedno večjo vlogo turizem. Francozi in Turki, ki se vračajo iz Francije, so začeli preoblikovati stenska bivališča v turistična prenočišča. <gallery> File:Uchisar02.jpg|Street in Uçhisar. File:Uchisar01.jpg|Hiše vkopane v tuf. File:Uchisar Castle, Nevsehir.jpg|Gora-grad z juga. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura== * Michael Bussmann, Gabrielle Tröger: ''Türkische Riviera, Kappadokien''. Michael Müller Verlag, Erlangen 2003, {{ISBN|3-89953-108-6}} * Peter Daners, Volher Ohl: ''Kappadokien''. Dumont, 1996, {{ISBN|3-7701-3256-4}} == Zunanje povezave== {{commons category| Uçhisar}} {{Wikivoyage}} * [http://www.uchisar.bel.tr/eng/index.php?option=com_content&task=view&id=5&Itemid=6 ''Uçhisar beledýyesý (Uçhisar community)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120319063233/http://www.uchisar.bel.tr/eng/index.php?option=com_content&task=view&id=5&Itemid=6 |date=2012-03-19 }} * [http://de.forvo.com/word/u%C3%A7hisar Pronunciation of ''Uçhisar'' in Turkish] [[Kategorija:Mesta v Turčiji]] 34fl0gqbbdwnu0n20qwq9mui7txbz8q Jacques-Louis David 0 454237 6759463 6648565 2026-10-01T21:23:27Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Cupid_and_psyche.jpg z [[c:File:Jacques-Louis_David_-_Cupid_and_Psyche,_1817.jpg|Jacques-Louis_David_-_Cupid_and_Psyche,_1817.jpg]] 6759463 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Jacques-Louis David | caption = Avtoportret, 1794, [[Louvre]] | nationality = Frencoz | alma_mater = Collège des Quatre-Nations, Pariška univerza | field = [[slikarstvo]], [[risanje]] | training = | movement = [[neoklasicizem]] | works = ''[[Prisega Horacijev]]'' (1784), ''[[Maratova smrt]]'' (1793) | patrons = | awards = Prix de Rome<br />poveljnik [[Red legije časti|Reda legije časti]] }} '''Jacques-Louis David''' (francosko [ʒaklwi david]), [[Francozi|francoski]] [[slikar]], * [[30. avgust]] [[1748]], [[Pariz]], [[Francija]], † [[29. december]] [[1825]], [[Bruselj]], [[Kraljevina Združene Nizozemske]] (zdaj [[Belgija]]). Velja za najpomembnejšega slikarja [[neoklasicizem|neoklasicizma]] v Franciji in Evropi sloga. Leta 1780 je njegov intelektualni duh [[Zgodovinsko slikarstvo|zgodovinskega slikarstva]] zaznamoval spremembo okusa od [[rokoko]]jske frivolnosti do klasične varčnosti, resnosti in povečanega občutka,<ref>Matthew Collings. {{cite episode | title = Feelings | episodelink = | series = This Is Civilisation | serieslink = | airdate = 2007 | season = 1 | number = 2}}</ref> uskladitve z moralnim ozračjem zadnjih let [[Ancien Régime]]. David je kasneje postal dejaven zagovornik [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] in prijatelj [[Maximilien Robespierre |Maximiliena Robespierra]] (1758–1794) in je bil dejansko diktator umetnosti pod [[Francoska prva republika |Francosko republiko]]. Po padcu Robespierra je bil zaprt, po izpustitvi pa se je povezal s še enim režimom: [[Napoleon]]om, prvim konzulom Francije. V tem času je razvil svoj [[empir]] slog, znan po uporabi toplih beneških barv. Po Napoleonovem padcu in vrnitvi Bourbonov se je David izselil v [[Bruselj]], takrat del Kraljevine Združene Nizozemske, kjer je ostal do smrti. David je imel veliko učencev, zato je bil najvplivnejši umetnik zgodnjega 19. stoletja, še posebej v [[Pariški salon|akademskem slikarstvu]]. == Zgodnje življenje == Jacques-Louis David se je rodil v družini, ki je bila uspešna v Parizu 30. avgusta 1748. Ko je bil star devet let, je njegov oče umrl v dvoboju, njegova mati pa ga je zapustila pri premožnih stricih arhitektih. Dobil je odlično izobrazbo na Collège des Quatre-Nations, [[Pariška univerza|Pariški univerzi]], vendar nikoli ni bil dober učenec - imel je obrazni tumor, ki je oviral njegov govor in vedno je bil obremenjen z risanjem. Z risbami je pokrival notese in nekoč rekel: »Vedno sem se skrival za inštruktorjevim stolom in risal v času trajanja pouka«. Kmalu je želel postati slikar, toda njegovi strici in mati so želeli, da postane arhitekt. Premagal je opozicijo in se šel učiti od [[François Boucher |Françoisa Boucherja]] (1703–1770), vodilnega slikarja časa, ki je bil tudi daljni sorodnik. Boucher je bil rokokojski slikar, toda okusi so se spreminjali in moda je dala prednost bolj klasičnemu slogu. Boucher se je odločil, da bo namesto, da bi prevzel skrb za Davida, tega poslal svojemu prijatelju [[Joseph-Marie Vien|Josephu Marie Vienu]] (1716–1809), slikarju, čigar dela predstavljajo klasično reakcijo na rokoko. Tam je David obiskoval Kraljevo akademijo (''Académie royale de peinture et de sculpture''). [[File:Mademoiselle Guimard as Terpsichore, by Jacques-Louis David.jpg|thumbnail|upright|''Gospodična Guimard kot Terpsihora'', 1774–5, zgodnje delo]] Akademija vsako leto podeljuje izjemnemu študentu prestižni [[Prix de Rome]], ki je financiral 3-5 letno bivanje v Večnem mestu. Ker so umetniki zdaj preučevali klasične sloge, je potovanje v Rim zmagovalcem prineslo priložnost, da na izvoru preučijo ostanke klasične antike in dela italijanskih renesančnih mojstrov. Vsak ''pensionnaire'' (učenec) je bil nastanjen v rimski podružnici Francoske akademije, ki je bila od leta 1737 do 1793 v Palazzo Mancini na Via del Corso. David je tekmoval tri zaporedna leta in ni zmagal (z ''Minerva se bojuje z Marsom'', ''Diana in Apolon ubijata Niobine otroke'' in ''Senekova smrt''). Vsaka izguba je prispevala k njegovi vseživljenjski zameri proti instituciji. Po drugi izgubi leta 1772 je David gladovno stavkal, dva dni in pol, preden ga je fakulteta spodbudila k slikanju. Prepričan, da je zdaj imel potrebno podporo za zmago v natečaju, je nadaljeval s študijami zelo zavzeto, da ne bi naslednje leto zmagal Prix de Rome. Nazadnje, leta 1774 je David dobil nagrado za sliko ''Erasistrat odkriva vzrok Antiohove bolezni - motiv'' so določili sodniki. Oktobra 1775 je potoval v Italijo s svojim mentorjem Josephom Marie Vienom, ki je bil pravkar imenovan za direktorja francoske akademije v Rimu.<ref>Lee, Simon. "David, Jacques-Louis." Grove Art Online. Oxford Art Online. 14 Nov 2014.<http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T021541>.</ref>. Medtem ko je bival v Italiji je večinoma študiral dela mojstrov 17. stoletja, kot so [[Nicolas Poussin|Poussin]], [[Caravaggio]] in [[Carracci]]. Čeprav je izjavil: »Antika me ne zapeljuje, nima animacije, se ne premakne«, je David napolnil dvanajst skicirk z risbami, ki jih je on in njegova delavnica uporabljala kot vzorčne knjige do konca njegovega življenja. Predstavil ga je slikarju Raphaelu Mengsu (1728–1779), ki je nasprotoval rokokojevskemu nagnjenju k sladkanju in trivializaciji starih predmetov, pri čemer se je zavzemal za natančno študijo klasičnih virov in tesno spoštovanje starih modelov. Mengsov načelni, zgodovinski pristop h klasičnim predmetom je močno vplival na Davidovo predrevolucionarno slikanje, kot je ''Vestalka'', verjetno že iz 1780-ih let. Mengs je seznanil tudi Davida s teoretskimi spisi o antičnih kipih [[Johann Joachim Winckelmann|Johanna Joachima Winckelmanna]] (1717–1768), nemškega znanstvenika, ki je bil ustanovitelj sodobne umetnostne zgodovine<ref>Alex Potts, ''Flesh and the Ideal: Winckelmann and the Origins of Art History'' (New Haven: Yale University Press, 2000).</ref>. Kot del Prix de Rome si je David leta 1779 ogledal novo izkopane ruševine [[Pompeji|Pompejev]], kar je poglobilo njegovo prepričanje, da je obstoj klasične kulture indeks njegove večne konceptualne in formalne moči. Med potovanjem je David preudarno preučeval risarje visoke renesanse, [[Raffaello Santi|Rafael]] pa je na mladega francoskega umetnika naredil globok in trajen vtis. == Zgodnja dela == [[File:Jacques-Louis David - Equestrian portrait of Stanisław Kostka Potocki - Google Art Project.jpg|left|thumb|upright|''[[Konjeniški portret grofa Stanislava Potockega (David)|Portret grofa Stanislasa Potockega]]'' (1781)]] Čeprav so Davidovi kolegi študentje na akademiji ugotovili, da je težko shajati z njim, so prepoznali njegov genij. Davidovo bivanje na francoski akademiji v Rimu je bilo podaljšano za eno leto. Julija 1780 se je vrnil v Pariz. Tam je ugotovil, da so ljudje pripravljeni uporabiti svoj vpliv zanj in je postal uradni član Kraljevske akademije. Akademiji je poslal dve slikici, obe sta bili vključeni v Salon leta 1781, kar je bila velika čast. Pohvalili so ga njegovi znani sodobni slikarji, vendar je bila uprava Kraljeve akademije zelo neprijateljska do tega mladega začetnika. Po Salonu je dal kralj Davidu stanovanje v Louvru, starodavni in zelo željen privilegij velikih umetnikov. Ko je pogodbeni izvajalec kraljevih gradbenih del, M. Pécoul, uredil z Davidom, je prosil umetnika, naj se poroči z njegovo hčerko Marguerite Charlotte. Ta zakon mu je prinesel denar in sčasoma štiri otroke. David je imel okoli 50 svojih učencev in vlada mu je naročila, da naslika ''Horace brani svojega očeta'', vendar se je kmalu odločil: »Samo v Rimu lahko slikam Rimljane«. Njegov tast je zagotovil denar, ki ga je potreboval za potovanje, David pa je šel v Rim skupaj s svojo ženo in tremi študenti, od katerih je bil Jean-Germain Drouais (1763–1788), zmagovalec Prix de Rome v tem letu. [[File:Jacques-Louis David - Oath of the Horatii - Google Art Project.jpg|thumb|''[[Prisega Horacijev]]'' (druga različica; 1786)]] V Rimu je David leta 1784 naslikal svojo slavno ''[[Prisega Horacijev|Prisego Horacijev]]''. V tem delu se umetnik sklicuje na vrednosti [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], medtem ko se sklicuje na [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujevo]] družbeno pogodbo. Republikanski ideal splošnega je postal osrednji poudarek slike z vsemi tremi sinovi, stoječimi nasproti očetu. Prisega med značaji se lahko prebere kot dejanje združevanja moških do zvestobe državi. V tem delu se prav tako pojavlja vprašanje vloge spolov, saj ženske v Horacijih močno nasprotujejo skupini bratov. David riše očeta s hrbtom proti ženskam, ki jih izpusti iz prisege. Zdi se tudi, da so manjše in fizično izolirane od moških. Moškost in disciplina, prikazana s togo in samozavestno stojo, je prav tako močno v nasprotju s sključeno, zamaknjeno žensko mehkostjo, ustvarjeno v drugi polovici kompozicije. Tukaj vidimo jasno razdelitev moških in ženskih atributov, ki so seksualnost omejevali na posebne vloge v okviru popularizirane Rousseaujeve doktrine o »ločenih sferah«. <ref>{{Harvnb|Boime|1987|p=394–399}}.</ref> Ti revolucionarni ideali so prav tako razvidni iz slike ''Razdelitev orlovskih praporov''. Medtem ko ''Prisega Horacijev'' in ''Prisega v teniški dvorani'' poudarjata pomen samopoškodovanja moškega za državo in patriotizem, bi ''Razdelitev orlovskih praporov'' zahtevala samožrtvovanje za svojega cesarja (Napoleon) in pomen veličine bojnega polja. [[File:David - The Death of Socrates.jpg|thumb|''[[Sokratova smrt (David)|Sokratova smrt'' (1787)]] Leta 1787 David ni postal direktor francoske akademije v Rimu, kar je bil položaj, ki si ga je močno želel. Grof, odgovoren za imenovanja, je dejal, da je David premlad, vendar je dejal, da ga bo podpiral 6 do 12 let. Ta položaj bi bil med mnogimi, ki bi ga v prihodnjih letih pripeljali do Akademije. Za Salon leta 1787 je David razstavil svojo slavno ''[[Sokratova smrt|Socratovo smrt]]''. »Obsojen na smrt, Sokrat, močan, miren in miren, govori o nesmrtnosti duše. Obkrožen s Kritom, njegovimi žalostnimi prijatelji in učenci, poučuje, filozofira in se v resnici zahvaljuje Bogu zdravja, Asklepiju, da bo poskrbel za mirno smrt ... Sokratova žena se vidi sama žalostna zunaj sobe, zavrnjena zaradi njene šibkosti. Platon je upodobljen kot star mož, ki sedi na koncu postelje«. Kritiki so primerjali Sokrata z Michelangelovim ''stropom Sikstinske kapele'' in ''Rafaelovimi sobami'' in nekdo, po desetih obiskih Salona, ga je opisal kot »v vsakem smislu popoln«. [[Denis Diderot]] je rekel, da je izgledalo, kot da ga je kopiral iz nekega antičnega [[relief (umetnost)|relief]]a. Slika je bila zelo v skladu s politično klimo v tistem času. [[File:David Brutus.jpg|thumb|''Liktorji prinašajo Brutu telesa njegovih sinov'' (1789)]] Davidova naslednja slika je bila ''Liktorji prinašajo Brutu telesa njegovih sinov''. Delo je bilo izjemno zanimivo za tisti čas. Pred odprtjem Salona se je začela francoska revolucija. Ustanovljena je bila narodna skupščina in padla je [[Bastilja]]. Kraljevi dvor ni hotel s propagando agitirati ljudi, zato je bilo vse slike treba preveriti, preden so bile obešene. Zaradi takih razlogov so organi oblasti prepovedali Davidov ''portret Lavoisierja'', ki je bil kemik in fizik, pa tudi aktivni član jakobinske stranke. Ko so časopisi poročali, da vlada ni dovolila prikazovanja slike ''Liktorji prinašajo Brutu telesa njegovih sinov'', so bili ljudje ogorčeni in kraljevi so jo bili prisiljeni dati noter. Slika je bila obešena na razstavi, zaščitena s študenti umetnosti. Slika prikazuje Lucija Junija Bruta, rimskega voditelja, žalujočega za svojimi sinovi. Brutovi sinovi so poskušali strmoglaviti vlado in obnoviti monarhijo, zato je oče odredil smrt, da bi ohranil republiko. Brut je bil junaški branilec republike, žrtvoval svojo družino za dobro republike. Na desni, mati drži svoji dve hčerki, na skrajni desni vidimo varuško v mukah. Brut sedi levo, sam, razmišlja, navidezno odpusti trupla svojih sinov. Vedel je, kaj je naredil, najbolje za svojo državo, vendar napeta drža njegovih stopal in prstov razkriva njegovo notranjo krizo. Celotna slika je bila republikanski simbol in očitno je imela v teh časih velikanski pomen v Franciji. Ponazorila je državljansko vrlino, vrednost, ki se je med revolucijo zelo cenila. == Francoska revolucija == Na začetku je David podpiral revolucijo, prijatelja Robespierra in člana [[Jakobinci|jakobincev]]. Medtem ko so drugi zapustili državo zaradi novih in večjih priložnosti, je David ostal, da bi pomagal uničiti stari red; bil je ubežnik, ki je glasoval v Narodni skupščini o usmrtitvi [[Ludvik XVI. Francoski |Ludvika XVI.]]. Ni jasno, zakaj je to naredil, saj je bilo veliko več priložnosti zanj pod kraljem, kot pod novo vlado; nekateri ljudje nakazujejo, da je Davidova ljubezen do klasike povzročila, da se je v tem obdobju lotil vseh, vključno z republikansko vlado. Drugi so verjeli, da je v svoji osebnosti našel ključ do umetniške revolucionarne kariere. Nedvomno naj bi Davidovo umetniško občutljivost, živahni temperament, spremenljiva čustva, goreče navdušenje in ostra neodvisnost pričakovali, da bi mu pomagali obrniti proti uveljavljenemu redu, vendar niso v celoti pojasnili njegove predanosti republikanskemu režimu. Niti nejasni izjave tistih, ki so vztrajali pri njegovi »močni ambicij ... in nenavadni energiji volje«, dejansko ne predstavljajo njegove revolucionarne povezave. Tisti, ki so ga poznali, so trdili, da je v tem obdobju njegov »velikodušen plamen«, vzvišen idealizem in dobronamernost, čeprav včasih fanatično navdušenje, namesto oportunizma in ljubosumja, spodbudil njegove dejavnosti. Kmalu je David obrnil svoj kritičen pogled na Kraljevo akademijo slikarstva in kiparstva. Ta napad je bil verjetno predvsem posledica hinavščine organizacije in osebna nasprotovanja njegovemu delu, kot je razvidno iz prejšnjih epizod Davidovega življenja. Kraljevo akademijo so nadzirali rojalisti, ki so nasprotovali Davidovim poskusom reforme; tako je narodna skupščina končno odredila, da se spremeni v skladu z novo ustavo. David je nato začel delati nekaj, kar ga bo kasneje preganjalo: propagando za novo republiko. Davidova slika Bruta je bila prikazana med [[Voltaire|Voltairovo]] tragedijo ''Brutus''. Leta 1789 je Jacques-Louis David poskušal pustiti svoj umetniški pečat na zgodovinskih začetkih francoske revolucije s sliko ''Prisega v teniški dvorani''. David je to nalogo opravil ne iz osebne politične prepričanosti, temveč zato, ker je dobil naročilo. Slika je bila namenjena kot spomin na dogodek z istim imenom, vendar ni bila nikoli končana. Maja je bil sklican sestanek generalnega sekretariata, ki je obravnaval reforme monarhije. Pojavila se je vznemirjenost, ali bi se trije nivoji oblasti sestajali ločeno, kot je bila tradicija ali kot eno telo. Kraljevo strinjanje z zahtevami višjih oblasti je 17. junija poslance tretjega nivoja preimenovalo v narodno skupščino. Tri dni pozneje so jih zaklenili iz dvorane, ko so se poskušali srečati in jih prisilili na ponovno srečanje v kraljevi teniški dvorani v zaprtih prostorih. Na čelu z [[Jean Sylvain Bailly|Jean-Sylvainom Baillyjem]] so naredili »svečano prisego, da se nikoli ne bodo ločili«, dokler ne bi bila sprejeta nacionalna ustava. Leta 1789 je bil ta dogodek obravnavan kot simbol nacionalne enotnosti proti [[Ancient Régime|staremu režimu]]. Zavrnitev pogojev je prisego označilo za nov prehod v človeški zgodovini in ideologiji.<ref>{{navedi knjigo|last1=Roberts|first1=Warren|title=Jaques-Louis David and Jean-Louis Prieur revolutionary artists : the public, the populace, and images of the French revolution|url=https://archive.org/details/jacqueslouisdavi0000robe_s0x7|date=2000|publisher=State university of New York press|location=New York|isbn=0791442888|pages=[https://archive.org/details/jacqueslouisdavi0000robe_s0x7/page/228 229]}}</ref> David je prevzel društvo prijateljev ustave, telo, ki bi sčasoma oblikovalo jakobince, da bi častili ta simbolični dogodek.<ref name="Crow 2007">{{Harvnb|Crow|2007}}.</ref> Ta primer je pomemben na več načinov, ker je sčasoma pripeljal Davida, da se je končno vključil v politiko, ko se je pridružil jakobincem. Slika naj bi bila velika po obsegu; figure v ospredju so bile portreti kolegov v naravni velikosti, vključno z Jean-Sylvainom Baillyjem, predsednikom Ustavne skupščine. David se je obrnil na Društvo prijateljev Ustave, da si je izprosil dodatno financiranje. Financiranje projekta naj bi potekalo od več kot tri tisoč naročnikov, ki so upali, da bodo prejeli tiskano sliko. Kljub temu, da denarja ni bilo dovolj, je država financirala projekt. <ref name="Oxford">Lee, Simon. "David, Jacques-Louis." Grove Art Online. Oxford Art Online. 14 Nov 2014.<http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T021541>.</ref> David se je leta 1790 odločil, da bo sodoben dogodek preoblikoval v veliko zgodovinsko sliko, ki se je v salonu leta 1791 pojavila kot velika perorisba. Kot v ''Prisegi Horacijev'', David predstavlja enotnost moških v službi patriotskega ideala. Iztegnjena roka, ki je v obeh delih vidna, izdaja Davidovo globoko prepričanje, da se v Franciji odvijajo dejanja republikanske vrline, podobne tistim, ki jih imajo Rimljani. Kar je bilo v bistvu dejanje intelekta in razuma, David v tem delu ustvarja dramo. Zdi se, da moč ljudi "piha" skozi prizor z nevihtnim vremenom, v smislu, ki bi se nanašal na nevihto, to je revolucijo. Simbolizem v tem umetniškem delu predstavlja revolucionarne dogodke tega časa. Figura sredi dvigne svojo desno roko, ki prisega, da se nikoli ne bo razdvojila, dokler ne dosežejo svojega cilja, da bi ustvarili »ustavo sveta določeno na trdnih temeljih«. Pomen tega simbola je poudaril dejstvo, da so množice rok nagnjene k roki, ki tvorijo trikotno obliko. Poleg tega je odprt prostor v zgornji polovici, ki je v nasprotju z zmešnjavo v spodnji polovici, namenjen poudarjanju velikosti igrišča za tenis. [[File:Le Serment du Jeu de paume.jpg|thumb|left| Risba Jacques-Louisa Davida ''Prisega v teniški dvorani''. David je kasneje leta 1792 postal namestnik Nacionalne konvencije. ]] V svojem poskusu prikazati politične dogodke revolucije v "realnem času", je David poskušal z novimi in nerodnimi potmi v umetnostnem svetu. Toda Thomas Crow trdi, da se je ta pot »izkazala kot manj pot naprej kot slepa ulica za zgodovinsko slikarstvo«. V bistvu zgodovina propada Davidove ''Prisege v teniški dvorani'' ponazarja težavo ustvarjanja del v umetnosti, ki prikazujejo trenutne in sporne politične pojave. Politične razmere v Franciji so se izkazale za preveč nestanovitne, da bi omogočile dokončanje slike. Enotnost, ki naj bi bila simbolizirana v sliki, ni več obstajala v radikaliziranem letu 1792. Narodna skupščina se je razdelila med konzervativce in radikalne jakobince, ki so se borili za politično moč. Do leta 1792 ni bilo več soglasja, da so vsi revolucionarji ''v teniški dvorani'' junaki. Veliko junakov leta 1789 je postalo zlobnih iz leta 1792. V tej nestabilni politični atmosferi je Davidovo delo ostalo nedokončano. Z le nekaj golimi figurami, ki so bile na velikem platnu, je David opustil sliko. Dokončanje bi bilo politično nesprejemljivo. Po tem incidentu, ko je David poskušal naslikati politično izjavo, se je vrnil k manj politično obremenjeni uporabi metafore, da bi posredoval svoje sporočilo. Ko je leta 1778 umrl Voltaire, je cerkev zavrnila cerkveni pokop, in ga pokopali v bližini samostana. Leto kasneje so Voltairovi stari prijatelji začeli kampanjo, da bi njegovo telo pokopali v [[Panteon, Pariz |Pantheon]]u, ker je francoska vlada zaplenila premoženje cerkve. Leta 1791 je bil David imenovan za vodjo organizacijskega odbora za slovesnost, parado po ulicah Pariza do Panthéona. Kljub dežju in nasprotovanju konservativcev zaradi zneska porabljenega denarja, je potekala procesija. Do 100.000 ljudi je gledalo "Očeta revolucije", ki so ga pripeljali do počivališča. To je bil prvi od številnih velikih festivalov, ki jih je David organiziral za republiko. Še naprej je organiziral festivale za mučence, ki so umrli v boju proti rojalistom. Ti pogrebi so se odzvali na verske praznike poganskih Grkov in Rimljanov in jih mnogi gledajo kot na [[Saturnalije]]. [[File:Le représentant du peuple François en fonction2.jpg|right|thumb| Republikanski kostum, ki ga je oblikoval David. Gravura Dominique Vivant (Denon).]] David je v teh gledaliških predstavah vključil številne revolucionarne simbole in orkestriral ceremonialne obrede, s čimer je radikaliziral uporabno umetnost. Najbolj priljubljen simbol, za katerega je bil David odgovoren kot propagandni minister, je bil narejen iz klasičnih grških podob; spreminjal in spreobračal jih je s sodobno politiko. Na obsežnem festivalu, ki je potekal ob obletnici upora, ki je spodnesel monarhijo, je bila Davidova figura Herkula razkrita v procesiji sledeč Boginji svobodi ([[Marianne]]). ''Liberty'', simbol razsvetljenskih idealov, je bil tukaj spreobrnjen s simbolom Herkula; moč in strast za zaščito Republike proti neenakosti in frakcionizmu. V svojem govoru med procesijo je David »izrecno poudaril nasprotovanje med ljudmi in monarhijo, Herkul je bil vsekakor izbran, da bi to opozarjanje postalo bolj očitno«. Ideali, ki jih je David povezal s svojim Herkulom, so enolično spremenili figuro iz znaka starega režima v močan nov simbol revolucije. »David ga je obrnil v reprezentacijo kolektivne, ljudske moči. Vzel je enega od priljubljenih znakov monarhije in ga reproduciral, dvignil v znak svojega nasprotja«. <ref>{{Harvnb|Hunt|2004|p=97–103}}.</ref> Junija 1791 je kralj poskusil pobegniti iz države, a je bil na avstrijski meji med Avstrijo in Nizozemsko prisiljen, da se pod stražo vrne v Pariz. Ludvik XVI. je pisal skrivne prošnje cesarju Leopoldu II. Avstrijskem, bratu Marije Antoanette, da bi ga vrnil na prestol. Avstrija je nato grozila Franciji, če so bi bil kraljevi par prizadet. V reakciji so ljudje aretirali kralja. To je pripeljalo do invazije po sojenju in usmrtitvi Ludvika in Marije Antoinette. Francosko ljudstvo je leta 1792 uničilo bourbonsko monarhijo, nato pa se bo po Napoleonu obnovila, nato pa ponovno uničila z obnovo hiše Bonaparte. Ko je nova narodna skupščina potekala prvič, je tam sedel tudi David s svojima prijateljema Jean-Paulom Maratom in Robespierrom. V skupščini je David kmalu zaslužil vzdevek "divji terorist". Kmalu so Robespierrovi agenti odkrili skrivnost obokov kraljevega dokazovanja, da je poskušal zrušiti vlado in zahteval njegovo usmrtitev. Narodna skupščina je sodila Ludviku XVI. David je glasoval za smrt kralja, kar je povzročilo, da se je njegova žena, rojalistka, razvezala. Ko je bil 21. januarja 1793 Ludvik XVI. usmrčen, je umrl še en človek - Louis Michel le Peletier de Saint-Fargeau. Le Peletierja je prejšnji dan ubil kraljevi telesni stražar v maščevanju, ker je glasoval za smrt kralja. David je bil pozvan, da organizira pogreb in naslikal ''Umor Le Peletierja''. V njem je bil viden ubijalski meč, ki je visel z enim koncem konjske žime nad telesom Le Peletierja, koncept, ki ga je navdihnila pregovorna antična zgodba o Damoklejevem meču, ki je pokazala negotovost moči in položaja. To je poudarilo pogum, ki ga je prikazal Le Peletier in njegovi spremljevalci pri usmerjanju zatiralskega kralja. Meč prebada list papirja, na katerem je zapisano »Glasujem za smrt tirana«, in kot poklon v spodnjem desnem kotu slike je David napisal »David za Le Peletiera 20. januarja 1793«. Sliko je kasneje uničila rojalistična hčerka Le Peletierja in je znana samo po risbi, gravuri in sodobnih zapisih. Kljub temu je bilo to delo pomembno v Davidovi karieri, ker je bila prva popolna slika francoske revolucije, ki je bila narejena v manj kot treh mesecih in delo, s katerim je začel proces regeneracije, ki bi se nadaljeval z Davidovo mojstrovino ''[[Maratova smrt]]''. [[File:Jacques-Louis David - Marat assassinated - Google Art Project.jpg|left|thumb|''[[Maratova smrt]]'' (1793)]] 13. julija 1793 je Davidov prijatelja Marata z nožem umorila Charlotte Corday, ki ga je skrivala v svojih oblačilih. V Maratovo hišo je dobila vstop, da bi mu predstavila seznam ljudi, ki naj bi bili usmrčeni kot francoski sovražniki. Marat se ji je zahvalil in rekel, da bodo naslednji teden giljotirani, po tem ga je Corday smrtno zabodla. Kmalu zatem je bila usmrčena. Cordayeva je bila iz nasprotne politične stranke, kar je mogoče videti v zapisu, ki ga je zapisal Marat v Davidovi poznejši sliki, ''Maratova smrt''. Marat, član narodne skupščine in novinar, je imel kožno bolezen, ki je povzročila, da ga je grozno srbelo. Edino olajšanje, ki bi ga lahko dobil, je bilo v njegovi kadi, nad katero je improviziral mizo, da je napisal svoj seznam osumljenih protirevolucionarjev, ki bi jih morali hitro preizkusiti in če bi bili obsojeni, giljotinirati. David je spet organiziral spektakularen pogreb in Marat pokopali v Panthéonu. Maratovo telo je bilo postavljeno na rimsko posteljo, prikazana njegova rana in desna roka drži pero, ki ga je uporabil za obrambo republike in njenih ljudi. Ta koncept je bil zapleten zaradi dejstva, da je truplo začelo razpadati. Maratovo telo je bilo treba redno posipati z vodo in kisom, ker je bilo še polno ljudi, ki bi želeli videti njegovo truplo pred pogrebom 15. in 16. julija. Smrad je postal vse hujši, vendar je pogreb moral počakati do večera 16. julija. ''Maratova smrt'', verjetno najbolj znana Davidova slika, se imenuje [[Pietà]] revolucije. Ob predstavitvi slike skupščini je dejal: »Državljani, ljudje so znova klicali prijatelja, slišal se je njihov opuščeni glas: David, vzemi krtače ..., maščevati Marata ... slišal sem glas ljudi. Poslušal sem«. David je moral hitro delati, vendar je bil rezultat preprosta in močna slika. ''Maratova smrt''' je leta 1793 postala vodilna podoba Terrorja in je v svet revolucije spravila Marata in Davida. To delo danes pomeni »gibljivo pričevanje o tem, kaj je mogoče doseči, ko se umetnikovo politično prepričanje neposredno manifestira v njegovem delu«. <ref>{{Harvnb|Boime|1987|p=454}}.</ref> Takrat je bil ustvarjen politični mučenik, ko je David prikazal Marata z vsemi znaki resničnega umora, na način, ki močno spominja na Kristusa ali njegove učence. <ref>{{Harvnb|Rosenblum|1969|p=83}}.</ref> Čeprav je realistično prikazan subjekt, ostaja brez življenja v precej nadnaravnem sestavu. S surogatnim nagrobnikom, postavljenim pred njim in skoraj sveto svetlobo na celotno sceno; ki aludira na obstoj izven sveta. »Ateisti, čeprav sta bila David in Marat, tako kot mnogi drugi goreča socialna reformatorja sodobnega sveta, se zdi, da so ustvarili novo vrsto religije«. <ref>{{Harvnb|Janson|Rosenblum|1984|p=30}}.</ref> V samem središču teh prepričanj je stala republika. [[File:Jacques-Louis David - Marie Antoinette on the Way to the Guillotine.jpg|thumb|upright| Maria Antoinetta na poti na giljotino, 16. oktobra 1793. Pogledala je iz okna na ulico Sainte-Honoré, medtem ko je mimo peljal voz.]] Po kraljevi usmrtitvi se je začela vojna med novo republiko in skoraj vsako večjo močjo v Evropi. David kot član Odbora za splošno varnost je prispeval neposredno k vladavini terorja <ref>{{Harvnb|Boime|1987|p=442}}.</ref>. Organiziral je svoj zadnji festival: festival Vrhovnega bitja. Robespierre je spoznal, kakšno ogromno propagandno orodje so bili ti festivali in se odločil, da bo ustvaril novo religijo, ki bo mešala moralne ideje z Republiko in temeljila na ideji Rousseauja. Ta postopek se je že začel z zaplembo cerkvenih zemljišč in zahteval, da duhovniki prisegajo državi. Festivali, imenovani ''fêtes'', bi bili metoda indoktrinacije. Na določen dan, 20 ''Prairial'' po [[Koledar francoske revolucije |revolucionarnem koledarju]], je govoril Robespierre, se spustil po stopnicah in z baklo, ki mu jo je dal David, sežigal kartonsko podobo, ki je simbolizirala ateizem in razkrivala podobo modrosti pod njim. Kmalu se je vojna začela dobro razvijati; francoski vojaki so korakali po južni polovici Nizozemske (ki je kasneje postala Belgija) in nujnosti nadzora Odbora za javno varnost ni bilo več. Potem so zarotniki zajeli Robespierra na narodni skupščini in ga kasneje giljotinirali, s čimer je bilo konec vladavine terorja. Ko je bil Robespierre aretiran, je David klical svojemu prijatelju: »Če piješ kruh, ga bom pil s teboj.« [19] Po tem je najbrž zbolel in se ni udeležil večerne seje zaradi "želodčne bolečine", ki ga je rešila, da bi bil skupaj z Robespierrom giljotiniran. David je bil aretiran in zaprt, najprej od 2. avgusta do 28. decembra 1794 in nato od 29. maja do 3. avgusta 1795. Tam je naslikal svoj portret, pokazal se je veliko mlajšega od dejanskega, pa tudi tistega v ječi == Po revoluciji == [[File:The Intervention of the Sabine Women.jpg|thumb|left|''[[Posredovanje Sabink, David|Posredovanje Sabink]]'' (1799)]] Ko ga je Davidova žena obiskala v zaporu, je zasnoval idejo, da pripoveduje zgodbo o ''Posilstvu Sabink''. ''Poseg Sabink'', naj bi naslikal v čast svoji ženi, tema pa je ljubezen, ki prevladuje nad konfliktom. Sliko je bilo videti tudi kot poziv, da se ljudje ponovno združijo po krvavi revoluciji. David je za to sliko zasnoval nov slog, ki ga je imenoval »čisti grški slog«, v nasprotju z »rimskim slogom« njegovih prejšnjih zgodovinskih slik. Na novo sliko je močno vplival umetnostni zgodovinar Johann Joachim Winckelmann. Po Davidovih besedah so »najpomembnejše splošne značilnosti grških mojstrovin plemenita preprostost in tiha velikost v pozi in v izrazu«. <ref>{{Harvnb|Roberts|1992|pp=90–115}}.</ref> Tu so namesto mišičnosti in robatosti figur njegovih preteklih del bolj zračno brušena, ženstvena in slikarska. [[File:Jacques-Louis David - The Emperor Napoleon in His Study at the Tuileries - Google Art Project 2.jpg|thumbnail|upright|'' Cesar Napoleon v svojem studiu v Tuilerijah (1812) Narodna galerija umetnosti, Washington, D.C. ]] To delo je vzbudilo tudi pozornost Napoleona. Zgodba za sliko je naslednja: »Rimljani so ugrabili hčerke svojih sosedov, Sabinke. Kot maščevanje za ugrabitve so Sabinci napadli Rim, čeprav ne takoj - Hersilia, hči Tatiusa, vodje Sabincev, je bila poročena z Rimulusom, rimskim voditeljem, in imela dva otroka. Tukaj vidimo Hersilijo med njenim očetom in možem, ko zavrača bojevnike na obeh straneh, da ne bi odpeljali žene od svojih mož ali mater od svojih otrok. Druge Sabinke se pridružijo v svojih spodbudah«." V tem času so bili mučeniki revolucije odstranjeni iz Panteona in pokopani v skupnem grobu, revolucionarni kipi pa so bili uničeni. Ko je bil David končno izpuščen, se je Francija spremenila. Njegovi ženi ga je uspelo odpeljati iz zapora. Z njo se je ponovno poročil leta 1796. Končno je v celoti obnovil svoj položaj, se umaknil v svoj studio, vzel učence in se večinoma umaknil iz politike. Avgusta 1796 so David in mnogi drugi umetniki podpisali peticijo, ki jo je orkestiral Quatremère de Quincy, ki je postavil pod vprašaj modrost načrtovanega zasega umetniških del iz Rima. Direktor Barras je verjel, da je Davidov podpis "prevara", čeprav je eden od Davidovih učencev opozoril, da je leta 1798 njegov gospodar obžaloval dejstvo, da so bile mojstrovine uvožene iz Italije. == Napoleon == [[File:Jacques Louis David - Bonaparte franchissant le Grand Saint-Bernard, 20 mai 1800 - Google Art Project.jpg|left|thumb|''[[Napoleonovo prečkanje Alp (David)|Napoleon na prelazu sveti Bernard]]'' (1801)]] Davidova tesna povezanost z Odborom za javno varnost med Terrorjem je privedla do podpisa smrtne obsodbe manjšega plemiča Alexandra de Beauharnaisa. Beauharnaisova vdova, Joséphine, se je poročila z Napoleonom Bonaparte in postala njegova cesarica; David je sam predstavil njuno kronanje v sliki ''Kronanje Napoleona in Jožefine 2. decembra 1804''. [[File:Bodleian Libraries, Le peintre d'histoire encouragé par le gouvt.jpg|thumb|''Zgodovinski slikar, ki ga spodbuja vlada'', karikatura iz leta 1814, bodleanska knjižnica.]] David je bil od prvega srečanja oboževalec Napoleona, ki ga je prizadela Bonapartova klasična značilnost. Zahteva, da se sedi zraven zasedenega in nestrpnega generala, je Davidu leta 1797 omogočila, da je lahko skiciral Napoleona. David je narisal obraz osvajalca Italije, vendar polna kompozicija Napoleona, ki drži mirovno pogodbo z Avstrijo, ostaja nedokončana. Bonaparte je zelo spoštoval Davida in ga je prosil, naj ga spremlja v Egipt leta 1798, vendar ga je David zavrnil, ker je bil prestar za pustolovščino in poslal svojega študenta Antoine-Jeana Grosa. Po Napoleonovem uspešnem državnem udaru leta 1799 je prvi konzul naročil Davidu spomin svojega drznega prečkanja Alp. Prelaz svetega Bernarda je Francozom omogočil, da so presenetili avstrijsko vojsko in osvojil zmago v bitki pri Marengu 14. junija 1800. Čeprav je Napoleon prečkal Alpe na muli, je zahteval, naj se slika kako »mirno sedi na ognjenem konju«. David je to spoštoval in naslikal ''[[Napoleonovo prečkanje Alp (David)|Napoleon na prelazu sveti Bernard]]''. Po razglasitvi cesarstva leta 1804 je David postal uradni dvorni slikar režima. V tem času je vzel študente, med katerimi je bil tudi belgijski slikar [[Pieter van Hanselaere]]. [[File:Jacques Louis David - Le couronnement de l'Empereur et de l'Impératrice, 2 décembre 1804 - Google Art Project.jpg|thumb|''[[Napoleonovo kronanje (David)|Napoleonovo kronanje]]'', (1806)]] Eno od del naročenih Davidu, je bilo ''[[Napoleonovo kronanje (David)|Napolonovo kronanje v Notre Dame]]''. Davidu je bilo dovoljeno gledati dogodek. Imel je načrte Notre Dame in udeleženci kronanja so prišli v njegov studio, da bi jih naslikal, čeprav ne cesar. Davidu je uspelo zasebno sedeti s cesarico Joséphine in Napoleonovo sestro Caroline Murat, s posredovanjem nekdanjega umetniškega patrona Marshala Joachima Murata, cesarjevega sina. Za njegovo ozadje je David imel kor Notre Dame kot akt poln znakov. [[Papež Pij VII.]] je prišel sedet za sliko in dejansko blagoslovil Davida. Napoleon je prišel k slikarju, eno uro gledal na platno in rekel: »David, pozdravljam vas«. David je zaradi Napoleonovi različnih muh moral predelati več delov slike, za to pa je prejel štiriindvajset tisoč frankov. == Pregnanstvo in smrt == [[File:Jacques-Louis David - The Sisters Zénaïde and Charlotte Bonaparte - Google Art Project.jpg|left|thumb|''Sestri Zénaïde in Charlotte Bonaparte'' (1821)]] Ko so se Bourboni vrnili na oblast, se je David uvrstil na seznam prepovedanih nekdanjih revolucionarjev in bonapartistov, ker je glasoval za usmrtitev kralja Ludvika XVI. in za sodelovanje pri smrti Ludvika XVII. Na novo ustoličen burbonski kralj, Ludvik XVIII. je Davidu odobril amnestijo in mu celo ponudil položaj dvornega slikarja. David ga je zavrnil in šel v prostovoljno izgnanstvo v Bruselj. Tam je treniral in vplival na bruseljske umetnike, kot so François-Joseph Navez in Ignace Brice, naslikal ''Kupida in Psihe'' in tiho preživel preostanek svojega življenja s svojo ženo (s katero se je ponovno poročil). V tem času je slikal mitološke prizore manjšega obsega in portrete meščanov Bruslja in Napoleonovih emigrantov, kot je Baron Gerard. David je v letih 1822–1824 ustvaril svoje zadnje veliko delo ''Mars, ki ga je razorožila Venera in tri Gracije''. Decembra 1823 je napisal: »To je zadnja slika, ki jo želim naslikati, vendar se želim preseči. Dal si jo bom za mojih petinsedemdeset let, potem pa nikoli več ne bom vzel čopiča«. Končana slika - izzivanje brušenega porcelana zaradi njene čiste barve - je bila najprej razstavljena v Bruslju, nato pa v Parizu, kjer so bili njegovi nekdanji dijaki navdušeni. [[File:Jacques-Louis David - Mars desarme par Venus.JPG|thumb|'' Mars, ki ga je razorožila Venera in tri gracije'', Davidovo zadnje veliko delo (1824)]] Razstava je bila dobičkonosna - 13.000 frankov, po odbitku operativnih stroškov, tako je več kot 10.000 ljudi obiskalo in si ogledalo sliko. V njegovih kasnejših letih je David ostal v celoti zvest svojim umetniškim sposobnostim, tudi potem, ko je kap spomladi 1825 iznakazila njegov obraz in ga je mučilo govorjenje. Junija 1825 se je odločil, da se bo lotil izboljšane verzije svoje ''Jeza Ahila'' (znane tudi kot ''Žrtev Ifigenije''); prejšnja različica je bila končana leta 1819 in je zdaj v zbirki umetniškega muzeja Kimbell v Fort Worthu v Teksasu. David je rekel prijateljem, ki so obiskali njegov studio: »ta [slika] me je ubila«. Ko je David umrl, je bila slika končana, naročnik Ambroise Firmin-Didot pa jo je pripeljal nazaj v Pariz in jo vključil na razstavo ''Pour les grecs'', ki jo je organiziral in ki se je odprla v Parizu aprila 1826. David je umrl 29. decembra 1825. Po njegovi smrti so bili nekateri portreti na dražbi prodani v Parizu, malo vredni; znana ''Maratova smrt'' je bila razstavljena v osamljeni sobi, da bi se izognila odmevnim občutkom javnosti. Zaradi prepovedi vrnitve v Francijo, je bil slikar Jacques-Louis David pokopan v Bruslju in se leta 1882 preselil na Bruseljsko pokopališče, medtem ko nekateri pravijo, da je njegovo srce pokopano s svojo ženo na pokopališču Pèreju Lachaise v Parizu. David je leta 1803 postal ''Chevalier de la Légion d'honneur''. Leta 1808 je bil uveljavljen kot oficir. Leta 1815 je bil povišan v Commandeur de la Légion d'honneur. == Portretiranje == Poleg svojih zgodovinskih slik je David končal številne zasebno naročene portrete. Warren Roberts je med drugim poudaril kontrast med Davidovim "javnim slogom" slikarstva, kot je prikazano v njegovih zgodovinskih slikah in njegovem "zasebnem slogu", kot je prikazan v njegovih portretih. <ref name="RobertsWarren">{{Harvnb|Roberts|1992|pp=42–45}}.</ref> Njegove portrete je zaznamoval občutek resnice in realizma. Osredotočil se je na definiranje značilnosti in likov svojih subjektov, ne da bi jih idealiziral. <ref> Bordes, Phillip. “Jacques-Louis David: Empire to Exile.” New Haven: Yale University Press, 2007. </ref> To se razlikuje od sloga, ki ga vidimo v njegovih zgodovinskih slikah, v katerih idealizira svoje figure in lastnosti, da se uskladijo z grškimi in rimskimi ideali o lepoti. <ref>Wilson, Elizabeth Barkley. "Jacques-Louis David." Smithsonian 29, no. 5 (August 1998): 80. Academic Search Complete, EBSCOhost (accessed November 18, 2017).</ref> V portretih je veliko podrobnosti, ki opredeljuje manjše funkcije, kot so roke in tkanine. Sestave njegovih portretov ostajajo preproste s praznimi ozadji, ki gledalcu omogočajo, da se osredotoči na podrobnosti predmeta. Portret, ki ga je naredil o svoji ženi (1813), je primer njegovega tipičnega portretnega sloga. Ozadje je temno in preprosto brez kakršnih koli namigov glede stvari, zaradi česar se gledalec popolnoma osredotoči na njo. Njene značilnosti so neidealizirane in resnične za njen videz. Obstaja veliko podrobnosti, na katere lahko opozorimo kot je saten obleke, ki jo nosi, draperije šala okoli nje in roke, ki počivajo v naročju. Pri sliki Brutusa (1789) sta moški in njegova žena ločena, moralno in fizično. Take slike, ki prikazujejo veliko moč patriotske žrtve, je David postal priljubljen junak revolucije. V sliki ''Portret Antoine-Laurent Lavoisier in njegove žene'' (1788) sta moški in njegova žena povezana v intimnem položaju. Ona se nasloni na ramo, medtem ko on ustavi svoje delo, da pogleda nanjo. David naslika mehko svetlobo, ne v ostrem kontrastu Brutusa ali Horacijev. Zanimivo je bilo, da je Lavoisier zbiralec davkov, pa tudi znan kemik. Čeprav je zapravil kar nekaj svojega denarja, ko je poskušal očistiti močvirje in izkoreniniti malarijo, je bil med vladavino terorja poslan pod giljotino kot sovražnik ljudstva. David, ki je bil močan član narodne skupščine, je stal in gledal. <ref>{{Harvnb|Roberts|1992|pp=43–45}}.</ref> Proti koncu Davidovega življenja je slikal portret svojega starega prijatelja ''Abbé Sieyès''. Oba sta bila vključena v revolucijo, oba preživela čiščenje političnih radikalov, ki so sledili vladavini terorja. [[File:Emmanuel Joseph Sieyès - crop.jpg|thumb|alt=|''Emmanuel Joseph Sieyès'', 1817]] == Film == ''Danton'' ([[Andrzej Wajda]], Francija, 1982) - Zgodovinska drama. Številni prizori vključujejo Davida kot tih lik, ki gleda in riše. Film se osredotoča na obdobje Terorja. == Galerija == <gallery widths="180px" heights="180px" perrow="5"> Niobe JacquesLouisDavid 1772 Dallas Museum of Art.jpg|''Diana in Apolon prebadata Niobine otroke s svojimi puščicami'' (1772), Dallas Museum of Art File:Jacques-Louis David - Antiochus and Stratonica - WGA06042.jpg|''Antioh in Stratonik'' (1774), École nationale supérieure des Beaux-Arts File:Jacques-Louis David - Patroclus - WGA06044.jpg|''Patrokel'', študija (1780), Musée Thomas-Henry File:Le corps d'Hector - Hector's body - El cuerpo de Héctor.jpg| ''Hektorjevo telo'' (1778) David - Portrait of Monsieur Lavoisier and His Wife.jpg|''Portret Antoine-Laurent Lavoisierja in njegove žene'' (1788), Metropolitan Museum of Art, New York Les Amours de Pâris et d'Hélène (painting by Jacques-Louis David).jpg|''Paris in Helena'' (1788), Musée du Louvre File:Seriziat.jpg| Portret Pierra Sériziata, (1795), Louvre Portrait de madame de Verninac by David Louvre RF1942-16 n2.jpg|''Portret Madame de Verninac'' (1798–1799), rojena Henriette Delacroix, starejša sestra Eugèna Delacroixa, Louvre Madame Récamier by Jacques-Louis David.jpg|''Portret Madame Récamier'' (1800), Louvre File:Jacques-Louis David - Suzanne Le Peletier de Saint-Fargeau - Google Art Project.jpg|''Suzanne Le Peletier de Saint-Fargeau'' (1804), The J. Paul Getty Museum Jacques-Louis_David_018.jpg|''Portret papeža Pija VII.'' (1805), Louvre Madame David by Jacques-Louis David, 1813, oil on canvas - National Gallery of Art, Washington - DSC09988.JPG|''Marguerite-Charlotte David'' (1813), National Gallery of Art, Washington, D.C. David_Etienne_Maurice_Gerard.jpg|''Étienne-Maurice Gérard'' (1816), Metropolitan Museum of Art, New York David Vilain.jpg|''Kontesa Vilain XIIII. in njena hči'' (1816), National Gallery, London File:Jacques-Louis David - Portrait of the Comte de Turenne - Google Art Project.jpg|''Portret grofa de Turenne'' (1816), Ny Carlsberg Glyptotek, Copenhagen File:Jacques-Louis David - Jupiter et Antiope.jpg|''Jupiter et Antiope'' (1768), zgodnje delo kaže vpliv Jean-Baptista Greuzea<ref>Sloane, J. C., Wisdom, J. M., & William Hayes Ackland Memorial Art Center. 1978. ''French Nineteenth Century Oil Sketches: David to Degas''. Chapel Hill, N.C: The University. p. 50</ref> Jacques-Louis David - Cupid and Psyche, 1817.jpg|''[[Kupid in Psihe (David)|Kupid in Psihe]]'' (1817), Cleveland Museum of Art File:Jacques-Louis David - The Farewell of Telemachus and Eucharis - Google Art Project.jpg|''Slovo Telemaha in Evharisa'' (1818) Jacques-Louis David - The Anger of Achilles - Google Art Project.jpg|''Jeza Ahila'' (1825), Private Collection </gallery> [[File:Death mask of Jacques-Louis David, 1825.JPG|thumb|upright|Posmrtna maska Jacques-Louisa Davida, 1825]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *French painting 1774–1830: the Age of Revolution. New York; Detroit: The Metropolitan Museum of Art; The Detroit Institute of Arts. 1975. (see index) ==Zunanje povezave== {{Commons}} *[https://web.archive.org/web/20091001212107/http://www.louvre.fr/llv/dossiers/detail_oal.jsp?CONTENT%3C%3Ecnt_id=10134198673229910&CURRENT_LLV_OAL%3C%3Ecnt_id=10134198673229910&FOLDER%3C%3Efolder_id=0&bmLocale=en A Closer Look at David's ''Consecration of Napoleon''] multimedia feature; Louvre museum official website *[https://web.archive.org/web/20100325110600/http://www.louvre.fr/llv/oeuvres/detail_notice.jsp?CONTENT%3C%3Ecnt_id=10134198673225717&CURRENT_LLV_NOTICE%3C%3Ecnt_id=10134198673225717&FOLDER%3C%3Efolder_id=9852723696500815&fromDept=false&baseIndex=36&bmLocale=en ''The Intervention of the Sabines''] (Louvre museum) *[http://www.wga.hu/html/d/david_j/index.html Web Gallery of Art] *[http://www.jacqueslouisdavid.org www.jacqueslouisdavid.org] 101 paintings by Jacques-Louis David *[http://www.abcgallery.com/D/david/david.html Jacques-Louis David at Olga's Gallery] *[http://www.all-art.org/neoclasscism/david1.html Jacques-Louis David in the "History of Art"] *[http://smarthistory.org/blog/59/an-enhanced-podcast-about-davids-death-of-socrates-1787-metropolitan-museum-of-art/ smARThistory: ''Death of Socrates''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070602062727/http://smarthistory.org/blog/59/an-enhanced-podcast-about-davids-death-of-socrates-1787-metropolitan-museum-of-art/ |date=2007-06-02 }} *[http://www.clarkart.edu/exhibitions/david/content/index.cfm Sterling and Francine Clark Art Institute 2005 exhibition, ''Jacques-Louis David: Empire to Exile''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180616153339/https://www.clarkart.edu/exhibitions/david/content/index.cfm |date=2018-06-16 }} *[http://www.wilanow-palac.pl/the_equestrian_portrait_of_stanislaw_kostka_potocki.html ''The equestrian portrait of Stanislaw Kostka Potocki'' at the Wilanow Palace Museum] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:David, Jacques-Louis}} [[Kategorija:Francoski slikarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Parizu]] [[Kategorija:Jacques-Louis David| ]] 0p873uzx2klbehbs2u540biejy02qb9 Drago Unuk 0 454777 6759319 6168637 2026-10-01T15:27:11Z ~2026-52904-15 266645 6759319 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Drago Unuk''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], * [[1962]]. Je doktor jezikovnih znanosti in izredni profesor za slovenski jezik. == Življenje in delo == Leta 1992 je na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]] zaključil študij slovenščine in srbohrvaščine z makedonistiko. Leta 1995 je na Oddelku za slovanske jezike in književnosti [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] v [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] na Katedri za zgodovinsko slovnico in dialektologijo slovenskega jezika magistriral z nalogo ''Zahodni prleški govori''. Leta 2001 na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] doktoriral z disertacijo iz fonetike in fonologije slovenskega (knjižnega) jezika z naslovom ''Zlog v slovenskem jeziku'' pod mentorstvom Jana Sabola in [[Zinka Zorko|Zinke Zorko]]. Leto pozneje je prejel nagrado [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]] za uspešen doktorski študij na področju jezikovnih znanosti. V študijskem letu 2005/2006 je na [[Univerza v Kjotu|Univerzi v Kjotu]] na [[Japonska|Japonskem]] opravljal podoktorski študij iz jezikoslovja. V letih 1995 in 1997 je kot jezikoslovec sodeloval pri znanstveno-raziskovalnem delu Inštituta za elektrotehniko [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], kjer je prispeval svoje delo s področja fonologije slovenskega (knjižnega) jezika. Leta 2004 je na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] sodeloval pri jezikoslovnem projektu Besedoslovne lastnosti slovenskega knjižnega jezika in narečij. Od leta 2005 je član Mednarodne komisije za fonetiko in fonologijo slovanskih jezikov pri Mednarodnem komiteju slavistov. Predaval je na oddelku Slovanski jeziki in književnost na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. Leta 2026 se je upokojil. == Izbrana bibliografija == * ''Osnove sociolingvistike'', 1997. * ''Zlog v slovenskem jeziku'', 2003. * ''Ledinska imena in njihova vloga v sporazumevanju (Ledinska imena in čakavščina na območju južne Slovenije)'', 2013. * ''Slovenski jezik v sočasnem sporazumevalnem prostoru'', 2016. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PL3A64PI * ''Poimenovanja mestnega javnega prostora: urbanonimi v Mariboru.'' 2017. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTYOB5V9 * Stilizacija oglasnih sloganov v medijskem oglaševanju. 2019. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCEX987L * Zapletenost vzglasja zloga v slovenskem jeziku: razpršenost zvočnosti v razvrstitvah začetnih nezvočniških segmentov. 2022. DOI: 10.3986/JZ.28.1.04. * Fonetično-fonološki status fonema /v/ v slovenskem govorjenem knjižnem jeziku. 2023. DOI: 10.3986/JZ.29.2.02. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih jezikoslovcev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Unuk, Drago}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Mariboru]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Unuk, Drago]] n99ow64xfspvp1hbu83z5kjkgvnho0i Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg 0 455504 6759480 6157510 2026-10-01T22:43:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759480 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica sv. Mavricija in Katarine | other name = | native_name = ''Magdeburger Dom'' | native_name_lang = Dom zu Magdeburg St. Mauritius und Katharina | image = <!-- WD --> | image_size = | caption = | location = [[Magdeburg]], Nemčija | diocese = | coordinates = {{coord|52|07|29|N|11|38|04|E|region:DE-ST_type:landmark|display=title,inline}} | denomination = [[rimskokatoliška]]<br>od 1567 protestantska | status = aktivna | functional status= stolnica | groundbreaking = 1207 (sedanja) | completed date = 1520 | consecrated date = 1363 (ladja) | dedication = [[sveti Mavricij]] | style = [[Gotska arhitektura|gotska]] | length = 120 m | width = | width nave = | height = 32,0 m | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | spire quantity = 2 | spire height = 99,25 m | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | website = [http://www.magdeburgerdom.de/ uradna spletna stran] | embedded = }} [[Slika:Südfront des Domes, vom Kreuzgang aus gesehen.jpg|thumb|Križni hodnik na južni strani ladje. Zatrepi na zadnji steni do bili do 19. stoletja leseni.]] [[Slika:Magdeburg Dom Inneres 28.jpg|thumb|Glavna ladja proti vzhodu]] '''Stolnica sv. Mavricija in Katarine''' (uradno ''Dom zu Magdeburg St. Mauritius in Katharina'') je pridigarska cerkev regionalnega škofa Evangeličanske cerkve v osrednji Nemčiji, protestantska župnijska cerkev in hkrati simbol mesta [[Magdeburg]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Stolnica je prva [[gotska arhitektura|gotska]] zgradba, ki je nastala na začetku in prva gotska stolnica na nemških tleh. Zgrajena je bila od leta 1207 ali 1209 kot stolnica Magdeburške nadškofije in posvečena leta 1363. Stolnica je grobna cerkev [[Oton I. Veliki|Otona I. Velikega]], svetega rimskega cesarja in z [[Otto von Guericke|Ottom von Guerickejem]] tudi zaščitnik »Ottostadt Magdeburg«. == Zgradba == [[Slika:Magdeburger Dom Querschnitt.jpg|thumb|Prerez preko kora in empore]] Magdeburška stolnica je triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s [[prezbiterij|korom]] v obliki [[latinski križ|latinskega križa]]. V primerjavi z večino takšnih struktur ima nekaj posebnih značilnosti: * Ima [[opornik]]e, vendar nima opornik lokov. * Stranski ladji in [[ambulatorij]] imajo ali niso imeli nagnjenih streh, ampak streho prečno na svetlobno nadstropje. Posledično je bil nepotreben [[triforij]]. * Kor ima prerez bazilike z [[empora|emporo]], vendar nad stranskimi ladjami ni empor. * Čeprav so vsi banjasti korni oboki koničasti, dva izmed rebrastih nimata konice. * V vzdolžnem prerezu glavne ladje je prikazan spremenljiv sistem: obok ladje ima na en arkadni lok dve obočni poli. Vsak drugi steber osrednjega oboka ladje tako stoji nad vrhom arkadnega loka. Stavbe in arheološke najdbe kažejo na nekaj sprememb v prvih letih in desetletjih gradnje: * Ambulatorij naj bi bil sprva ožji, poligonalne kapele pa naj bi imele obliko polkrožnih [[apsida|apsid]]. * Pet trapezoidnih obočnih pol izvedenega kornega obhoda ima križne oboke, čeprav imajo podporni stebri obokana rebra. Te obočne pole imajo [[sklepnik]]e, ki so redki v križnih obokih. * Empora nad ambulatorijem sprva ni bila načrtovana. * Visoki kor je višji od prvotno načrtovanega, tako da so bili njegovi stebri v obdobju gradnje okrepljeni. * Na vzhodni strani obeh transeptovih krakov so bili predvideni bočni stolpi le do ravni strehe transepta in visokega kora. Bolj regionalna tradicija kot francoski vzori se zavzema za srednji del zahodne fasade, ki daleč presega glavno ladjo. == Zgodovina == === Predhodne stavbe === [[Slika:Otto937Magdeburg.jpg|thumb|left|Ukaz Otona I. iz 21.septembra 937 za ustanovitev in donacijo samostana svetega Mavricija.<ref>Magdeburg, Landesarchiv Sachsen-Anhalt, Rep. U 1, Tit.&nbsp;I, Nr.&nbsp;2 ([http://www.mgh.de/dmgh/resolving/MGH_DD_K_I_/_DD_H_I_/_DD_O_I_S._101 MGH DD O I], Nr.&nbsp;14, S.&nbsp;101–102).</ref>]] Oton I. Veliki je leta 937 ustanovil samostan svetega Mavricija, leta 946 pa je tam pokopal svojo prvo ženo Edith. Očitno je Oton že določil Magdeburg kot svoje pokopališče in v zvezi s tem je že leta 950 deloval pri ustanovitvi nadškofije v Magdeburgu. Pred bitko na Lechfeldu je Oton obljubil, še pred kronanjem za cesarja 2. februarja 962, da v primeru zmage v Merseburgu ustanovi škofijo - očitno naj bi škofija pripadala že ustanovljeni nadškofiji Magdeburg. V 950-ih letih se je izkazal kot odlična novogradnja. Da bi poudaril svojo cesarsko zahtevo v zaporedju svetih rimskih cesarjev, je v Magdeburg prinesel številne zaklade, vključno ''Codex Wittekindeus'', evangeliarij, ki je nastal v samostanu Fulda, in na primer, antične stebre, ki so bili pozneje postavljeni v kor poznoromanske-gotske stolnice. Prva stolnica je bila verjetno triladijska bazilika z vzhodno prečno ladjo, vzhodno kripto in velikim atrijem na zahodu. Severno, na današnjem stolničnem trgu, je bila druga, skoraj enako velika in izjemno bogato okrašena verska stavba neznanega patrocinija ki je oblikovala par s stolnico. Leta 968 je bil Magdeburg, ob skupščini v Raveni povišan v nadškofijo in Adalbert iz Trierja je postal prvi nadškof. Moritzkirche je bila povzdignjena v stolnico. 20. aprila 1207 (Veliki petek) <ref>C. L. Brandt: ''Der Dom zu Magdeburg.'' Magdeburg 1863, S.&nbsp;9 (Google Buch, ID S9QAAAAAcAAJ, str. 9).</ref> je ogenj uničil večino Magdeburga, vključno s stolnico, severno cerkvijo in cesarsko palačo. Albreht I. von Käfernburg je porušil ruševine stolnice in septembra 1207 položil temeljni kamen za današnjo (tretjo) stolnico, za katero so bili ponovno uporabljeni kamni in stebri stare stolnice. === Gradnja sedanje cerkve === [[Slika:MD DomMö.JPG|thumb|Kapele v ambulatoriju in korni empori z zgodnjekotskimi okni; nedokončanih bočnih stolpov na krakih transeptov]] Nadškof Albreht je študiral v Franciji in pogosto se domneva, da je odločitev za sodoben, gotski tloris njegova. To zagotovo ni mogoče dokazati. Kor se je začel graditi leta 1209, dve leti po tem, ko je stara stolnica pogorela. Zasnova je bila od začetka gotska. Pri izvedbi so bili očitno problemi: kapele v ambulatoriju gotskega rebrastega oboka so v pritličju križnoobokane (kar dejansko pripada [[romanska arhitektura|romaniki]]) na stebrih ali stenah, ki očitno zagotavljajo strop rebrastih obokov. <ref>Birte Rogacki-Thiemann: ''Der Magdeburger Dom St. Mauritius und St. Katharina – Beiträge zu seiner Baugeschichte 1207 bis 1567.'' Michael Imhof Verlag 2007, ISBN 978-3-86568-263-5, S.&nbsp;66–74, ''Bauabschnitt 2''</ref> Visokogotsko svetlobno nadstropje kora je bil izveden višje, kot je bilo prvotno načrtovano. Spremenjena konstrukcijska os je najverjetneje posledica dejstva, da je bila stolnica zdaj poravnana z grobnico Otona Velikega. Bila se je na severni strani otonske stolnice, verjetno v severni prečni ladji, v novi gotski stavbi, je bila na prehodu med vrstami kornih klopi. Edita, prva Otonova žena, je bila najprej pokopana v cerkvi samostana Moritzkloster. Grobnico so nato preselili v severni transept otonske stolnice. Grobnica je morala biti premaknjena na to po začetku gotske novogradnje. Grobnica, ki je bila postavljena na vrh ambulatorija, po najnovejših arheoloških najdbah <ref>[http://www.spiegel.de/wissenschaft/mensch/0,1518,701099,00.html Nachricht auf Spiegel Online.]</ref> vsebuje ostanke njihovih kosti v majhnem svinčenem zaboju. Že med gradnjo kora je bilo odločeno, da se stavba zgradi višja in daljša. Spremembe načrta so zaznavne tudi v transeptu in v vzhodnih obokih ladje. V drugi polovici 13. stoletja je prišlo do večletne prekinitve gradnje (listina 1274). Magdeburška saga o »pastirju v stolnici v Magdeburg« sega nazaj v to prekinitev in posledično nadaljevanje gradbenih ukrepov. Po njenem mnenju bi moral pastir, ki je živel okoli leta 1240 z imenom Thomas Koppehele, ki je prihajal iz brandenburškega Gräfendorfa blizu Jüterboga, najti zlat zaklad, medtem ko je pasel ovce. Podaril ga je nekdanjemu magdeburškemu nadškofu, ki je tako lahko bistveno pospešil gradnjo stolnice v Magdeburgu. Nadškof je iz hvaležnosti imel kamnito podobo pastirja, njegovega služabnika in njihovih psov, ki so bili postavljeni nad tako imenovanimi ''vrati Paradiža'', severni vhod v stolnico, kjer jo je še danes mogoče videti. Nova stavba se je nato nadaljevala in postopoma gradila proti zahodu. Obokanje bi moralo biti končano v 1360-ih. Nazadnje je bila leta 1363 posvečena nova ladja. Zahodna fasada in stolpi so bili zgrajeni v treh fazah, klet pred letom 1274, drugo nadstropje v tretji četrtini 14. stoletja - verjetno približno enako kot glavna ladja - in stolpi v drugi polovici 15. stoletja ali v prvi četrtini 16. stoletja. Razširitev razpona stolpa za pogrebno kapelo je potekala pod nadškofom Ernstom II. Leta 1520 je bila stolnica dokončno dokončana. <ref name="kukma">Der Dom zu Magdeburg St. Mauritius und Katharinen: [http://www.kukma.net/dom2004/index.html Baubeginn vor 800 Jahren] bei kukma.net, abgerufen am 15. Juni 2010.</ref> Južno od stolnice so našli križni hodnik, ostanke Moritzklostera, ustanovljeni leta 937, ki so ga postavili leta 968 nadškofje kapitlja Magdeburga. === Reformacija in tridesetletna vojna === V času [[reformacija|reformacije]] je bil Magdeburg trdnjava [[protestantizem|protestantizma]], nenazadnje tudi zato, ker je nadškof Albreht Brandenburški radodarno delil odpustke in s tem pritegnil nezadovoljstvo državljanov. Po njegovi smrti leta 1545 je bila stolnica 20 let zaprta. Leta 1567 je stolnica postala protestantska, na prvi dan adventa je bila praznovana prva protestantska maša. Prvi protestantski stolnični pridigar je bil Siegfried Saccus, pomožni pridigar Martin Gallus. 1618 Heinrich Schütz, Samuel Scheidt in Michael Praetorius so sodelovali pri obnovi glasbe v stolnici. [[Slika:Johann Christian Nabholz (1752 - 1797), Magdeburg Domplatz um 1770, D0881.jpg|thumb| Zrcalni prikaz stolničnega trga okrog leta 1770, reševalnega vozila s prečno streho]] Med [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] so 20. maja 1631 čete cesarja [[Ferdinand II. Habsburški |Ferdinanda II.]] pod generalom Tillyjem in voditeljem vojakov Pappenheimom osvojile Magdeburgom. O kasnejšem pokolu, v katerem je skoraj dve tretjini prebivalstva ali okoli 20.000 umrlo, mesto ni bilo samo oplenjeno ampak skoraj popolnoma uničeno v požaru, tako imenovani ''Magdeburški poroki''. Med 2000 in 4000 ljudi je bilo tri dni brez hrane v stolnici, ki ji je ogenj prizanesel in naj bi svoje preživetje dolgovali stolničnemu pridigarju Reinhardu Bakeu, ki je pred Tillyjem pokleknil, ko je prosil za življenje zapornikov. Tilly je stolnico očistil in 25. maja vodil katoliško službo ob praznovanju zmage. Pregovor pravi, da je cesar "sklenil poroko" z magdeburško deklico (iz grba mesta). Nadškofija v Magdeburgu je prišla pod vladavino katoliškega nadškofa. Po [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]] je bila leta 1680 sekularizirana nadškofija in posesti so postale del mejne grofije Brandenburg. Po letu 1806, ko se je Magdeburg predal [[Napoleon]]u, se je stolnica tradicionalno uporabljala kot skladišče in tudi kot konjušnica. Železni obročki, vstavljeni v stene križnega hodnika, naj bi bili iz tega časa. Zasedba se je končala leta 1814. [[Friderik Viljem III. Pruski]] je imel stolnico med letoma 1826 in 1834. [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-26654-0001, Magdeburg, 1000 Jahr-Feier, Restaurierung Dom.jpg|thumb|Restavratorska dela 1954]] [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-77832-0002, Magdeburg, Dom, Kriegsschäden.jpg|thumb|Zahodna fasada: vojna škoda (desno), po popravilu 1960] (levo) ]] === 20. stoletje === V začetku dvajsetega stoletja je kratek čas delovalo parno ogrevanje, z izhodnimi odprtinami v tleh in v najnižjih delih oken ladje. Za to so bila okna zmanjšana in pritrjene umetno oblikovane rešetke. <ref name=":1">Auszug aus den Jahrbuch 2008/09 der Stiftung Dome und Schlösser Sachsen-Anhalt, ISBN 978-3-00-031297-7 in: "15 Jahre Förderverein Dom zu Magdeburg e.&nbsp;V. – Ein Rückblick", Herausgeber: Förderverein Dom zu Magdeburg e.&nbsp;V., Am Dom 1, 39104 Magdeburg. Siehe auch: http://www.ek-md.de/domgemeinde/fileadmin/user_upload/Bilder_Dokumente/Dom/Domfoerderferein/Domfoerderverein_15_Jahre.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181113030228/http://www.ek-md.de/domgemeinde/fileadmin/user_upload/Bilder_Dokumente/Dom/Domfoerderferein/Domfoerderverein_15_Jahre.pdf |date=2018-11-13 }}</ref> V času [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in nacionalsocializma je bil Ernst Martin pridigsr. Bil je politično nacionalno-konzervativen in še posebej blizu ''jeklenim čeladam'' in vstopil v DNVP (''Deutschnationale Volkspartei''). Jeseni leta 1932 je vodil amšo v stolnici za SA ([[Sturmabteilung]]), v kateri so pozdravili zastave SA. <ref>Maik Hattenhorst: ''Magdeburg 1933. Eine rote Stadt wird braun.'' Mitteldeutscher Verlag, Halle (Saale) 2010, ISBN 978-3-89812-775-2, S.&nbsp;120–121.</ref> Stolnica je bila močno poškodovana med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Med prvim bombnim napadom zaveznikov na stolnico 12. septembra 1944 je bomba, ki je razbila južno stran ladje, poškodovala ali uničila epitafe, vsa okna in celotno leseno sedežno pohištvo, razen kornih klopi. V najhujšem zračnem napadu na Magdeburg 16. januarja 1945 je nekaj eksplozivnih bomb padlo v stranske ladje. Skupno je bilo porušenih približno 300 m² obokov. Poleg tega je se je 17. februarja 1945 sredi dneva in brez predhodnega opozorila, sprožila požarno bombo proti zahodni strani stolnice. Eksplozivna naprava je prodrla v fasado stolpa na nivoju tretjega nadstropja in obokan strop je padel na glavne orgle. <ref name="domorgel-magdeburg">[http://www.domorgel-magdeburg.de/orgeln_der_vergangenheit.html Orgeln der Vergangenheit] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180420074046/http://www.domorgel-magdeburg.de/orgeln_der_vergangenheit.html |date=2018-04-20 }}, domorgel-magdeburg.de sowie Augenzeugenbericht im Bayerischen Rundfunk, Programm „Bayern 4 Klassik“, 2008.</ref> Nastali požar so pogasili, tako da je strešna konstrukcija ostala v veliki meri nedotaknjena. Ohranjeni so bili le vzhodni deli s korom, ambulatorij in korna empora. Po obnovitvenih delih je bila stolnica ponovno odprta 22. septembra 1955. Od leta 1983 so deli stolnice ponovno obnovljeni. Leta 1990 je bil nameščen sončni sistem. Leta 2005 so bila zaključena gradbena dela na severnem stolpu, leta 2006 je bil obnovljen južni stolp in streha [[refektorij]]a. Od leta 2006 se zgodovina gradnje Magdeburške stolnice preučuje z arheološkimi izkopavanji, da bi pridobili informacije o predhodnih zgradbah stolnice. V tej preiskavi so v domnevnem Scheingrabu odkrili ostanke pokojne kraljice Edgite, žene Otona Velikega. Stolnica je postala izhodišče mirne revolucije v Magdeburgu leta 1989. Velik prispevek k temu je prinesel poziv domačih pridigarjev Giselherja Quasta in Waltrauta Zachhuberja k preudarnosti. Poleg škofovske cerkve Evangeličanske cerkve Saške s približno 533.000 verniki (do 2003) je tudi župnijska cerkev za protestantsko Domgemeinde, ki obstaja od leta 1869. Od združitve EKKPS z Evangeličansko luteransko cerkvijo v Turingiji je stolnica episkopalna cerkev novo ustanovljene Evangeličanske cerkve v osrednji Nemčiji. Po združitvi Nemčij je stolnica postala last fundacije ''Stolnice in gradovi na Saškem - Anhaltu'', ustanovljene leta 1996. Stolnična skupnost ima pravico do neomejene uporabe stolnice. === 21. stoletje === Stavbo vsako leto obišče več kot 100.000 turistov. Od pomladi 2005 je bil dostopen tudi en stolp. V letu 2009 je bila slovesno praznovana 800. obletnica poznoromanske-gotske stolnice. V ta namen je bila stolnica predstavljena od decembra 2008 in nekaj več kot eno leto popolnoma brez odrov. == Arhitektura == [[Slika:Magdeburger Dom Grundriss.jpg|thumb|Tloris]] Gradnja gotske stavbe stolnice je trajala več kot 300 let od začetka gradnje leta 1209 do dokončanja stolpov leta 1520. Stolnica ima skupno notranjo dolžino 120 m in višino stropa 32 m. Južni stolp je visok 99,25 m. Razgledna ploščad severnega stolpa je na višini 81,5 m se lahko vzpne v okviru vodenih ogledov po 433 stopnicah. <ref>[http://www.magdeburgerdom.de/domgemeinde/33.html Domführungen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170312194114/http://www.magdeburgerdom.de/domgemeinde/33.html |date=2017-03-12 }} auf der Webseite der ''Evangelischen Domgemeinde''.</ref> Tla tako blizu Elbe so mehka, razen skale, ki sega v reko. Na tej skali, ki se imenuje tudi ''Domfelsen'', je bila zgrajena stolnica. Ker je skala preozka za celotno stolnico, južni stolp ni na ''Domfelsnu''. Ta stolp je zato lažje zgrajen, nima širokega stopnišča, zvonovi pa so nameščeni v severnem stolpu. Skalo je mogoče videti le, če je Laba nizka. Ker je malo dežja po navadi pomenilo slabo žetev, se je ''Domfelsen'' popularno imenoval »skala lakote«. === Zunanjost === <gallery style="text-align:left" perrow="7"> Slika:KBA Magdeburg Dom-01.jpg|Risba zahodne fasade Slika:Dom (Magdeburg-Altstadt).Westfassade.1.ajb.jpg| Zahodna fasada Slika:Tympanum cathedral of Magdeburg.jpg|Timpanon z Marijinim vnebovzetjem nad portalom severnega transepta Slika:Sonnenuhrmddom.JPG| Sončna ura na južnem transeptu Slika:Dom (Magdeburg-Altstadt).Wasserspeier.4.ajb.jpg|[[Bruhalnik (arhitektura)|Bruhalnik]] Slika:Dom (Magdeburg-Altstadt).Wasserspeier.1.ajb.jpg|Bruhalnik </gallery> == Oprema == [[Slika: Magdeburg Dom 20.jpg|thumb|200px|Poznorenesančna prižnica iz alabastra]] Kljub temu, da je bila stolnica večkrat oropana in skoraj uničena, vsebuje veliko dragocenih delov opreme in umetniških zakladov. === Prižnica === Prižnica je eno najpomembnejših [[renesančna umetnost|renesančnih]] umetniških del v Nemčiji, ki jo je leta 1597 izdelal [[kipar]] Nordhäuser Christoph Kapup iz mehke kamnine [[alabaster]]. Na košari prižnice so upodobljeni: sveti Janez Krstnik, Kristus Odrešenik, sveti Mavricij, sveta Katarina. Podpora jo sveti Pavel kot nosilec košare. Na stopnicah so prikazani: Bog z Adamom in Evo v raju, Izvirni greh, Vesoljni potop. V letu 2009 je bila dokončana kompleksna obnova. === Kipi modrih in nespametnih devic === Deset kipov modrih in neumnih devic iz Rajskih vrat iz 1240/50 je bilo pozneje postavljenih na stene severnega portala. To je prvo monumentalno ustvarjanje te teme, polno plastične neposrednosti v primerjavi z veliko bolj zadržanimi upodobitvami iste teme v obdobju pred tem, ki pa je bilo veliko manjše. Slogovno stojijo med figurami kneza Bambergerja in tistimi iz Naumburga. Domneva se, da je kipar delal v Bamberški šoli ali pa se je tam učil. Figure so upodobljene v kostumih iz 13. stoletja. [[Slika:ThreeWiseVirginsMagdeburg.jpg|thumb|180px|Tri modre device]] [[Slika:ThreeFoolishVirginsMagdeburg.jpg|thumb|180px|Tri nespametne device]] ===Druga umetnost === [[Slika:Baptismal Font Magdeburg.jpg|thumb|hochkant|Krstilnik]] Naslednji seznam drugih umetnostnih in kulturnih zakladov ni popoln, vendar prikazuje izbor najpomembnejših del. * V apsidi so stari stebri iz [[porfir]]ja, [[marmor]]ja in [[granit]]a, morda iz [[Ravena|Ravene]]. Za izdelavo prve stolnice je iz Italije stebre pripeljal Oton I. * Po tradiciji je Oton I. s seboj prinesel tudi [[krstilnik]], ki naj bi bil prvotno rimski vodnjak. Kamen je ''porfido rosso'' in naj bi prišel iz [[Hurgada|Hurgade]] v [[Egipt]]u. Zato bi bil [[dacit]]. * Grobnica cesarja Otona I. je v koru. Ob odprtju groba leta 1844 so našli okostje in obleko. * [[Epitaf]] kanonika Johanna von Randowa (1526-1572) * Oltarna plošča glavnega oltarja v koru, izdelana iz češkega marmorja, ki meri 4,30 m in 1,95 metra, je največja v krščanskem svetu. Oltar je bil posvečen leta 1363. <ref>Helmut Asmus, Die Kaisergrabkirche – Otto der Große und der Dom zu Magdeburg, Sricptumverlag, Halberstadt, 2009, str. 61</ref> * Kipa svete Katarine in svetega Moritza sta istega umetnika in sta nastala okoli leta 1250. Kip svetega Moritza je najstarejša znana evropska predstavitev črnca. * Vladajoči par iz 13. stoletja iz okoli 1250, ki je nastal po šestnajststranski kapeli, predstavlja priljubljeno prepričanje po Otonu I. in Editi. * Korne klopi izvirajo iz leta 1363. Rezbarije upodabljajo prizore iz Jezusovega življenja. Neznani mojster je verjetno ustvaril tudi korne klopi [[Stolnica svetega Petra, Bremen |bremenske stolnice]]. * Magdeburška stolnica vsebuje številne zgodovinske nagrobnike, epitafe in nagrobne plošče od 12. do 14. stoletja, vključno z nadškofom Friedrichom von Wettinom; ob vznožju je znana figura ''Deček si izdira trn'', ki jo je [[Johann Wolfgang von Goethe | Goethe]] označil kot »barbarsko imitacijo« istega imena na Kapitolu v [[Rim]]u. * ''Magdeburški spomenik'' je leta 1929 oblikoval Ernst Barlach in je posvečen žrtvam prve svetovne vojne. V času nacizma je bil tudi čas začasno odstranjen ob pozivu takratne stolnične skupnosti in leta 1955 spet postavljen v stolnico. * [[Razpelo]] v obliki ''drevesa življenja'' v kapeli v križnem hodniku sega v leto 1986 Jürgena Weberja. Jezus visi na posušenem drevesu namesto na križu. Na mestih, kjer se njegova kri dotakne drevesa, to spet oživi. <gallery> Slika:Magdeburg Dom Inneres 29.jpg|Grobnica Otona I. v koru Slika:HerscherpaarMagdeburgCathedral.jpg|Vladajoči par, Oton I. in Edgitha iz Wessexa Slika:Chorgestühl Dom.JPG|Detajl korne klopi Magdeburg-Relief im Dom.jpg|Epitaf Slika:Mauritius Kopf.jpg|Glava svetega Mavricija Slika: Johann von Randow (1526-72).jpg|Nagrobna plošča kanonika Johanna von Randowa Slika:Koppehele-Epitaph.jpg|Bronast epitaf Georgiusa Koppeheleja († 1604), vikarja in ustanovitelja fundacije Georga Koppeheleja Slika: MD Dom534Chorumg Außenkapitell N4 nah.JPG|4. od vzhoda) severni zunanji steber v ambulatoriju: raj: od leve: Adam (gol), Eva, kača (iz rastline), bog oče (bradati), druga glava </gallery> == Križni hodnik == [[Slika:Cloister of Magdeburg Cathedral7.JPG|thumb|hochkant=0.7|Marijina kapela v križnem hodniku]] [[Križni hodnik]] ima trapezoidni tloris, saj so tri njegova krila poravnana s predhodnico stolnice iz 10. stoletja. Južno krilo je še vedno romansko. V vzhodnem krilu je velika dvoladijska dvorana, imenovana tudi [[refektorij]]. Marijina kapela je bila zgrajena v 15. stoletju. <gallery widths="180" heights="135"> 02 Magdeburg 009.jpg|Romanska južna stran in gotska vzhodna stran 02 Magdeburg 007.jpg| Romanska južna stran Magdeburg Dom 19.jpg| Gotska vzhodna stran Cloister of Magdeburg Cathedral6.JPG| Dvoladijska dvorana v gotskem vzhodnem krilu </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Nicola Coldstream (2002) "Medieval Architecture", Oxford History of Art, Oxford University Press, ISBN 0-19-284276-5. *"Der Dom zu Magdeburg", DKV Kunstführer Nr. 415/2, Munich. *Buchholz, Ingelore (2001): Magdeburg: Der Stadtführer, Verlag Janos Stekovics, ISBN 3-932863-84-4. *Sussman, Michael (1997): Der Dom zu Magdeburg, Passau. *Ullmann, Ernst (1989): Der Magdeburger Dom: ottonische Gründung und staufischer Neubau, Leipzig == Zunanje povezave == {{Commonscat|Magdeburg Cathedral|Magdeburger Dom}} * [http://www.magdeburgerdom.de/ Evangelische Domgemeinde Magdeburg] * [http://domgrabungen-md.de/index.html Archäologische Grabungen im Dom zu Magdeburg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190320151239/http://www.domgrabungen-md.de/index.html |date=2019-03-20 }} * [http://www.raymond-faure.com/Strasse_der_Romanik/Magdeburg_Dom_St_Mauritius.htm Der Magdeburger Dom in 560 Bildern] * [http://ottopix.de/sehenswuerdigkeiten/magdeburg/dom-kirchen/magdeburger-dom/ Magdeburger Dom Bilder] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180914075914/http://ottopix.de/sehenswuerdigkeiten/magdeburg/dom-kirchen/magdeburger-dom/ |date=2018-09-14 }} [[Kategorija:Stolnice v Nemčiji|Magdeburg]] [[Kategorija:Cerkve svetega Mavricija|Magdeburg]] [[Kategorija:Cerkve svete Katarine Aleksandrijske|Magdeburg]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Magdeburgu]] {{normativna kontrola}} 7ca44j772h62hx0t0dcj7isgg9gy3d9 Skardu 0 472487 6759385 6573555 2026-10-01T17:40:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759385 wikitext text/x-wiki {{ Infopolje Naselje |name =Skardu |native_name = <br />[[urdujščina]]: سکردو <br/>[[Balti jezik|baltijščina]]: སྐར་མདོ |settlement_type =[[mesto]] |official_name = |other_name = |nickname = |motto = |image_skyline= {{Photomontage | photo1a = Barra Pani, Deosai National Park, Pakistan.jpg | photo2a = Shangrila resort skardu.jpg | photo2b = | photo3a = Storm, Satpara Lake.jpg | photo3b = Manthokha Waterfalls.JPG | photo4a = Trango Group.jpg | size = 250 | position = center | spacing = Number indicating width of spacing between the images (default: 1) | color = Color of spacing between the images (default: black) | border = Number indicating width of border surrounding the montage (default: 1) | color_border = Color of border surrounding the montage (default: black) | text = | text_background = Color of background behind text (default: #F8F8FF) | foot_montage = Top left to right: [[Deosai Narodni park]], [[Letovišče Šangrila]], [[Jezero Satpara]], [[slap Mantoha]] in [[Trango stolpi]] }} |map_caption = |pushpin_map = |pushpin_label_position = |pushpin_map_caption = |pushpin_mapsize = |elevation_m =2228 <!-- Location ------------------> |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flag|Pakistan}} |subdivision_type1 = [[Administrativne enote v Pakistanu|Avtonomno območje]] |subdivision_name1 = [[Gilgit Baltistan]] |subdivision_type2 = [[Okraj Gilgit-Baltistan|Okraj]] |subdivision_name2 = [[Okraj Skardu|Skardu]] |subdivision_type4 = |area_water_km2 = |population_blank2 = <!-- General information ---------------> |timezone = [[Pakistan standard time|PST]] |utc_offset = |timezone_DST = GMT+5:00 |coordinates = {{coord|35|17|25|N|75|38|40|E|region:PK-GB|display=inline,title}} |website = |footnotes = |native_name_lang = baltijščina, šina, tibetanščina}} '''Skardu''' ([[urdujščina]]: سکردو ; [[Balti jezik|baltijščina]]: སྐར་མདོ ) (tudi Skardo, Kárdo, Kardo, Askardu, Eskerdow, Eskerdou, Iskerdow, Kikerdow, Iskardoh in pisano po tibetansko: Skar-rdo) je mesto v pokrajini [[Gilgit-Baltistan]] v [[Pakistan]]u, ki je tudi glavno mesto [[Okraj Skardu|okraja Skardu]]. Skardu se nahaja v 10&nbsp;km široki in 40&nbsp;km dolgi [[Dolina Skardu|dolini Skardu]], ob sotočju rek [[Ind]]a in reke [[Šigar (reka)|Šigar]]{{sfn|Pirumshoev & Dani, Pamir, Badahšan in Trans-Pamirske države|2003|p=245}} na nadmorski višini okoli 2500 m. Mestece je eno od izhodišč za vzpone na [[osem-tisočak]]e v bližnjem pogorju [[Karakorum]]. Mestece leži ob reki Ind, ki ločuje pogorje Karakorum od Himalaje.<ref>{{navedi splet|last1=Skardu|first1=District|title=Okraj Skardu|url=http://www.skardu.pk/skardu/|website=www.skardu.pk|publisher=Skardu.pk|accessdate=23 November 2016|archive-date=2016-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20161124030125/http://www.skardu.pk/skardu/|url-status=dead}}</ref> Kraj Skardu se trenutno razvija v mesto, ki ima poleg več bazarjev številne nove mošeje, upravne in sodne stavbe, bolnišnice, šole, hotele in seveda številne stanovanjske stavbe. Vendar je prvotni vaški značaj v nekaterih delih mesta, kot je Čumik, še vedno dobro ohranjen. Skardu je bil v pisnih virih prvič omenjen v prvi polovici 16. stoletja. [[Mirza Haidar]] (1499–1551) omenja ''Askardu'' v tekstu ''Tarih-i-Rašidi Baltistan'' kot enega od okrajev na tem področju. == Zgodovina == === Zgodnji srednji vek === [[Slika:Manthal Rock (Buddhist inscriptions), Skardu, Mix view.JPG|thumb|[[Skala Mantal Buda]] izvira iz obdobja, ko je prebivalstvo območja bilo budistične vere.]] [[Slika:The Land of Giants, Deosai.jpg|thumb|Povprečna nadmorska višina 4,114 metrov,<ref name="ÖztürkHakeem2015">{{citation |last=Ahmed |first=M. |chapter=Interdependence of Biodiversity, Applied Ethnobotony and Conservation |editor1=Münir Öztürk |editor2=Khalid Rehman Hakeem |editor3=I. Faridah-Hanum |editor4=Recep Efe |title=Climate Change Impacts on High-Altitude Ecosystems |url=https://books.google.com/books?id=v1X1CAAAQBAJ&pg=PA456 |year=2015 |publisher=Springer |isbn=978-3-319-12859-7 |page=456}}</ref> bližnje [[Deosai narodni park|Deosai ravnine]] predstavlja drugo najvišjo ravnino na svetu.]] Območje Skardu je bilo pod vplivom budističnega [[Tibet]]a vse od ustanovitve [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]] pod cesarjem [[Songcen Gampo]]m sredi 7.stoletja AD.<ref name=":0">{{harvnb|Dani, Zahodne himalajske države|1998|p=220}}</ref> Tibetanske [[tantra|tantrične]] zapise so našli po celotnem Baltistanu vse do 9. stoletja.<ref name=":0" /> Prav tako je Skardu imel kontakte z bližnjimi centralnoazijskimi regijami, s plemeni okoli [[Kašgar]]ja, ter z območjem sedanje [[Kitajska|kitajske]] najzahodnejše pokrajine [[Šinciang]].<ref name=":2">{{harvnb|Dani, Zahodne himalajske države |1998|p=219}}</ref> Po prenehanju vazalne podrejenosti Baltistana Tibetu v 9. ali 10. stoletju, so v Baltistanu vladali člani lokalne [[Makpon dinastija|dinastije Makpon]], ki je po ljudskem izročilu izvirala iz [[Turška ljudstva|Turških ljudstev]],<ref name=":0" /> in ustanovitelj po imenu Ibrahim Šah se je priselili iz [[Kašmir (pokrajina)|Kašmirja]], ko se je poročil z lokalno princeso.<ref name=":0" /> === Obdobje Makponov === [[Slika:Indus at Skardu (1).jpg|thumb|Skardu je bil ustanovljen okoli leta 1500 ob toku reke [[Ind]], na mestu ko ta vstopa v široko dolino ob sotočju z reko [[Šigar (reka)|Šigar]].]] Okoli leta 1500 je kronani vladar ''Makpon Boha'' ustanovil mesto Skardu kot svoje glavno mesto.<ref name=":0" /> V tem času so zgradili [[Trdnjava Skardu|trdnjavo Skardu]].<ref name=":0" /> V času vladanja je kralj ''Makpon Boha'' iz Kašmirja in [[Čilas]]a pripeljal obrtnike, da bi razvil gospodarstvo v svoji kraljevini.<ref name=":0" /> Med tem ko se je bližnji [[Gilgit]] otresel tibetanskega vpliva, je Skardu regija ostala povezana z [[Ladak]]om,{{sfn|Dani, Zahodne himalajske države |1998|p=221}} proti čemur sta se Skardu in sosednji [[Haplu]] upirala.<ref name=":2" /> Sikhovska tradicija ali verovanje je, da je [[Guru Nanak]], ustanovitelj [[Sikhizem|sikhizma]], v času svojega drugega ''udasi'' potovanja med leti 1510 in 1515 obiskal Skardu.<ref>{{navedi knjigo |title=Zgodovina izročila sikhovskih gurujev: 1469-1606 C.E |last=Gandhi |first=Surjit Singh |date=2007 |publisher=Atlantic Publishers & Dist |isbn=9788126908578 |url=https://books.google.com/books?id=qw7-kUkHA_0C&pg=PA107&dq=skardu+sikh}}</ref> === Mogulsko obdobje === Kmalu po začetku 16. stoletja je [[Sultan Said Khan]] iz Timuridskega [[Jarkent Kanat|''Jarkent'' Kanata]], ki se je nahajal v sedanji kitajski province [[Šinciang]], napadel Skardu in Baltistan.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=tvu-DAAAQBAJ&pg=PA144&lpg=PA144&dq=timurid+baltistan&source=bl&ots=e5BBITRzre&sig=ez7myRk4OGnataUE1UF-yFqZ_fw&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjljsjL4_LYAhVD9GMKHbXfBz8Q6AEIRzAK#v=onepage&q=timurid%20baltistan&f=false |title=Centralna Azija v svetovni zgodovini |last=Adshead |first=S. A. M. |date=2016-07-27 |publisher=Springer |isbn=9781349226245 |language=en}}</ref> To je nakazalo nevarnost invazije Sultana Saida. To je pritegnilo pozornost [[Mogulski imperij|Mogulov]], ki so območje Baltistana osvojili leta 1586, ko je vladal mogulski cesar [[Akbar]].<ref name=":2" /> Lokalni vladarji Makponi, ki so prisegli zvestobo Mogulov, začenši z [[Ali Šer Khan Ančan]], takratnim kraljem Skardu, ki so v zgodovinopisju [[Mogulski imperij|Mogulskega imperija]] omenjeni kot vladarji Malega Tibeta.<ref>{{navedi splet |url=http://www.skardu.pk/ |title=Vacations, Holiday, Travel, Climbing, Trekking |date= |publisher=Skardu.pk |accessdate=6. september 2015}}</ref> Mogulska vojska je ponovno vstopila na območje Baltistana pod vladavino [[Šah Džahan]]a med leti 1634-6 pod poveljstvom Zafar Khana, da bi uredila spor glede zasedbe trona v Skardu med Adam Khanom in njegovim starejšim bratom Abdul Khanom.{{sfn|Pirumshoev & Dani, Pamir, Badahšan in Trans-Pamirske države|2003|p=244}}<ref>{{navedi knjigo |last=Afridi |first=Banat Gul |title=Baltistan in History |publisher=Emjay Books International |date=1988 |url=https://books.google.com/books?id=mQFuAAAAMAAJ&q=baltistan+shah+jahan}}</ref> Šele po tej vojaški intervenci je bila vladajoča družina v Skardu pod trdno kontrolo Mogulov za časa cesarjev Šah Džahana in [[Aurangzeb]]a.<ref>{{navedi knjigo |title=Tibetan Borderlands: PIATS 2003 : Tibetan Studies : Proceedings of the Tenth Seminar of the International Association for Tibetan Studies, Oxford, 2003 |author=International Association for Tibetan Studies |date=2006-01-01 |publisher=Brill |isbn=9789004154827 |url=https://books.google.com/books?id=SB9mAAAAMAAJ&q=baltistan+shah+jahan&dq=baltistan+shah+jahan&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiK0qjX5_LYAhUWz2MKHbmGAXgQ6AEIQzAF}}</ref> === Vladavina Dogra === Poveljnik vojaške ekspedicije Dogra kneževine v okviru Sikhovskega imperija [[Zoravar Singh Kahluria]] je leta 1839 premagal baltijske sile pri gorskem Prelazu Vanko in na Tano Kun ravnini, in s tem omogočil invazijo v dolino Skardu.<ref>{{navedi knjigo |title=Ladak skozi stoletja, k novi identiteti |last=Kaul |first=Shridhar |last2=Kaul |first2=H. N. |date=1992 |publisher=Indus Publishing |isbn=9788185182759 |url=https://books.google.com/books?id=8J3YdskW00sC&pg=PA75&lpg=PA75&dq=dogra+skardu}}</ref> General je zavzel Trdnjavo Skardu v imenu dinastije [[Dogra dinastija|Dogra kneževine]], ki je imela sedež v Džamuju.{{sfn|Pirumshoev & Dani, Pamir, Badahšan in Trans-Pamirske države |2003|p=245}} Singhove sile so pobile večje število branilcev garnizona in javno mučila poveljnika trdnjave Kahlon Rahim Khana iz Čigtana.<ref>{{navedi knjigo |title=GENERAL ZORAVAR SINGH |last=Charak |first=Sukhdev Singh |date=2016-09-08 |publisher=Publications Division, Ministry of Information & Broadcasting |location=New Delhi |isbn=9788123026480 |url=https://books.google.com/books?id=_qk-DwAAQBAJ&pg=PT49&dq=skardu+zorawar}}</ref> Vojska Doger pod generalovim vodstvom je leta 1841 izvedla neuspešen poskus osvojitve [[Tibet]]a, v katerem je padel tudi Zoravar Singh. Po tem porazu so se Ladakijci dvignilio v upor proti vladavini Doger.<ref name=":4"/> Uporu so se pridružili tudi Baltijci pod vodstvom radže Ahmeda Šaha. Radža [[Gulab Singh]] je nad upornike poslal svojega vojaškega poveljnika Vazirja Lakpata in da ponovno zavzame Skardu. Njegove sile so zavzele trdnjavo na podlagi izdaje med branilci.<ref name=":4">{{navedi knjigo |title=Ponovno odkritje Ladaka |last=Kaul |first=H. N. |date=1998 |publisher=Indus Publishing |isbn=9788173870866 |url=https://books.google.com/books?id=mg8My6WaWRcC&pg=PA79&lpg=PA79&dq=dogra+rebellion+baltistan}}</ref> Baltijski radža je moral plačevati letni davek radži Dogra v Džamuju ter vzdrževati posadko in samo trdnjavo Skardu.<ref name=":4" /> Dogra radža je dal kronati Muhamad Šaha za radža Skarduja v zameno za lojalnost Džamuju v času upora.<ref name=":4" /> Vojaški poveljniki pa so vendarle imeli realno oblast v Baltistanu do leta 1851, ko je bil Kedaru Thanedar postavljen kot civilni administrator Dogerske oblasti.<ref name=":4" /> V tem času je bil Skardu in Kargil voden kot en upravni okraj.<ref name=":4" /> Kasneje je bil okraju priključen tudi Ladak, tako da je Skardu služil kot zimsko glavno mesto, [[Leh]] pa kot poletno glavno mesto vse do leta 1947.<ref name=":4" /> [[Slika:MoonRise in Skardu City.jpg|thumb|Skardu v večernem mraku]] === Kašmirska vojna 1947–48 === Pred letom 1947 je bil Baltistan del kneževine [[Džamu in Kašmir (kneževina)|Džamu in Kašmir]]ja, ki ga je osvojila vojska radže [[Gulab Singh]]a leta 1840.<ref>{{navedi knjigo|title=Nadaljevanje – Pandžabske zgodovinske konference|date=1968|publisher=Punjabi University|language=en}}</ref> Baltistan in Ladak sta bila upravljana skupno pod enim ''wazarat''om (okrajem) takratne države. Baltistan je ohranil svojo identiteto v tej upravni ureditvi kot ''tehsil'' Skardu, pri čemer sta Kargil in Leh bila druga dva ''tehsila'' v regiji.<ref>{{citation |first=H. N. |last=Kaul |title=Ponovno odkritje Ladaka |url=https://books.google.com/books?id=mg8My6WaWRcC&pg=PA88 |year=1998 |publisher=Indus Publishing |isbn=978-81-7387-086-6 |page=88}}</ref> Po podpisu [[Pogodba o pristopu k Indiji|Pogodbe o pristopu]] k Indiji, ki jo je sklenil [[Hari Singh|maharadža]] Džamu in Kašmirja, so [[Gilgitski skavti]] odstavili maharadžinega guvernerja v Gilgitu in zasedli Baltistan. Pred letom 1947 je Rusija poskušala doseči dogovor z lokalnimi radžami iz Hunze, da bi tako dobili pristop do Indije in Arabskega morja. Zato so Britanci od maharadže Džamu in Kašmirja prevzeli to območje – pravzaprav so območje vzeli v zakup. Tako so od kneževine ločili Gilgit in Ladaški Baltistan in oblikovano je bilo t.i. Gilgit zastopstvo (Gilgit Agency). Ko so se Britanci pripravljali na umik iz Indije so območje ponovno prepustili maharadži. Vendar so se ponovno zbali vstopa Rusije zaradi prijateljskih indijsko-ruskih odnosov. Zato je britanski major Brown prepričal lokalno prebivalstvo k uporu proti maharadži in indijski vojski. Lokalno prebivalstvo se je uprlo maharadži Džamuja in zavzelo dolino Gurze in Kargil. Po drugi strani so plemenske milice in ljudstvo iz doline Punč zasedli obsežnejše predele v Kašmirju. V odzivu na to je maharadža sklenil priključitev Džamu in Kašmirja k Indiji, vendar so boji trajali do leta 1948, ko se je Indija obrnila z zadevo na Združene narode. Vse od takrat je vprašanje Kašmirja ostalo nerešeno. Vse od takrat pa je tudi Gilgit Baltistan pod neposredno kontrolo zvezne vlade Pakistana oziroma vse od takrat Gilgit zastopstvo in Baltistan upravlja Pakistan.<ref>{{citation |first=Victoria |last=Schofield |authorlink=Victoria Schofield |title=Kašmir v sporu |publisher=I. B. Taurus & Co |location=London and New York |year=2003 |origyear=First published in 2000 |ISBN=1860648983 |pp=65–66 |url=https://books.google.com/books?id=rkTetMfI6QkC&pg66}}</ref> [[Kašmirska dolina]] in okraja ''tehsila'' [[Kargil okraj|Kargil]] ter [[Leh okraj|Leh]] so ostali pod upravo Indije. Majhen del Baltistana, vključujoč vas [[Turtuk]] in doline [[Nubra (dolina)|Nubra]], je bil vključen v Ladak po [[Indo-pakistanska vojna 1971|Indo-pakistanki vojni 1971]].<ref>Atul Aneja, [http://www.thehindu.com/thehindu/2001/01/11/stories/0211000h.htm 'Boj' v zasneženih višinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200126100150/https://www.thehindu.com/todays-paper/tp-miscellaneous/tp-others/a-battle-in-the-snowy-heights/article27910175.ece |date=2020-01-26 }}, The Hindu, 11 January 2001.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-india-22690692|title=In pictures: Life in Baltistan|work=bbc.com|accessdate=13 May 2015}}</ref> [[Slika:Jamia masjid(mosque) skardu. photo by me.jpg|thumbnail|Velika mošeja v Skardu]] ==Naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti== *[[Narodni park Deosai]] *[[Trdnjava Skardu]] *[[Trdnjava Šigar]] *[[Kačura jezera]] *[[Satpara jezero]] *[[Satpara jez]] [[Slika:Katpana Skardu.jpg|thumb|Skardujsko Katpana jezero]] ==Turizem== [[Slika:Shangrila, Lower Kachura Lake.jpg|thumbnail|Letovišče Šangri La]] Skardu je poleg [[Gilgit]]a glavno središče za turizem, pohodništvo in ekspedicije v gorske vrhove v [[Gilgit–Baltistan]]u. Gorat teren območja, ki ima štiri med 14-najstimi svetovnimi osemtisočaki, privlači turiste, pohodnike in gornike iz celega sveta. Glavna turistična sezona je med aprilom in oktobrom. Izven tega časa je območje lahko odrezano za dalj časa zaradi snežnega, mrzlega zimskega vremena. ==Transport== [[Slika:PIA rendezvous-edit.jpg|thumb|[[Pakistan International Airlines]] opravlja dnevne polete na [[Letališče Skardu]].]] Normalna cestna pot v Skardu je preko [[Karakorumska avtocesta|Karakorumske avtoceste]] in od nje po cesti v Skardu (S1) v dolino [[Dolina Skardu|Skardu]]. Včasih je bila cestna povezava tudi iz Skardu do [[Šrinagar]] in [[Leh]], ki pa sedaj niso odprte. [[Letališče Skardu]] obratuje dnevno z direktnimi leti iz [[Islamabad]]a. Včasih pozimi so lahko povezave prekinjene zaradi nepredvidljivega vremena. ==Sklici== {{sklici}} ;Bibliography * {{citation |editor1=M. S. Asimov |editor2=C. E. Bosworth |title=Zgodovina civilizacij v Centralni Aziji, Vol. IV, Part 1 — Obdobje dosežkov: A.D. 750 do konca petnajstega stoletja — Zgodovinska, družbeno-gospodarska ureditev|url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC |date=1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 }} ** {{citation |first=Ahmad Hasan |last=Dani |authorlink=Ahmad Hasan Dani |chapter=Zahodno-himalajske države |title=Ibid |chapter-url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA215 |date=1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |pages=215–225 |ref={{sfnref|Dani, Zahodno-himalajske države |1998}}}} *{{navedi knjigo |editor1=Chahryar Adle |editor2=Irfan Habib |title= Zgodovina civilizacij v Centralni Aziji, Vol. V — Razvoj v nasprotju: od šestnajstega do srede devetnajstega stoletja |url=https://books.google.com/books?id=AzG5llo3YCMC&pg=PA245 |date=2003 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103876-1 }} ** {{citation |first1=H. S. |last1=Pirumshoev |first2=Ahmad Hasan |last2=Dani |authorlink2=Ahmad Hasan Dani |chapter= Pamir, Badahšan in Trans-Pamirske države |title=Ibid |chapter-url=https://books.google.com/books?id=AzG5llo3YCMC&pg=PA244 |date=2003 |pages=225–246 |ref={{sfnref|Pirumshoev & Dani, Pamir, Badahšan in Trans-Pamirske države |2003}}}} * {{citation |first=William |last=Brown |title=Gilgit Rebelion: The Major Who Mutinied Over Partition of India |url=https://books.google.com/books?id=53BtBQAAQBAJ |year=2014 |publisher=Pen and Sword |isbn=978-1-4738-4112-3 |ref={{sfnref|Brown, Gilgit Rebellion|2014}}}} * {{citation |last=Dani |first=Ahmad Hasan |authorlink=Ahmad Hasan Dani |title=Zgodovina severnih območij v Pakistanu: do leta 2000 A.D. |url=https://books.google.com/books?id=MOltAAAAMAAJ |year=2001 |publisher=Sang-e-Meel Publications |ISBN=978-969-35-1231-1 |ref={{sfnref|Dani, Zgodovina severnih območij v Pakistanu |2001}}}} *{{navedi knjigo |last=Petr |first=T. |title=Fish and Fisheries at Higher Altitudes: Asia |url=https://books.google.com/books?id=Z4HESCeJyZcC&pg=PA134 |year=1999 |publisher=Food & Agriculture Org. |isbn=978-92-5-104309-7 }} == Zunanje povezave == * [http://emergingpakistan.gov.pk/travel/place-to-visit/gilgit-baltistan/skardu/ Skardu - Emerging Pakistan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200122132652/http://emergingpakistan.gov.pk/travel/place-to-visit/gilgit-baltistan/skardu/ |date=2020-01-22 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Okraj Skardu]] [[Kategorija:Baltistan]] 0ichjr8wkt9ew25fh6qxa0h7r4ml7po Papeški vzhodni inštitut 0 474232 6759445 5850926 2026-10-01T20:12:24Z Stebunik 55592 Stebunik je prestavil stran [[Papeški orientalski inštitut]] na [[Papeški vzhodni inštitut]]: V navadi je uporaba Papaški vzhodni inštitut kot ustaljen "terminus technicus" 5850926 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Univerza|name={{big|Pontifical Oriental Institute }}|undergrad=|website=[https://orientale.it/it Orientale]|campus=|dean=|principal=|chancellor=[[Leonardo Sandri]]|rector=Rev. David Nazar, S.J.|postgrad=350|students=|image=|type=[[Pontifical universities in Rome#Pontifical Athenae and Institutes|Pontifical institute]]|nickname=|athletics=|colours=|established={{Start date and age|1917 }}|motto=|caption=|city=}} '''Papeški vzhodni inštitut (Orientale)''' je [[Katolištvo|katoliška]] visokošolska ustanova s ​​sedežem v [[Rim|Rimu]]. Že v času papeževanja Leona XIII. je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]] imela načrt, da ustanovi visoko šolo, ki se bo ukvarjala z vzhodnim krščanstvom, vendar ga je uresničil šele leta 1917 [[papež Benedikt XV.]] (1914-1921). Papeški vzhodni inštitut je povezan v Consortium skupaj s [[Papeška univerza Gregoriana|Papeško univerzo Gregoriana]] (ustanovljena leta 1551) in Papeškim biblijskim inštitutom (ustanovljen leta 1909), ki sta oba tudi v Rimu. Vse tri ustanove upravlja [[Družba Jezusova]]. Papeški vzhodni inštitut je odvisen od Svetega sedeža, vendar je upravljanje in vodenje zaupano Družbi Jezusovi. Njegov veliki kancler je prefekt [[Kongregacija za orientalske Cerkve|Kongregacije za vzhodne cerkve]], namestnik velikega kanclerja je general Družbe Jezusove, medtem ko je za odobritev akademskih programov pristojna Kongregacija za katoliško vzgojo<ref>Cl. Soetens, Congrès eucharistique de Jérusalem (1893), Louvain 1977, 725. Ideja o ustanovitvi je prvič začela krožiti v Carigradu, za vodstvo so bili izbrani Beli očetje, ki naj bi tudi obnovili grški kolegij.</ref>. Število študentov v študijskem letu 2018–2019: 351 na Fakulteti za vzhodne cerkvene vede (SEO); 71 na Fakulteti za vzhodno kanonsko pravo (DCO); skupaj 422, od tega 242 gostujočih študentov z drugih fakultet. Poleg profesorjev in študentov Vzhodnega inštituta je vsako leto še približno 400 zunanjih študentov, ki zaradi svojih raziskav obiščejo knjižnico. == Poslanstvo == Papeški vzhodni inštitut, ki ga je ustanovil papež Benedikt XV. leta 1917 in ga je leta 1922 papež Pij XI. zaupal Družbi Jezusovi, je višja šola, ki ima kot svoje posebno poslanstvo služenje vzhodnim cerkvam. Po njegovem delovanju naj bi vzhodne krščanske cerkve bolj poznale "neizmerno bogastvo, ki ... je ohranjeno v zakladnicah njihovih tradicij" (sv. Janez Pavel II., Orientale Lumen 4), hkrati pa bi zahodni svet odkrival to premalo poznano bogastvo. Poslanstvo Papeškega vzhodnega inštituta ima za svoj cilj raziskovanje, poučevanje in objavljanje tega, kar je povezano s tradicijami vzhodnih cerkva na področjih njihove liturgije, teologije, patristike, zgodovine, kanonskega prava, literature in jezikov, duhovnosti, arheologije in vprašanj, ki so važna za ekumensko in geopolitično področje. Namen Papeškega vzhodnega inštituta  je izobraževanje študentov, ki so končali prvo stopnjo bogoslovja, ne glede na njihovo versko pripadnost, latinsko ali grško-katoliško, pravoslavno ali drugačno, da bi poglobili svoje znanje o krščanskem vzhodu znotraj njegovih Cerkvah, teologij, duhovnosti, liturgij, kanonska prava, zgodovine in kulture. Študenti prihajajo večinoma iz dežel vzhodnih cerkva: Bližnji vzhod, Vzhodna Evropa, Afrika (Egipt, Etiopija in Eritreja) in Azija (Kerala in drugi deli Indije; Kitajska); veliko študentov je iz Evrope in obeh Amerik, ki jih zanima preučevanje krščanskega vzhoda. V našem času, ko se veča pretok migrantov in beguncev iz nekaterih zgoraj omenjenih držav, mnogi študentje pridejo tudi iz vzhodnokrščanskih skupnosti v diaspori. == Zgodovina == === Prva leta === [[Slika:Santa_Maria_Maggiore_by_Alberto_Pisa_(1905).jpg|alt=|sličica|415x415_pik| Santa Maria Maggiore avtorja Alberta Pisa (1905) ]] Prvi začasni sedež Papeškega vzhodnega inštituta  je bil v neposredni bližini [[Vatikan|Vatikana]] v palači dei Convertendi na trgu Scossacavalli, ki je bil pozneje preurejen v Via della Conciliazione<ref>Roberta Maria Dal Mas, "Palazzo dei Convertendi e la casa di Raffaelo", Claudio Parisi Presicce in Laura Petacco (ur.), La Spina: dall'Agro vaticana a via della Conciliazione, Rim 2016, 129-129, tukaj 129 .</ref>. Začasno je bil Inštitut v stavbah, kjer je zdaj Papeški biblijski inštitut na ulici della Pilotta 25, leta 1926 pa je dobil svoj dokončni sedež na Piazza di [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Santa Maria Maggiore]] 7, kjer je še danes<ref>V. Poggi, "Il Pontificio Istituto Orientale", Per la storia del Pontificio Istituto Orientale, Rim 2000, 15-30, 23.</ref>. Od vseh cerkva v Rimu je bazilika svete Marije Velike tista, ki najbolj spominja na vzhod. V njej so znameniti mozaiki, ki so bili narejeni pod papežem Sikstom III. (432–440) v počastitev tretjega ekumenskega koncila v Efezu (431), ki je zato, da bi poudaril resnico, da je Jezus Kristus oseba, izjavil, da je njegova mati Marija Božja Mati - ali Theotokos, kot jo imenujejo Grki. Ker se bazilika ponaša z relikvijami jaslic, je liturgično znana kot "ad Praesepe", cerkev jaslic. V tej baziliki sta v drugi polovici devetega stoletja apostola Slovanov, sveta Ciril in Metod, položila svoje liturgične knjige, kot znamenje, da je od zdaj, ko jih je papež odobril, bogoslužje mogoče slaviti v cerkveno-slovanskem jeziku. V eni od stranskih ulic nasproti Papeškega vzhodnega inštituta stoji bazilika Santa Prassede s svojimi karolinškimi mozaiki, ki pričajo o papežu sv. Paskalu I. in njegovi odločni zavrnitvi ikonoklazma, ki se je v času gradnje bazilike (817) širil na vzhodu. V bližini je marmornata plošča, ki spominja na kraj smrti svetega Cirila, brata svetega Metoda, ki je umrl leta 869. Znotraj kompleksa, kjer se nahaja Papeški vzhodni inštitut, je cerkev svetega Antona puščavnika (Sant'Antonio Abate), ki ga vzhodne krščanske cerkve posebej častijo. Ta svetnik je v ljudski pobožnosti zelo navzoč tudi v Rimu, kjer se ljudje še vedno spominjajo časov, ko so v tej cerkvi blagoslavljali živali. Od leta 1929, ko je papež Pij XI. (1921–1939) ustanovil Papeški ruski zavod, imenovan Russicum, cerkev vodijo jezuiti, ki živijo v zavodu<ref>C. Simon, Pro Russia: The Russicum and Catholic Work for Russia, Rim 2009, 404–432.</ref>. V mnogih pogledih je pozicija Papeškega vzhodnega inštituta resnično idealna. === Prvih sto let === [[Slika:Michel_d'Herbigny_(1880-1957).jpg|alt=|levo|sličica|260x260_pik| Msgr Michel d'Herbigny, škof in rektor Papeškega orientalskega inštituta (Rim) ]] Papeški vzhodni inštitut je nastal kot vzporedna (sestrinska) ustanova Kongregacije za vzhodno cerkev, katere ime je bilo leta 1967 spremenjeno v Kongregacijo za vzhodne cerkve. Brez povezave s tem pomembnim organom Svetega sedeža ne moremo razumeti namena in poslanstva Papeškega vzhodnega inštituta in tega, kako to, da je bil ustanovljen leta 1917, sredi "nepotrebnega klanja" prve svetovne vojne. Problem, na katerega je ustanovitev Papeškega vzhodnega inštituta hotela odgovoriti, izvira časovno daleč nazaj. Poznan je kot vprašanje Vzhoda, vprašanje, ki se je prvič pojavilo po ponižujočem porazu Osmanskega cesarstva v boju proti Rusiji leta 1774 (prim. mirovna pogodba v Küçük Kaynarci) in je postalo še bolj ostro, ko je Napoleon leta 1798 zavzel Egipt, namreč vprašanje, kaj lahko storimo za milijone kristjanov pod Otomani, ko bo Osmansko cesarstvo izginilo? Vprašanje je doseglo vrhunec med evharističnim kongresom v Jeruzalemu leta 1893, ko so vzhodni katoliški patriarhi papeškega delegata, kardinala Benoîta Langenieuxa seznanili s težavami in prošnjami vernikov svojih skupnosti, ta pa jih je posredoval papežu. Leon XIII. je takoj za naslednje leto (1894) sklical zbor vzhodnih katoliških patriarhov, po katerem je napisal apostolsko pismo ''Orientalium dignitas''<ref>Orientalium dignitas Ecclesiarum: v V. Peri, Orientalium varietas, Rim 1994, 334–339.</ref>, ki znano kot ''[[Magna Carta]]'' ali Velika listina pravic vzhodnih katoličanov. Ko je po februarski revoluciji leta 1917 prišlo do razpada Ruskega cesarstva in se je bližal razpad Otomanskega, se je papež odločil, da bo ukrepal<ref>Dokument, ki poroča o posvetovanjih, opravljenih v letih, preden je papež sprejel takšno odločitev, je sestavil kardinal N. Marini kot tipkopis, ki ni bil namenjen širši javnosti: Opinamenta et vota quoad pontificiam in Urbe pro ecclesiarum orientalium dissidentium Concordia institutionem, Rim 1917 .</ref>. Z [[Motuproprij|motu proprio]] z naslovom ''Providentis Dei'' <ref>Dei providentis arcano: v V. Peri, Orientalium varietas, Rim 1994, 344–346.</ref>(1.05.1917) je ustanovil Vzhodno kongregacijo, z ''motu proprio Orientis catholici'' (15.10.1917)<ref>Orientis Catholici: v V. Peri, Orientalium varietas, Rim 1994, 372.</ref> pa Vzhodni papeški inštitut<ref>Glej: C. Koroloevskij, La foundation de l’Institut Pontifical Oriental, v E.G. Farrugia (ur.), The Pontifical Oriental Institute: the First Seventy-five Years 1917-1992, Rim 1993, 65–106, uvod A. Raes. G.M. Croce je izdal pet zvezkov, kje je zbrano veliko informacij, o Cirilu Korolevskiju (1878-1959), Kniga bytija moego (Le livre de ma vie): Mémoires autobiographiques, 1-5, Vatikan 2007.</ref>. Prefekturo nove Kongregacije je papež pridržal zase in je zato na začetku Kongregacijo vodil samo tajnik, čeprav bi v skladu s kanonskim pravom (prim. Kan. 257 ''Codex Iuris canonici''<ref>N. Loda, "Codex Iuris Canonici 1917", EDCE, 465-466.</ref> Pij-Benediktov zakonik<ref>Izraz Pij-Benediktov se nanaša na dva papeža, pod katerima je bil razglašen Codex iuris canonici iz leta 1917. Zakonik Cerkvenega prava je začel nastajati leta 1904 pod Pijem X., končan pa je bil pod Benediktom XV.</ref> iz leta 1917, ki je to natančno določil) moral prefekt biti kardinal. Že tri leta po ustanovitvi Papeškega vzhodnega inštituta je Benedikt XV. z apostolsko konstitucijo ''Quod nobis in condendo'' inštitutu podelil pravico, da podeljuje akademske diplome<ref>Quod nobis in condendo, v V. Peri, Orientalium varietas, Rim 1994, 373-374.</ref>. Papež je že od začetka vztrajal pri tem, da inštitut potrebuje bogato specializirano knjižnico<ref>Orientis catholici, št. VII., v V. Peri, Orientalium varietas, Rim 1994, 373.</ref>, ki bo učnemu osebju in študentom inštituta omogočala preučevanje in raziskovanje. [[Slika:Lippay_-_Benedict_XV.jpg|alt=|sličica|343x343_pik| Papež Benedikt XV ]] Prvi profesorji so bili izbrani iz različnih redovnih skupnosti in tudi izmed laikov. To so bili: Antoine Delpuch (1868–1936)<ref>V. Poggi, Per la storia del Pontificio istituto Orientale, Rim 2000, 147–153.</ref>  iz reda Belih očetov, ki je v prvem letu delovanja Vzhodnega inštituta (1918–19) zasedal položaj prodekana<ref>V. Poggi, “Il Pontificio Istituto Orientale”, Per la storia del Pontificio istituto Orientale, Rim 2000, 15-30, 18. Poggi Delpucha imenuje "dekan delegat" ali "prodekan", pri čemer ugotavlja, da je bil kardinal Marini pred papežem glavna odgovorna oseba za Inštitut, kar je razvidno tudi iz dejstva, da je iskanje prvih profesorjev vodil kardinal sam.</ref>; dva benediktinca, tudi blaženi Alfredo Ildefonso Schuster; trije asumpcionisti, med njimi Martin Jugie (1878–1954), ki je bil profesor na Vzhodnem inštitutu le prvih pet let in je napisal obsežen povzetek zgodovine vzhodne teologije; en dominikanec; en redovnik iz reda mekitaristov; štirje jezuiti, med njimi znameniti arheolog Guillaume de Jerphanion (1877–1948); dva Rusa, en Grk in en Etiopec; trije laični profesorji, med njimi priznani filolog in zgodovinar Michelangelo Guidi<ref>V. Poggi, Per la storia del Pontificio istituto Orientale, Rim 2000, 154–174.</ref>. Kmalu po tem, ko je postal papež, je Pij XI. sprevidel, da bi bilo bolje, če bi za Papeški vzhodni inštitut skrbel samo en red; in to ne le glede njegovih neposrednih potreb, ampak tudi zaradi boljše priprave tistih, ki bodo v prihodnosti skrbeli za poučevanje na Vzhodnem inštitutu. Njegova izbira se je ustavila pri jezuitih in ob srečanju s patrom generalom Vladimirjem Ledochowskim (14.09.1922) je Vzhodni inštitut zaupal Družbi Jezusovi<ref>“Breve” Pija XI. patru Ledochowskemu, vrhovnemu predstojniku Družbe Jezusove, v V. Peri, Orientalium varietas, Rim 1994, 374-375.</ref>. To je svetoval tudi opat Alfred Ildefonso Schuster OSB, ki je medtem postal prvi dekan Vzhodnega inštituta z vsemi pooblastili. Prvi dekan iz jezuitskega reda je bil Michel d'Herbigny (1880–1957), ki je Vzhodni inštitut vodil od leta 1922 do 1931. Bil je zelo sposoben človek in mu je uspelo nastajajočemu Inštitutu dati nov zagon s publikacijami in tudi z novim sedežem na Piazza di Santa Maria Maggiore. Zaradi zapletov, ki so se zgodili med njegovim dokaj občutljivim poslanskim potovanjem v Rusijo, se je predčasno odpovedal tej službi. V vlogi dekana so ga nasledili: Emil Hermann (1932–1951), zelo cenjen nemški kanonist, ki mu je previdnost pomagala voditi Inštitut med vojno; Ignacio Ortiz de Urbina (1951–57), Bask in priznan strokovnjak na področju patristike; Alphonse Raes (1957–1962), slaven raziskovalec sirijskih tradicij, ki je postal prefekt vatikanske knjižnice; Joseph Gill (1962–63), veliki strokovnjak za [[koncil v Firencah]] (1438–45) in glavni urednik publikacije s poročili s tega koncila; ponovno Joseph Gill (1964-1967), ki je leta 1965 dobil naslov jezuitskega rektorja; [[Ivan Žužek]] (1967–72), ki je kasneje postal tajnik Papeške komisije za prenovo vzhodnega kanonskega prava; Georges Dejaifve (1972–76), poznan po delu na področju ekumenizma; Eduard Huber (1976–81), nekdanji rektor šole Meudon School of Russian; Peter-Hans Kolvenbach (1981–83), ki je po kratkem času za petindvajset let (1983–2008) postal general Družbe Jezusove; Gilles Pelland (1984–86), ki je pozneje postal rektor Gregorijanske univerze; Gino Piovesana (1986-90), kateremu so bile v veliko pomoč izkušnje, ki jih je pridobil kot rektor [[Univerze Sophia]] v Tokiu, in njegovo odlično poznavanje ruske filozofije; Clarence Gallagher (1990–95), kanonist, ki je opravljal službo tako dekana kot rektorja; ponovno Gilles Pelland (1995-98), edini rektor, ki je imel dva mandata v različnih obdobjih; Héctor Vall Vilardell (1998–2007), ekumenist, ki je bil rektor devet let; Ciril Vasil' (2007–09), kanonist, ki je po samo dveh letih postal nadškof tajnik Kongregacije za Vzhodne Cerkve; Sunny Kokkaravalayil (2009–10), tudi kanonist, bil je eno leto prorektor in sedem let redovni predstojnik skupnosti; James McCann (2010–15), ki je po izteku mandata postal višji podpredsednik Gregorijanske fundacije v New Yorku; in David Nazar (2015-), med njegovim službovanjem se Papeški vzhodni inštitut ni le prestrukturiral, ampak se je tudi skupnost jezuitskih profesorjev Inštituta združila s skupnostjo jezuitov v Papeškem ruskem kolegiju, znanem kot ''Russicum''<ref>V. Poggi, “Il Pontificio Istituto Orientale”, v E.G. Farrugia, Encyclopedic Dictionary of the Christian East, 1503-1506.</ref>. Stoletno zgodovino ustanove (1917–2017) je mogoče bolj ali manj razdeliti na prvo obdobje začetnih enajst let, ko se je Papeški vzhodni inštitut postavljal na noge in postal znan, kar se je zgodilo z okrožnico papeža [[Pij XII.|Pija XI]]. o proučevanju vzhodnega krščanstva ''Rerum orientalium'' (1928)<ref>Pio XI, Rerum Orientalium, v V. Peri, Orientalium varietas, Rim 1994, 376-383.</ref>. Sledilo je naslednjih trideset let, kar nas je pripeljalo na prag drugega vatikanskega koncila (1928-1958), ko je bil del bogate žetve, ki je bila pričakovana, že zbran in so bili postavljeni temelji za nadaljnjo gradnjo. V naslednjih tridesetih letih po koncilu do leta 1989 je sveži veter drugega vatikanskega koncila ponovno vzbudil zanimanje za krščanski vzhod in Vzhodni inštitut. Ko se je leta 1989 Vzhodna Evropa ponovno odprla, so se tudi Inštitutu odprle nove povezave in priložnosti v dotlej prepovedanem svetu in veliko novih študentov iz teh držav je lahko začelo študirati na Vzhodnem inštitutu<ref>E.G. Farrugia, “Benedetto XV e la fondazione del Pontificio istituto Orientale (1917): lungimiranza, intuizione, riflessioni a posteriori”, Benedetto XV: Papa Giacomo della Chiesa nel mondo dell’“inutile strage”, uredila G.. Cavagnini in G.. Grossi, II, Bologna 2017, 1098-1199, tukaj 1103.</ref>. [[Slika:2017-PopeFrancisVisit-08.jpg|alt=|sličica|430x430px| Papež Frančišek je leta 2017 obiskal Orientale. Kardinal Leonardo Sandri desno; Arturo Sosa, generalni svetovalec, generalni poglavar Družbe Jezusove (jezuiti) na levi strani. ]] === 21. stoletje === V skladu s sodobnimi pedagoškimi standardi za akademsko raziskovanje je bila knjižnica pred kratkim prenovljena s klimatsko napravo, vrhunsko LED osvetlitvijo, sodobno akustiko in vse večjim številom digitalnih virov. Ob stoletnici ustanovitve Vzhodnega inštituta(1917–2017) je 12. oktobra 2017 obiskal Inštitut [[Papež Frančišek|papež Frančišek.]] Njegova velikodušna donacija je omogočila večjo prenovo, ki je povečala prostore Inštituta in zagotovila sodobne pisarne profesorjem, jedilnico za študente in sejne sobe za fakulteto in študente. Papeški vzhodni inštitut uporablja G Suite in Google for Education, medtem ko je hitrost internetne povezave povečana na 1 gigabajt. To omogoča, da konferenčna soba oddaja dogodke v živo in ponuja možnost spletnih tečajev in konferenc s pomočjo Googlovega pogovora Hangout. Razsvetljava in akustika sta bila nadgrajeni po sodobnih digitalnih in pedagoških standardih. == Knjižnica == [[Slika:Library_(1)_(1).jpg|sličica|433x433px| Študenti, ki delajo v knjižnici ]] Knjižnica inštituta je nedvomno najdragocenejši biser Papeškega vzhodnega inštituta. Gre za eno najbolje založenih knjižnic na svetu v zvezi s krščanskim vzhodom. Knjižnica je kupila nekatere ​​knjige, ki so izšle v prvih letih Sovjetske zveze in jih zdaj ni mogoče najti nikjer drugje. Papeški vzhodni inštitut je vedno skrbno spremljal vse, kar se je dogajalo na Vzhodu, tako ima knjižnica na primer celotno zbirko časopisa Pravda. Prostor knjižnice je bil znatno povečan zaradi zanimanja papeža Janeza Pavla II. po njegovem obisku na Vzhodnem inštitutu leta 1987. Velika konferenčna dvorana Aula magna, v kateri je del knjižnice in ki je bila obnovljena ob praznovanju stoletnice leta 2017, nudi varen prostor za mednarodne razprave o problematičnih in občutljivih časih. Sirija, avtokefalnost, genocid, nenasilje so nekatere izmed tematik, pri katerih so lahko v pogovorih sodelovali muslimanski imami, diplomati, patriarhi, kardinali in "preprosti ljudje". == Akademija == === Fakulteta in jeziki. === [[Slika:MVIMG_20191129_205746.jpg|levo|sličica|400x400px| Papeška bazilika svete Marije Major, ki trg deli s Papeškim orientalskim inštitutom ]] Papeški vzhodni inštitut ima samo dve fakulteti, eno za vzhodne cerkvene znanosti in drugo za vzhodno kanonsko pravo. Na začetku je bila samo ena fakulteta, ki je vključevala program, kot je bil opisan že v ustanovnem besedilu [[Papež Benedikt XV.|Benedikta XV.]] (1917), namreč teologijo, duhovnost, liturgijo in kanonsko pravo ter arheologijo in tiste pomožne vede, ki so potrebne za zagotovitev uravnoteženega študijskega programa za preučevanje družbenih struktur, umetnosti, kulture in zgodovine. V učnem načrtu imajo jeziki pomembno vlogo in poleg italijanščine, ki je glavni učni jezik, so glavni okvir študija vedno predstavljali klasična grščina, sirščina, ruščina in staroslovanščina. Poleg armenskega, koptskega, etiopskega in gruzijskega jezika, ki so postali del učnega načrta, sta v zadnjih letih dodana sodobna grščina in romunščina. Študij sodobne grščine je razdeljen na štiri stopnje, diplomo, ki se jo prejme, pa priznava grška vlada. Za študente kanonskega prava je potrebna latinščina, ki se jo tudi poučuje. Dober program italijanskega jezika je postal jedro pripravljalnega letnika. Fakulteta za vzhodno kanonsko pravo se je od Fakultete za vzhodne cerkvene znanosti ločila leta 1971, deloma tudi zaradi prenove vzhodnega kanonskega prava in priprave ustreznega zakonika. Tajnik te komisije je bil Ivan Žužek DJ (1924–2004). Papeški vzhodni inštitut s svojimi profesorji kanonskega prava še naprej ostaja glavno središče za obdelavo zakonika, ki ga ne uporabljajo samo vzhodne katoliške cerkve, ampak nanj z zanimanjem gledajo tudi v drugih delih pravoslavnega sveta. === Publikacije === [[Slika:2016-DonohueChair-03.jpg|alt=|sličica|355x355px| Nadškof Rowan Williams na Orientalu za predavanje Kanade Donahue 2016 ]] Poleg poučevanja in podeljevanja diplom akademskih stopenj magisterija in doktorata je Papeški vzhodni inštitut pridobil sloves tudi po svojih publikacijah. Leta 1923 je izšla prva številka ''Orientalia Christiana''. Po kakih stotih objavljenih številkah sta se leta 1934 razvili dve publikaciji, ''Orientalia Christiana Analecta'', rezervirana za monografije, in ''Orientalia Christiana Periodica'', namenjena člankom in pregledom<ref>V. Poggi, “Pontifical Oriental Institute (Orientale): Publications”, 1506-1509, v EDEC (Encyclopedic Dictionary of the Christian East).</ref>. Ko je stopil v veljavo Zakonik kanonskega prava za vzhodne cerkve (CCEO), so se leta 1990 odločili, da bo začela izhajati nova serija monografij kanonskega prava. Tako se je leta 1992 pojavila prva številka ''Kanonika''<ref>G. Nedungatt, “Kanonika”, EDEC, 1509-1510.</ref>''.'' Kritična izdaja ''Anaphorae Orientales'', ki jo je leta 1939 začel izdajati Alphonse Raes, je opozorila na enega najbolj pozabljenih zakladov krščanskega vzhoda, nadaljeval pa jo je priznani vzhodni liturgist, profesor Robert Taft DJ. Ko je William Macomber objavil najstarejše znano besedilo evharistične molitve Anaphora Addai in Mari, si je malo ljudi lahko predstavljalo, kako bo to koristilo Kongregaciji za nauk vere leta 2001, ko se je odločila priznati pravovernost in veljavnost anafore brez izrecnih besed posvetitve<ref>E.G. Farrugia, “Anaphores Orientales”, EDEC, 1510-1512</ref>. == Pomembni rezultati == [[Slika:2017-SymposiumFebruary-02.jpg|levo|sličica|500x500_pik| Simpozij o krizah v Siriji, ki je potekal na Orientalu, 2017 ]] (a) CCEO (Zakonik kanonskega prava za vzhodne Cerkve) je bil skoraj v celoti pripravljen na Vzhodnem inštitutu. To je bil za vzhodne kristjane velik korak naprej, saj so prvič imeli lastno cerkveno pravo, ki je vsaki od vzhodnih cerkva ''sui juris'' na vzhodu omogočila, da še naprej razvija svojo posebno pravo. (b) Drugi pomemben prispevek Vzhodnega inštituta je bila kritična izdaja dokumentov Florentinskega koncila (1438–1445)<ref>G. Hofmann et al. (editors), Concilium Florentinum: Documenta et Scriptores, 1-11, Rim 1940-1976.</ref>, ki so jih pripravili profesorji Fakultete za vzhodne cerkvene vede. To je leta 1947 pripeljalo do odločitve Pija XII., da je armenski katoliški obred očistil vseh vplivov latinščine<ref>E.G. Farrugia, “Is there method to ecumenism? Two examples to make a point”, v Christianity East and West: Jesuit Reflections, Boston 2016, 47-72, tukaj 50-51.</ref>. Med drugimi omembe vrednimi raziskovalnimi deli naj omenimo do sedaj najpomembnejšo raziskavo o liturgiji svetega Janeza Krizostoma v 6 zvezkih; Enciklopedični slovar krščanskega vzhoda; prevode sirijskih rokopisov iz 9. do 13. stoletja z opombami; objava sedmih zvezkov dokumentov iz vatikanskega arhiva o armenskem vprašanju (1894-1925); podobna izdaja o asirsko-kaldejskem vprašanju (1908–1938); z opombami opremljen katalog 150 etiopskih rokopisov; podrobne študije mozaikov, fresk in arhitekture starodavnih cerkva v Mali Aziji in tako naprej. == Profesorji == [[Slika:Robert_F_Taft_SJ_Russicum_2006_crop.jpg|desno|sličica| Znani liturgist orientala, profesor Robert Taft, SJ. |237x237_pik]] Guillaume Jerphanion DJ je zelo znan po svojih raziskavah arheologije in cerkva v skalnatih votlinah Kapadokije<ref>G. de Jerphanion, Une nouvelle province de l’art byzantin: les églises rupestres de Cappadoce, 1-5, Paris 1925-1942.</ref>. Marcel Viller DJ, ki je najprej poučeval patristiko na Vzhodnem inštitutu, je postal eden od ustanoviteljev pomembnega Dictionnaire de Spiritualité. Po mnenju njegovega naslednika kardinala Tomáša Špidlíka DJ, ki je bil tudi sam slaven poznavalec ruske duhovne teologije, je temelje vzhodne duhovnosti postavil Irenée Hausherr<ref> R. Čemus (a cura di), “Le tracce della Provvidenza”; intervista a Padre Špidlik”, v AAVV, “A due polmoni.” Dalla memoria spirituale d’Europa, Rim 1999, 26.</ref> in njegove knjige se danes prodajajo, kot da bi bile napisane šele včeraj - podobno kot je to pri delih Juana Mateos-a DJ, ki je posnemal Antona Baumstarka (1872-1948) in ga R.F. Taft DJ ter G. Winkler imata za ustanovitelja "Matteos šole primerjalne liturgije" na Vzhodnem inštitutu<ref>E.G. Farrugia, “Mateos, Juan”, EDCE, 1234-1236.</ref>. Georg Hofmann DJ je bil nemški cerkveni zgodovinar, ki je imel veliko vlogo pri izdaji aktov Florentinskega koncila. Vzhodni inštitut je slovel po celi generaciji liturgistov, med njimi sta Miguel Arranz DJ (1930–2008) in že omenjeni Robert F. Taft (1932–2018). Samir Khalil Samir DJ je bistveno prispeval k poznanju velike dediščine arabsko-krščanske literature. Gustav Wetter DJ je bil svetovno priznan strokovnjak na področju preučevanja marksizma. Placid J. Podipara C.M.I. je bil velik strokovnjak za kristjane svetega Tomaža. == Študentje == Patriarh Bartolomaios Archondonis, sedanji carigrajski patriarh, ki je študiral na Vzhodnem inštitutu od leta 1963 do 1968 in je napisal doktorsko delo O kodifikaciji svetih kanonov in kanonskih predpisov<ref>Kasneje objavljeno v grščini v Analecta Vlatadon, Thessaloniki 1970</ref> pod vodstvom prof. Ivana Žužka. [[Slika:President_Barack_Obama_meets_with_Greek_Orthodox_Ecumenical_Patriarch_Bartholomew_I_crop.jpg|desno|sličica|402x402px| Predsednik Barack Obama se je srečal z grškim pravoslavnim ekumenskim patriarhom Bartolomejem I, alumnom Orientala. ]]'''Patriarh''' [[:en:Gregory_III_Laham|Gregorios III Laham]], katoliški zaslužni patriarh iz Antiohije. '''Kardinal''' [[:en:Josyf_Slipyj|Josyf Slipyj]], prvi višji nadškof grškokatoliške cerkve v Ukrajini. '''Kardanski patriarh''' [[:en:Paul_II_Cheikho|Paul Cheiko Paul]], kaldejski patriarh. '''Patriarh''' [[:en:Raphael_I_Bidawid|Bidawid Rafael]], babilonski kaldejski patriarh. '''Patriarh''' [[:en:Ignatius_Antony_II_Hayyek|Ignace Antoine Hayek]], antiohijski sirski patriarh. '''Patriarh''' [[:en:Paul_Peter_Meouchi|Paul Méouchi]], antiohijski koptski patriarh. '''Patriarh''' [[:en:Stéphanos_I_Sidarouss|Stephanos I Sidarouss]], aleksandrijski koptski patriarh. '''Nadškof. Mag.''' [[:en:Sviatoslav_Shevchuk|Sviatoslav Shevchuk]], sedanji višji nadškof grškokatoliške cerkve v Ukrajini. Dva generala Družbe Jezusove: [[:en:Peter_Hans_Kolvenbach|Peter Kolvenbach]], ki je bil rektor Papeškega vzhodnega inštituta, in [[:en:Jean-Baptiste_Janssens|Jean-Baptiste Janssens]]. Seznam kardinalov, ki so bili povezani s Papeškim vzhodnim inštitutom. '''Kardinal''' [[:en:Alfredo_Ildefonso_Schuster|Alfredo Ildefonso Schuster]] OSB, prvi dekan in profesor vzhodne liturgije. '''Kardinal''' [[:en:Gregorio_Pietro_Agagianian|Gregorio Pietro Agaganian]]. '''Kardinal''' [[Franz König]], kardinal nadškof in ustanovitelj fundacije Pro Oriente. '''Kardinal''' [[:en:Franz_Ehrle|Franz Ehrle]], bivši profesor na Inštitutu. '''Kardinal''' Ladisław Ruben, prefekt Vzhodne kongregacije<ref>R.Taft. J. Dugan, Il 75° Anniversario del Pontificio Istituto Orientale, Rim 1994, 303-318.</ref>. '''Kardinal''' [[:en:Aloys_Grillmeier|Aloys Grillmeier]] DJ, teolog in profesor patristike. '''Kardinal''' [[Jozef Tomko|Josef Tomko]], upokojeni prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov. '''Kardinal''' [[Tomáš Špidlík]] DJ, slaven avtor knjig o vzhodnokrščanski duhovnosti. '''Kardinal''' [[Alois Grillmeier|Aloys Grillmeier]], SJ, patrolog in učenjak. '''Kardinal''' [[Tomáš Špidlík|Tomáš Tomáš Špidlík]] [[Tomáš Špidlík|,]] SJ, je zapisal avtorja o vzhodnokrščanski duhovnosti. Seznam znanih bivših študentov se začne pri blaženem Eugènu Bossilkoffu, škofu v Nikolipogu v Bolgariji in mučencu. Aprila 2013 sta bila v Alepu v Siriji ugrabljena dva pravoslavna škofa, nekdanja študenta na Inštitutu: grški pravoslavni škof Paul Yazigi in sirski pravoslavni škof Mor Gregorius Yohanna Ibrahim. Njihova usoda, kot tudi usoda Michela Kajala, še enega podobno ugrabljenega nekdanjega študenta Fakultete za vzhodno kanonsko pravo, ostaja neznana. Drugi posebno znani študentje so: Engelbert Kirschbaum DJ, arheolog; Robert Murray DJ, strokovnjak za področje Sirije in velik prijatelj J.R.R.Tolkiena; Alessandro Bausani, strokovnjak za islam; Hans-Joachim Schultz, liturgist, Lambert Beauduin OSB, ustanovitelj opatije Chevetogne in René Vouillaume, prior Malih Jezusovih bratov<ref>Za ostala imena znanih študentov in profesorjev Papeškega vzhodnega inštituta glej V. Poggi, “Il Pontificio Istituto Orientale”, Per la storia del Pontificio Istituto Orientale, 27–28.</ref>. Tu je študiral tudi zelo znan teolog, ki so ga med drugo svetovno vojno ubili nacisti: Yves de Montcheiul DJ (1900-1942)<ref>H. Holstein, SJ, “Montcheiul, Yves de”, Dictionnaire de Spirititualité X (1977) 1676-1678.</ref>. == Publikacije == * ''Orientalia Christiana Analecta'' objavlja knjižna dela strokovnjakov za vzhodno krščanstvo. * ''Orientalia Christiana Periodica'' vsebuje članke in knjige. * ''Kanonika'' obravnava teme kanonskega prava. * ''Anaphorae Orientales'' tiska evharistične molitve krščanskega vzhoda. * ''Edizioni Orientalia Christiana'' objavlja tudi posamezna dela. <ref name="guf">[https://gregorianfoundation.org/2016/01/02/7-facts-about-the-pontifical-oriental-institute/ "7 Facts About the Pontifical Oriental Institute", Gregorian University Foundation, January 7, 2002]</ref> == Dodatni sodelavci in alumni == {{Columns-list|*[[Ecumenical Patriarch Bartholomew I]] *[[Eugene Bossilkov]] * [[Virgilio Canio Corbo]] * [[Peter Dufka]] *[[John D. Faris]] *[[Borys Gudziak]] *[[Moussa El-Hage]] *[[Édouard Hambye]] *[[Hausherr Irénée|Irénée Hausherr]] *[[Michel d'Herbigny]] *[[Mar Sarhad Yawsip Jammo]] *[[Guillaume de Jerphanion]] *[[Peter Hans Kolvenbach]] *[[Stjepan Krizin Sakač]] *[[Xavier Koodopuzha]] *[[Hlib Lonchyna]] *[[Thomas Mar Koorilos]] *[[Teodor Martynyuk]] *[[Józef Milik]] *[[Paul Mulla]] * [[George Nedungatt]] *[[Andrew Pataki]] *[[Aurel Percă]] *[[Victor J. Pospishil]] *[[Dimitri Salachas]] *[[Samir Khalil Samir]] *[[Leonardo Sandri]] *[[Josyf Slipyj]] *[[Joseph Soueif]] *[[Tomáš Špidlík]] *[[Robert F. Taft]] *[[Mar Awa Royel]] *[[William Toma]] *[[Raphael Thattil]] *[[Andrews Thazhath]] *[[Jacob Thoomkuzhy]] *[[Alexandr Volkonsky]] *[[Cyril Vasiľ]] *[[Ivan Žužek]]|colwidth=18em}} == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1917]] [[Kategorija:Družba Jezusova]] {{normativna kontrola}} tonn2iwiqbfmp42m5slvnou4le1dhv5 V4 motor 0 476596 6759534 6699568 2026-10-02T07:59:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759534 wikitext text/x-wiki {{other uses|V4 (preusmeritev)}} [[File:Honda ST1100 engine closeup.jpg|thumb|right|Vzdolžno nameščen V4 motor v motociklu [[Honda ST1100]] iz let 1990-2002.]] '''V4 motor''' je štirivaljni [[batni motor]] pri katerem imajo valji skupno ročično gred in so nameščeni v obliki črke [[V motor|"V"]]. Ti motorji so manj pogosti od vrstnih (inline) štirivaljnih motorjev (L4), a jih še vedno vgrajujejo v avtomobile, motocikle in druge stroje. == Oblika == Večina V4 motorjev (razen dveh fordovih motorjev) ima dve [[ročica|ročici]] ki sta skupni dvema nasproti ležečima valjema. Ročico običajno držijo trije [[glavni ležaj|glavni ležaji]]. V primerjavi z bolj običajno obliko V4 inline motorja, je med prednostmi V4 krajša dolžina in, kadar se uporabi 90 stopinjski V-kot z optimalnim intervalom vžiga, popolno [[Balansiranje motorja#Primarno in sekundarno balansiranje |primarno balansiranje]] , kar zmanjšuje vibracije.<ref>{{navedi splet|last=Dusil |first=Tomáš |title=Automobilový vidlicový čtyřválec (V4): Proč se skoro nepoužívá? - Auto.cz |url= http://www.auto.cz/automobilovy-vidlicovy-ctyrvalec-v4-proc-se-skoro-nepouziva-106584 |website=AUTO.CZ |language=cs |date=17 May 2017 |accessdate=20 March 2018}}</ref> POstavitev v obliki črke V lahko pripomore tudi k večjemu zmanjšanju tresenja kot je to običajno pri inline V4 motorju in krajša ročična gred je manj izpostavljena posledicam [[torzijska vibracija|torzijske vibracije]] zaradi večje trdnosti.{{citation needed|date=December 2019}} Slaba stran V4 motorjev je v tem, da potrebujejo dve glavi valja in izpušnega razdelilnika (namesto po enega kot je pri inline V4 motorju),<ref>{{navedi splet|last=Torchinsky |first=Jason |title=Why Are V4 Engines So Rare? |url= https://jalopnik.com/why-are-v4-engines-so-rare-1792917763 |website=Jalopnik |accessdate=20 March 2018}}</ref> kar povzroča večji strošek in večjo kompleksnost. V4 motorji so tudi širši od inline V4 motorjev in vanje je težje vgraditi pomožne naprave, dovodne in odvodne (izpušne) sisteme in istočasno ohranjati kompaktnost. Četudi je V4 motor z 60 stopinjskim kotom bolj kompakten od 90 stopinjskega, pa 60-stopinjska oblika nima popolnega primarnega balansiranja in zato pogosto potrebuje [[balančna gred|balančno gred]] za zmanjšanje vibracij. == Uporaba v avtomobilizmu == [[File:Saab Sonett III Ford V4 engine.jpg|thumb|right|[[V4 Motor v Fordu Taunusu]] (enak v Saabu Sonettu III) iz obdobja 1970-1974.]] V avtomobilizmu so V4 motorje sprva uporabljali v dirkah za svetovni pokal, ki se je kasneje preimenoval v Formulo ena. Eden prvih V4 motorjev je bil vgrajen leta 1898 v [Mors (avtomobil)|avtomobil znamke Mors]], ki je imel motor nameščen v zadnjem delu avtomobila. in so ga izdelovali v Franciji.<ref>{{navedi splet |title=Grand Prix Cars - Mors 60 HP |url=http://www.grandprixhistory.org/mors60.htm |website=www.grandprixhistory.org |accessdate=7 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200428193728/http://www.grandprixhistory.org/mors60.htm |archive-date=2020-04-28 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |title=MORS |url=http://www.brighton-early.com/mors.html |website=www.brighton-early.com |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041209153244/http://www.brighton-early.com/mors.html |archivedate=9 December 2004 |url-status=dead}}</ref> Takrat je bila ravno odsotnost vibracije zaradi postavitve v obliki črke V ključna za tržni uspeh tega avtomobila <ref>{{cite journal |title= The Mors Motor-Car|journal=The Automotor and Horseless Carriage Journal |date=March 1897 |pages= 272–273}}</ref> a so ga leta 1901 zamenjali z običajnim vrstnim (inline) štirivaljnim motorjem. Leta 1907 so za [[Francoski Grand Prix|tekmovanje v francoskem prvenstvu]] (Grand Prix) pri dirkalniku, ki ga je vozil [[J. Walter Christie]] uporabili 19.891 kubični V4 motor, kar je bil največji kadarkoli uporabljen motor v kateremkoli tekmovanju za veliko nagrado (Grand Prix).<ref>{{navedi splet|title=Top 10, motores V4 como el de Porsche en Le Mans |url =http://revistacar.es/top-10-motores-v4/ |website=Revista CAR: coches y actualidad del mundo del motor |language=es-ES |date=17 July 2017 |accessdate=20 March 2018}}</ref> Motor je bil vgrajen obrnjen navzdol, nahjal pa se je na sprednjem delu avtomobila, pri čemer je imel dirkalnik pogon na sprednji kolesi. Avtomobil so umaknili iz francoskega prvenstva, potem ko so z njim odpeljali samo štiri kroge, a je kasneje zabeležil hitrostni rekord pri 164 km/h.<ref>{{navedi splet |title=Walters V4 |url=https://www.klassiker.nu/reportage/walters-v4 |website=www.klassiker.nu |accessdate=7 December 2019 |language=sv |date=30 October 2018}}</ref> Prvi V4 motor, ki je bil vgrajen v serijski avtomobil je bil [[Lancia V4 motor]], prvič vgrajen v [[Lancia Lambda|Lancio Lambda]] leta 1922.<ref>{{cite journal|title=100 Years of Motoring |journal=The Motor |date=25 May 1985 |page=52 |url= https://books.google.com/books?id=22NWAAAAMAAJ&q=A+narrow-angle+V4+engine+plus+sliding+pillar+independent+front+suspension+also+found+a+place+in+the+Lambda,+though+Lancia |accessdate=20 March 2018}}</ref> Lancin motor je imal ozek kot, ki je meril zgolj 20 stopinj med gredjo in eno glavo valja, z eno odmično gredjo, ki sta si jo delili obe plošči. Prav tako je bila uporabljena aluminjasta konstrukcija za blok in glavo (kar je bila takrat velika redkost). Lancia je V4 motorje proizvajala do leta 1976, ko so jih nadomestili z ravno nameščenimi štirivaljnimi motorji. V letih 1960-1994 so v Ukrajini izdelovali mestni avto [[ZAZ Zaporožec]], ki je imel V4 motor vgrajen v zadnjem delu vozila.<ref name="Car Throttle"/> Ta motor je bil osnovan na motorju, uporabljenem v vojaškem vozilu [[LuAZ-967]], zračno hlajen z magnezijevim blokom in izdelan z različnimi delovnimi prostorninami, med 0,7 in 1,2 litra.<ref>{{navedi knjigo|last=Baldwin |first=Nick |title=The World guide to automobile manufacturers |year=1987 |publisher=Facts on File Publications |isbn=9780816018444 |page=530 |url= https://books.google.com/books?id=iJa1AAAAIAAJ&q=the+original+ZAZ-965+had+a+rear-mounted+746cc+V4+engine+and+a+monocoque+two-door |accessdate=20 March 2018}}</ref> [[Seznam_AMC_motorjev#Zračno hlajeni_108|Zračno hlajeni AMC 108]] je bil {{convert|108|cuin|L|1|abbr=on}} izdelan v letih 1960-1963 za uporabo v lahkem vojaškem vozilu M422 'Mighty Mite'.<ref>{{navedi splet|url= http://www.4wdonline.com/Mil/M422/MightyMite.html |title=Mighty Mite M422 |publisher=4WD Online |archiveurl= https://web.archive.org/web/20110716065812/http://www.4wdonline.com/Mil/M422/MightyMite.html |archivedate=16 July 2011 |accessdate=20 March 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Morr |first=Tom |title=1961 AMC M422A1 Mighty Mite - Tin Soldier |url= http://www.fourwheeler.com/features/131-1301-1961-amc-m422a1-mighty-mite/ |publisher=Four Wheeler Network |date=1 January 2013 |accessdate=20 March 2018}}</ref> M422 je izdelovalo podjetje Jeep v Združenih državah Amerike in ga oblikovalo tako, da so ga lahko prevažali s helikopterjem.<ref>{{navedi splet |title=AMC M422 Mighty Mite Jeep (1959-62) |url=https://motor-car.net/amc/item/14085-m422-mighty-mite |website=www.motor-car.net |accessdate=7 December 2019 |language=en-gb}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ranking The Best And Weirdest Engines Ever Made By Jeep |url=https://autowise.com/the-best-jeep-engines-ever-produced/ |website=www.autowise.com |accessdate=7 December 2019 |archive-date=2019-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191208004143/https://autowise.com/the-best-jeep-engines-ever-produced/ |url-status=dead }}</ref> V začetku šestdesetih let je Fordova evropska podružnica izdelala dva nepovezana V4 motorja.<ref name="Car Throttle">{{navedi splet |title=Obsolete Engines 101: The Mythical "V4" |url=http://www.carthrottle.com/obsolete-engines-101-the-mythical-v4/ |work=Car Throttle |accessdate=19 July 2012 |date=10 September 2009 |archive-date=2014-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140620021915/http://www.carthrottle.com/obsolete-engines-101-the-mythical-v4/ |url-status=dead }}</ref> Prvi je bil [[Ford Taunus V4 engine|V4 Ford Taunusov motor]], izdelan v Nemčiji med 1962 in 1981. Taunus je bil V4 motor s kotom 60 stopinj ter vodnim hlajenjem in ventili na zgornji strani. Sprva je bil načrtovan za avtomobile, ki imajo motor na sprednjem delu vozila, a so ga zatem uporabljali v različnih fordovih modelih in tudi v avtomobilih [[Saab 95]], [[Saab 96]] in [[Saab Sonett]]. Prav tako so ga uporabili v športnem avtomobilu [[Matra 530]], kjer je bil motor nameščen v srednjem delu vozila.<ref>{{navedi knjigo |last=Cole |first=Lance |title=SAAB 99 & 900: The Complete Story |year=2011 |publisher=Crowood |isbn=9781847973528 |url= https://books.google.com/books?id=DaR8AwAAQBAJ&pg=PT26&lpg=PT26&dq=The+V4+engine,+ideal+for+the+96,+was+boughtinfrom+Ford |accessdate=20 March 2018}}</ref><ref>{{cite journal |last=McCourt |first=Mark J. |title=1971 Saab 96 V4: A Ford-sourced engine gave this Swede a new lease on life |journal=Hemmings Motor News |date=December 2017 |url=https://www.hemmings.com/magazine/hmn/2017/12/1971-Saab-96-V4/3751355.html |accessdate=20 March 2018 |archive-date=2020-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025090931/https://www.hemmings.com/magazine/hmn/2017/12/1971-Saab-96-V4/3751355.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Henshaw |first=Peter |title=Sports Cars: 500 Series |year=2004 |publisher=MBI Publishing |isbn=9780760319956 |page=178 |url =https://books.google.com/books?id=NRRP7AyFwwYC&pg=PA178&dq=The+MS530+looked+good,+and+was+powered+by+Ford%27s+compact+1.5+liter+V4+engine |accessdate=20 March 2018}}</ref> Drugi fordov V4 motor je bil [[Ford Essex V4 motor|Fordov Essex V4 motor]], ki so ga izdelovali v Veliki Britaniji med letoma 1965 in 1977 in uporabili v več letnikih modelov znamke Ford: Corsair, Capri, Consul, Zephyr in Transit.<ref>{{navedi knjigo |last=Lee |first=Peter |title=Ford Transit: Fifty Years |year=2015 |publisher=Crowood |isbn=9781847978745 |url= https://books.google.com/books?id=CbbzCQAAQBAJ&pg=PT81&dq=revolutionary+V4+engines+Transit |accessdate=20 March 2018}}</ref> Čeprav je bil načrtovan povsem ločeno od Taunusovega motorja, je imal tudi Essexov V4 motor 60-stopinjski kot, vodno hlajenje, zgoraj nameščene ventile in bil oblikovan za avtomobile, ki imajo motr vgrajen v sprednjem delu vozila. Porschejev dirkalnik [[Porsche 919 Hybrid]] LMP1 je imel v sezonah 2014-2017 vgrajen na sredini pritrjen 20 litrski, 90-stopinjski turbo V4 motor.<ref>{{navedi splet|title=Porsche starts in Le Mans with four works cars|url=http://www.porsche.com/uk/aboutporsche/pressreleases/pag/?pool=international-de&id=25E069745942CA3DC1257C7D00456E75|work=Porsche AG|accessdate=16 February 2014|date=13 January 2014|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108044306/https://www.porsche.com/uk/aboutporsche/pressreleases/pag/?pool=international-de&id=25E069745942CA3DC1257C7D00456E75|url-status=dead}}</ref> == Uporaba v motociklizmu == [[File:VMAX day 2009. Engine cutaway, side.jpg|thumb|Prečni prerez motorja pri [[Yamaha V-Max|Yamahi V-Max]] iz leta 2009.]] {{Glej tudi|Seznam motociklov glede na vrsto V4 motorja}} Eden prvih motociklov, ki ga je poganjal V4 motor je bil [[Matchless Silver Hawk]], ki so ga v letih 1931-1935 izdelovali v Veliki Britaniji. Pri Silver Hawku so uporabili zračno hlajeni V4 motor z ozkim, 16-stopinjskim kotom in z eno glavo valja ter OHV ventili. V letih 1936-1938 so v Avstriji izdelovali [[Puchov|Puch]] motocikel '' P800'' tako za civilno kot za vojaško uporabo.<ref>{{navedi splet |title=Austrian Motorcycles |url=https://cybermotorcycle.com/marques/puch/puch-p800.htm |website=Classic Motorcycles by Sheldon's Emu |accessdate=8 December 2019 |language=es}}</ref> V Puchovem P800 je bil vgrajen širokokotni, 170-stopinjski V4 motor (tako da je bil na pogled podoben povsem zravnanemu štirivaljnemu motorju) z dvema valjnima glavama in zračnim hlajenjem.<ref>{{navedi splet |title=Puch P800 |url=https://motos-of-war.ru/en/motorcycles/puch-p800/ |website=www.motos-of-war.ru |accessdate=8 December 2019 |archive-date=2019-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191208094047/https://motos-of-war.ru/en/motorcycles/puch-p800/ |url-status=dead }}</ref> V4 motorji so bili zelo priljubljeni v srednjih in poznih osemdesetih letih 20. stoletja, še posebno v Hondinih motociklih, kjer so bili vgrajeni obrnjeni navzdol in imeli 90 stopinjski medvaljni kot ter zračno hlajenje.<ref>{{navedi splet|title=Historical V4's|url=http://www.hondanews.com/channels/historical-v4-s/photos/1984-honda-vf1000r|work=Honda Media Newsroom|publisher=American Honda Motor Co|accessdate=17 February 2014|archiveurl= https://web.archive.org/web/20140223124017/http://www.hondanews.com/channels/historical-v4-s/photos/1984-honda-vf1000r|archivedate=23 February 2014}}</ref> Večina proizvajalcev, ki s svojimi moštvi nastopajo na svetovnem prvenstva v motociklizmu v letu 2020 [[MotoGP]] je za svoje dirklanike uporabila konfiguracijo V4. * [[Honda RC213V]] * [[Ducati Desmosedici]] * [[KTM RC16]] * [[Aprilia]] - 90° V4 za sezono 2020. Podjetji Yamaha in Suzuki sta obdržali inline (L4) konfiguracijo motorja. == Druga uporaba == Leta 1935 je tovarna [[Wisconsin Motor Manufacturing Company]] pričela izdelovati bencinske V4 motorje za industrijske, kmetijske in stacionarne stroje<ref name="Swanson">{{navedi splet |url=http://www.wisconsinmotorscanada.ca/whistoryearly.html |title=Early History Of The Wisconsin Motor Company |first=David |last=Swanson |work=Wisconsin Motors Canada |year=2003 |accessdate=14 January 2016 |archive-date=2020-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200129151813/http://www.wisconsinmotorscanada.ca/whistoryearly.html |url-status=dead }}</ref>, skupaj s številnimi izdelovalci orodja in pri tem uporabila tam izdelane Wisconsin V4 motorje.<ref name="WisconsinAd">{{cite journal|url= https://books.google.com/books?id=ReIzAQAAIAAJ&q=Wisconsin+Motors+V4+engine |page=415 |title=Wisconsin Motors advertisement |journal=Product Engineering |volume=32 |year=1961 |accessdate=14 January 2016}}</ref> Leta 1968 je bil največji Wisconsin V4 motor V-465 s premikom {{convert|177|CID|L|1|abbr=on}} in izhodom moči {{convert|66|hp|kW|0|abbr=on}} pri 3000 obratih na minuto.<ref>{{cite journal|url= https://books.google.com/books?id=r0lWAAAAMAAJ&q=Wisconsin+Motors+air+cooled+V4+engine |title=Wisconsin Motors Corp. |page=64 |journal=Automotive Industries |volume=138 |year=1968 |accessdate=14 January 2016}}</ref> Podjetje je izdelovalo V4 motorje do leta 2019.<ref>{{navedi splet |title=Engine: W4-1770 |url=http://www.wiengines.com/product/5 |website=www.wiengines.com |archiveurl=https://web.archive.org/web/20190217110740/http://www.wiengines.com/product/5 |archivedate=17 February 2019 |url-status=dead}}</ref> V sredini štiridesetih let, je Turner Manufacturing Co iz Velike Britanije izdeloval dieslov vodnohlajeni V4 motor za industrijsko uporabo in uporabo v mornarici. Ta motor je bil uporabljen v traktorju ''Turner Yeoman of England'', ki so ga izdelovali v obdobju 1949-1957. Podjetje [[Mitsubishi Heavy Industries]] je izdelalo ''4ZF'', zračno hlajen dizelski V4 motor, ki so ga uporabili v vojaškem oklepnem vozilu za prevoz ljudi [[Type 73 Armored Personnel Carrier]] in podobnih vozilih japonske vojske, vse od leta 1973.<ref>{{navedi splet |title=Type 75 Multiple Launch Rocket System |url=http://www.military-today.com/artillery/type_75_mlrs.htm |website=www.military-today.com |accessdate=8 December 2019 |archive-date=2020-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200308082152/http://www.military-today.com/artillery/type_75_mlrs.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Type 75 MLRS 130mm Multiple-Launch Rocket System - Japan |url=https://www.militaryfactory.com/armor/detail.asp?armor_id=719 |website=www.militaryfactory.com |accessdate=8 December 2019}}</ref> V4 motorje srečamo tudi v zunanjih motorjih za čolne. {{when|date=December 2019}} Običajno gre za dvotaktne motorje z uplinjačem. Med največjimi proizvajalci teh motorjev najdemo podjetja Johnson, Evinrude in Yamaha. Zaradi njihove kratke dolžine V4 motorje pogosto uporabljajo v ta nemen. == Glej tudi == * [[Izravnan V4 motor]] * [[Vrstni L4 motor]] == Sklici == {{sklici}} {{commons category|V4 engines}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Batni motorji|V-04]] a9dvghcb50cgr1de9z26mtc9huxx8j1 Staro mesto Baku 0 478505 6759470 6756380 2026-10-01T21:56:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759470 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Walled City of Baku | image = İçərişəhər kollajı.jpg | image_upright = 1.2 | caption = Obzidanega mesta Baku s Širvanšahovo palačo in Deviškim stolpom (''Walled City of Baku with the Shirvanshah's Palace and Maiden Tower'') | official_name = Walled City of Baku with [[Palace of the Shirvanshahs|the Shirvanshah's Palace]] and [[Maiden Tower (Baku)|Maiden Tower]] | location = [[Baku]], polotok Abšeron, [[Azerbajdžan]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(iv)}}(iv) | ID = | coordinates = {{coord|40|22|N|49|50|E|format=dms|display=title, inline|dim:550_scale:5500_region:AZ_type:city}} | year = 2000 | danger = 2003–2009<ref>[https://whc.unesco.org/en/news/521/ World Heritage Committee removes Baku from Danger List welcoming improvements in the ancient city's preservation] at [[UNESCO]] website</ref> | area = 21,5 ha | buffer_zone = 12 ha | website = {{url|www.icherisheher.gov.az/lang,en/}} | locmapin = Azerbajdžan | map_caption = }} '''Staro mesto Baku''' ali '''notranje mesto''' (azerbajdžansko ''İçərişəhər'') je zgodovinsko jedro [[Baku]]ja, glavnega mesta [[Azerbajdžan]]a. Staro mesto je najstarejši del Bakuja <ref>{{cite journal|last1=Akhundov|first1=Fuad|title=6.2 Walking Tour: Baku's Old City|journal=Azerbaijan International|url=https://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/62_folder/62_articles/62_walkingtour.html|accessdate=29 April 2017}}</ref>, ki ga obdajajo zidovi, da so se zlahka branili. Leta 2007 je bilo v Starem mestu približno 3000 ljudi <ref>{{navedi novice|last1=Vəfalı|first1=Təbriz|title=İçərişəhərin əhalisi azalıb|url=http://hafta.az/index2.php?m=yazi&id=66972|accessdate=29 April 2017|publisher=Həftə İçi|date=8 September 2007|language=az|archive-url=https://web.archive.org/web/20180913151657/http://hafta.az/index2.php?m=yazi&id=66972|archive-date=13 September 2018|url-status=dead}}</ref>. Decembra 2000 je staro mesto Baku, vključno s Širvanšahovo palačo in Deviškim stolpom, postalo prva lokacija v Azerbajdžanu, ki jo je Unesco uvrstil med svetovno dediščino. == Zgodovina == [[File:Tağlı ibadətgah İçərişəhər.jpg|thumb|right|Poganski tempelj v İčeri Šeher]] [[File:Icheri sheher 01.JPG|thumb|right|Ena od vrat v İčeri Šeher]] Splošno sprejeto je, da Staro mesto, vključno z Deviškim stolpom, datira vsaj v 12. stoletje, nekateri raziskovalci pa trdijo, da gradnja sega že v 7. stoletje. Vprašanje ni bilo popolnoma rešeno <ref>[http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/82_folder/82_articles/82_ichari_shahar.html Mir Teymur. ''Ichari Shahar – The Heart of Baku: A Living Monument from the Middle Ages.'' '''Azerbaijan International''', Summer 2000]</ref>. V tem srednjeveškem obdobju Baku so bili zgrajeni spomeniki, kot so: minaret Sinig Gala (11. stoletje), trdnjavsko obzidje in stolpi (11. – 12. stoletje), [[Deviški stolp (Baku)|Deviški stolp]], Multani karavanseraj in kopališče Hajdži Gajib (15. stoletje), [[Širvanšahova palača]] (15. – 16. stoletje), Buhara karavanseraj in kopališče Gasimbej (16. stoletje). Leta 1806, ko je Baku, med [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813) |rusko-perzijsko vojno (1804–13)]] okupiral [[Ruski imperij]] <ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728&dq=russo+persian+war+1804-1813&hl=nl&sa=X&ei=QnOXVJXpCcz7UPevhPAK&ved=0CCcQ6AEwAQ#v=onepage&q=russo%20persian%20war%201804-1813&f=false ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] pp 728 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1598849484}}</ref>, je bilo v Starem mestu 500 gospodinjstev in 707 trgovin ter 7000 prebivalcev (takrat ena soseska Bakuja ) ki so bili skoraj vsi etnični [[Tati]] <ref name="books.google.nl">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=oZCOAwAAQBAJ&pg=PA262&dq=azeris+flee+to+iran+russo+persian+wars#v=onepage&q=azeris%20flee%20to%20iran%20russo%20persian%20wars&f=false|title=Ethnic Groups of North, East, and Central Asia: An Encyclopedia|accessdate=9 March 2015|isbn=9781610690188|last1=Minahan|first1=James B.|date=2014-02-10}}</ref>. Med letoma 1807 in 1811 so mestno obzidje popravili in utrdbe podaljšali. Mesto je imelo dvoje vrat: Saljan in Šemaha. Mesto je zaščitilo na desetine topov, postavljenih na obzidje. Pristanišče je bilo ponovno odprto za trgovino in leta 1809 je bil ustanovljen carinski urad.<ref>Фатуллаев, Шамиль. Градостроительство Баку XIX – Начала XX Веков. Баку, Институт архитектуры и искусства Академии наук АзССР, 1978</ref> V tem obdobju se je Baku začel širiti onstran mestnega obzidja, pojavile so se nove soseske. Tako sta se začela uporabljati izraza Notranje mesto (azerbajdžansko ''İçəri Şəhər'') in Zunanje mesto (azerbajdžansko ''Bayır Şəhər''). Sklicujoč se na zgodnjo rusko vladavino, je bakujski igralec Husejngulu Sarabski v svojih spominih zapisal:<ref>Sarabski, Hüseynqulu. Köhnə Bakı. Bakı, 1958</ref> :Baku je bil razdeljen na dva oddelka: Ičeri Šeher in Bajir Šeher. Notranje mesto je bil glavni del. Tisti, ki so živeli v Notranjem mestu, so veljali za domorodce Bakuja. Bili so v neposredni bližini vsega: bazar, obrtniške delavnice in mošeje. Tam je bila celo cerkev, pa tudi vojašnica, zgrajena med rusko okupacijo. Prebivalci, ki so živeli znotraj obzidja, so menili, da so nadrejeni tistim zunaj in so jih pogosto označevali kot »bosonoge ljudi zunanjega mesta«. S prihodom Rusov se je tradicionalni arhitekturni videz Starega mesta spremenil. Številne evropske zgradbe so bile zgrajene v 19. in začetku 20. stoletja z uporabo slogov, kot sta [[barok]] in [[gotika]]. Leta 1865 so porušili del mestnega obzidja s pogledom na morje, kamne pa prodali in uporabili v stavbi Zunanjega mesta. Denar, pridobljen s to prodajo (44 000 rubljev), je šel v gradnjo Bakujskega bulvarja. Leta 1867 so se na bulvarju pojavile prve bakujske fontane. V tem obdobju so odprli še dvoje vrat, ena od njih so bila slavna Taghijeva vrata (1877). Odpiranje novih vrat in prehodov se je nadaljevalo v sovjetsko obdobje. Cerkev, ki jo je omenil Husejngulu Sarabski, je bila armenska cerkev Presvete Device, zgrajena pod perzijsko vladavino med leti 1797 in 1799 v senci Deviškega stolpa, razpadla od leta 1984 in porušena leta 1992.<ref>Thomas de Waal: ''Black Garden – Armenia and Azerbaijan Through Peace and War.'' New York University Press, 2003. {{ISBN|0-8147-1944-9}}, p. 103.</ref> == Soseske== [[File:İçərişəhər 1.jpg|thumb|right|Ulica İčeri Šeher]] [[File:View of Bakucity, 2012.jpg|thumb|right|Pogled na İčeri Šeher iz Deviškega stolpa]] Staro mesto je bilo razdeljeno na več četrti, ki so služile tudi kot družbene razdelitve. Včasih so bili oddelki starega mesta poimenovani po njihovi mošeji: na primer četrt Jama mošeje, četrt Šal mošeje, četrt Mahamadjar mošeje, itd.<ref>[http://azeri.org/Azeri/az_latin/manuscripts/old_baku/english/old_baku_english.html Alakbarov, Farid. ''Baku's Old City: Memories of How It Used to Be''. '''Azerbaijan International''', Autumn 2002].</ref> === Glavne soseske === * Sejidi, četrt duhovnikov * Aghšalvarlilar, četrt mestnih plemičev, dobesedno 'tisti z belimi hlačami' * Bozbašjemeyenler, četrt 'tistih, ki ne jedo mesa' * Gemičiler, četrt ladjedelcev in mornarjev * Hamamčilar, četrt javnih kopališč * Arabačilar, četrt voz in voznikov * Nojutčuler, četrt naftnih delavcev * Juhud Zejnalilar, judovska četrt * Lezgiler, četrt dagestanskih orožarjev in kovačev * Gilaklar, četrt trgovcev iz Gilana === Podzemna infrastruktura === Leta 2008 so med rekonstrukcijo v parku Vahid odkrili starodavni podhod iz 19. stoletja. Delavci so prehodili približno 200 metrov vzdolž predora, vendar so se nato ustavili, ko so se srečali z vodo in muljem. Sodeč po fotografijah, posnetih v jami, je bil predor zgrajen zelo temeljito, stene, strop in tla predora so tlakovani z belim rezanim kamnom. Delavci so našli tudi peščico kovancev iz sovjetskega obdobja, kar kaže, da je pred njimi nekdo že bil v predoru <ref>[http://www.today.az/news/society/48217.html Ancient underpass discovered near Icheri Sheher – PHOTO]</ref>. Po besedah učenjaka Vitalija Antonova je bil Baku v poznem 18. stoletju kavkaško središče revolucionarnega gibanja in najden predor je bil izkopan, da bi rešil guvernerja v primeru množičnih nemirov v mestu. Druga različica je, da je ta prehod eden izmed številnih, ki vodi do starodavnega gradu Sabajil, ki ga je preplavilo Kaspijsko jezero. Od Širvanšahove palače in Sinih Gala, ki je v Ičeri Šeherju, vodi do morja več predorov. Sinih Gala je bila v 15. stoletju mošeja, v časih šaha Ismaila Khataja, uničile pa so jo čete [[Peter I. Veliki|Petra I.]]. To pomeni, da je odkrit prehod del podzemne mreže, ki je povezovala mesto Sabajil s podeželjem <ref>{{navedi splet|url=http://en.sknews.ru/photo/886-the-discovered-in-baku-underpass-may.html|title=The discovered in Baku underpass may become a clue to the new mysteries of the Azerbaijani history|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110815164417/http://en.sknews.ru/photo/886-the-discovered-in-baku-underpass-may.html|archivedate=2011-08-15}}</ref>. == Izobraževanje == Prva znana [[medresa]] v Starem mestu je bila odprta v 12. stoletju, med njenimi priljubljenimi lektorji pa je bil Baba Kuhi Bakuvi. Štiristo let pozneje je drug ugledni učenjak po imenu Sejid Jahja Bakuvi (umrl leta 1403) v Širvanšahovi palači ustanovil Darulfunun (Hišo umetnosti in znanosti, prototip moderne univerze). Toda s padcem Širvanšahove države se je izobraževanje v Bakuju postopoma zmanjševalo. Do leta 1806 je bilo v Starem mestu le dvanajst ''molahan'' (osnovne in srednje šole, ki jih vodijo mošeje), v 20. stoletju pa so preživele le tri. Pozneje so bile vse tovrstne šole zaprte in zamenjane s sodobnimi vrtci in državnimi posvetnimi šolami. == Svetovna dediščine == Decembra 2000 je staro mesto Baku z Širvanšahovo palačo in Deviškim stolpom postalo prva lokacija v Azerbajdžanu, ki jo je Unesco uvrstil med svetovno dediščino. Tri leta pozneje, leta 2003, je Unesco staro mesto uvrstil na seznam svetovne dediščine v nevarnosti in navajal škodo zaradi potresa novembra 2000, slabe zaščite in 'dvomljivih' obnovitvenih prizadevanj. <ref>[https://whc.unesco.org/en/list/958 UNESCO World Heritage site: Walled City of Baku with the Palace of the Shirvanshahs and the Maiden Tower]</ref> Leta 2009 je Odbor za svetovno dediščino pohvalil Azerbajdžan za prizadevanja za ohranitev obzidanega mesta Baku in ga umaknil s seznama ogroženih.<ref>[http://news-en.trend.az/important/actual/1494510.html World Heritage Committee hails Azerbaijan for preservation of Baku] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090627173702/http://news-en.trend.az/important/actual/1494510.html |date=2009-06-27 }}</ref> <ref>[http://arama.hurriyet.com.tr/arsivnews.aspx?id=11960722 Hürriyet UNESCO adds more sites to its world heritage list]{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == V popularni kulturi == Leta 2014 so posneli videospot za pesem Sati Casanova in Arsenija "Pred zori" (До рассвета). Del znanih azerbajdžanskih in sovjetskih filmov je bil posnet v Ičeri Šeher. Med njimi so "Diamantna roka" (Бриллиантовая рука), "Amfibijski človek" (Человек-Амфибия), "Aibolit-66" (Айболит-66), "Teheran-43" (Тегеран-43), "Ne bojte se, jaz sem s tabo" (Не бойся, я с тобой), "Dan je minil" (День прошёл), itd. Filmi, posneti v Starem mestu: * "Arshin Mal Alan" (''Krošnjar'', 1945), režiserja filma: R.Tahmasib in N.Leshenko * "Če ne ta, potem tisti" (1956), režiser filma: Huseyn Seyidzadeh * "Telefonska punca" (1962), režiser filma: Hasan Seyidbeyli * "Kje je Ahmad" (1963), režiser filma: Adil Isgenderov * "Arshin Mal Alan" (1965), režiser filma: Tofig Taghizadeh * "Zadnja noč otroštva" (1968), režiser filma: Arif Babajev * "V južnem mestu" (1969), režiser: Eldar Gulijev * "Skupni kruh" (1969), režiser filma: Shamil Mahmudbeyov * "Dan je minil" (1971), režiser: Arif Babajev * "Najpomembnejši intervju" (1971), režiser filma: Eldar Guliyev * "Človek dvoživk" (1961), režiserja filma: V. Čebotarjeva in G. Kazanski (Mosfilm) * "Aybolit-66" (1961), režiser filma: R.Bikov (Mosfilm) * "Briljantna roka" (1968), režiser filma: L.Gayday (Mosfilm) * "Teheran-43" (1981), režiser: A.Alov və V.Kaumov (Mosfilm) In dokumentarci: * Staro mesto (film, 1964), režiser: Alibala Alakberov * Staro mesto (film, 1978), režiser filma: Nijat Bakirzadeh * Sprehod po starem mestu (2003), režiser filma: Javid Imamverdiyev V likovni umetnosti: Ičeri Šahar je ujet v slike številnih znanih umetnikov: leta 1630 je Baku prvi upodobil Engelbert Kempfer, zdravnik in popotnik s Švedskega, drugi pa so še Aleksej Bogoljubov, Grigorij Gagarin, Vasilij Vereščar, Aleksander Kuprin, Azim Azimzadej, Tairja Salahov in drugih. <gallery caption="На картинах" widths="200px" heights="200px" class="center"> Slika:Sergeev. Baku view.jpg|''Baku''. Г. Сергеев. (1796 ) Slika:Jean Pierre Moynet. Baku.jpg| Jean Pierre Monet. ''Baku''. (1858) Slika:П. Верещагин. Вид Баку. 1872 год.jpg| Peter Vereščagin. ''Pogled na Baku z morja''. (1872) Slika:Port de Bakou et Cap Bail Bourni.jpg|Bakuško pristanišče in Bail. Taylorjeva gravura s fotografije M. Seidlitza. 1860-ih Slika:Grigory Gagarin. Abcheron. Palais du khan de Bakou.jpg| Grigorij Gagarin. ''Kanova palača v Bakuju'' (1847) Slika:Баку. Улица в полдень. 1861.jpg| Aleksej Bogoljubov. ''Bakujska ulica opoldne'' (1861) </gallery> == Značaj in zapuščina == [[File:Icheri sheher01.JPG|thumb|right|Ulične oznake v Starem mestu]] Dolgo obdobje je bil eksplicitni simbol Starega mesta [[murva]], ki stoji za Petkovo mošejo. Veljalo je, da je drevo staro več sto let. Drevo je prodrlo v številne izreke in pesmi, priljubljene v Starem mestu in postalo lokalna znamenitost. Kraj, kjer se je rastlo to drevo, je bilo imenovano Murvin trg. Vendar je bilo v 1970-ih letih drevo podrto zaradi bližnjih gradbenih del. Druga priljubljena znamenitost Starega mesta je lokalna knjigarna, ki prodaja večinoma rabljene, a tudi nove knjige. Je med Buharo in Multani karavanserajem, Deviškim stolpom in Hajinsko palačo (sicer znano kot hiša Charlesa de Gaulla, ker je tam bival med drugo svetovno vojno), je priljubljena točka bakujskih študentov in bibliofilov, predvsem zaradi nizkih cen. Staro mesto Baku je upodobljeno na hrbtni strani bankovca za azerbajdžanski 10 manatov, izdan leta 2006.<ref>[http://www.cbar.az Central Bank of Azerbaijan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100314050016/http://www.cbar.az/ |date=2010-03-14 }}. National currency: [http://www.cbar.az/pages/national-currency/banknotes/azn/ 10 manat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180224155708/https://www.cbar.az/ |date=2018-02-24 }} {{Navedi splet |url=https://www.cbar.az/ |title=arhivska kopija |access-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210424170506/https://www.cbar.az/ |archive-date=2021-04-24 |url-status=bot: unknown}}. – Retrieved on 25 February 2010.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Ichery Sheher|Old City (Baku)}} * [http://www.swr.de/schaetze-der-welt/baku/-/id=5355190/did=5982766/nid=5355190/5z1t2g/index.html ''Baku. Im Land des Feuers''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160902174512/http://www.swr.de/schaetze-der-welt/baku/-/id=5355190/did=5982766/nid=5355190/5z1t2g/index.html |date=2016-09-02 }}. Aus der Dokumentarfilmreihe Schätze der Welt * [https://whc.unesco.org/en/list/958 UNESCO World Heritage site: Walled City of Baku with the Palace of the Shirvanshahs and the Maiden Tower] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Baku]] j4emtwa2mxlrwggk1owf1qn3adbh3ku Seznam letališč v Kazahstanu 0 479037 6759296 6573676 2026-10-01T14:32:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759296 wikitext text/x-wiki {{short description|Wikipedia list article}} To je seznam [[Letališče|letališč]] v [[Kazahstan|Kazahstanu]], razdeljenih po lokaciji. __POGLAVJE__ == Letališča == Imena letališč, ki so prikazana '''krepko''', označujejo, da je letališče načrtovalo potniške storitve s komercialno letalsko družbo. {| class="wikitable sortable" ! style="text-align:left;" |Služi mestu ! style="text-align:left;" |[[ICAO letališka koda|ICAO]] ! style="text-align:left;" |[[IATA letališka koda|IATA]] ! style="text-align:left;" |Ime letališča |- valign="top" |[[Aktau]] |UATE |SCO |'''[[Letališče Aktau]]''' <ref name="AIP">{{Navedi splet |url=http://goszakup.ans.kz/AIP/AIRAC_AMDT_01_13/AIP/html/UA-frameset-en-KZ.html |title=AIP Kazakhstan |access-date=2020-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170912011508/http://goszakup.ans.kz/AIP/AIRAC_AMDT_01_13/AIP/html/UA-frameset-en-KZ.html |archive-date=2017-09-12 |url-status=dead}}</ref> |- valign="top" |[[Aktobe]] |UATT |AKX |'''[[Letališče Aktobe]]'''<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Almati]] |UAAR |BXJ |[[Letališče Boraldaj]] |- valign="top" |[[Almati]] |UAAA |ALA |'''[[Mednarodno letališče Almati]]'''<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Arkalik]] |UAUR |AYK |[[Letališče Arkalik]] |- valign="top" |[[Atbasar]] |&nbsp; |ATX |[[Letališče Atbasar]] |- valign="top" |[[Atirau]] |UATG |GUW |'''[[Letališče Atirau]]'''<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Baikonur|Bajkonur]] |UAON |&nbsp; |[[Letališče Jubilejnij]] |- valign="top" |[[Balhaš]] |UAAH |BXH |'''[[Letališče Balhaš]]'''<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Ekibastuž]] |UASB |EKB |[[Letališče Ekibastuž]] |- valign="top" |[[Karaganda]] |UAKK |KGF |'''[[Letališče Sari-Arka]]''' (Letališče Karaganda)<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Kokšetau]] |UACK |KOV |'''[[Letališče Kokshetau|Letališče]] [[Kokshetau|Kokšetau]]'''<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Kostanaj]] |UAUU |KSN |'''[[Letališče Kostanaj]]'''<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Kizilorda]] |UAOO |KZO |'''[[Letališče Kizilorda]]'''<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Nur-Sultan]] |UACC |TSE |'''[[Mednarodno letališče Nursultan Nazarbajev]]'''<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Oral, Kazahstan|Oral]] |UARR |URA |'''[[Letališče Oral Ak Zhol]]''' (Letališče Uralsk)<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Oskemen]] |UASK |UKK |'''[[Letališče Oskemen]]''' (Letališče Ust-Kamenogorsk)<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Pavlodar]] |UASP |PWQ |'''[[Letališče Pavlodar]]'''<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Petropavl]] |UACP |PPK |'''[[Letališče Petropavl]]''' (Letališče Petropavlovsk)<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Semipalatinsk]] |UASS |PLX |'''[[Letališče Semej]]''' (Letališče Semipalatinsk)<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Shimkent|Šimkent]] |UAII |CIT |'''[[Mednarodno letališče Šimkent]]'''<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Taldikorgan]] |UAAT |TDK |'''[[Letališče Taldikorgan]]'''<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Taraz]] |UADD |DMB |'''[[Letališče Taraz]]'''<ref name="AIP" /> |- valign="top" |[[Urzhar]] |UASU |UZR |'''{{ill|Letališče Urzhar|fr|Aérodrome d'Ourdchar}}''' |- valign="top" |[[Usharal]] |&nbsp; |USJ |'''{{ill|Letališče Usharal|fr|Aérodrome d'Oucharal}}''' |- valign="top" |[[Vostočnij, Kazahstan|Vostočnij]] |&nbsp; |&nbsp; |[[Letališče Uš Tobe]] |- valign="top" |[[Zajšan (mesto)|Zajšan]] |UASZ |SZI |'''[[Letališče Zajšan]]''' |- valign="top" |[[Jezkažgan]] |UAKD |DZN |'''[[Zhezkazgan Airport|Letališče]] [[Letališče Jezkažgan|Jezkažgan]]'''<ref name="AIP" /> |} == Glej tudi == * [[Transport v Kazahstanu]] == Sklici == {{sklici}} * {{navedi splet|url=http://www.icao.int/safety/ism/Accident%20Incident%20Reporting%20Guidance/LocationIndicatorsByState.pdf|title=ICAO Location Indicators by State|format=[[PDF]]|publisher=[[International Civil Aviation Organization]]|date=17 September 2010|accessdate=2020-05-05|archive-date=2019-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190325001252/https://www.icao.int/safety/ism/Accident%2520Incident%2520Reporting%2520Guidance/LocationIndicatorsByState.pdf|url-status=dead}} * {{navedi splet|url=http://www.iata.org/publications/Pages/code-search.aspx|title=IATA Airline and Airport Code Search|publisher=[[International Air Transport Association]]}} * {{navedi splet|url=http://www.unece.org/fileadmin/DAM/cefact/locode/kz.htm|title=UN Location Codes: Kazakhstan|work=[[UN/LOCODE]] 2012-1|publisher=[[United Nations Economic Commission for Europe|UNECE]]|date=14 September 2012}} – includes IATA codes * {{navedi splet|url=http://www.worldaerodata.com/countries/Kazakhstan.php|title=Airports in Kazakhstan|publisher=World Aero Data}} * {{navedi splet|url=http://www.gcmap.com/search?Q=country:KZ|title=Airports in Kazakhstan|publisher=Great Circle Mapper}} <!--Navigation boxes-->[[Kategorija:Letališča v Kazahstanu| ]] [[Kategorija:Seznami letališč po državah|Kazahstan]] [[Kategorija:Seznami letališč v Evropi|Kazahstan]] [[Kategorija:Seznami letališč v Aziji|Kazahstan]] mr3bh8h8ywcpd7wr59zcf9ph5nva1hi Pogovor:Papeški vzhodni inštitut 1 480538 6759447 5327876 2026-10-01T20:12:25Z Stebunik 55592 Stebunik je prestavil stran [[Pogovor:Papeški orientalski inštitut]] na [[Pogovor:Papeški vzhodni inštitut]]: V navadi je uporaba Papaški vzhodni inštitut kot ustaljen "terminus technicus" 5327876 wikitext text/x-wiki == Papeški orientalski inštitut == Malo čudno in nenavadno zveni sam naslov, medtem ko je v besedilu obravnavan malo drugače. Če bi bilo s tujko, bi bilo morda boljše kot ''orientalski'' uporabiti izraz ''orientalni''. Ker pa avtor v besedilu skoraj stalno uporablje izraz ''Papeški vzhodni inštitut'' – bi bilo torej boljše izbrati za naslov prav to: ''Papeški vzhodni inštitut'', ali morebiti ''Papeški vzhodni zavod'', ali ''Papeška vzhodna ustanova''. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:49, 1. junij 2020 (CEST) jyvmcj05qjgmlw9k1gmmjbuxcbjhx9n Epikranialna mišica 0 486153 6759265 5745550 2026-10-01T14:04:12Z TadejM 738 slog 6759265 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Epikranialna mišica|System=mišice glave|Action=mrščenje čela|Vein=|Nerve=n. facialis|Artery=a. temporalis superficialis|Insertion=koža pod obrvmi in glabelo <small>(frontalni trebuh)</small>, mastoidni odrastek ter področje ob liniji nuchae supremi <small>(zatilni trebuh)</small>|Origin=sprednji rob preprege <small>(frontalni trebuh)</small> in zadnji rob preprege <small>(zatilni trebuh)</small>|Greek=|Image=Gray — musculus epicranius.png|Latin=m. epicranius|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=epikranialna mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave.|Width=|Pronunciation=}} '''Epikranialna mišica''' (lat. ''m. epicranius'') je [[Mimika|mimična]] mišica, ki prekriva [[Lobanja|lobanjski]] svod. Na zgornjem delu je čvrsto zraščena s [[Koža|kožo]], spodaj pa se z rahlim [[Vezivo (biologija)|vezivom]] pripenja na [[Pokostnica|periost]] [[Čelnica|čelnice]] in [[Zatilnica|zatilnice]]. Epikranialni mišični kompleks sestavljata dve mišici: ''m. occipitofrontalis'' in ''m. temporoparietalis'', pri čemer je druga pri večini ljudi zakrnela in ne opravlja svoje funkcije. Večji del predstavlja zatilno-čelna mišica, ki je zgrajena iz štirih trebuhov in centralno potekajoče preprege (''galea aponeurotica'').<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=172-173|cobiss=127900160}}</ref> == M. occipitofrontalis == Zatilno-čelna mišica predstavlja večji del epikranialnega mišičnega kompleksa. Gradijo jo štirje trebuhi: 2 ''venter frontalis'' in 2 ''venter occipitalis''. ''Venter frontalis'' je parna štirioglata mišica čela, ki izvira s sprednjega roba vezivaste preprege in se končuje v koži pod [[Obrvi|obrvmi]] in [[Gabela (razločitev)|glabelo]]. Omogoča dvigovanje obrvi in nagubavanje čela. Zadnji trebuh je ''venter occipitalis''. Gre za parno štirioglato mišico zaglavja, ki izvira z zadajšnjega robu preprege in je pripeta na področju lateralno od linije nuchae supremae ter na [[Bradavičasti odrastek|mastoidni odrastek]].<ref name=":0" /> == M. temporoparietalis == Senčnično-temenska mišica predstavlja manjši del epikranialnega mišičnega kompleksa. Je rudimentarna mišica [[Uhelj|uhlja]], ki pri večini ljudi zaradi zakrnelosti ne opravlja svoje funkcije.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] rvp8fmnylb8jsly0a0wi5ywxdpdt1ui Očesna orbikularna mišica 0 486154 6759281 5968244 2026-10-01T14:23:09Z TadejM 738 slog 6759281 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Očesna orbikularna mišica|Greek=|Width=|Caption=Očesna orbikularna mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Image2=|Width2=|Caption2=|Latin=musculus orbicularis oculi|Image=Gray — musculus orbicularis oculi.png|Origin=zgornji rob medialnega trepalničnega ligamenta, čelni odrastek zgornje čeljustnice, zgornji orbitalni rob <small>(pars orbitalis)</small>, veka <small>(pars palperbralis)</small> in crista lacrimalis posterior <small>(pars lacrimalis)</small>|System=mišice glave|Insertion=spodnji rob medialnega trepalničnega ligamenta, solzni mešiček, spodnji orbitalni rob <small>(pars orbitalis)</small> ter zgornja in spodnja veka <small>(pars palperbralis ter pars lacrimalis)</small>|Artery=a. angularis|Nerve=n. facialis|Vein=v. angularis|Action=zapiranje vek, potezanje solznega mešička|Antagonist=|Pronunciation=}} '''Očesna orbikularna mišica''' je ploska eliptična [[mišica]], ki skupaj z vekami obkroža [[Očnica|očesno votlino]]. Zgrajena je iz treh delov.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=173|cobiss=127900160}}</ref> == Razdelitev == === Pars orbitalis === ''Pars orbitalis'' se razprostira od zgornjega robu medialnega trepalničnega ligamenta, čelnega odrastka [[Zgornja čeljustnica|zgornje čeljustnice]] in medialne tretjine zgornjega orbitalnega robu, v obliki skoraj popolnega prstana obkroža očnico in se pripne na srednjo tretjino spodnjega orbitalnega robu, na spodnji rob medialnega trepalničnega ligamenta ter na [[solzni mešiček]]. Predstavlja največji del orbikularne očesne mišice. Njegova funkcija je stiskanje [[Veka|vek]].<ref name=":0" /> === Pars palperbralis === ''Pars palperbralis'' poteka v sami veki. Njegova mišična vlakna so razpeta med medialni in lateralni trepalnični ligament. Omogoča zapiranje vek.<ref name=":0" /> === Pars lacrimalis === ''Pars lacrimalis'' izvira od criste lacrimalis posterior poteka vstran in navzpred ter se deli v dva snopa, pri čemer vsak snop zavije v svojo veko. Njegova funkcija je potezanje solznega mešička navzad, kar omogoča lažje odtekanje [[Solze|solz]].<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] cyxe43iczrs9vpk02anf6e0l2n2x8wz Suzana (Danielova knjiga) 0 486331 6759502 6278715 2026-10-01T23:55:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759502 wikitext text/x-wiki [[File:Guido Reni - Susanna and the Elders - WGA19296.jpg|thumb|upright=1.35|''Suzana in starca'', [[Guido Reni]] ]] [[File:La_Casta_Susana-_Juan_Manuel_Blanes.jpg|thumb|''La Casta Susana'', Juan Manuel Blanes]] '''Suzana''' (hebrejsko: שׁוֹשַׁנָּה, moderno: ''Šošana'', tiberijsko: ''Šôšannâ'': 'lilija'), imenovana tudi '''Suzana in starca''', je pripoved, ki sta jo v Danielovo knjigo (kot poglavje 13) vključili [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] in [[vzhodna pravoslavna cerkev|Pravoslavna cerkev]]. Je eden od dodatkov k Danielu, ki ga protestanti štejejo za apokrifnega. V členu VI. od 39. členov angleške cerkve je naveden med knjigami, ki se berejo »na primer o življenju in poučevanju manir«, ne pa tudi za oblikovanje doktrine.<ref>{{navedi splet |url=http://www.anglicansonline.org/basics/thirty-nine_articles.html |title=Article VI at |publisher=Anglicansonline.org |date= |accessdate=2013-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328145850/http://www.anglicansonline.org/basics/thirty-nine_articles.html |archive-date=2023-03-28 |url-status=dead}}</ref> Ni vključena v judovski [[Tanak]] in ni omenjena v zgodnje judovski literaturi<ref>{{navedi splet|url=http://www.jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=1178&letter=S |title=Jewishencyclopedia.com |publisher=Jewishencyclopedia.com |date= |accessdate=2013-08-25}}</ref>, čeprav se zdi, da je besedilo del prvotne [[Septuaginta|Septuaginte]] iz 2. stoletja pred našim štetjem<ref>[https://classic.biblegateway.com/passage/?search=Daniel+13&version=NABRE New American Bible (Revised Edition)], Footnote ''a''</ref>, revidiral pa ga je Theodotion, helenistični judovski urednik besedila Septuaginte (ok. 150 n. št.) == Zgodba == Pošteno in lepo hebrejsko ženo po imenu Suzana so lažno obtožili prešuštva. Medtem ko se je kopala na svojem vrtu in odslovila spremljevalce, sta dva poželjiva starca na skrivaj opazovala ljubko Suzano. Ko se je vrnila v svojo hišo, sta jo poiskala in ji zagrozila, da bosta trdila, da se je na vrtu srečala z mladim moškim, razen če se strinja za seks z njima. Ne pusti se izsiljevati, zato jo aretirajo in bi jo kmalu usmrtili, ko mladi Daniel prekine postopek in vzklikne, da je treba zaslišati starca, da se prepreči smrt nedolžnega. Po ločitvi moška navzkrižno zaslišijo o podrobnostih videnega, vendar se ne strinjata glede drevesa, pod katerim naj bi Suzana srečala svojega ljubimca. V grškem besedilu imena dreves, ki jih navajata starca, tvorijo besedno igro s stavkom, ki ga je podal Daniel. Prvi pravi, da sta bila pod drevesom [[mastika|mastike]] (ὑπο σχίνον, ''hypo schinon''), Daniel pa pravi, da je angel pripravljen, da ga ''razreže'' (σχίσει, ''schisei'') na pol. Drugi pravi, da sta bila pod zimzelenim hrastom (ὑπο πρίνον, ''hypo prinon''), Daniel pa pravi, da je angel pripravljen, da ga ''razžaga'' (πρίσαι, ''prisai'') na dvoje. Velika razlika v velikosti med mastiko in hrastom je vsem opazovalcem očitno nakazala, da starca lažeta. Lažna tožilca sta usmrčena in vrlina zmaga. == Datacija in pisna zgodovina == Nekateri<ref>{{navedi knjigo|title=Eerdmans Commentary on the Bible|url=https://archive.org/details/eerdmanscommenta0000unse|date=2003|publisher=W.B. Eerdmans|others=Dunn, James D. G., 1939–, Rogerson, J. W. (John William), 1935–|isbn=9780802837110|location=Grand Rapids, MI|pages=[https://archive.org/details/eerdmanscommenta0000unse/page/805 805]|oclc=53059839}}</ref> so v besedilih navajali grško besedno igro kot dokaz, da besedilo nikoli ni obstajalo v hebrejščini ali aramejščini, drugi raziskovalci<ref>{{navedi knjigo |last1=Ball |first1=Rev. Charles James |title=The Holy Bible, According to the Authorized Version (A. D. 1611), with an Explanatory and Critical Commentary and a Revision of the Translation: Apocrypha, Volume 2 |date=1888 |publisher=John Murray, Albemarle Street |location=London |isbn=9781276924047 |page=324 |url=https://books.google.com/books?id=PVk_AAAAYAAJ&pg=PA324#v=onepage&q&f=false |accessdate=11 January 2020}}</ref> pa so predlagali pare besed za drevesa in rezanje, ki zvenijo dovolj podobno, da bi lahko mislili so bili uporabljeni v izvirniku. [[File:Papyrus 967.jpg|thumb|left| Del besedila Septuaginte zgodbe o Suzani, kot je bilo ohranjeno v Papirusu 967 (3. stoletje).]] Grško besedilo je ohranjeno v dveh različicah. Splošno sprejeta različica je nastala zaradi Theodotiona; to je nadomestilo prvotno različico [[Septuaginta|Septuaginte]], ki je danes preživela le v sirskem prevodu, v ''[[Papirusu 967]]'' (3. stoletje) in izjemoma v enem samem srednjeveškem rokopisu, znanem kot ''[[Codex Chisianus 88]]''. Sekst Julij Afričan (krščanski popotnik in zgodovinar iz poznega 2. in zgodnjega 3. st. n. št.) zgodbe ni obravnaval kot kanonične. [[Sveti Hieronim]] (347–420) je med prevajanjem [[Vulgata|Vulgate]] ta oddelek obravnaval kot nekanonsko basen.<ref>{{navedi knjigo | title=The Catholic Encyclopedia: An International Work of Reference on the Constitution, Doctrine, Discipline, and History of the Catholic Church |author=Knights of Columbus Catholic Truth Committee |year=1908 |publisher=Encyclopedia Press |location= |isbn= |page=[https://archive.org/details/catholicencyclo12wynngoog/page/n587 626] |url= https://archive.org/details/catholicencyclo12wynngoog}} "Although the deutero-canonical portions of Daniel seem to contain anachronisms, they should not be treated;– as was done by St. Jerome&nbsp;– as mere fables"</ref> V uvodu je navedel, da je bila Suzana apokrifni dodatek, ker ni bila prisotna v hebrejskem besedilu Daniela. [[Origen]] je zgodbo prejel kot del 'božanskih knjig in grajal 'hudobne prezbitre', ki niso prepoznali njene pristnosti (''Hom Lev 1.3.''), pri čemer je pripomnil, da je bila zgodba pogosto prebrana v zgodnji Cerkvi (''Pismo Afričanu''); opozoril je tudi na odsotnost zgodbe v hebrejskem besedilu in opazil (v ''Epistola ad Africanum''), da so jo Judje na nek način 'skrili'. Origenova trditev spominja na obtožbo Justina mučenca, da so judovski pisarji iz svojih spisov 'odstranili' nekatere verze (''Dialog s Trifom: C.71-3''). Ni zgodnjih judovskih omemb zgodbe o Suzani. == V umetnosti == [[File:Susanna and the Elders (1610), Artemisia Gentileschi.jpg|thumb|''[[Suzana in starca (Artemisia Gentileschi, Pommersfelden)|Suzana in starca]]'', [[Artemisia Gentileschi]]]] Zgodba je upodobljena na ''[[Lotarinški kristal| Lotarinškem kristalu]]'', vgraviranem v skalni kristal, izdelanem v regiji [[Lotaringija]] v severozahodni Evropi sredi 9. stoletja, danes v Britanskem muzeju.<ref name="BM">{{navedi splet|author=British Museum|date=|title=Lothair Crystal|url=https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=59031&partId=1|accessdate=23 June 2016|work=Collection online}}</ref> Zgodba je bila pogosto naslikana okoli leta 1470. Suzana je predmet slik številnih umetnikov, med drugim (vendar ne samo teh) [[Lorenzo Lotto|Lorenza Lotta]] (1517), [[Guido Reni|Guida Renija]], [[Peter Paul Rubens|Rubensa]], [[Jan van Eyck|van Dycka]], [[Tintoretto|Tintoretta]] (''[[Suzana in starca (Tintoretto)|Suzana in starca]]''), [[Rembrandt]]a (''[[Suzana in starca (Rembrandt)|Suzana in starca]]''), [[Giovanni Battista Tiepolo|Tiepola]] in [[Artemisia Gentileschi|Artemisie Gentileschi]] (''[[Suzana in starca (Artemisia Gentileschi, Pommersfelden)|Suzana in starca]]''). Nekatere, zlasti v obdobju baroka, poudarjajo dramatičnost, druge se osredotočajo na akt; različica [[Francesco Hayez|Francesca Hayeza]] iz Narodne galerije v Londonu iz 19. stoletja sploh nima starcev. Urugvajski slikar Juan Manuel Blanes je naslikal dve različici zgodbe, predvsem tisto, kjer voajerjev ni na vidiku, Suzana pa z zaskrbljenim izrazom obraza gleda na svojo desno stran. Leta 1681 je Alessandro Stradella na podlagi zgodbe napisal oratorij v dveh delih ''La Suzana'' za Francesca II., vojvoda Modene. Leta 1749 je [[Georg Friedrich Händel]] napisal oratorij v angleškem jeziku ''Susanna''. Suzana (in ne Peter Quince) je tema pesmi Wallace Stevens iz leta 1915 ''Peter Quince at the Clavier'', ki sta jo uglasbila ameriški skladatelj Dominic Argento in Kanadčan Gerald Berg. Ameriški umetnik Thomas Hart Benton (1889–1975) je leta 1938 naslikal sodobno Suzano, ki je zdaj v muzeju de Young v San Franciscu. Zavestno je vključil sramne dlake, za razliko od podob podobnih kipom klasičnih umetnosti. Basen je bila postavljena med Veliko depresijo, Benton pa se je vključil med enega od voajerjev. Belgijski pisatelj Marnix Gijsen si je v prvem romanu ''Het boek van Joachim van Babylon'', 1947, sposodil elemente zgodbe. Tudi [[Pablo Picasso]] je temo upodobil sredi 20. stoletja, pri čemer je Suzano upodobil tako kot druge manj abstraktne ležeče akte. Starca sta upodobljeni kot slike, ki visita na steni za njo. Slika, naslikana leta 1955, je del stalne zbirke Museo Picasso Málaga. Tudi ameriška opera ''Susannah'' Carlisle Floyda, ki se dogaja na ameriškem jugu 20. stoletja, je navdihnjena s to zgodbo, vendar z manj kot srečnim koncem in starcema, ki jih je nadomestil hinavski potujoči pridigar, ki posili Suzano. [[Shakespeare]] se sklicuje na to svetopisemsko epizodo v poskusnem prizoru ''[[Beneški trgovec|Beneškega trgovca]]'', kjer najprej Shylock in nato Gratiano hvalita Portio kot 'drugega Daniela' zaradi njenih trdnih sodb. Domneva se, da je Shakespeare svojo najstarejšo hčer poimenoval po biblijskem liku. Zgodba se ponovi tudi v ''[[Tisoč in ena noč]]'' pod imenom ''Pobožna ženska in dva hudobna starca''.<ref>''[http://al-hakawati.net/en_stories/StoryDetails/2707/The-Devout-Woman-and-the-Two-Wicked-Elders The Devout Woman and the Two Wicked Elders]''</ref> <gallery mode="packed" heights="154" caption="Izbrana dela"> File:1643 Stanzione Susanna und die beiden Alten anagoria.JPG|''Suzana in starca'', Massimo Stanzione. [[Städel]] File:Giuseppe Bartolomeo Chiari - Susannah and the Elders - Walters 371880.jpg|''Suzana in starca'', Giuseppe Bartolomeo Chiari (pozni barok). The Walters Art Museum. File:Alessandro Allori - Susanna and The Elders - WGA00186.jpg|''Suzana in starca'', Alessandro Allori File:3298-vis Print 15070kopie.jpg|''Suzana in starca'', Jan Matsys, The Phoebus Foundation File:Schnorr_von_Carolsfeld_Bibel_in_Bildern_1860_158.png|''Suzana in starca'', 1860 lesorez, Julius Schnorr von Karolsfeld v ''[[commons:Die Bibel in Bildern|Die Bibel in Bildern]]'' File:Schnorr von Carolsfeld Bibel in Bildern 1860 159.png|''Sojenje Suzani'', 1860 lesorez, Julius Schnorr von Karolsfeld v ''[[commons:Die Bibel in Bildern|Die Bibel in Bildern]]'' </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Susannah}} *[http://www.mheu.org/en/bathing/susanna-elders.aspx An illustrated story of Susanna and the Elders] *[http://www.jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=1178&letter=S ''Jewish Encyclopedia'']: Susanna *[http://www.ccel.org/wwsb/Susanna/index.html World Wide Study Bible: Susanna] *[http://www.usccb.org/bible/daniel/13/ Daniel 13] in the New American Bible *[http://www.biblicalaudio.com/daniel.htm biblicalaudio] Susanna (Daniel Chapter 13): 2013 Critical Translation with Audio Drama [[Kategorija:Osebnosti Stare zaveze]] [[Kategorija:Krščanska umetnost]] [[Kategorija:Spolnost in družba]] [[Kategorija:Spolna kriminaliteta]] [[Kategorija:Spolno nadlegovanje]] {{normativna kontrola}} c00fgovtq0wkkq3rbnakg14beeg04mv Nosna mišica 0 486334 6759276 5745552 2026-10-01T14:18:58Z TadejM 738 slog 6759276 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Nosna mišica|Origin=alveolarni greben zgornjega podočnika <small>(pars transversa)</small> in alveolarni grebeni zgornjih sekalcev <small>(pars alaris)</small>|Antagonist=|Action=|Vein=v. labialis major|Nerve=n. facialis|Artery=a. labialis major|Insertion=pretinski nosni hrustanec <small>(pars transversa)</small> in velikokrilni nosni hrustanec <small>(pars alaris)</small>|System=mišice glave|Image=Nasalis.png|Greek=|Latin=m. nasalis|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=Nosna mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Width=|Pronunciation=}} '''Nosna mišica''' ({{jezik-la|musculus nasalis}}) je tanka mišica na spodnjem delu [[Nos|nosu]]. Deli se na dva dela: prečni del (''pars transversa'') in alarni del (''pars alaris''). Prvi izvira z alveolarnega grebena zgornjega [[Podočnik|podočnika]], poteka medialno navzgor in se kočna na grebenu pretinskega nosnega hrustanca. Drugi del izvira z alveolarnih grebenov zgornjih [[Sekalec|sekalcev]], poteka proti nosnim krilom in se pripenja na velikokrilni nosni hrustanec. ''Pars transversa'' stiska, ''pars alaris'' pa širi [[Nosnica|nosnico]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=173-174|cobiss=127900160}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] g3gjqn82gpxrhll9yksz5cjy2v0d6oc Musculus depressor septi 0 486645 6759358 5399449 2026-10-01T17:05:18Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Mišica potezalka nosnega pretina]] na stran [[Depresorna mišica septuma]] 6759358 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Depresorna mišica septuma]] 5vx2kq4ovqxw3gdr1cuzfzz9aqe68mb Nagubalka obrvi 0 486865 6759274 6318244 2026-10-01T14:17:25Z TadejM 738 slog 6759274 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Nagubalka obrvi | Image = Corrugator supercilii.png | Width = | Caption = Nagubalka obrvi <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave | Image2 = | Width2 = | Caption2 = | Latin = m. corrugator supercilii | Greek = | System = mišice glave | Origin = medialni del nadobrvnega loka | Insertion = koža nad srednjo tretjino obrvi | Artery = a. supraorbitalis | Nerve = n. facialis | Vein = v. supraorbitalis | Action = tvori vertikalne gube med obrvmi | Antagonist = | Pronunciation = }} '''Nagubalka obrvi''' je kratka valjasta [[mišica]], ki poteka ob zgornjem [[Oko|očesnem]] loku do [[Glabela|glabele]]. Izhaja z medialnega dela nadobrvnega loka in se pritrjuje v [[Koža|kožo]] nad srednjo tretjino [[Obrv|obrvi]]. Njena naloga je potezanje kože medialno navzad, pri čemer tvori vertikalne gube med obema obrvma.<ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=173|cobiss=127900160}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] ie6aa7ov1x6pgel29u13hopw6es892e Visoka mišica 0 486866 6759287 5764049 2026-10-01T14:30:44Z TadejM 738 slog 6759287 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Visoka mišica|Greek=|Width=|Caption=Visoka mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Image2=|Width2=|Caption2=|Latin=m. procerus|Image=Procerus.png|Origin=spodnja tretjina nosne kosti|System=mišice glave|Insertion=koža nad glabelo|Artery=a. supratrochlearis|Nerve=n. facialis|Vein=v. supratrochlearis|Action=poteza medialni del obrvi navzdol|Antagonist=|Pronunciation=}} '''Visoka mišica''' tudi '''piramidasta nosna mišica''' ({{jezik-la|M. procerus}}) je majhna mišica na korenu [[Nos|nosu]]. Izvira s [[Fascija|fascije]], ki prekriva spodnji del [[Nosnica|nosne kosti]] in zgornji del stranskega odrastka pretinskega nosnega hrustanca ter se pritrjuje v kožo nad [[Glabela|glabelo]]. Njena funkcija je potezanje medialnega [[Obrv|obrvnega]] kota navzdol.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gray's anatomy for students|url=https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak_k1q8|last=Drake|first=Richard L. ect|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier|year=2015|isbn=978-0-7020-5131-9|location=Philadelphia|page=|cobiss=78790401}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] ioxxpe5eif8o0x5j6bv1eu53a2rwzqb 6759288 6759287 2026-10-01T14:31:28Z TadejM 738 vejica, slog lat. imena 6759288 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Visoka mišica|Greek=|Width=|Caption=Visoka mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Image2=|Width2=|Caption2=|Latin=m. procerus|Image=Procerus.png|Origin=spodnja tretjina nosne kosti|System=mišice glave|Insertion=koža nad glabelo|Artery=a. supratrochlearis|Nerve=n. facialis|Vein=v. supratrochlearis|Action=poteza medialni del obrvi navzdol|Antagonist=|Pronunciation=}} '''Visoka mišica''', tudi '''piramidasta nosna mišica''', ({{jezik-la|musculus procerus}}) je majhna mišica na korenu [[Nos|nosu]]. Izvira s [[Fascija|fascije]], ki prekriva spodnji del [[Nosnica|nosne kosti]] in zgornji del stranskega odrastka pretinskega nosnega hrustanca ter se pritrjuje v kožo nad [[Glabela|glabelo]]. Njena funkcija je potezanje medialnega [[Obrv|obrvnega]] kota navzdol.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gray's anatomy for students|url=https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak_k1q8|last=Drake|first=Richard L. ect|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier|year=2015|isbn=978-0-7020-5131-9|location=Philadelphia|page=|cobiss=78790401}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 6e3gppqb7d6en02l7u0wm39ps613mp0 Depresorna mišica septuma 0 486867 6759273 5745555 2026-10-01T14:16:52Z TadejM 738 slog 6759273 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mišica potezalka nosnega pretina|Greek=|Width=|Caption=Mišica potezalka nosnega pretina <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Image2=|Width2=|Caption2=|Latin=m. depressor septi|Image=Gray — musculus depressor septi nasi.png|Origin=gibljivi del nosnega pretina|System=mišice glave|Insertion=vlakna krožne mišice ust|Artery=a. labialis superior|Nerve=n. facialis <small>(lične veje)</small>|Vein=v. labialis superior|Action=|Antagonist=pars alaris nosne mišice|Pronunciation=}} '''Mišica potezalka nosnega pretina,''' tudi '''mišica potezalka nosnih kril''' ({{jezik-la|musculus depressor septi}} ali {{jezik|la|m. depressor alae nasi}}), je majhna mišica [[Nos|nosu]], ki izvira z gibljivega dela [[Nosni pretin|nosnega pretina]], poteka navpično navzdol, preide jamico zgornjih [[Sekalci|sekalcev]] ter se prepleta z vlakni [[Ustna orbikularna mišica|krožne mišice ust]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> == Funkcija == Glavna naloga mišice je potezanje nosnega pretina in nosnih kril vertikalno navzdol. Njena vloga je tako podobna vlogi prečnega dela [[Nosna mišica|nosne mišice]], s svojo akcijo pa nasprotuje delovanju prečnega dela te iste mišice.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] bi85zdjxavj927kppt8as9460mjeztw 6759351 6759273 2026-10-01T16:59:08Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Mišica potezalka nosnega pretina]] na [[Depresorna mišica septuma]]: po SMedS 6759273 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mišica potezalka nosnega pretina|Greek=|Width=|Caption=Mišica potezalka nosnega pretina <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Image2=|Width2=|Caption2=|Latin=m. depressor septi|Image=Gray — musculus depressor septi nasi.png|Origin=gibljivi del nosnega pretina|System=mišice glave|Insertion=vlakna krožne mišice ust|Artery=a. labialis superior|Nerve=n. facialis <small>(lične veje)</small>|Vein=v. labialis superior|Action=|Antagonist=pars alaris nosne mišice|Pronunciation=}} '''Mišica potezalka nosnega pretina,''' tudi '''mišica potezalka nosnih kril''' ({{jezik-la|musculus depressor septi}} ali {{jezik|la|m. depressor alae nasi}}), je majhna mišica [[Nos|nosu]], ki izvira z gibljivega dela [[Nosni pretin|nosnega pretina]], poteka navpično navzdol, preide jamico zgornjih [[Sekalci|sekalcev]] ter se prepleta z vlakni [[Ustna orbikularna mišica|krožne mišice ust]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> == Funkcija == Glavna naloga mišice je potezanje nosnega pretina in nosnih kril vertikalno navzdol. Njena vloga je tako podobna vlogi prečnega dela [[Nosna mišica|nosne mišice]], s svojo akcijo pa nasprotuje delovanju prečnega dela te iste mišice.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] bi85zdjxavj927kppt8as9460mjeztw 6759364 6759351 2026-10-01T17:08:51Z TadejM 738 popravek poimenovanja 6759364 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mišica potezalka nosnega pretina|Greek=|Width=|Caption=Depresorna mišica septuma <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Image2=|Width2=|Caption2=|Latin=musculus depressor septi|Image=Gray — musculus depressor septi nasi.png|Origin=gibljivi del nosnega septuma|System=mišice glave|Insertion=vlakna ustne orbikularne mišice|Artery=a. labialis superior|Nerve=n. facialis <small>(lične veje)</small>|Vein=v. labialis superior|Action=|Antagonist=pars alaris nosne mišice|Pronunciation=}} '''Depresorna mišica septuma''' ({{jezik-la|musculus depressor septi}} ali {{jezik|la|m. depressor alae nasi}}) je majhna mišica [[nos]]u, ki izvira z gibljivega dela [[Nosni septum|nosnega septuma]], poteka navpično navzdol, preide jamico zgornjih [[Sekalci|sekalcev]] ter se prepleta z vlakni [[Ustna orbikularna mišica|krožne mišice ust]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> == Funkcija == Glavna naloga mišice je potezanje nosnega septuma in nosnih kril vertikalno navzdol. Njena vloga je tako podobna vlogi prečnega dela [[Nosna mišica|nosne mišice]], s svojo akcijo pa nasprotuje delovanju prečnega dela te iste mišice.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 6amwsz0y810wlkucrb2k3zezqc9ayq0 Mišica dvigalka zgornje ustnice 0 486870 6759269 6634232 2026-10-01T14:09:40Z TadejM 738 slog 6759269 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mišica dvigalka zgornje ustnice|Origin=infraorbitalni rob|Antagonist=|Action=dviga nosnico in zgornjo ustnico|Vein=v. angularis|Nerve=n. facialis <small>(lične veje)</small>|Artery=a. angularis in a. infraorbitalis|Insertion=koža zgornje ustnice|System=mišice glave|Image=Levator labii superioris.png|Greek=|Latin=m. levator labii superior|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=Mišica dvigalka zgornje ustnice <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Width=|Pronunciation=}} '''Mišica dvigalka zgornje ustnice''' (lat. ''M. levator labii superior'') je pasata mišica osrednjega dela [[Obraz (anatomija)|obraza]]. Izvira s spodnjega robu [[Očnica|očnice]], poteka medialno navzdol in se pripenja v kožo zgornje ustnice. Njena naloga je dvigovanje zgornje ustnice in priležne [[Nosnica|nosnice]]. Opravlja podobno funkcijo kot priležna mišica ''[[Mišica dvigalka zgornje ustnice in nosnega krilca|levator labii superior alaeque nasi]]''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 0nl2m82thp8bimu5wtnyazp8xkpz2lg 6759270 6759269 2026-10-01T14:13:20Z TadejM 738 popravek latinskega imena 6759270 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mišica dvigalka zgornje ustnice|Origin=infraorbitalni rob|Antagonist=|Action=dviga nosnico in zgornjo ustnico|Vein=v. angularis|Nerve=n. facialis <small>(lične veje)</small>|Artery=a. angularis in a. infraorbitalis|Insertion=koža zgornje ustnice|System=mišice glave|Image=Levator labii superioris.png|Greek=|Latin=m. levator labii superioris|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=Mišica dvigalka zgornje ustnice <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Width=|Pronunciation=}} '''Mišica dvigalka zgornje ustnice''' ({{jezik-la|musculus levator labii superioris}}) je pasata mišica osrednjega dela [[Obraz (anatomija)|obraza]]. Izvira s spodnjega robu [[Očnica|očnice]], poteka medialno navzdol in se pripenja v kožo zgornje ustnice. Njena naloga je dvigovanje zgornje ustnice in priležne [[Nosnica|nosnice]]. Opravlja podobno funkcijo kot priležna mišica ''[[Mišica dvigalka zgornje ustnice in nosnega krilca|levator labii superior alaeque nasi]]''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 5fgne0pkoig5n8ywako6oyw4bzdqopk Mišica dvigalka zgornje ustnice in nosnega krilca 0 486875 6759272 6634233 2026-10-01T14:15:22Z TadejM 738 slog, koda za sklice 6759272 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mišica dvigalka zgornje ustnice in nosnega krilca|Greek=|Width=|Caption=Mišica dvigalka zgornje ustnice in nosnega krilca <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave.|Image2=|Width2=|Caption2=|Latin=m. levator labii superioris alaeque nasi|Image=Gray — musculus levator labii superioris aleque nasi.png|Origin=čelnični odrastek zgornje čeljustnice|System=mišice glave|Insertion=koža zgornje ustnice|Artery=a. labialis superior|Nerve=n. facialis <small>(lične veje)</small>|Vein=v. labialis superior|Action=dviga zgornjo ustnico in priležno nosnico|Antagonist=|Pronunciation=}} '''Mišica dvigalka zgornje ustnice in nosnega krilca''' ({{jezik-la|musculus levator labii superioris alaeque nasi}}) je majhna ploščata mišica osrednjega dela [[Obraz (anatomija)|obraza]]. Izvira s čelničnega odrastka [[Zgornja čeljustnica|zgornje čeljustnice]] in se pripenja v kožo zgornje ustnice. Njena naloga je dvigovanje osrednjega dela zgornje ustnice in priležne [[Nosnica|nosnice]]. Opravlja podobno funkcijo kot priležna [[Mišica dvigalka zgornje ustnice|mišica ''levator labii superiror''.]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> == Druga poimenovanja == Izolirana uporaba mišice dvigalke zgornje ustnice in nosnega krilca omogoča specifično [[Mimika|obrazno mimiko]] v obliki prisiljenega nasmeha, pri katerem oseba pokaže večino sprednjih [[zob]] zgornjega zobnega loka. Ker je omenjeni nasmeh tekom let glasbenega ustvarjanja postal zaščitni simbol [[Rock|rockovske]] zvezde [[Elvis Presley|Elvisa Presleya]], se je mišice prijelo ime Elvisova mišica.<ref>{{Navedi splet|title=Levator Labii Superioris Alaeque Nasi Anatomy, Function & Diagram {{!}} Body Maps|url=https://www.healthline.com/human-body-maps/levator-labii-superioris-alaeque-nasi|website=Healthline|date=2015-01-12|accessdate=2020-11-28|language=en|archive-date=2020-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125001225/https://www.healthline.com/human-body-maps/levator-labii-superioris-alaeque-nasi|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] ceo7hjubbcphbg13p4zlrkfvovcp399 Velika zigomatična mišica 0 487228 6759285 6634234 2026-10-01T14:29:34Z TadejM 738 slog 6759285 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Velika ličnična mišica|Origin=ličnica, vlakna orbikularne mišice očesa|Antagonist=m. drepressor anguli oris|Action=potezanje ustnega kota vstran in navzgor|Vein=v. transversa facei|Nerve=n. facialis <small>(ličnične veje)</small>|Artery=a. transversa facei|Insertion=koža ustnega kota|System=mišice glave|Image=Gray — musculus zygomaticus major.png|Greek=|Latin=musculus zygomaticus major|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=Velika ličnična mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave.|Width=|Pronunciation=}} '''Velika ličnična mišica''' (lat. ''M. zygomaticus major'') je pasata [[mišica]] stranskega dela [[Obraz (anatomija)|obraza]]. Stranski del izvira z lateralne površine [[Ličnica|ličnice]], medialni del pa z vlaken [[Očesna orbikularna mišica|orbikularne mišice očesa]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Gray's anatomy for students|url=https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak|last=Drake|first=Richard L.|publisher=Chruchill Livingstone, Elsevier|year=2020|isbn=978-0-323-39304-1|location=Philadelphia|page=[https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak/page/898 898]-899|cobiss=4020244}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> Poteka medialno in navzdol ter pri tem prečka celotno ličnico. Pripenja se v [[Koža|kožo]] nad priležnim ustnim kotom. Njena funkcija je potezanje ustnega kota vstran in navzgor, s čimer omogoča oblikovanje nasmeha. Uvrščamo jo med glavne [[smejalne mišice]].<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 9lag66rgh84q5lkkzeia54dptz69xrp 6759299 6759285 2026-10-01T14:34:35Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Velika ličnična mišica]] na [[Velika zigomatična mišica]]: po SMedS 6759285 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Velika ličnična mišica|Origin=ličnica, vlakna orbikularne mišice očesa|Antagonist=m. drepressor anguli oris|Action=potezanje ustnega kota vstran in navzgor|Vein=v. transversa facei|Nerve=n. facialis <small>(ličnične veje)</small>|Artery=a. transversa facei|Insertion=koža ustnega kota|System=mišice glave|Image=Gray — musculus zygomaticus major.png|Greek=|Latin=musculus zygomaticus major|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=Velika ličnična mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave.|Width=|Pronunciation=}} '''Velika ličnična mišica''' (lat. ''M. zygomaticus major'') je pasata [[mišica]] stranskega dela [[Obraz (anatomija)|obraza]]. Stranski del izvira z lateralne površine [[Ličnica|ličnice]], medialni del pa z vlaken [[Očesna orbikularna mišica|orbikularne mišice očesa]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Gray's anatomy for students|url=https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak|last=Drake|first=Richard L.|publisher=Chruchill Livingstone, Elsevier|year=2020|isbn=978-0-323-39304-1|location=Philadelphia|page=[https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak/page/898 898]-899|cobiss=4020244}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> Poteka medialno in navzdol ter pri tem prečka celotno ličnico. Pripenja se v [[Koža|kožo]] nad priležnim ustnim kotom. Njena funkcija je potezanje ustnega kota vstran in navzgor, s čimer omogoča oblikovanje nasmeha. Uvrščamo jo med glavne [[smejalne mišice]].<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 9lag66rgh84q5lkkzeia54dptz69xrp 6759301 6759299 2026-10-01T14:35:11Z TadejM 738 popravek imena 6759301 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Velika zigomatična mišica|Origin=ličnica, vlakna orbikularne mišice očesa|Antagonist=m. drepressor anguli oris|Action=potezanje ustnega kota vstran in navzgor|Vein=v. transversa facei|Nerve=n. facialis <small>(ličnične veje)</small>|Artery=a. transversa facei|Insertion=koža ustnega kota|System=mišice glave|Image=Gray — musculus zygomaticus major.png|Greek=|Latin=musculus zygomaticus major|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=Velika ličnična mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave.|Width=|Pronunciation=}} '''Velika zigomatična mišica''' ({{jezik-la|musculus zygomaticus major}}) je pasata [[mišica]] stranskega dela [[Obraz (anatomija)|obraza]]. Stranski del izvira z lateralne površine [[Ličnica|ličnice]], medialni del pa z vlaken [[Očesna orbikularna mišica|orbikularne mišice očesa]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Gray's anatomy for students|url=https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak|last=Drake|first=Richard L.|publisher=Chruchill Livingstone, Elsevier|year=2020|isbn=978-0-323-39304-1|location=Philadelphia|page=[https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak/page/898 898]-899|cobiss=4020244}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> Poteka medialno in navzdol ter pri tem prečka celotno ličnico. Pripenja se v [[Koža|kožo]] nad priležnim ustnim kotom. Njena funkcija je potezanje ustnega kota vstran in navzgor, s čimer omogoča oblikovanje nasmeha. Uvrščamo jo med glavne [[smejalne mišice]].<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] j0k46iwvrk326iwvjj4bwptz2ejh6iv 6759308 6759301 2026-10-01T14:37:34Z TadejM 738 popravek imena 6759308 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Velika zigomatična mišica|Origin=ličnica, vlakna orbikularne mišice očesa|Antagonist=m. drepressor anguli oris|Action=potezanje ustnega kota vstran in navzgor|Vein=v. transversa facei|Nerve=n. facialis <small>(ličnične veje)</small>|Artery=a. transversa facei|Insertion=koža ustnega kota|System=mišice glave|Image=Gray — musculus zygomaticus major.png|Greek=|Latin=musculus zygomaticus major|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=Velika zigomatična mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave.|Width=|Pronunciation=}} '''Velika zigomatična mišica''' ({{jezik-la|musculus zygomaticus major}}) je pasata [[mišica]] stranskega dela [[Obraz (anatomija)|obraza]]. Stranski del izvira z lateralne površine [[Ličnica|ličnice]], medialni del pa z vlaken [[Očesna orbikularna mišica|orbikularne mišice očesa]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Gray's anatomy for students|url=https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak|last=Drake|first=Richard L.|publisher=Chruchill Livingstone, Elsevier|year=2020|isbn=978-0-323-39304-1|location=Philadelphia|page=[https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak/page/898 898]-899|cobiss=4020244}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> Poteka medialno in navzdol ter pri tem prečka celotno ličnico. Pripenja se v [[Koža|kožo]] nad priležnim ustnim kotom. Njena funkcija je potezanje ustnega kota vstran in navzgor, s čimer omogoča oblikovanje nasmeha. Uvrščamo jo med glavne [[smejalne mišice]].<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] hajflh1df83kslokvjh04qgjqi3qz1f Mala zigomatična mišica 0 487400 6759266 5745559 2026-10-01T14:07:05Z TadejM 738 slog 6759266 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mala ličnična mišica|Origin=ličnica|Antagonist=m. depressor anguli oris|Action=potezanje ustnega kota vstran in navzgor|Vein=v. transversa facei|Nerve=n. facialis <small>(ličnične veje)</small>|Artery=a. transversa facei|Insertion=nosnoustnični žleb|System=mišice glave|Image=Gray — musculus zygomaticus minor.png|Greek=|Latin=musculus zygomaticus minor|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=mala ličnična mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Width=|Pronunciation=}} '''Mala ličnična mišica''' (lat. ''M. zygomaticus minor'') je pasata [[mišica]] stranskega dela obraza. Izvira s sprednje površine [[Ličnica|ličnice]], medialno od [[Velika ličnična mišica|velike ličnične mišice]]. Poteka medialno in navzdol ter pri tem prečka celotno ličnico. Pripenja se v kožo nosnoustničnega žlebu (lat. ''sulcus nasolabialis'') medialno od priležnega ustnega kota. Njena funkcija je potezanje ustnega kota vstran in navzgor, s čimer omogoča oblikovanje nasmeha. Uvrščamo jo med glavne [[smejalne mišice]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] pfmnyi4bii8a7otwc56q56gjdxtcyur 6759302 6759266 2026-10-01T14:35:44Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Mala ličnična mišica]] na [[Mala zigomatična mišica]]: po SMedS 6759266 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mala ličnična mišica|Origin=ličnica|Antagonist=m. depressor anguli oris|Action=potezanje ustnega kota vstran in navzgor|Vein=v. transversa facei|Nerve=n. facialis <small>(ličnične veje)</small>|Artery=a. transversa facei|Insertion=nosnoustnični žleb|System=mišice glave|Image=Gray — musculus zygomaticus minor.png|Greek=|Latin=musculus zygomaticus minor|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=mala ličnična mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Width=|Pronunciation=}} '''Mala ličnična mišica''' (lat. ''M. zygomaticus minor'') je pasata [[mišica]] stranskega dela obraza. Izvira s sprednje površine [[Ličnica|ličnice]], medialno od [[Velika ličnična mišica|velike ličnične mišice]]. Poteka medialno in navzdol ter pri tem prečka celotno ličnico. Pripenja se v kožo nosnoustničnega žlebu (lat. ''sulcus nasolabialis'') medialno od priležnega ustnega kota. Njena funkcija je potezanje ustnega kota vstran in navzgor, s čimer omogoča oblikovanje nasmeha. Uvrščamo jo med glavne [[smejalne mišice]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] pfmnyi4bii8a7otwc56q56gjdxtcyur 6759304 6759302 2026-10-01T14:36:07Z TadejM 738 popravek imena 6759304 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mala zigomatična mišica|Origin=ličnica|Antagonist=m. depressor anguli oris|Action=potezanje ustnega kota vstran in navzgor|Vein=v. transversa facei|Nerve=n. facialis <small>(ličnične veje)</small>|Artery=a. transversa facei|Insertion=nosnoustnični žleb|System=mišice glave|Image=Gray — musculus zygomaticus minor.png|Greek=|Latin=musculus zygomaticus minor|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=mala ličnična mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Width=|Pronunciation=}} '''Mala zigomatična mišica''' (lat. ''M. zygomaticus minor'') je pasata [[mišica]] stranskega dela obraza. Izvira s sprednje površine [[Ličnica|ličnice]], medialno od [[Velika ličnična mišica|velike ličnične mišice]]. Poteka medialno in navzdol ter pri tem prečka celotno ličnico. Pripenja se v kožo nosnoustničnega žlebu (lat. ''sulcus nasolabialis'') medialno od priležnega ustnega kota. Njena funkcija je potezanje ustnega kota vstran in navzgor, s čimer omogoča oblikovanje nasmeha. Uvrščamo jo med glavne [[smejalne mišice]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] eiffwi2gnpu16dywc61ljec5oj6bavv 6759305 6759304 2026-10-01T14:36:27Z TadejM 738 popravek latinskega imena 6759305 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mala zigomatična mišica|Origin=ličnica|Antagonist=m. depressor anguli oris|Action=potezanje ustnega kota vstran in navzgor|Vein=v. transversa facei|Nerve=n. facialis <small>(ličnične veje)</small>|Artery=a. transversa facei|Insertion=nosnoustnični žleb|System=mišice glave|Image=Gray — musculus zygomaticus minor.png|Greek=|Latin=musculus zygomaticus minor|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=mala ličnična mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Width=|Pronunciation=}} '''Mala zigomatična mišica''' ({{jezik-la|musculus zygomaticus minor}}) je pasata [[mišica]] stranskega dela obraza. Izvira s sprednje površine [[Ličnica|ličnice]], medialno od [[Velika ličnična mišica|velike ličnične mišice]]. Poteka medialno in navzdol ter pri tem prečka celotno ličnico. Pripenja se v kožo nosnoustničnega žlebu (lat. ''sulcus nasolabialis'') medialno od priležnega ustnega kota. Njena funkcija je potezanje ustnega kota vstran in navzgor, s čimer omogoča oblikovanje nasmeha. Uvrščamo jo med glavne [[smejalne mišice]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 0btcgyx8dit9rp4tihcxrh8jqvo6g0r 6759306 6759305 2026-10-01T14:36:57Z TadejM 738 slog 6759306 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mala zigomatična mišica|Origin=ličnica|Antagonist=m. depressor anguli oris|Action=potezanje ustnega kota vstran in navzgor|Vein=v. transversa facei|Nerve=n. facialis <small>(ličnične veje)</small>|Artery=a. transversa facei|Insertion=nosnoustnični žleb|System=mišice glave|Image=Gray — musculus zygomaticus minor.png|Greek=|Latin=musculus zygomaticus minor|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=Mala ličnična mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Width=|Pronunciation=}} '''Mala zigomatična mišica''' ({{jezik-la|musculus zygomaticus minor}}) je pasata [[mišica]] stranskega dela obraza. Izvira s sprednje površine [[Ličnica|ličnice]], medialno od [[Velika ličnična mišica|velike ličnične mišice]]. Poteka medialno in navzdol ter pri tem prečka celotno ličnico. Pripenja se v kožo nosnoustničnega žlebu (lat. ''sulcus nasolabialis'') medialno od priležnega ustnega kota. Njena funkcija je potezanje ustnega kota vstran in navzgor, s čimer omogoča oblikovanje nasmeha. Uvrščamo jo med glavne [[smejalne mišice]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] ksiy1ws5kbu9encogk6zfqgixz7b7u5 6759307 6759306 2026-10-01T14:37:13Z TadejM 738 popravek imena 6759307 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mala zigomatična mišica|Origin=ličnica|Antagonist=m. depressor anguli oris|Action=potezanje ustnega kota vstran in navzgor|Vein=v. transversa facei|Nerve=n. facialis <small>(ličnične veje)</small>|Artery=a. transversa facei|Insertion=nosnoustnični žleb|System=mišice glave|Image=Gray — musculus zygomaticus minor.png|Greek=|Latin=musculus zygomaticus minor|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=Mala zigomatična mišica <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Width=|Pronunciation=}} '''Mala zigomatična mišica''' ({{jezik-la|musculus zygomaticus minor}}) je pasata [[mišica]] stranskega dela obraza. Izvira s sprednje površine [[Ličnica|ličnice]], medialno od [[Velika ličnična mišica|velike ličnične mišice]]. Poteka medialno in navzdol ter pri tem prečka celotno ličnico. Pripenja se v kožo nosnoustničnega žlebu (lat. ''sulcus nasolabialis'') medialno od priležnega ustnega kota. Njena funkcija je potezanje ustnega kota vstran in navzgor, s čimer omogoča oblikovanje nasmeha. Uvrščamo jo med glavne [[smejalne mišice]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] qyoonew1mxs5mbkkq2sek7nkbiaz7gv Mišica dvigalka ustnega kota 0 487844 6759267 6142433 2026-10-01T14:08:07Z TadejM 738 slog 6759267 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mišica dvigalka ustnega kota|Origin=zgornji del podočnikove jamice|Antagonist=m. depressor anguli oris|Action=poteza ustni kot medialno in navzgor|Vein=V. labialis superior|Nerve=n. facialis <small>(lične veje)</small>|Artery=a. labialis superior|Insertion=koža nad priležnim ustnim kotom|System=mišice glave|Image=Gray — musculus levator anguli oris.png|Greek=|Latin=musculus levator anguli oris|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=Mišica dvigalka ustnega kota <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Width=|Pronunciation=}} '''Mišica dvigalka ustnega kota''' (lat. ''M. levator anguli oris'') je pasata [[mišica]] globokega sklada osrednjega dela obraza. Izvira z zgornjega robu podočnikove vdolbine tik pod infraorbitalno odprtino na [[Zgornja čeljustnica|zgornji čeljustnici]], poteka lateralno navzdol in se pripenja v kožo nad priležnim ustnim kotom.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Gray's anatomy for students|url=https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak|last=Drake|first=Richard L.|publisher=Chruchill Livingstone, Elsevier|year=2020|isbn=978-0-323-39304-1|location=Philadelphia|page=[https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak/page/899 899]|cobiss=4020244}}</ref> Njena funkcija je potezanje ustnega kota medialno in navzgor, s čimer omogoča poglobitev nosnoustnične brazde.<ref name=":0" /> Gib je izrazit zlasti pri izražanju občutka [[Žalost|žalosti]].<ref name=":1" /> Mišico vzdolž celotnega poteka prekrivajo ostale mimične mišice, ki se končujejo v koži priležnega ustnega kota.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 0fxrzzpxrs7srwj1oo3hvn03x7uuolo 6759268 6759267 2026-10-01T14:08:34Z TadejM 738 slog 6759268 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica|Name=Mišica dvigalka ustnega kota|Origin=zgornji del podočnikove jamice|Antagonist=m. depressor anguli oris|Action=poteza ustni kot medialno in navzgor|Vein=v. labialis superior|Nerve=n. facialis <small>(lične veje)</small>|Artery=a. labialis superior|Insertion=koža nad priležnim ustnim kotom|System=mišice glave|Image=Gray — musculus levator anguli oris.png|Greek=|Latin=musculus levator anguli oris|Caption2=|Width2=|Image2=|Caption=Mišica dvigalka ustnega kota <small>(temno rdeče)</small> na stranskem prikazu mišic glave|Width=|Pronunciation=}} '''Mišica dvigalka ustnega kota''' (lat. ''M. levator anguli oris'') je pasata [[mišica]] globokega sklada osrednjega dela obraza. Izvira z zgornjega robu podočnikove vdolbine tik pod infraorbitalno odprtino na [[Zgornja čeljustnica|zgornji čeljustnici]], poteka lateralno navzdol in se pripenja v kožo nad priležnim ustnim kotom.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Anatomija : skripta za študente medicine. Del 1, Kosti, sklepi, mišice|last=Kobe|first=Valentina|publisher=Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta|year=2010|isbn=961-6264-00-1|location=Ljubljana|page=174|cobiss=127900160}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Gray's anatomy for students|url=https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak|last=Drake|first=Richard L.|publisher=Chruchill Livingstone, Elsevier|year=2020|isbn=978-0-323-39304-1|location=Philadelphia|page=[https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak/page/899 899]|cobiss=4020244}}</ref> Njena funkcija je potezanje ustnega kota medialno in navzgor, s čimer omogoča poglobitev nosnoustnične brazde.<ref name=":0" /> Gib je izrazit zlasti pri izražanju občutka [[Žalost|žalosti]].<ref name=":1" /> Mišico vzdolž celotnega poteka prekrivajo ostale mimične mišice, ki se končujejo v koži priležnega ustnega kota.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 350k7p49i63ly4dam6atuemgnxgcb9i Sarkofag jedrske elektrarne Černobil 0 495659 6759240 6756180 2026-10-01T12:22:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759240 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba | name = Sarkofag jedrske elektrarne Černobil | image = Chernobylreactor 1.jpg | caption = Sarkofag leta 2006. Visok dimnik je del prvotne zgradbe. | location = [[Jedrska elektrarna Černobil]] | location_town = [[Pripjat]] | location_country = Ukrajina | coordinates = {{coord|51.3896|30.0990|display=inline,title|format=dms}} | start_date = Junij 1986 | completion_date = November 1986 | demolition_date = 2020 | map_type = Ukrajina | map_caption = Lokacija sarkofaga }} '''Sarkofag jedrske elektrarne Černobil''' ali zaščitna zgradba (ukrajinsko: Об'єкт "Укриття") je bila masivna jeklena in betonska konstrukcija, ki je pokrivala stavbo jedrskega reaktorja št. 4 [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrske elektrarne v Černobilu]]. Načrtovan je bil tako, da omeji radioaktivno onesnaženje okolja po [[Černobilska nesreča|katastrofi v Černobilu]] leta 1986, tako da zapre najbolj nevarno območje in ga zaščiti pred izpostavljenostjo vremenskim vplivom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.chernobyl-international.com/about-chernobyl/chernobyl-sarcophagus.html|title=Chernobyl Sarcophagus|accessdate=2021-04-02|archive-date=2014-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20141204145008/http://www.chernobyl-international.com/about-chernobyl/chernobyl-sarcophagus.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{harvnb|Ebel|1994|p=1}}{{harvnb|Ebel|1994|p=1}}</ref> Nahajal se je na velikem omejenem območju, znanem kot [[Černobilsko izključitveno območje]]. Prvotno rusko ime je Объект "Укрытие" (Obyekt Ukrytiye), kar pomeni zavetje ali pokrov, v nasprotju s sarkofagom.<ref>[[:en:Code_name|code name]] given under the Soviet secrecy procedures,</ref> Sarkofag je zaprl in preprečil uhajanje 200 ton radioaktivnega korija, podobnega lavi, 30 ton močno onesnaženega prahu in 16 ton [[Uran|urana]] in [[Plutonij|plutonija]]. Do konca leta 1996 se je struktura poslabšala do te mere, da so bili potrebni številni stabilizacijski ukrepi. Ocenjeno je, da so notranje ravni sevanja na nekaterih območjih dosegle 10000 röntgenov na uro (običajno sevanje ozadja v mestih je običajno približno 20–50 mikroröntgenov na uro, smrtna doza pa 500 röntgenov v 5 urah)<ref>{{harvnb|Marples|1996|p=30}}</ref>. Sprejeta je bila odločitev o zamenjavi sarkofaga z [[Nova varna zapora Černobil|novo varno zaporo]], projekt gradnje ograje pa je bil končan. == Gradnja == [[Slika:IAEA 02790050 (5612554065).jpg|levo|sličica|Pripravljalni koraki za pritrditev sarkofaga, 1986.]] Načrtovanje sarkofaga se je začelo 20. maja 1986, 24 dni po nesreči. Kasnejša gradnja je trajala 206 dni, od junija do konca novembra istega leta. Prva naloga pred začetkom gradnje je bila zgraditi hladilno ploščo pod reaktorjem, da prepreči, da bi vroče jedrsko gorivo zažgalo luknjo v podnožju. [[Rudar|Rudarji]] [[Premog|premoga]] so bili pozvani, da so izkopali potreben [[predor]] pod reaktorjem, do 24. junija 1986 pa je štiristo rudarjev prekopalo 168 metrov dolg predor<ref>{{Navedi splet|url=http://www.greenpeace.org/international/en/campaigns/nuclear/nomorechernobyls/what-happened-in-chernobyl/|title=What happened in Chernobyl?}}</ref>. Ko je stavba postala preveč radioaktivna, ni bilo mogoče neposredno priviti matic in vijakov ali neposredno zavariti sarkofaga, zato je bilo to delo opravljeno na daljavo, kjer je bilo to mogoče. Šivov sarkofaga pa ni bilo mogoče popolnoma zategniti. Celoten postopek gradnje je bil sestavljen iz osmih stopenj: čiščenje in betoniranje ozemlja okoli poškodovanega reaktorja 4, postavitev začetnih armiranobetonskih zaščitnih sten po obodu, gradnja ločitvenih sten med reaktorjema 3 in 4, kaskadna gradnja sten, prekrivanje turbine, montaža stolpne podporne stene, postavitev nosilcev in namestitev pokrova reaktorskega prostora ter na koncu namestitev prezračevalnega sistema. Med postavitvijo sarkofaga je bilo porabljenih več kot 400000 m3 betona in 7300 ton kovinskega ogrodja. Stavba je na koncu zaprla 740000 m3 močno onesnaženih ostankov, skupaj z onesnaženo zemljo.11. oktobra 1986 je sovjetska vladna komisija sprejela poročilo z naslovom "Sklep o zanesljivosti in vzdržljivosti pokrivnih konstrukcij in varstvu pred sevanji jedrskega reaktorja 4 Černobilske elektrarne"<ref>{{harvnb|Marples|Risovanny|1996|p=17}}</ref>. Sarkofag ima več kot 60 izvrtin, ki omogočajo opazovanje notranjosti jedra. Marsikje je bila konstrukcija načrtovana tako, da ima prezračevalne jaške, ki omogočajo nekaj konvekcije znotraj. Vzpostavljeni so bili filtrirni sistemi, tako da skozi te luknje ne bo ušel radioaktivni material. == Tekoče številke == [[Slika:4th block of the Chernobyl Nuclear Power Plant.jpg|sličica|258x258_pik|Pogled na sarkofag leta 2005.]] Današnje zavetišče je zgrajeno na vrhu ruševin reaktorske stavbe. "Mamutov žarek", ki podpira streho zavetišča, se naslanja deloma na konstrukcijsko nezgrajeno zahodno steno reaktorske stavbe, ki je bila poškodovana v nesreči. Zahodni konec strehe zavetišča je podprt s steno na točki, označeni z osjo 50. Ta stena je armiranobetonska in je bila zaradi nesreče razpokana<ref>See [http://video.google.co.uk/videoplay?docid=-5968506788418521112# BBC documentary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120229235859/http://video.google.co.uk/videoplay?docid=-5968506788418521112%23 |date=2012-02-29 }} {{Navedi splet |url=http://video.google.co.uk/videoplay?docid=-5968506788418521112%23 |title=arhivska kopija |access-date=2021-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120229235859/http://video.google.co.uk/videoplay?docid=-5968506788418521112%23 |archive-date=2012-02-29 |url-status=bot: unknown}}</ref>. === Oblikovana jeklena konstrukcija za stabilizacijo === DSSS je rumen jekleni predmet, ki je bil postavljen ob poškodovanem reaktorju; visok je 63 metrov in ima vrsto konzol, ki segajo skozi zahodno podporno steno in je namenjen stabilizaciji sarkofaga. To je bilo storjeno, kajti če bi se porušila stena reaktorske zgradbe ali streha zaklonišča, bi se velike količine [[Radioaktivnost|radioaktivnega]] prahu in delcev sprostile neposredno v ozračje, kar bi povzročilo veliko novo izpuščanje radioaktivnosti v okolje. Decembra 2006 je bila "konstruirana stabilizacijska jeklena konstrukcija" (DSSS) razširjena, dokler se 50% obremenitve strehe (približno 400 ton) ni preneslo s stene osi 50 na DSSS<ref>Nuclear Engineering International, July 2007, page&nbsp;12.</ref>. === Zgornji biološki ščit === Nadaljnja grožnja zavetišču je jeklena in betonska plošča, ki je pred nesrečo tvorila zgornji biološki ščit (UBS), ki se nahaja nad reaktorjem. To betonsko ploščo je eksplozija v jedru reaktorja vrgla navzgor, sedaj pa počiva približno 15 ° od navpičnice. Položaj zgornjega biološkega ščita je po naravi nevaren, saj ga le ostanki podpirajo v skoraj pokončnem položaju. Zrušitev biološkega ščita bi še poslabšala pogoje prahu v zavetišču, morda bi razširila določeno količino radioaktivnih snovi iz zavetišča in lahko poškodovala samo zavetišče. UBS je disk s premerom 17,7 metra, težak 1000 ton in sestavljen iz 2000 železnih kock, ki se nahajajo nad kanalom za gorivo. Ščit se uradno imenuje komponenta E in vzdevek Elena. Zviti snopi goriva, ki so še vedno pritrjeni nanjo, se imenujejo Elenaini lasje. == Nadomestilo == 22. decembra 1988 so sovjetski znanstveniki napovedali, da bo sarkofag trajal le 20 do 30 let, preden bodo potrebna obnovitvena vzdrževalna dela. Leta 1998 je bil s pomočjo Evropske banke za obnovo in razvoj končan konservatorski program, ki je vključeval zavarovanje strešnih nosilcev pred propadom. Kljub temu [[Dež|dežja]] povzročena [[korozija]] nosilnih nosilcev še vedno ogroža celovitost sarkofaga. Ugotovljeno je bilo, da ko [[voda]] skozi luknje na strehi pušča skozi sarkofag, postane radioaktivno onesnažena in nato skozi tla reaktorja pronica v tla. Nova varna zapora, zgrajena novembra 2016, omogoča razstavljanje sarkofaga in odstranjevanje radioaktivnega materiala. Zadrževalni prostor naj bi nadomestil obstoječi sarkofag leta 2015. Vendar so zamude in vrzel v financiranju v višini 100 milijonov [[Evro|EUR]] povzročile celoletno zamudo, preden so jo novembra 2016 prestavili na mesto. Od leta 2020 v stavbi potekajo testiranja vgrajenih sistemov. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Černobilska nesreča]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1986]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Pripjatu]] [[Kategorija:Jedrska varnost in varovanje]] 8vin0x47lcxrtnxbrdwblb8a43pdvr6 Sovjetska vojna mornarica 0 496664 6759442 6756360 2026-10-01T20:04:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759442 wikitext text/x-wiki {{Infopolje vojaška enota | unit_name = Sovjetska vojna mornarica | native_name = Военно-морской флот СССР<br />''Military Maritime Fleet of the USSR'' | image = [[Slika:Naval Ensign of the Soviet Union (1950-1991).svg|200px]] | image_size = 300px | caption = [[List of Soviet navy flags|Mornariški prapor]] Sovjetske zveze | start_date = {{Start date|df=yes|1918}} | disbanded = {{End date|df=yes|1992|2|14}} | country = [[Sovjetska zveza]] | command_structure = [[Sovjetske oborožene sile]] | branch = | type = [[Vojna mornarica]] | size = 467.000 mornarjev (1984)<ref>{{navedi splet|url=https://fas.org/irp/dia/product/smp_84_ch3.htm |title=Soviet Military Power 1984 - Chapter III - Theater Forces |access-date=9 January 2021 | publisher=Federation of American Scientists | url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904063407/http://fas.org/irp/dia/product/smp_84_ch3.htm |archive-date=4 September 2015 |df=dmy-all }}</ref><br />1053 ladij (1990)<br />1172 zrakoplovov (1990)<br />5 [[letalonosilka|letalonosilk]] (1990)<br />2 [[nosilka helikopterjev|nosilki helikopterjev]] (1990)<br />3 [[bojna križarka|bojne križarke]]<br />30 [[križarka|križark]]<br />45 [[rušilec|rušilcev]]<br />113 [[fregata|fregat]]<br />124 [[korveta|korvet]]<br />63 [[strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]]<br />72 [[jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] z manevrnimi izstrelki<br />68 jurišnih jedrskih podmornic<br />63 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]]<br>9 podmornic za posebne namene<br />35 [[amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]]<br />425 [[patruljni čoln|patruljnih čolnov]] | nickname = ''Rdeča flota'' | patron = | mascot = | equipment = | equipment_label = | battles = [[Ruska revolucija]]<br />[[Ruska državljanska vojna]]<br />[[Druga svetovna vojna]]<br />[[Hladna vojna]] | anniversaries = | notable_commanders = [[Admiral flote Sovjetske zveze]] [[Sergej Gorškov]]<br />Admiral flote Sovjetske zveze [[Nikolaj Kuznecov]]<br />[[Admiral]] [[Ivan Jumašev]] | identification_symbol = [[File:Naval jack of the Soviet Union.svg|150px|border]] | identification_symbol_label = Pomorski prapor | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = | identification_symbol_3 = [[File:USSR, Naval 1950 redban guards.svg|150px|border]] | identification_symbol_3_label = Gardni mornariški prapor rdeče zastave | current_commander = [[Admiral flote (Sovjetska zveza)|Admiral flote]] [[Vladimir Černavin]] (''zadnji poveljnik'') }} '''Sovjetska vojna mornarica''' ({{jezik-ru|Вое́нно-морско́й флот СССР (ВМФ)}}, ''Vojenno-morskoj flot SSSR (VMF)'') je bila [[Vojna mornarica|pomorska veja]] [[Sovjetske oborožene sile|Sovjetskih oboroženih sil]]. Vpliv Sovjetske vojne mornarice je imel pomembno vlogo pri dogodkih med [[hladna vojna|hladno vojno]], saj je bila večina konfliktov, v katerih je bila udeležena, povezana z zvezo NATO ali projiciranjem moči za ohranjanje svojega vplivnega območja v vzhodni Evropi.<ref name="Routledge, Gottfried & Bracken, 2019">{{navedi knjigo |last1=Gottfried |first1=Kurt |last2=Bracken |first2=Paul |title=Reforging European Security: From Confrontation To Cooperation |date=2019 |publisher=Routledge |isbn=978-1-000-30934-8 |url=https://books.google.com/books?id=f02fDwAAQBAJ&q=soviet+navy+eastern+europe+NATO&pg=PT109 |language=en-us |format=google books}}</ref> Sovjetska vojna mornarica je bila razdeljena na štiri večje flote: [[Severna flota|Severno floto]], [[Tihooceanska flota|Tihooceansko floto]], [[Črnomorska flota|Črnomorsko floto]] in [[Baltska flota|Baltsko floto]]. Poleg tega so bili del vojne mornarice tudi [[Kaspijska flotilja]] in [[5. operativna eskadra]] ter [[Pomorsko letalstvo (Rusija)|Pomorsko letalstvo]], [[Mornariška pehota (Rusija)|Mornariška pehota]] in [[Obalne enote (Rusija)|Obalne enote]]. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je največji del Sovjetske vojne mornarice pripadel [[Ruska vojna mornarica|Ruski vojni mornarici]]. ==Zgodovina== Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] in [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] je zaradi dezertacij Ruska vojna mornarica izgubila precej mornarjev, po ruski revoluciji pa je bilo zaradi zahtev [[Centralne sile|centralnih sil]] potopljenih tudi precej ladij in podmornic, ali pa so jih potopile sile [[Antanta|antante]] v vojaškem posredovanju proti boljševikom. [[Slika:Aurora_1903.jpg|sličica|levo|Križarka [[Križarka Avrora|''Avrora'']]]] ''De facto'' prva ladja Sovjetske vojne mornarice je bila [[križarka]] [[Križarka Avrora|''Avrora'']], katere posadka se je med oktobrsko revolucijo uprla in prestopila na stran boljševikov. Sovjetska vojna mornarica je bila uradno ustanovljena leta 1918 kot Delavsko-kmečka rdeča flota. V porevolucionarnih letih se je financiranje vojne mornarice zmanjšalo in šele po začetku industrializacije v 30. letih 20. stoletja se je začela množična gradnja podmornic razreda [[Razred Dekabrist|''Dekabrist'']], [[Bojna ladja|bojnih ladij]] razreda [[Razred Sovjetski sojuz|''Sovjetski sojuz'']], križark razreda [[Razred Kirov|''Kirov'']] ter [[Rušilec|rušilcev]] razredov [[Razred Gnevni|''Gnevni'']] in [[Razred Soobrazitelni|''Soobrazitelni'']].<ref name="sbp1926">''Periods of Activities (1926–1941)'', [http://www.ckb-rubin.ru/eng/history/pred/1926_1941/index.htm Online (Accessed 5/24/2008)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080208232916/http://www.ckb-rubin.ru/eng/history/pred/1926_1941/index.htm |date=8 February 2008 }}, [http://www.ckb-rubin.ru/eng/ SOE CDB ME "Rubin"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070916152438/http://www.ckb-rubin.ru/eng/ |date=16 September 2007 }}, Russia, Saint-Petersburg</ref> [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] je Sovjetska vojna mornarica pod vodstvom admirala [[Nikolaj Kuznecov|Nikolaja Kuznecova]] pričakala v višji stopnji pripravljenosti od ostalih vej vojske in bila zaradi tega prizadeta z manjšimi izgubami. Bila je udeležena v več bitkah v Baltskem in Črnem morju, ob koncu vojne pa tudi v Japonskem morju. Poleg tega so plovila Severne flote spremljala zavezniške konvoje v [[Murmansk]]. Sovjetska zveza je v sklopu pomoči zaveznikov prejela na posojo tudi ameriško križarko USS ''Milwaukee'' (preimenovana v ''Murmansk'') in britansko bojno ladjo HMS ''Royal Sovereign'' (preimenovana v ''Arhangelsk''). [[Slika:MOD_UK_45153831.jpg|sličica|levo|Letalonosilka {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}}]] Februarja 1946 se vojna mornarica preimenuje v Sovjetsko vojno mornarico.<ref>{{navedi splet|url=http://army.armor.kiev.ua/titul/rusflot_1943-55.shtml|title=Красный Флот (Советский Военно-Морской Флот) 1943-1955 гг. |website=army.armor.kiev.ua |url-status=live|archive-url=http://archive.wikiwix.com/cache/20110714135947/http://army.armor.kiev.ua/titul/rusflot_1943-55.shtml|archive-date=14 July 2011|df=dmy-all}}</ref> Na začetku hladne vojne je bila njena glavna strateška naloga prekinjanje čezatlantskih [[konvoj]]ev ladij v primeru vojne v Evropi, zaradi česar se je osredotočala na gradnjo artilerijskih križark z dobro plovnostjo v oceanu v vseh vremenskih razmerah in velikega števila podmornic.<ref name=CRS-SOD>{{navedi splet|url=https://archive.org/details/sovietoceansdeve00unit |title=Soviet Oceans Development |author=Congressional Research Service |work=94th Congress, 2nd session |publisher=U.S. Government Printing Office |id=69-315 WASHINGTON : 1976 |date=October 1976 |access-date=23. aprila 2013}}</ref> [[Slika:Typhoon3.jpg|sličica|levo|Strateška jedrska podmornica razreda ''Akula'']] Med letoma 1956 in 1985 je vojno mornarico vodil [[admiral flote Sovjetske zveze]] [[Sergej Gorškov]], ki je v tem času izvedel celovito reformo in vojni mornarici dal modrovodne sposobnosti. V 60. letih pride do tehnološke revolucije, ki spremeni tudi strateške prioritete vojne mornarice. Pojav jedrskih podmornic in izstrelkov povzroči premik k novim razredom plovil, ki postanejo v 70. letih bolj napredna in se začnejo približevati zahodnim kakovostnim standardom ter jih v 1980-ih letih dosežejo.<ref name="flot.com">[http://flot.com/science/sf1.htm Основные военные проблемы создания современного флота] (ruščina)</ref> Sovjetska zveza doseže z zmanjševanjem hrupnosti jedrskih podmornic velik napredek z razredom [[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']] (koncept viseče strojnice, anehoičnih ploščic, dodatne zvočne izolacije, zmanjšanje števila [[Jedrski reaktor|jedrskih reaktorjev]] in [[Ladijski vijak|propelerjev]] z dva na ena ter natančnejše [[rezkanje]] propelerjev) in kakovost ameriških podmornic doseže z razredom [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] (zmogljivejši pasivni sonar, dodatna zvočna izolacija, avtomatizacija).<ref>J.E. Moore, "The Modern Soviet Navy", in: ''Soviet War Power'', ed. R. Bonds (Corgi 1982)</ref> V 70. letih pride do uveljavitve koncepta [[Bastijon (vojna mornarica)|bastijona]], po katerem [[Strateška jedrska podmornica|strateške jedrske podmornice]] patruljirajo po močno branjenih in težko dostopnih morjih ob sovjetski obali ([[Barentsovo morje]] in [[Ohotsko morje]]), glavna strateška naloga preostanka vojne mornarice pa je varovanje bastijonov (protipodmorniško bojevanje). V 70. in 80. letih vojna mornarica prejme prve [[letalonosilka|letalonosilke]] in ladje na jedrski pogon.<ref name="nwcr_flightops">"[http://www.nwc.navy.mil/press/review/1998/summer/art7su98.htm The Self-Designing High-Reliability Organization: Aircraft Carrier Flight Operations at Sea] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061213101112/http://www.nwc.navy.mil/press/review/1998/summer/art7su98.htm |date=2006-12-13 }} {{Navedi splet |url=http://www.nwc.navy.mil/press/Review/1998/summer/art7su98.htm |title=arhivska kopija |access-date=2021-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061213101112/http://www.nwc.navy.mil/press/review/1998/summer/art7su98.htm |archive-date=2006-12-13 |url-status=dead}}." Rochlin, G. I.; La Porte, T. R.; Roberts, K. H. Footnote 39. ''Naval War College Review''. Autumn, 1987, Vol. LI, No. 3.</ref> ==Glej tudi== *[[Ruska vojna mornarica]] ==Sklici== {{sklici}} {{Kategorija v Zbirki|Navy of the Soviet Union}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sovjetska vojna mornarica| ]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1918]] [[Kategorija:Vojne mornarice po državah]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1992]] oeo34p0m3r0ffqxxsv7m12l48tdigj5 Predsednik Republike Srbske 0 498010 6759467 6674977 2026-10-01T21:41:15Z ~2026-44996-51 264415 /* Predsedniki */ 6759467 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik | body = Republike Srpske | native_name = {{nobold|{{lang|sr|Предсједник Републике Српске|italics=no}}}}<br>{{nobold|{{small|{{transliteration|sr|Predsjednik Republike Srpske}}}}}} | flag = Flag of the President of Republika Srpska.svg | flagsize = 125px | flagborder = | flagcaption = Zastava predsednika Rapublike Srbske | insignia = Seal of the Republika Srpska.svg | insigniasize = 100px | insigniacaption = | department = | image = Siniša Karan (2026-05-09) (cropped).jpg | imagesize = | alt = | incumbent = [[Siniša Karan]] | incumbentsince = 17. februar 2026 | salary = | deputy = Podpredsednik Republike Srpske | formation = 7. april 1992 | termlength = 4 leta | appointer = neposredne volitve | nominator = | residence = Palača republike, [[Banja Luka]] | website = {{URL|https://www.predsjednikrs.net/}} }} '''Predsednik Republike Srbske''' ({{Lang-sr-Cyrl|Предсједник Републике Српске}}, {{Replace|{{Replace|{{Lang-sr-Latn|Predsjednik Republike Srpske}}|Predsjednik Republike Srpske|''Predsjednik Republike Srpske''}}|[[Gaj's Latin alphabet|Serbian]]|[[Gaj's Latin alphabet|Serbian Latin]]}}) je najvišji [[Izvršilna oblast|izvršni]] položaj v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], entiteti v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Je ena od izvršilnih oblasti, skupaj z [[Vlada Republike Srbske|vlado Republike Srbske]]. Predsednik Republike Srbske je neposredno izvoljen za dobo štirih let, skupaj z dvema [[Seznam podpredsednikov Republike Srbske|podpredsednikoma]] različnih narodnosti (Srbi, Hrvati in [[Bošnjaki]]). Nobeden od njih ne more biti hkrati iz iste konstitutivne države. Predsednikova rezidenca je v [[Banja Luka|Banja Luki]]. Prvi predsednik je bil [[Radovan Karadžić]] iz [[Srbska demokratska stranka (Bosna in Hercegovina)|Srbske demokratske stranke]], ki je bil na to mesto izvoljen leta 1992. Med [[Bosanska vojna|bosansko vojno]] je vodil Republiko Srbsko in bil kasneje obsojen na 40 let zapora zaradi [[Genocid|genocida]] v Srebrenici, [[Vojni zločin|vojnih zločinov]] in [[Zločin proti človeštvu|zločinov proti človečnosti]].<ref name="nyt24-03-2016">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2016/03/25/world/europe/radovan-karadzic-verdict.html|title=Radovan Karadzic, a Bosnian Serb, Gets 40 Years Over Genocide and War Crimes|website=[[The New York Times]]|accessdate=24 March 2016}}</ref> == Moči == V skladu z [[Ustava Republike Srbske|ustavo Republike srbske]] predsednik zastopa Republiko srbsko in izraža njeno enotnost. Ker Republika Srbska v [[Parlamentarni sistem|parlamentarnem sistemu]], ima predsednik zelo omejena pooblastila:<ref name="Constitution">{{Navedi splet|url=http://skupstinabd.ba/ustavi/rs/ustav_srpski.pdf|title=Устав Републике Српске|publisher=Assembly of Brčko Distrikt|accessdate=26 February 2015|language=sr|archive-date=2009-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090617011650/http://skupstinabd.ba/ustavi/rs/ustav_srpski.pdf|url-status=dead}}</ref> # Parlamentu predlaga predsednika vlade # Na predlog visokega sodnega in tožilskega sveta parlamentu predlaga predsednika in sodnike [[Ustavno sodišče Republike Srbske|ustavnega sodišča]] # Z odlokom razglaša zakone; # Izreka pomilostitve; # Podeli [[:sr:Одликовања Републике Српске|odlikovanja]] in priznanja, kot jih določa zakon; # Upravlja druge naloge po ustavi. Če državni zbor zaradi izrednega stanja ne more izvesti seje, predsednik po pridobljenem mnenju vlade razglasi izredno stanje in odredi ukrepe za odpravo izrednega stanja. Predsednik na lastno pobudo ali na predlog vlade izjavlja akte iz pristojnosti Državnega zbora v vojnih okoliščinah ali med neposredno vojno ogroženostjo; akte mora parlamentu predložiti v potrditev, ko ima skupščina sejo. <ref name="Constitution"/> Predsednik lahko vlado prosi, da izrazi svoj odnos do nekaterih zadev, pomembnih za republiko, skliče sejo vlade ali na dnevni red uvrsti zadeve v državni pristojnosti.<ref name="Constitution"/> == Predsedniki == {| class="wikitable" style="text-align:center" |+ !# !Portret !Ime ! colspan="2" |Mandar |- !1. |[[File:Evstafiev-Radovan_Karadzic_3MAR94.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Evstafiev-Radovan_Karadzic_3MAR94.jpg|107x107_pik]] |[[Radovan Karadžić|'''Radovan Karadžić''']] {{small|(1945–)}} |7. april 1992 |19. julij 1996 |- !2. |[[File:Biljana_Plavsic.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Biljana_Plavsic.JPG|104x104_pik]] |[[Biljana Plavšić|'''Biljana Plavšić''']] (1930-2026) |7. april 1992 |4. november 1998 |- !(-) |[[File:Unknown_person.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Unknown_person.jpg|89x89_pik]] |[[Petar Đokić|'''Petar Đokić''']], v. d. {{small|(1961–)}} |2. september 1999 |26. januar 2000 |- !3. |[[File:Unknown_person.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Unknown_person.jpg|89x89_pik]] |[[Nikola Poplašen|'''Nikola Poplašen''']] {{small|(1951–)}} |4. november 1998 |2. september 1999 |- !4. |[[File:Mirko Šarović (cropped).jpg|118x118_pik]] |[[Mirko Šarović|'''Mirko Šarović''']] {{small|(1956–)}} |26. januar 2000{{efn|Not recognized as President by High Representative until 16 December 2000.}} |28. november 2002 |- !5. |[[File:Dragan_Čavić_cropped.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Dragan_%C4%8Cavi%C4%87_cropped.jpg|107x107_pik]] |[[Dragan Čavić|'''Dragan Čavić''']] {{small|(1958–)}} |28. november 2002 |9. november 2006 |- !6. |[[File:Milan Jelić.png|89x89_pik]] |[[Milan Jelić|'''Milan Jelić''']] {{small|(1956–2007)}} |9. november 2006 |30. september 2007 {{small|(''umrl med mandatom''<ref name="Smrt Jelića">{{navedi splet|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2007&mm=09&dd=30&nav_category=167&nav_id=265752|title=Preminuo predsednik RS Milan Jelić|language=sr|publisher=B92|date=30 September 2007|accessdate=21 October 2018}}</ref>)}} |- !(-) |[[File:Igor_Radojicic_Crop.jpg|107x107_pik]] |[[Igor Radojičić|'''Igor Radojičić''']], v. d. {{small|(1966–)}} |30. september 2007 |9. december 2007 |- !7. |[[File:Rajko Kuzmanović 2010 (cropped).jpeg|89x89_pik]] |[[Rajko N. Kuzmanović|'''Rajko Kuzmanović''']] {{small|(1931–)}} |9. december 2007 |15. november 2010 |- !8. |[[File:Milorad_Dodik_(cropped).jpg|120x120_pik]] |[[Milorad Dodik|'''Milorad Dodik''']] {{small|(1959–)}} |15. november 2010 |19. november 2018 |- !9. |[[File:Brock_Bierman_and_Zeljka_Cvijanovic_at_USAID_-_2020_(cropped).jpg|114x114_pik]] |[[Željka Cvijanović|'''Željka Cvijanović]] {{small|(1967–)}} |19. november 2018 |15. november 2022 |- !10. |[[File:Milorad_Dodik_(cropped).jpg|120x120_pik]] |[[Milorad Dodik|'''Milorad Dodik''']] {{small|(1959–)}} |15. november 2022 |12. junij 2025 |- !11. |[[File:Seal of the Republika Srpska.svg|120x120_pik]] |'''[[Ana Trišić-Babić]]''' v. d. {{small|(1967–)}} |15. oktober 2025 |17. februar 2026 |- !12. |[[File:Siniša Karan (2026-05-09) (cropped).jpg|120x120_pik]] |'''[[Siniša Karan]]''' {{small|(1962–)}} |17. februar 2026 |trenutno |} == Glej tudi == * [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine]] * [[Predsednik Federacije Bosne in Hercegovine]] == Sklici == {{sklici|1}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} [[Kategorija:Predsedniki Republike Srbske|*]] a5xkuj061gvk90gnayqd1qq7rf9sesn Kupid in Psihe 0 506189 6759464 6627227 2026-10-01T21:23:31Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Cupid_and_psyche.jpg z [[c:File:Jacques-Louis_David_-_Cupid_and_Psyche,_1817.jpg|Jacques-Louis_David_-_Cupid_and_Psyche,_1817.jpg]] 6759464 wikitext text/x-wiki [[File:Gerard FrancoisPascalSimon-Cupid Psyche end.jpg|thumb|300px|''Psihe in Amor'', znana tudi kot ''Psihe prejme prvi Kupidov poljub'' (1798), [[François Gérard]]: simbolni metulj lebdi nad Psihe v trenutku nedolžnosti, ki je bil pripravljen pred spolnim prebujanjem.<ref>Dorothy Johnson, ''David to Delacroix: The Rise of Romantic Mythology'' (University of North Carolina Press, 2011), pp. 81–87.</ref>]] '''Kupid in Psihe''' je zgodba, ki izvira iz ''Metamorfoz'' (imenovana tudi ''Asinus aureus'', edini antični rimski roman v latinščini, ki je v celoti preživel), ki jo je v 2. stoletju našega štetja napisal Lucius Apuleius Madaurensis (ali [[Apulej]]).<ref>{{navedi knjigo|last1=Lewis|first1=C. S.|title=Till We Have Faces: A Myth Retold|date=1956|publisher=Harcourt Brace Jovanovich|isbn=0156904365|page=[https://archive.org/details/tillwehavefacesm00lewi_0/page/311 311]|url=https://archive.org/details/tillwehavefacesm00lewi_0|url-access=registration}}</ref> Zgodba govori o premagovanju ovir za ljubezen med [[Psihe (mitologija)|Psihe]] ( / ˈsaɪkiː /; grško: Ψυχή, grška izgovorjava: [psyː.kʰɛ̌ː], "Duša" ali "Dih življenja") in Kupidom (latinsko ''Cupido'', "Želja") ali [[Amor]] ("Ljubezen", grško [[Eros]], Ἔρως) in njuna končna zveza v sveti poroki. Čeprav je edina razširjena pripoved iz antike Apulejeva iz 2. stoletja našega štetja, se Eros in Psihe pojavita v grški umetnosti že v 4. stoletju pr. n. št. Neoplatonski elementi zgodbe in namigovanja na skrivnostne religije so opremljeni z različnimi interpretacijami<ref>Stephen Harrison, entry on "Cupid," ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), p. 338.</ref>, analizirali pa so jo kot alegorijo in v luči ljudske pravljice in mita.<ref>Hendrik Wagenvoort, "Cupid and Psyche," reprinted in ''Pietas: Selected Studies in Roman Religion'' (Brill, 1980), pp. 84–92 [https://books.google.com/books?id=xWaOxU28Nn4C&pg=PA84&dq=%22Cupid+and+Psyche%22+inauthor:Wagenvoort&lr=&as_brr=0 online.]</ref> Zgodba o Kupidu in Psihe je bila znana [[Giovanni Boccaccio|Boccacciu]] v ok. 1370, a ''editio princeps'' sega v leto 1469. Od takrat je bila recepcija ''Kupid in Psihe'' v klasični tradiciji obsežna. Zgodba je bila ponovljena v poeziji, drami in operi, široko pa upodobljena v slikarstvu, kiparstvu in celo tapetah.<ref>Harrison, "Cupid and Psyche," in ''Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'', p. 339.</ref> Čeprav se Psihe v rimski mitologiji običajno imenuje z njenim grškim imenom, je njeno rimsko ime v neposrednem prevodu Anima. == V Apuleju == [[File:Luca Giordano - Psyche Honoured by the People - WGA09015.jpg|thumb|''Psihe častijo ljudje'' (1692–1702) iz serije 12 prizorov iz zgodbe [[Luca Giordano]]]] Zgodba o Kupidu in Psihe (ali "Erosu in Psihe") je postavljena na sredino Apulejevega romana in zavzema približno petino celotne dolžine.<ref name="autogenerated338">Harrison, "Cupid and Psyche," ''Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome,'' p. 338.</ref> Roman je prvoosebna pripoved glavnega junaka Lucija. Lucij se je s čarovnijo, ki je šla narobe, spremenil v osla, podvržen različnim preizkušnjam in dogodivščinam ter nazadnje povrne človeško podobo tako, da je z Isido izjedel vrtnice. Zgodba Psihe ima nekaj podobnosti, vključno s temo nevarne radovednosti, kazni in preizkusov ter odrešenja po božji naklonjenosti.<ref><!--J.H.G.-->Entry on "Apuleius," in ''The Classical Tradition'' (Harvard University Press, 2010), pp. 56–57.</ref> Kot strukturno ogledalo vseobsegajoče zgodbe je zgodba primer ''mise en abyme'' (V zahodni umetnostni je formalna tehnika vstavljanja kopije slike vase, pogosto na način, ki nakazuje neskončno ponavljajoče se zaporedje). Pojavlja se v zapletenem pripovednem okviru, Lucij pa pripoveduje zgodbo, ki jo je stara ženska povedala Charite, nevesti, ki so jo na dan poroke ugrabili pirati in jo ujeli v jami. Srečen konec Psihe naj bi v enem od več primerov Apulejeve [[ironija|ironije]] ublažil strah Charite pred posilstvom.<ref>E.J. Kenney, ''Apuleius: Cupid and Psyche'' (Cambridge University Press, 1990), pp. 22–23; Sophia Papaioannou, "Charite's Rape, Psyche on the Rock and the Parallel Function of Marriage in Apuleius' ''Metamorphoses''," ''Mnemosyne'' 51.3 (1998) 302–324.</ref> Čeprav se zgodba upira razlagi kot strogi [[alegorija|alegoriji]] določenega platonskega argumenta, se je Apulej na splošno oprl na podobe, kot sta naporen vzpon krilate duše (''Phaedrus'', Platon 248) in združitev z božanskim, ki jo je Duša dosegla s pomočjo ''daimonske'' ljubezni (''Symposium'', Platon 212b).<ref>Jane Kingsley-Smith, ''Cupid in Early Modern Literature and Culture'' (Cambridge University Press, 2010), p. 164.</ref> === Zgodba === Pripoved zavzema velik prostor v enajstih knjigah ''Metamorfoze'' ali ''Zlati osel'': predstavlja konec četrte knjige, celotne pete knjige in večine šeste knjige (4,28–6,24). Zgodba o Amorju in Psihi ne izhaja iz grškega modela Metamorfoz; očitno gre za Apulejevo stvaritev. Vgrajena je v upodobitev usode deklice Charite, ki jo je ugrabila skupina roparjev. Stara gospodinja roparjev pripoveduje Charite, da bi jo odvrnila od trpljenja, zgodbo o bogu Amorju in kraljevi hčerki Psihe, katere ime je grška beseda za "dušo". Psihe je najmlajša in najlepša od treh lepih kraljevih hčera. Tako je lepa, da vsi nehajo častiti [[Venera (mitologija)|Venero]], boginjo lepote in ljubezni. Jezna, Venera pokliče svojega zvestega sina Amorja in mu ukaže, naj se Psihe zaljubi v slabega človeka. Oče pošlje svojo hčerko - kot mu je naročil bog Apolon - v poročni obleki na osamljen gorski vrh, kjer naj bi se poročila s strašnim demonom. Toda namesto, da bi postala demonova žena, jo Zefir, gospodar vetrov, po navodilih Amorja pripelje v pravljični grad, saj je sam podlegel nezemeljski lepoti Psihe. Njen trenutni ljubimec Amor obiskuje ta grad noč za nočjo, a podnevi izgine, ne da bi ga ona videla. Ker se Psihe počuti osamljeno, ji dovoli obisk njenih sester. A Amor / Kupid jo opozori, naj ne dovoli zavesti se sestram, da ugotovijo, kdo je. Sestre so sprva vesele, da je Psihe varna in zdrava, a jih je kmalu prevzela zavist. Ob drugem obisku jim uspe naivno dekle, ki zdaj pričakuje otroka, prepričati, da je Kupid res grozna kača, zato se z njo nikoli ne sooči pri dnevni svetlobi, poleg tega pa namerava požreti nosečnico. V strahu zase in za svojega nerojenega otroka sledi nasvetom sester in fanta ponoči čaka z oljenko in nožem. Ko razsvetli svojega ljubimca, pa ne vidi pošasti, ampak lepo telo krilatega Kupida. Psihe preplavi ljubezen do svojega božanskega fanta in zato ne opazi, kako kapljica vročega olja pade na Kupidova ramena. Bog, ki ni ubogal svoje matere, se počuti izdanega, odleti in pusti Psihe neutolažljivo. Venera je besna, ker njen sin ni upošteval njenih ukazov in bo namesto tega rodil otroka s Psihe. Venera najde dekle in jo prisili, da za boginjo opravlja različne življenjsko nevarne naloge. Zahvaljujoč pomoči mravlje, govorečega trstičja, stolpov itd. jih uspe rešiti. Pri zadnji nalogi pa se prepusti želji, da bi ponovno osvojila svojega ljubimca. Zato, da bi mu postala lepa, odpre škatlo, v kateri naj bi bilo lepotno mazilo, ki ga je Veneri namenila Plutonova žena [[Prozerpina]], in pade v smrti podoben spanec, ki je edina vsebina posode. Kupid si je zdaj opomogel od opekline z vročim oljem in hiti rešiti Psihe. Ker jo ima še vedno rad, s svojimi krili preganja spanje smrti nazaj v škatlo. Medtem ko Psihe dostavi škatlo, Kupid odleti do [[Jupiter (mitologija)|Jupitra]] in prosi za dovoljenje, da se poroči s Psihe. Vrhovni bog (po drugi zgodbi, glasnik bogov Merkur) je potrpežljiv, izroči Psihe skodelico z ambrozijo in jo s tem naredi nesmrtno, tako da poroke med bogovi nič ne prepreči. Psihe rodi Kupidu lepo hčerko, ki se imenuje ''Voluptas'' (poželenje). == Umetniške predstave == Zgodba o Kupidu / Amorju in Psihe je imela raznolik vpliv v literaturi in glasbi, predvsem pa v likovni umetnosti. Par je upodobljen na številnih slikah in skulpturah. Najbolj znane so skulpture [[Antonio Canova|Antonia Canove]] v vili Carlotta ob Komskem jezeru in [[Auguste Rodin|Rodena]] v [[Louvre|Louvru]] ter [[Ermitaž]]u, kiparska skupina Reinholda Begasa v Alte Nationalgalerie v Berlinu in jedkanice Maksa Klingerja. Slikar Moritz von Schwind je okrasil paviljon lastnika Schwinda s številnimi freskami v graščini v Rüdigsdorf (Kohren-Sahlis) na Saškem. Številne psihedelične predstavitve prihajajo tudi od Bertela Thorwaldsena in več njegovih študentov in naslednikov, med drugim Wolfa von Hoyerja in Ferdinanda Schlötha.<ref>Stefan Hess / Tomas Lochman (Hg.), ''Klassische Schönheit und vaterländisches Heldentum. Der Basler Bildhauer Ferdinand Schlöth (1818–1891).'' Basel 2004.</ref> V glasbi je med drugim César Franck napisal triglasno simfonično pesem ''Psihe'' za zbor in orkester, tako kot Richard Franck tonsko pesem za velik orkester Liebesidyll ''Amor und Psyche'' (op. 40). S ''Till we have Faces'' (Vi ste odgovor) je C. S. Lewis podal sodobno interpretacijo te zgodbe. Prvi balet o Kupidu in Psihe je bil izveden v Louvru leta 1619. Leta 1656 ji je sledila Psihe z glasbo [[Jean-Baptiste Lully|Jean-Baptiste Lullyja]]. Balet ''Psyche et l’Amour'' Jeana Georgesa Noverreja po glasbi Jean-Josepha Rodolpheja se je v Evropi široko predvajal.<ref>Horst Koegler, Helmut Günther: ''Reclams Balletlexikon'', Stuttgart 1984, S. 17</ref> Za narativno raziskovanje je ''Kupid in Psihe'' najstarejša pisna različica pravljičnega tipa ženina.<ref>Typ 425 nach Aarne-Thompson-Index. Vgl. dazu ''Das singende springende Löweneckerchen'', Grimms Märchen Nr. 88.</ref> V romanu ''Das Parfum'' Patricka Süskinda in v njegovi filmski priredbi ima parfum z imenom ''Amor in Psihe'' pomembno vlogo. Pariški kamejski diadem, nekoč domnevno darilo Napoleona Bonaparta njegovi prvi ženi, cesarici Joséphine, zdaj pa del švedskega kronskega zaklada, je okrašen tudi s upodobitvijo Kupida in Psihe. Kratek film umetniškega dvojca VestAndPage se imenuje ''Amor in Psihe'' (In Times of Plagues) (2020).<ref>http://pixelsgarage.com/amor-and-psyche/</ref> == Galerija == === Kipi === <gallery heights="175" widths="175"> File:Statua di Amore e Psiche.jpg|''[[Kupid in Psihe (Kapitolski muzeji)|Kupid in Psihe]]'' (2. stoletje) File:Altes Museum - Statuengruppe, Amor und Psyche.jpg|''Kupid in Psihe'' (ok. leta 150) File:Amor-Psyche-Canova-JBU04.JPG|''Amor (Kupid) poljubi Psihe'' [[Antonio Canova]], Louvre File:BLW Cupid and Psyche (2).jpg|''Kupid in Psihe'', Clodion (umrl 1814) File:Thorvaldsen Psyche ANG Berlin.jpg|''Psihe'', [[Bertel Thorvaldsen]] (d. 1844) </gallery> ===Slike=== <gallery heights="175" widths="175"> File:Hermitageoraziogentileschicupidandpsyche.jpg|[[Orazio Gentileschi]] razkrije erotično ranljivost moške figure v svojem "Kupidu in Psihe'' (1628–30) File:Jacques-Louis David - Cupid and Psyche, 1817.jpg|''Kupid in Psihe'' (1817), [[Jacques-Louis David]]: izbira pripovednega trenutka-svoboden mladostnik Kupid odhaja iz Psihine postelje z "zlobnim veseljem" <ref>As described by a contemporary reviewer of the new work, quoted by Philippe Bordes, ''Jacques-Louis David: Empire to Exile'' (Yale University Press, 2005), p. 234.</ref>—was a new twist on the well-worn subject<ref>Bordes, ''Jacques-Louis David,'' p. 232.</ref> File:Jacopo Zucchi - Amor and Psyche.jpg|''Amor in Psihe'' (1589), [[Jacopo Zucchi]] File:The enchanted castle.jpg|''Pokrajina s Psihe zunaj Kupidove palače (Začarani grad)'' (1664), [[Claude Lorrain]] File:Louis Jean Francois Lagrenée - Amor and Psyche.jpg|''Amor in Psihe'', [[Louis-Jean-François Lagrenée]] File:Alegoría del Amor o Cupido y Psique por Francisco de Goya.jpg|''Alegorija ljubezni, Kupid in Psihe'', [[Francisco Goya]] File:Brocky, Karoly - Cupid and Psyche (1850-5).jpg|''Kupid in Psihe'' (1850–55), Károly Brocky File:Saint-Ours Jean-Pierre-The Reunion of Cupid and Psyche.jpg|''Kupid in Psihe'' (1843), Jean-Pierre Saint-Ours File:Hugh Douglas Hamilton - Cupid and Psyche in the nuptial bower.jpg| ''Kupid in Psihe v zakonski postelji'', Hugh Douglas Hamilton File:William-Adolphe Bouguereau - The abduction of Psyche, 1895.jpg|''Ugrabitev Psihe'', William-Adolphe Bouguereau File:Pierre-Paul Prud'hon 003.jpg|''Psihe dvigne Zefir'' (Romantika, ca. 1800), [[Pierre-Paul Prud'hon]] File:François-Édouard Picot - Cupid and Psyche - WGA17441.jpg|''Zapuščena Psihe'', François-Édouard Picot File:John Reinhard Weguelin – Psyche (1890).jpg|''Psihe'' (1890), John Reinhard Weguelin File:Psyche-Waterhouse.jpg|''Psihe odpira zlato škatlo'' (1903), John William Waterhouse </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Malcolm Bull, The Mirror of the Gods, How Renaissance Artists Rediscovered the Pagan Gods, pp. 342–343, Oxford UP, 2005, ISBN 978-0195219234 *Anita Callaway, Visual Ephemera: Theatrical Art in Nineteenth-Century Australia (University of New South Wales Press, 2000) *Stephen Harrison, "Divine Authority in 'Cupid and Psyche': Apuleius Metamorphoses 6,23–24," in Ancient Narrative: Authors, Authority, and Interpreters in the Ancient Novel. Essays in Honor of Gareth L. Schmeling (Barkhuis, 2006) == Literatura == *Belmont, Nicole. "La Tâche De Psyché". In: Ethnologie Française 21, no. 4 (1991): 386-91. Accessed June 13, 2020. www.jstor.org/stable/40989292. *Benson, Geoffrey C. "Cupid and Psyche and the Illumination of the Unseen." In Re-Wiring The Ancient Novel, 2 Volume Set: Volume 1: Greek Novels, Volume 2: Roman Novels and Other Important Texts, edited by Cueva Edmund, Harrison Stephen, Mason Hugh, Owens William, and Schwartz Saundra, 85-116. Luxembourg: Barkhuis, 2018. www.jstor.org/stable/j.ctvggx289.30. *Bonilla y San Martin, Adolfo. El mito de Psyquis: un cuento de niños, una tradición simbólica y un estudio sobre el problema fundamental de la filosofía. Barcelona: Imprenta de Henrich y Cia. 1908. *Edwards, M. J. "The Tale of Cupid and Psyche". In: Zeitschrift Für Papyrologie Und Epigraphik 94 (1992): 77-94. www.jstor.org/stable/20188784. *Felton, D. "Apuleius' Cupid Considered as a Lamia (Metamorphoses 5.17-18)". In: Illinois Classical Studies no. 38 (2013): 229-44. doi:10.5406/illiclasstud.38.0229. *Gaisser, Julia (2017). "Cupid and Psyche". In: A Handbook to the Reception of Classical Mythology. pp. 337–351. 10.1002/9781119072034.ch23. *E. J. Kenney (Ed.), Apuleius. Cupid and Psyche -Cambridge Greek and Latin Classics. Cambridge University Press. 1990. ISBN 0-521-26038-8. ==Zunanje povezave== {{Wikisource|Cupid and Psyche}} {{Commons category|Cupid and Psyche}} *[https://web.archive.org/web/20170728093929/http://www.surlalunefairytales.com/beautybeast/other.html Tales Similar to Beauty and the Beast] (Texts of ''Cupid and Psyche'' and similar ''monster or beast as bridegroom'' tales, mostly of AT-425C form, with hyperlinked commentary). *[https://archive.org/search.php?query=creator%3A%22Bridges%2C%20Robert%20Seymour%2C%201844-1930%22%20eros Robert Bridge's ''Eros and Psyche'' at archive.org]: [https://archive.org/details/cu31924013439025 pdf] or [https://archive.org/stream/cu31924013439025#page/n81/mode/2up read online] * Mary Tighe, ''Psyche or, the Legend of Love'' (1820) [http://web.nmsu.edu/~hlinkin HTML] or [http://web.nmsu.edu/~hlinkin/Psyche PDF] *{{ws|[[s:Poems of Letitia Elizabeth Landon in The Literary Souvenir, 1827/Cupid and Psyche|Cupid and Psyche]]}} A poem by Letitia Elizabeth Landon from The Literary Souvenir, 1827. * Walter Pater, ''Marius the Epicurean'', chapter 5 (1885) ** [https://www.gutenberg.org/ebooks/4057 Gutenberg Project: Walter Pater, ''Marius the Epicurean'', Vol. 1] (Plain text.) **[https://web.archive.org/web/20060213105907/http://www.blackmask.com/books57c/7mrs1dex.htm Blackmask: Walter Pater, ''Marius the Epicurean'': chapter 5] **[https://web.archive.org/web/20070928061838/http://www.victorianprose.org/texts/Pater/Works/mar_85_1.pdf Victorian Prose: Walter Pater, ''Marius the Epicurean'', Vol. 1] (PDF) ** The Baldwin Project: [http://www.mainlesson.com/display.php?author=peabody&book=greek&story=cupid The Enchanted Palace] and [http://www.mainlesson.com/display.php?author=peabody&book=greek&story=psyche The Trial of Psyche] * '''Umetnost''' ** [http://www.artrenewal.org/articles/2001/Cupid_and_Psyche/cupidpsyche.php Art Renewal Center: "Cupid & Psyche" by Sharrell E. Gibson] (Examples and discussion of Cupid and Psyche in painting.) ** [http://warburg.sas.ac.uk/vpc/VPC_search/subcats.php?cat_1=5&cat_2=167&cat_3=887&cat_4=1276 Warburg Institute Iconographic Database (ca 430 images of Cupid and Psyche)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130517050526/http://warburg.sas.ac.uk/vpc/VPC_search/subcats.php?cat_1=5&cat_2=167&cat_3=887&cat_4=1276 |date=2013-05-17 }} ** [http://www.colecciondeverda.com/search/label/Fabula%20de%20Amor%20y%20Psique Tale of Cupid and Psyche engravings by Maestro del Dado and Agostino Veneziano from the De Verda collection] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimska mitologija]] [[Kategorija:Grška mitologija]] 7yy51kl6w05a6xpfn83qji2ayhu6ae8 Veliko pristanišče, Valletta 0 516104 6759562 6737737 2026-10-02T09:32:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759562 wikitext text/x-wiki [[File:Valletta and the Grand Harbour.jpg|thumb|350px|Pogled na Grand Harbour leta 2006]] '''Grand Harbour''' (malteško ''il-Port il-Kbir''; italijansko ''Porto Grande''), znano tudi kot '''Pristanišče Valletta''',<ref>{{navedi splet|title=Port of Valletta|url=https://www.transport.gov.mt/maritime/local-waters/ports-in-malta/port-of-valletta-118|publisher=Transport Malta|access-date=5 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20160531142337/http://www.transport.gov.mt/ports-marinas/ports-in-malta/port-of-valletta|archive-date=31 May 2016|url-status=dead}}</ref> je naravno pristanišče na [[Malta (otok)|otoku Malta]]. Z leti je bil bistveno spremenjen z obsežnimi [[dok]]i (''Malta Dockyard''), [[pristan]]i in [[utrdba]]mi.<ref>{{navedi knjigo|last=Pullicino|first=Mark|date=2013|title=The Obama Tribe Explorer, James Martin's Biography|url=https://books.google.com/books?id=xRdnDQAAQBAJ&pg=PA30|publisher=MPI Publishing|isbn=978-99957-0-584-8|oclc=870266285|pages=30–31}}</ref> == Opis == [[File:Malta-gh-1.jpg|thumb|Pogled na Grand Harbour, ki gleda proti morju]] [[File:Malta-gh-2.jpg|thumb|Pogled na Grand Harbour, ki gleda proti Marsi]] Ustje pristanišča je obrnjeno proti severovzhodu in ga na severu omejuje Saint Elmo Point, nadalje pa je zaščiteno z izoliranim [[valobran]]om, na jugu pa je omejeno s Ricasoli Point. Njegovo severozahodno obalo tvori polotok Sciberras, ki ga večinoma pokrivata mesto [[Valletta]] in njegovo predmestje Floriana. Ta polotok loči tudi Grand Harbour od drugega vzporednega naravnega pristanišča, Marsamxett Harbour. Glavna vodna pot Grand Harbourja se nadaljuje v notranjost skoraj do Marse. Jugovzhodno obalo pristanišča tvorijo številni [[zaliv]]i in [[rt]]i, predvsem Rinella Creek, Kalkara Creek, Dockyard Creek in French Creek, ki jih pokrivajo Kalkara in tri mesta: Cospicua, Vittoriosa in Senglea. Pristanišče je bilo opisano kot največje geografsko bogastvo Malte.<ref name=agius>{{navedi splet|last1=Agius|first1=Raymond|title=The Grand Harbour in Malta|url=http://www.agius.com/malta/harbour.htm|website=agius.com|access-date=5 November 2014|archive-date=2020-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200711030405/http://www.agius.com/malta/harbour.htm|url-status=dead}}</ref> Grand Harbour s svojim partnerskim pristaniščem Marsamxett leži v središču nežno dvigajočih se tal. Razvoj je narasel povsod okoli pristanišč dvojčkov in navzgor po pobočjih, tako da je celotna skleda dejansko eno veliko naselje. Velik del prebivalstva Malte živi v polmeru treh kilometrov od Floriane. To je zdaj eno najbolj gosto poseljenih območij v Evropi. Pristanišča in okoliška območja sestavljajo severno in južno pristaniško okrožje Malte. Ta okrožja skupaj vsebujejo 27 od 68 lokalnih svetov. Imajo 213.722 prebivalcev, kar predstavlja več kot 47 % celotnega prebivalstva Malteških otokov.<ref>{{navedi splet|title=Estimated Population by Locality 31st March, 2013|url=http://www.lc.gov.mt/mediacenter/PDFs/1_Population%2031-3-13.pdf|publisher=Malta Government Gazette 19,094|access-date=31 October 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714184236/http://www.lc.gov.mt/mediacenter/PDFs/1_Population%2031-3-13.pdf|archive-date=14 July 2014|df=dmy-all}}</ref> *Površina = 2.035.000 m² *Max. dolžina = 3,63 km *Max. širina = 1,33 km *Povprečna globina = 7,7 m == Zgodovina == [[File:Port de La Valette vers 1750 Malte.jpg|thumb|Grand Harbour leta 1750]] Malteški otoki imajo [[Zgodovina Malte|dolgo zgodovino]], predvsem zaradi njihove strateške lege in naravnih pristanišč, predvsem Grand Harbour in Marsamxett. Grand Harbour se je uporabljal že v prazgodovini. Na obalah Grand Harbour so našli megalitske ostanke. Templji Kordin, od katerih najstarejši segajo okoli leta 3700 pr. n. št., so gledali na pristanišče s Corradino Heights.<ref name=KordinIII>{{navedi knjigo|last1=Vella|first1=Nicholas C.|title=The Prehistoric Temples at Kordin III|date=2004|publisher=Heritage Books|location=[[Santa Venera]]|isbn=9993239879}}</ref> Druga megalitska struktura je morda obstajala pod vodo ob utrdbi Saint Angelo, vendar je ni več mogoče videti.<ref>{{navedi splet|last1=Coppens|first1=Philip|title=Malta: the small island of the giants|url=http://www.philipcoppens.com/malta.html|website=philipcoppens.com|access-date=2 May 2015|archive-date=2021-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210526134121/https://www.eyeofthepsychic.com/malta/|url-status=dead}}</ref> Punske in rimske ostanke so našli tudi na obalah pristanišča. Do 12. in 13. stoletja je bil ''Castrum Maris'' (sodobna utrdba st. Angelo) zgrajen v današnjem Birguju. Morda je bil zgrajen namesto starodavnih zgradb, morda feničanskih ali rimskih templjev ali arabske trdnjave.<ref>{{navedi splet|title=Fort St Angelo|url=http://www.lonelyplanet.com/malta/vittoriosa/sights/military/fort-st-angelo|publisher=Lonely Planet|access-date=5 November 2014}}</ref> Leta 1283 se je pri vhodu v Grand Harbour odvijala bitka pri Malti. Aragonske sile so premagale večjo anžujsko silo in ujeli 10 galej.<ref>{{navedi novice|last1=Said|first1=Frans|title=The Battle of Malta 730 years ago|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20130630/life-features/The-Battle-of-Malta-730-years-ago.476209|access-date=5 November 2014|work=Times of Malta|date=30 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20141105231719/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20130630/life-features/The-Battle-of-Malta-730-years-ago.476209|archive-date=2014-11-05|url-status=dead}}</ref> Grand Harbour je bil baza za red svetega Janeza za 268 let, od 1530 do 1798. Naselili so se v mestu Birgu in izboljšali njegove utrdbe, vključno z obnovo ''Castrum Maris'' kot utrdbo Saint Angelo. Julija 1551 so barbarski korsarji in osmanske sile napadle Malto. Pristali so pri Marsamxettu in odkorakali proti Grand Harbourju, vendar niso napadli, saj so ugotovili, da je mesto Birgu preveč dobro utrjeno za napad. Čeprav je bil ta poskus neuspešen, je osmanskim silam kasneje uspelo zapleniti [[Gozo]] in osvojiti Tripoli v isti kampanji. Po napadu sta bili zgrajeni utrdbi Saint Elmo in Saint Michael za boljšo zaščito pristanišča v morebitnih prihodnjih napadih. Kmalu zatem je bilo ustanovljeno tudi mesto Senglea. Kasneje, v 1550-ih, je [[tornado]] udaril v Grand Harbour in ubil 600 ljudi in uničil ladijsko armado. Območje je bilo prizorišče večine bojev v velikem obleganju Malte leta 1565, ko so Osmani poskušali izgnati red svetega Janeza, a so bili na koncu poraženi. Po obleganju je bilo na polotoku Sciberras na severozahodni obali pristanišča zgrajeno glavno mesto Valletta. Z leti je bilo znotraj Grand Harbourja ustanovljenih več utrdb in naselij, vključno s [[utrdba Ricasoli| utrdbo Ricasoli]] ter mesti Floriana in Cospicua. [[File:The New Dock at Malta, Illustrated London News, 24 October 1867.png|thumb|Nov dok, zgrajen leta 1867]] Med francosko okupacijo Malte so pristaniško območje blokirali malteški uporniki na kopnem in kraljeva mornarica na morju. Francozi so na koncu septembra 1800 kapitulirali in Malta je postala britanski protektorat, kasneje kolonija. V času britanske kolonialne vladavine je pristanišče postalo strateško oporišče kraljeve mornarice in baza sredozemske flote. [[File:HMS Rodney 1943 Malta.jpg|thumb|HMS ''Rodney'' v pristanišču med zavezniško invazijo na Sicilijo]] Celotno območje je bilo divje bombardirano med drugim obleganjem Malte med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], saj so doki in vojaški objekti okoli pristanišča postali tarče bombnikov Osi. Vendar je kolateralna škoda uničila velik del Vallette in Treh mest ter povzročila veliko število civilnih žrtev. [[File:HMS Victorious Malta 1967.jpg|thumb|Natove vojne ladje v pristanišču leta 1967.]] Malteška ladjedelnica je še vedno aktivna, vendar je z odhodom britanske vojske pristanišče izgubilo velik del svojega vojaškega pomena. Precejšen del komercialnega ladijskega prometa Malte zdaj opravlja novo brezplačno pristanišče Kalafrana, zato je pristanišče veliko tišje kot v prvi polovici 20. stoletja.<ref>{{navedi novice|last1=Bugeja|first1=Lino|title=The historical importance of Malta's Grand Harbour|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20130811/life-features/The-historical-importance-of-Malta-s-Grand-Harbour.481865|access-date=31 October 2014|work=Times of Malta|date=11 August 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303230634/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20130811/life-features/The-historical-importance-of-Malta-s-Grand-Harbour.481865|archive-date=2016-03-03|url-status=dead}}</ref> Septembra 2007 je malteška vlada predstavila 20 predlaganih projektov regeneracije, ki bi prenovili območje ob spoštovanju njegove zgodovinske vrednosti.<ref>{{navedi novice|title=Government's Vision for Grand Harbour will generate jobs and investment – MEA|url=http://www.independent.com.mt/articles/2007-09-08/news/governments-vision-for-grand-harbour-will-generate-jobs-and-investment-mea-178950/|access-date=5 November 2014|work=The Malta Independent|date=8 September 2007}}</ref> Od maja 2021 v pristanišču potekajo obnovitvena dela, ki jih je začela ''Infrastructure Malta'' in sponzorirala Evropska unija s cilji elektrifikacije pristanišča, da bi zmanjšali škodljive emisije z ladij za 90 %. Namestiti je treba enote na kopnem, da se odpravi potreba po motorjih na fosilna goriva, ki delujejo, medtem ko so ladje zasidrane.<ref>{{navedi novice |last= |first= |date=18 May 2021 |title=Cavotec Wins Cleantech Contract to Cut Ship Emissions |url=https://www.memuk.org/sustainability/cavotec-wins-cleantech-contract-to-cut-ship-emissions-60827 |work=Manufacturing and Engineering Magazine |location= |access-date=19 May 2021 |archive-date=2021-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210519180543/https://www.memuk.org/sustainability/cavotec-wins-cleantech-contract-to-cut-ship-emissions-60827 |url-status=dead }}</ref> == Okoli Grand Harbour od utrdbe Ricasoli do utrdbe sv. Elma == [[File:Giuseppe Caloriti - View of Valletta and the Three Cities.jpg|thumb|350px|Pogled na Grand Harbour v 18. stoletju]] *[[Utrdba Ricasoli]] *Rinella Bay *Bighi *Kalkara Creek **Marina Road, Kalkara **Kalkara Strand, Kalkara **Mandraġġ Strand, Birgu *Utrdba Saint Angelo *Dockyard Creek ali Cottonera Marina **St. Angelo Strand, Birgu **Xatt il-Forn, Birgu **Xatt ir-Risq, Birgu **Xatt San Lawrenz, Birgu **Dock No. 1, Bormla **Xatt Juan B. Azzopardi, Senglea *Utrdba Saint Michael *French Creek **Dock No. 2 **Ghajn Dwieli Road **Corradino **Dock No. 6 *Ras Ħanżir Point *New Port **Pristan Shipwrights, Paola **Dock No. 7 **Xatt il-Mollijiet, Albert Town **Church Wharf, Marsa *Il-Menqa **Most Wharf, Marsa **Flagstone Wharf / Moll iċ-Ċangatura, Marsa **Lighters Wharf / il-Moll tal-Braken, Marsa **Timber Wharf / il-Moll tal-Ħatab, Marsa **Xatt l-Għassara tal-Għeneb, Marsa *Valletta Waterfront or Pinto Wharf, Floriana *Lascaris Wharf, Valletta *Xatt il-Barriera, Valletta *Taħt iż-Żiemel *[[Utrdba sv. Elma]] ==Galerija== {{wide image|Valletta Grand Harbour Panorama.jpg|1000px|Grand Harbour gleda proti vzhodu, kot ga vidimo z [[vrtovi Barrakka|vrtov Barrakka]]}} <gallery class="center" mode="packed" heights="130"> File:Malta - Valletta - Valletta Breakwater + Kalkara - Ricasoli Breakwater (MSTHC) 03 ies.jpg|Ricasoli valobran<br /><small>Kalkara</small> File:Sudika Fort Ricasoli.jpg|[[Utrdba Ricasoli]]<br /><small>Kalkara</small> File:Sudika Kalkara Bighi.jpg|RNH Bighi<br /><small>Kalkara</small> File:Malta - Birgu + Kalkara + Kalkara Creek + election celebration (Lower Barrakka Gardens) 01 ies.jpg|Kalkara Creek<br /><small>Kalkara and Birgu</small> File:Malta - Birgu - Fort Saint Angelo (Upper Barrakka Gardens) 01 ies.jpg|Utrdba Saint Angelo<br /><small>Birgu</small> File:Malta - Senglea + The Spur (Herbert Ganado Gardens) 01 ies.jpg| Spur Senglea <br /><small>Senglea</small> File:Malta - Senglea + French Creek (Herbert Ganado Gardens) 01 ies.jpg|French Creek<br /><small>Senglea, Cospicua in Paola</small> File:Malta - Cospicua - Dock No. 4 (MSTHC) 01 ies.jpg|Dok št. 4<br /><small>Cospicua</small> File:Malta, Dry Dock.jpg|Dok št. 6 (Kitajski dok)<br /><small>Cospicua</small> File:Malta - Marsa - Il-Moll tax-Shipwrights (MSTHC) 01 ies.jpg|Ladjedelniški pristan<br /><small>Paola in Marsa</small> File:Marsa Power Station 2009.jpg|Most Wharf in elektrarna Marsa <br /><small>Marsa</small> File:Malta - Marsa - Il-Moll tal-Braken (MSTHC) 02 ies.jpg|Pristan Braken <br /><small>Marsa</small> File:Malta - Valletta - Xatt Lascaris+SS Peter and Paul Bastion+custom house+Upper Barrakka Gardens (MSTHC) 01 ies.jpg|Xatt Lascaris<br /><small>Valletta</small> File:Fort St. Elmo; Valletta, Malta.jpg|[[Utrdba sv. Elma]]<br /><small>Valletta</small> File:Malta - Valletta - Triq il-Lanca - St. Elmo Bridge (MSTHC) 07 ies.jpg|[[Most sv. Elma]]<br /><small>Valletta</small> File:Malta - Valletta - Triq il-Lanca - Valletta Breakwater (Siege Bell) 01 ies.jpg|Valobran Valletta <br /><small>Valletta</small> </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category}} *[http://www.vallettawaterfront.com Valletta Waterfront] *[https://www.flickr.com/photos/28281902@N03/4255946570/ AIDAbella on its maiden call into the Grand Harbour. Cannon salute] {{coord|35|53|42|N|14|31|14|E|type:waterbody}} [[Kategorija:Geografija Malte]] [[Kategorija:Valletta]] efqlyu39lwq4ceufu915glcflx98gsp Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji 4 522442 6759331 6747608 2026-10-01T16:27:19Z Upwinxp 126544 pp ID-ja Wikipodatkov 6759331 wikitext text/x-wiki {{WLM Regije Navbox}}'''Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Slika || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10157 10157] || {{WLM-slika|Q60355253}} || {{q|Q60355253}} || Severovzhodno od križišča Cankarjeve ulice in Polčeve poti stoji uršulinski samostan, ki je omejen s samostanskim obzidjem. || MEKINJE || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10157&lat=&lon=&description=Mekinje_-_Obzidje_ur%C5%A1ulinskega_samostana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10158 10158] || {{WLM-slika|Q60355258}} || {{q|Q60355258}} || Župnišče stoji severovzhodno od križišča Cankarjeve ceste in Polčeve poti, na jugovzhodnem vogalu samostanskega kompleksa, prislonjeno na vzhodno steno župnijske cerkve. || MEKINJE || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10158&lat=&lon=&description=Mekinje_-_%C5%BDupni%C5%A1%C4%8De|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10388 10388] || {{WLM-slika|Q60355055}} || {{q|Q60355055}} || Pokopališče leži okrog podružnične cerkve sv. Katarine. || RAFOLČE || {{q|Q946766}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10388&lat=&lon=&description=Rafol%C4%8De_-_Pokopali%C5%A1%C4%8De|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C104 104] || {{WLM-slika|Q60359218}} || {{q|Q60359218}} || Dol 5. Domačija je na desnem bregu Sore, severozahodno ob podružnični cerkvi sv. Mihaela in predstavlja s cerkvijo najstarejši del naselitvenega jedra. || DOL || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=104&lat=&lon=&description=Dol_pri_Medvodah_-_Dolin%C4%8Dkova_doma%C4%8Dija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10869 10869] || {{WLM-slika|Q60355531}} || {{q|Q60355531}} || Južno od Mengša, pod vzhodnimi pobočji Dobenega, nad izvirom studenca ter med potokom Šumberk ter Pšato. || LOKA PRI MENGŠU || {{q|Q15895}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10869&lat=&lon=&description=Loka_pri_Meng%C5%A1u_-_Obmo%C4%8Dje_gradu_Jablje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11167 11167] || {{WLM-slika|Q60354761}} || {{q|Q60354761}} || Romarsko središče obsega vrh Limbarske gore nad Moravško dolino. || LIMBARSKA GORA || {{q|Q1012761}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11167&lat=&lon=&description=Limbarska_gora_-_Obmo%C4%8Dje_cerkve_sv._Valentina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11172 11172] || {{WLM-slika|Q60355756}} || {{q|Q60355756}} || Most čez potok Šumberk je jugovzhodno od gradu Jablje. || LOKA PRI MENGŠU || {{q|Q15895}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11172&lat=&lon=&description=Loka_pri_Meng%C5%A1u_-_Spodnji_most_%C4%8Dez_potok_%C5%A0umberk|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1118 1118] || {{WLM-slika|Q12790232}} || {{q|Q12790232}} || Koblarjeva 34. Graščina stoji v parku zahodno od Športnega parka na Kodeljevem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1118&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Gra%C5%A1%C4%8Dina_Kodeljevo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11270 11270] || {{WLM-slika|Q60355255}} || {{q|Q60355255}} || Pokopališče je jugovzhodno ob župnijski cerkvi Vnebovzetja Device Marije, ob Polčevi poti v Mekinjah. || MEKINJE || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11270&lat=&lon=&description=Mekinje_-_Pokopali%C5%A1%C4%8De|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11299 11299] || {{WLM-slika|Q60354846}} || {{q|Q60354846}} || Ljubljanska cesta 32. Objekt stoji v severnem delu naselja. || GROSUPLJE || {{q|Q13377778}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11299&lat=&lon=&description=Grosuplje_-_Mlin_pri_gra%C5%A1%C4%8Dini_Brinje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11358 11358] || {{WLM-slika|Q60354696}} || {{q|Q60354696}} || Tabor stoji severno nad Gradiščem pri Primskovem, na vrhu Primskove Gore. || GRADIŠČE-K. O. GRAD. IN POLJ. || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11358&lat=&lon=&description=Primskovo_-_Tabor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12611 12611] || {{WLM-slika|Q60354895}} || {{q|Q60354895}} || Pokopališče je okrog župnijske cerkve sv. Marije Magdalene, južno od ceste Šentvid - Zlato Polje v Podgori. || PODGORA PRI ZLATEM POLJU || {{q|Q946766}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12611&lat=&lon=&description=Podgora_pri_Zlatem_Polju_-_Pokopali%C5%A1%C4%8De|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12894 12894] || {{WLM-slika|Q60354438}} || {{q|Q60354438}} || Toplar stoji na samem, severozahodno od trškega naselja Motnik, severno ob cesti Kamnik - Motnik. Pripada domačiji Motnik 13. || MOTNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12894&lat=&lon=&description=Motnik_-_Toplar_doma%C4%8Dije_Motnik_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C130 130] || {{WLM-slika|Q60359143}} || {{q|Q60359143}} || Sredi vasi Dvor pri Polhovem Gradcu je nad cesto dominantna cerkev. || DVOR PRI POLHOVEM GRADCU || {{q|Q1005208|label=Občina Dobrova - Polhov Gradec}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=130&lat=&lon=&description=Dvor_pri_Polhovem_Gradcu_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14228 14228] || {{WLM-slika|Q60355149}} || {{q|Q60355149}} || Parmova ulica. Portal je vzidan v zid vzhodno od župne cerkve. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14228&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Poznogotski_portal|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C15157 15157] || {{WLM-slika|Q60359069}} || {{q|Q60359069}} || Ravnik 12. Domačija leži ob cesti Hotedrščica - Ravnik, zahodno od Grižarjevega vrha. || RAVNIK PRI HOTEDRŠICI || {{q|Q15893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=15157&lat=&lon=&description=Ravnik_pri_Hotedr%C5%A1ici_-_Doma%C4%8Dija_Ravnik_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1589 1589] || {{WLM-slika|Q12786801}} || {{q|Q12786801}} || Cerkev stoji na severni strani samostana Križanke, na Trgu francoske revolucije. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1589&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Cerkev_Device_Marije_pomo%C4%8Dnice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1594 1594] || {{WLM-slika|Q60359198}} || {{q|Q60359198}} || Grad stoji na severnem robu naselja, pod Polhograjsko goro, na desnem bregu Božne. || POLHOV GRADEC || {{q|Q1005208|label=Občina Dobrova - Polhov Gradec}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1594&lat=&lon=&description=Polhov_Gradec_-_Grad_Polhov_Gradec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1664 1664] || {{WLM-slika|Q60354795}} || {{q|Q60354795}} || Cerkev stoji v križišču lokalnih cest, v južnem delu naselja. || ŠENTVID PRI LUKOVICI || {{q|Q946766}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1664&lat=&lon=&description=%C5%A0entvid_pri_Lukovici_-_Cerkev_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C17319 17319] || {{WLM-slika|Q18984407}} || {{q|Q18984407}} || Grajske ruševine ležijo na grebenu Kašeljskega griča, na vzpetini Stari grad južno od Podgrada. Kamnolom leži na južnem pobočju Starega gradu, nedaleč od grajskih ruševin. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=17319&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Ru%C5%A1evine_starega_gradu_Osterberg|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1757 1757] || {{WLM-slika|Q60355379}} || {{q|Q60355379}} || Cerkev stoji na južnem robu vasi Ponikve. || PONIKVE || {{q|Q1009409}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1757&lat=&lon=&description=Ponikve_v_Dobrepolju_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1771 1771] || {{WLM-slika|Q47488665}} || {{q|Q47488665}} || Cerkev stoji v jugozahodnem delu naselja Dobrova. || DOBROVA || {{q|Q1005208|label=Občina Dobrova - Polhov Gradec}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1771&lat=&lon=&description=Dobrova_pri_Ljubljani_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1776 1776] || {{WLM-slika|Q60354812}} || {{q|Q60354812}} || Cerkev s pokopališčem stoji sredi vasi, na severni strani ceste, ki vodi skozi vas. || DOL PRI LJUBLJANI || {{q|Q998557}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1776&lat=&lon=&description=Dol_pri_Ljubljani_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1777 1777] || {{WLM-slika|Q60354838}} || {{q|Q60354838}} || Cerkev stoji na obzidanem pokopališču v zahodnem delu Beričevega, na južni strani ceste skozi vas. || BERIČEVO || {{q|Q998557}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1777&lat=&lon=&description=Beri%C4%8Devo_-_Cerkev_sv._Kri%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1812 1812] || {{WLM-slika|Q60355507}} || {{q|Q60355507}} || Cerkev stoji na pokopališču na severnem robu slemena z vasjo Golo. || GOLO || {{q|Q917397}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1812&lat=&lon=&description=Golo_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1834 1834] || {{WLM-slika|Q60354815}} || {{q|Q60354815}} || Cerkev stoji na pokopališču sredi vasi. || SPODNJA SLIVNICA || {{q|Q13377778}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1834&lat=&lon=&description=Spodnja_Slivnica_-_Cerkev_sv._Petra_in_Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1843 1843] || {{WLM-slika|Q60359266}} || {{q|Q60359266}} || Cerkev stoji na sv. Urhu severovzhodno od vasi Zaklanec. || PODOLNICA || {{q|Q1005185}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1843&lat=&lon=&description=Zaklanec_-_Cerkev_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1845 1845] || {{WLM-slika|Q60359370}} || {{q|Q60359370}} || Cerkev stoji na hribu severozahodno od vasi. || RAVNIK PRI HOTEDRŠICI || {{q|Q15893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1845&lat=&lon=&description=Ravnik_pri_Hotedr%C5%A1ici_-_Cerkev_sv._Barbare|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1857 1857] || {{WLM-slika|Q12786870}} || {{q|Q12786870}} || Cerkev stoji na gozdni jasi zahodno nad domačijo Brdo 16. || BRDO || {{q|Q13377763}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1857&lat=&lon=&description=Brdo_pri_Ihanu_-_Cerkev_sv._Nikolaja_na_Gorope%C4%8Dah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1869 1869] || {{WLM-slika|Q60354687}} || {{q|Q60354687}} || Cerkev stoji v gručasti vasi Javorje. || JAVORJE || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1869&lat=&lon=&description=Javorje_pri_Litiji_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1881 1881] || {{WLM-slika|Q58589890}} || {{q|Q58589890}} || Nad dolino Črne, nad cerkvijo sv. Primoža, pod Malo planino. || ČRNA PRI KAMNIKU || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1881&lat=&lon=&description=%C4%8Crna_pri_Kamniku_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1882 1882] || {{WLM-slika|Q60355174}} || {{q|Q60355174}} || Cerkev sv. Ožbolta stoji na vzpetini med Srednjim poljem na severu in Spodnjim poljem na jugozahodu v naselju. || VOLČJI POTOK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1882&lat=&lon=&description=Vol%C4%8Dji_Potok_-_Cerkev_sv._O%C5%BEbolta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1883 1883] || {{WLM-slika|Q60355102}} || {{q|Q60355102}} || Na skali, nad desnim bregom Kamniške Bistrice, na jugovzhodnem delu kompleksa Malega gradu. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1883&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Kapela_sv._Eligija_na_Malem_gradu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1978 1978] || {{WLM-slika|Q1785618}} || {{q|Q1785618}} || Cerkev stoji na robu Prešernovega trga, ob Miklošičevi in Nazorjevi ulici. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1978&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Cerkev_Marijinega_oznanjenja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1984 1984] || {{WLM-slika|Q60355826}} || {{q|Q60355826}} || Cerkev stoji na ovinku Vodnikove ceste v Dravljah, zahodno od pokopališča in v neposredni bližini nove cerkve Kristusovega učlovečenja. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1984&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Cerkev_sv._Roka_v_Dravljah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1998 1998] || {{WLM-slika|Q60355712}} || {{q|Q60355712}} || Vedutno izpostavljena cerkev stoji sredi polj in travnikov na JV robu naselja. || STANEŽIČE || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1998&lat=&lon=&description=Stane%C5%BEi%C4%8De_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1999 1999] || {{WLM-slika|Q60355970}} || {{q|Q60355970}} || Galičeva ulica. Vedutno izpostavljena cerkev stoji na pobočju hriba na vzhodnem robu Glinc. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1999&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Cerkev_sv._Antona_Pu%C5%A1%C4%8Davnika_v_Glincah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C20065 20065] || {{WLM-slika|Q18819082}} || {{q|Q18819082}} || Ostanki gradu so na hribu nad zaselkom Slatna, vzhodno od Šmartnega pri Litiji. || ŠMARTNO PRI LITIJI || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=20065&lat=&lon=&description=%C5%A0martno_pri_Litiji_-_Razvaline_gradu_Slatna|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C211 211] || {{WLM-slika|Q60353787}} || {{q|Q60353787}} || Cerkev stoji nad zaselkom Kamni vrh pri Ambrusu, na Stražarjevem vrhu. || KAMNI VRH PRI AMBRUSU || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=211&lat=&lon=&description=Kamni_vrh_pri_Ambrusu_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2129 2129] || {{WLM-slika|Q31271695}} || {{q|Q31271695}} || Cerkev stoji zahodno od vasi, na grebenu, ki se dviga med Horjulom in Polhovim Gradcem. || KORENO NAD HORJULOM || {{q|Q1005185}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2129&lat=&lon=&description=Koreno_nad_Horjulom_-_Cerkev_sv._Mohorja_in_Fortunata|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C213 213] || {{WLM-slika|Q15883}} || {{q|Q15883}} || Kamnik leži na desnem bregu Kamniške Bistrice, ob odcepu poti v Tuhinjsko dolino. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=213&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2134 2134] || {{WLM-slika|Q60359274}} || {{q|Q60359274}} || Cerkev stoji v vzhodnem delu naselja Setnik, na izpostavljenem neporaščenem grebenu južno od Praproč. Obdana je s kamnitim zidcem z dvokapno strešico. || SETNIK || {{q|Q1005208|label=Občina Dobrova - Polhov Gradec}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2134&lat=&lon=&description=Setnik_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C215 215] || {{WLM-slika|Q5016568}} || {{q|Q5016568}} || Muzejska pot 3. Na robu pobočja zahodno nad Kamnikom in nad železniško progo, ob vrtu in parkovnih površinah. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=215&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Dvorec_Zaprice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2185 2185] || {{WLM-slika|Q60355764}} || {{q|Q60355764}} || Cerkev stoji na severnem grebenu hriba Jeterbenk na vzhodnem robu Polhograjskih Dolomitov in predstavlja njihovo značilno prostorsko dominanto. || ŽLEBE || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2185&lat=&lon=&description=%C5%BDlebe_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2186 2186] || {{WLM-slika|Q60355776}} || {{q|Q60355776}} || Cerkev stoji na vrhu hrbta na zahodnem robu naselja in je del vedutnih dominant, ki jih oblikujejo sakralni objekti v tem, severovzhodnem delu Polhograjskih Dolomitov. || GOLO BRDO || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2186&lat=&lon=&description=Golo_Brdo_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2187 2187] || {{WLM-slika|Q60355767}} || {{q|Q60355767}} || Z drevjem skoraj zakrita cerkev stoji v gozdu na severovzhodnem pobočju hriba Jeterbenk, nad zaselkom Petelinec. || ŽLEBE || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2187&lat=&lon=&description=Petelinec_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2191 2191] || {{WLM-slika|Q60354697}} || {{q|Q60354697}} || Cerkev stoji na vrhu hriba Primskova gora severno od naselja Primskovo, znotraj nekdanjega tabora s pokopališčem. || GRADIŠČE-K. O. GRAD. IN POLJ. || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2191&lat=&lon=&description=Primskovo_-_Cerkev_Marijinega_rojstva|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2192 2192] || {{WLM-slika|Q60354699}} || {{q|Q60354699}} || Cerkev stoji v bregu zahodno od vasi Mišji Dol, severozahodno pod Primskovo goro. || MIŠJI DOL || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2192&lat=&lon=&description=Mi%C5%A1ji_Dol_-_Cerkev_sv._Lucije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2193 2193] || {{WLM-slika|Q60354744}} || {{q|Q60354744}} || Cerkev stoji na travnatem otoku sredi vasi Dolnji Vrh. || DOLNJI VRH || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2193&lat=&lon=&description=Dolnji_Vrh_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2231 2231] || {{WLM-slika|Q60355460}} || {{q|Q60355460}} || Cerkev sv. Primoža in Felicijana stoji na hribu severno nad naseljem. || BAVDEK || {{q|Q13378281}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2231&lat=&lon=&description=Zgon%C4%8De_-_Cerkev_sv._Primo%C5%BEa_in_Felicijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2232 2232] || {{WLM-slika|Q60355498}} || {{q|Q60355498}} || Cerkev sv. Lenarta stoji na gričku jugozahodno od naselja. || KRVAVA PEČ || {{q|Q13378281}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2232&lat=&lon=&description=Krvava_Pe%C4%8D_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2270 2270] || {{WLM-slika|Q60356472}} || {{q|Q60356472}} || Cerkev stoji osamljena sredi polja na robu gozda severno od naselja. || HRAŠE || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2270&lat=&lon=&description=Hra%C5%A1e_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2274 2274] || {{WLM-slika|Q60356605}} || {{q|Q60356605}} || Cerkev stoji ob cesti Vodice - Kranj nasproti dvorca Valburga. || VALBURGA || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2274&lat=&lon=&description=Valburga_-_Cerkev_sv._Valburge|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2282 2282] || {{WLM-slika|Q60355623}} || {{q|Q60355623}} || Cerkev stoji na travnati terasi severozahodno od naselja nad Soro in železniško progo. || LADJA || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2282&lat=&lon=&description=Ladja_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2284 2284] || {{WLM-slika|Q60359176}} || {{q|Q60359176}} || Cerkev stoji na vrhu hriba Osolnik v severovzhodnem delu Polhograjskih Dolomitov in oblikuje eno najbolj izrazitih vedut tudi v širšem škofjeloškem prostoru. || OSOLNIK || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2284&lat=&lon=&description=Osolnik_-_Cerkev_sv._Mohorja_in_Fortunata|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2285 2285] || {{WLM-slika|Q60359163}} || {{q|Q60359163}} || Cerkev stoji na manjši vzpetini južno od zaselka ob poti iz Tehovca na Topol. || TEHOVEC || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2285&lat=&lon=&description=Tehovec_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C22887 22887] || {{WLM-slika|Q60357008}} || {{q|Q60357008}} || Grajski grič se dviga nad srednjeveškim mestnim jedrom, na skrajnem severozahodnem podaljšku širokega slemena Golovca, na robu Ljubljanske kotline, med Ljubljanskim barjem in Ljubljanskim poljem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=22887&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Grajski_gri%C4%8D|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C233 233] || {{WLM-slika|Q60356365}} || {{q|Q60356365}} || Na levi strani ceste, ki vodi iz središča vasi proti cerkvi sv. Petra na severu, pred pokopališčem, v benificatni hiši. || KOMENDA || {{q|Q963986}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=233&lat=&lon=&description=Komenda_-_Knji%C5%BEnica_Petra_Pavla_Glavarja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2341 2341] || {{WLM-slika|Q18918123}} || {{q|Q18918123}} || V jedru obzidja samostana Stična, na severnem robu sedanjega samostana. || STIČNA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2341&lat=&lon=&description=Sti%C4%8Dna_-_Cerkev_%C5%BDalostne_Matere_bo%C5%BEje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2426 2426] || {{WLM-slika|Q60354441}} || {{q|Q60354441}} || Južno od vasi V Zideh, na pobočju. || V ZIDEH || {{q|Q946766}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2426&lat=&lon=&description=V_Zideh_-_Cerkev_sv._Mohorja_in_Fortunata|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2449 2449] || {{WLM-slika|Q60359286}} || {{q|Q60359286}} || Cerkev stoji v središču vasi, južno od pokopališča s cerkvijo sv. Jošta. || ŠENTJOŠT NAD HORJULOM || {{q|Q1005208|label=Občina Dobrova - Polhov Gradec}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2449&lat=&lon=&description=%C5%A0entjo%C5%A1t_nad_Horjulom_-_Cerkev_sv._Janeza_Evangelista|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2451 2451] || {{WLM-slika|Q60359289}} || {{q|Q60359289}} || Cerkev stoji v središču vasi na pokopališču. || ŠENTJOŠT NAD HORJULOM || {{q|Q1005208|label=Občina Dobrova - Polhov Gradec}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2451&lat=&lon=&description=%C5%A0entjo%C5%A1t_nad_Horjulom_-_Cerkev_sv._Jo%C5%A1ta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2500 2500] || {{WLM-slika|Q56183596}} || {{q|Q56183596}} || Cerkev stoji v severnem delu razloženega naselja Velike Češnjice. || VELIKE ČEŠNJICE || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2500&lat=&lon=&description=Velike_%C4%8Ce%C5%A1njice_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2530 2530] || {{WLM-slika|Q60354837}} || {{q|Q60354837}} || Cerkev Marije Magdalene stoji na Magdalenski gori, pred cerkvijo rasteta lipi. || ZGORNJA SLIVNICA || {{q|Q13377778}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2530&lat=&lon=&description=Zgornja_Slivnica_-_Cerkev_sv._Marije_Magdalene_na_Magdalenski_gori|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2544 2544] || {{WLM-slika|Q60355799}} || {{q|Q60355799}} || Pot na goro. Cerkev stoji v severnem delu naselja Tacen. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2544&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Cerkev_sv._Jurija_v_Tacnu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2545 2545] || {{WLM-slika|Q60355676}} || {{q|Q60355676}} || Cerkev stoji ob glavni cesti v jugovzhodnem delu naselja. || SREDNJE GAMELJNE || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2545&lat=&lon=&description=Srednje_Gameljne_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2548 2548] || {{WLM-slika|Q60354633}} || {{q|Q60354633}} || Cerkev stoji na travniku na robu zaselka Brezje, zahodno nad naseljem Črni Potok. || ČRNI POTOK || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2548&lat=&lon=&description=%C4%8Crni_Potok_pri_Litiji_-_Cerkev_Povi%C5%A1anja_sv._Kri%C5%BEa_v_Brezju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2549 2549] || {{WLM-slika|Q60354626}} || {{q|Q60354626}} || Cerkev s pokopališčem stoji na hribu jugozahodno od središča vasi Zgornja Jablanica. || ZGORNJA JABLANICA || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2549&lat=&lon=&description=Zgornja_Jablanica_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2551 2551] || {{WLM-slika|Q60354631}} || {{q|Q60354631}} || Cerkev stoji na pomolu na jugovzhodnem robu vasi Vintarjevec. || VINTARJEVEC || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2551&lat=&lon=&description=Vintarjevec_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2568 2568] || {{WLM-slika|Q60357123}} || {{q|Q60357123}} || Cerkev stoji v jugozahodnem koncu Strahomera, v vznožju Krima in na robu Ljubljanskega Barja. || STRAHOMER || {{q|Q917397}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2568&lat=&lon=&description=Strahomer_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C26348 26348] || {{WLM-slika|Q60355092}} || {{q|Q60355092}} || Novi trg 5. Hiša stoji na sedlu hriba s Starim gradom, vzhodno nad mestnim jedrom Kamnika in Novega trga. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=26348&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Hi%C5%A1a_Novi_trg_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2644 2644] || {{WLM-slika|Q60355422}} || {{q|Q60355422}} || Cerkev stoji na vrhu travnatega pobočja severozahodno nad vasjo. || VELIKA SLEVICA || {{q|Q13378281}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2644&lat=&lon=&description=Velika_Slevica_-_Cerkev_Marijinega_oznanjenja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2664 2664] || {{WLM-slika|Q56173438}} || {{q|Q56173438}} || Cerkev stoji na vzpetini sredi naselja. || VIŠNJA GORA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2664&lat=&lon=&description=Vi%C5%A1nja_Gora_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2668 2668] || {{WLM-slika|Q56165896}} || {{q|Q56165896}} || Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi. || SELA PRI VIŠNJI GORI || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2668&lat=&lon=&description=Sela_pri_Vi%C5%A1nji_Gori_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2673 2673] || {{WLM-slika|Q60355601}} || {{q|Q60355601}} || Cerkev stoji na terasi v južnem delu naselja. || SKARUČNA || {{q|Q13378292}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2673&lat=&lon=&description=Skaru%C4%8Dna_-_Cerkev_sv._Lucije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2674 2674] || {{WLM-slika|Q60355529}} || {{q|Q60355529}} || Cerkev stoji na robu naselja v vznožju hriba Rašice. || ŠINKOV TURN || {{q|Q13378292}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2674&lat=&lon=&description=%C5%A0inkov_Turn_-_Cerkev_Matere_bo%C5%BEje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2675 2675] || {{WLM-slika|Q60356377}} || {{q|Q60356377}} || Cerkev stoji ob vznožju Bukovškega hriba severno nad cesto Vodice - Mengeš. || UTIK || {{q|Q13378292}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2675&lat=&lon=&description=Utik_-_Cerkev_sv._%C5%A0tefana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2676 2676] || {{WLM-slika|Q60356458}} || {{q|Q60356458}} || Cerkev stoji sredi gozda na pobočju Repenjskega hriba, zahodno od vasi. || REPNJE || {{q|Q13378292}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2676&lat=&lon=&description=Repnje_-_Cerkev_sv._Tilna|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2703 2703] || {{WLM-slika|Q60356470}} || {{q|Q60356470}} || Cerkev stoji na pokopališču na severnem robu naselja. || ZAPOGE || {{q|Q13378292}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2703&lat=&lon=&description=Zapoge_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2714 2714] || {{WLM-slika|Q12786867}} || {{q|Q12786867}} || Cerkev stoji sredi pokopališča na ravnini pod gradom Boštanj. || VELIKO MLAČEVO || {{q|Q13377778}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2714&lat=&lon=&description=Veliko_Mla%C4%8Devo_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C28045 28045] || {{WLM-slika|Q60354777}} || {{q|Q60354777}} || Gorica 2 || GORICA || {{q|Q1012761}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=28045&lat=&lon=&description=Gorica_pri_Morav%C4%8Dah_-_Lukova_doma%C4%8Dija_Gorica_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2841 2841] || {{WLM-slika|Q60356151}} || {{q|Q60356151}} || Samostojna kapela je prizidana k severozahodnemu vogalu graščine Kodeljevo. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2841&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Jelov%C5%A1kova_kapela_na_Kodeljevem|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C29 29] || {{WLM-slika|Q2046710}} || {{q|Q2046710}} || Grad s parkom stoji nad vasjo Dvor pri Bogenšperku, ob robu širšega, razglednega pomola. || BOGENŠPERK || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=29&lat=&lon=&description=Bogen%C5%A1perk_-_Grad_Bogen%C5%A1perk|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C308 308] || {{WLM-slika|Q60358777}} || {{q|Q60358777}} || Laze 1. Domačija stoji v predelu Na klancu, v južnem delu naselja, tik ob robu Planinskega polja. || LAZE || {{q|Q15893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=308&lat=&lon=&description=Laze_pri_Planini_-_Doma%C4%8Dija_Laze_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C324 324] || {{WLM-slika|Q60354762}} || {{q|Q60354762}} || Cerkev stoji na temenu Limbarske gore. Je pravilno orientirana. Za prezbiterijem stoji samostojen čokat zvonik. || LIMBARSKA GORA || {{q|Q1012761}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=324&lat=&lon=&description=Limbarska_Gora_-_Cerkev_sv._Valentina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C335 335] || {{WLM-slika|Q12789416}} || {{q|Q12789416}} || Prešernov trg 4, Čopova ulica 4. Knjižnica je del Frančiškanskega samostana. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=335&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Fran%C4%8Di%C5%A1kanska_knji%C5%BEnica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C346 346] || {{WLM-slika|Q60356743}} || {{q|Q60356743}} || Mestni trg 10. Hiša stoji v strnjenem nizu zazidave pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=346&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C347 347] || {{WLM-slika|Q60356672}} || {{q|Q60356672}} || Mestni trg 18, Cankarjevo nabrežje 23. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave med Mestnim trgom in Cankarjevim nabrežjem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=347&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_18|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C356 356] || {{WLM-slika|Q60356826}} || {{q|Q60356826}} || Salendrova 6. Hiša stoji sredi južnega uličnega niza, nasproti inštituta SAZU. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=356&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Salendrova_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C358 358] || {{WLM-slika|Q12800810}} || {{q|Q12800810}} || Stari trg 11a. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave vzhodne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=358&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Stari_trg_11a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C362 362] || {{WLM-slika|Q60355734}} || {{q|Q60355734}} || Gunceljska cesta 37. Hiša stoji v starem delu Guncelj, ob cestnem razpotju, ki je izoblikovan kot vaški trg s kapelico na sredi. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=362&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Gunceljska_37|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C367 367] || {{WLM-slika|Q60355732}} || {{q|Q60355732}} || Gunceljska cesta 45. Stavba stoji v uličnem nizu starih Guncelj, ki poteka od vaškega križišča s kapelico do gozdnega roba. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=367&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Gunceljska_45|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C371 371] || {{WLM-slika|Q3444329}} || {{q|Q3444329}} || Mestni trg 1. Magistrat stoji pod grajskim gričem, ob izteku in širšem delu Mestnega trga. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=371&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Magistrat|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C378 378] || {{WLM-slika|Q18608548}} || {{q|Q18608548}} || Gosposka ulica 3, Židovska ulica 4. Stavba stoji na vzhodni strani Gosposke ulice med Dvornim trgom in Židovsko stezo. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=378&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Pala%C4%8Da_Gosposka_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C390 390] || {{WLM-slika|Q20521047}} || {{q|Q20521047}} || Dolničarjeva ulica 4. V Semenišču, v nadstropju zahodnega trakta. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=390&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Semeni%C5%A1ka_knji%C5%BEnica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C403 403] || {{WLM-slika|Q12797247}} || {{q|Q12797247}} || Ciril Metodov trg 4. Palača stoji na severnem robu trga, med stolnico in Codellijevim kanonikatom ter Pogačarjevim trgom. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=403&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Pala%C4%8Da_%C5%A0kofija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C452 452] || {{WLM-slika|Q60355089}} || {{q|Q60355089}} || Neveljska pot 3. Domačija stoji v središču vasi med Prašnikarjevo graščino in Mekinjskim samostanom, severovzhodno od stadiona Prijateljstva. || MEKINJE || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=452&lat=&lon=&description=Mekinje_-_Kme%C4%8Dka_hi%C5%A1a_Neveljska_pot_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5229 5229] || {{WLM-slika|Q60355156}} || {{q|Q60355156}} || Zvonik stoji severno ob cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni, v mestnem jedru. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5229&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Cerkveni_stolp|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5230 5230] || {{WLM-slika|Q60355144}} || {{q|Q60355144}} || Raspov prehod 2 (prej Kidričeva ulica 23). V jugozahodnem delu mestnega jedra, na Šutni, jugovzhodno ob župnijski cerkvi. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5230&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Staro_%C5%BEupni%C5%A1%C4%8De|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5246 5246] || {{WLM-slika|Q60355060}} || {{q|Q60355060}} || Maistrova 12. Hiša stoji v srednjeveškem mestnem jedru, vzhodno od osrednjega trga, na južni strani ulice, sredi strnjenega stavbnega niza. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5246&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Hi%C5%A1a_Maistrova_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5253 5253] || {{WLM-slika|Q60355095}} || {{q|Q60355095}} || Parmova ulica 8. V jugovzhodnem delu mesta, južno pod malograjskim gričem. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5253&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Hi%C5%A1a_Parmova_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5258 5258] || {{WLM-slika|Q60355230}} || {{q|Q60355230}} || Samostanska 6 (prej Šlandrova 6). Hiša stoji zahodno od osrednjega mestnega trga, na zahodni strani ulice ob frančiškanskem samostanu. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5258&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Hi%C5%A1a_Samostanska_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5260 5260] || {{WLM-slika|Q60355206}} || {{q|Q60355206}} || Zahodno od srednjeveškega jedra Kamnika, od Samčevega prehoda do vrha hriba s kapelo Križanja gospodovega. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5260&lat=&lon=&description=Kamnik_-_%C5%BDalski_hrib|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5265 5265] || {{WLM-slika|Q60355072}} || {{q|Q60355072}} || Glavni trg 25 (prej Titov trg 23). V vzhodnem delu Glavnega trga v starem mestnem jedru Kamnika. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5265&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Hi%C5%A1a_Glavni_trg_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5268 5268] || {{WLM-slika|Q60355107}} || {{q|Q60355107}} || Trg svobode 1. V srednjeveškem jedru Kamnika, severno pod Malim gradom. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5268&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5273 5273] || {{WLM-slika|Q60355098}} || {{q|Q60355098}} || Obzidje poteka po trasi: Šakarjeva pot, vrt in gospodarska poslopja frančiškanskega samostana, Glavni trg, Gregorčičeva in Tomšičeva ulica, Maistrova ulica 13, 16, Trg svobode, Mali grad, Samčev prehod. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5273&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Mestno_obzidje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C554 554] || {{WLM-slika|Q60359205}} || {{q|Q60359205}} || Vodnjak stoji na dvorišču med dvorcem Polhov Gradec in grajskim parkom, preko katerega poteka cesta proti Gorenji vasi. || POLHOV GRADEC || {{q|Q1005208|label=Občina Dobrova - Polhov Gradec}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=554&lat=&lon=&description=Polhov_Gradec_-_Neptunov_vodnjak|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5578 5578] || {{WLM-slika|Q60356746}} || {{q|Q60356746}} || Mestni trg 8. Hiša stoji v strnjenem nizu zazidave pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5578&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5581 5581] || {{WLM-slika|Q60356680}} || {{q|Q60356680}} || Mestni trg 19, Cankarjevo nabrežje 21. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave med Mestnim trgom in Cankarjevim nabrežjem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5581&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_19|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5585 5585] || {{WLM-slika|Q12629122}} || {{q|Q12629122}} || Ciril-Metodov trg 3, Medarska ulica 1, Mačkova ulica 6. Dvorec stoji ob Škofijski palači med Ciril-Metodovim trgom in Mačkovo ulico. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5585&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Codellijev_kanonikat|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5586 5586] || {{WLM-slika|Q60356008}} || {{q|Q60356008}} || Ciril Metodov trg 6. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave južne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5586&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Ciril_Metodov_trg_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5587 5587] || {{WLM-slika|Q60355998}} || {{q|Q60355998}} || Ciril Metodov trg 13. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave južne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5587&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Ciril_Metodov_trg_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5589 5589] || {{WLM-slika|Q60355986}} || {{q|Q60355986}} || Ciril Metodov trg 20. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave južne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5589&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Ciril_Metodov_trg_20|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5590 5590] || {{WLM-slika|Q60356909}} || {{q|Q60356909}} || Ciril Metodov trg 21. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave pod grajskim gričem, v osi Stritarjeve ulice. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5590&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Ciril_Metodov_trg_21|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5591 5591] || {{WLM-slika|Q60356027}} || {{q|Q60356027}} || Vodnikov trg 2, Krekov trg 7, 8 in 9, Študentovska ulica 1, 3 in 5. Hiša stoji na južnem robu trga pod grajskim gričem med Študentovsko ulico in Krekovim trgom. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5591&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Vodnikov_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5592 5592] || {{WLM-slika|Q60356023}} || {{q|Q60356023}} || Študentovska 11, Krekov trg 4. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave vzhodne strani v vznožju grajskega griča. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5592&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_%C5%A0tudentovska_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5597 5597] || {{WLM-slika|Q60356006}} || {{q|Q60356006}} || Ribji trg 2. Hiša stoji na severni strani trga. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5597&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Ribji_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5602 5602] || {{WLM-slika|Q60356739}} || {{q|Q60356739}} || Stari trg 3. Hiša stoji v strnjenem nizu zazidave vzhodne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5602&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Stari_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5603 5603] || {{WLM-slika|Q60356736}} || {{q|Q60356736}} || Stari trg 9. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave vzhodne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5603&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Stari_trg_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5604 5604] || {{WLM-slika|Q60356942}} || {{q|Q60356942}} || Stari trg 21. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave jugovzhodne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5604&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Stari_trg_21|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5606 5606] || {{WLM-slika|Q60356936}} || {{q|Q60356936}} || Stari trg 32 in Gallusovo nabrežje 31. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave v jugozahodnem delu trga severno od Stiškega dvorca. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5606&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Stari_trg_32|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5607 5607] || {{WLM-slika|Q7617706}} || {{q|Q7617706}} || Stari trg 34. Stavba stoji ob razširjenem delu trga ob Stiški ulici in Gallusovem nabrežju. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5607&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Sti%C5%A1ki_dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5608 5608] || {{WLM-slika|Q60356912}} || {{q|Q60356912}} || Gornji trg 9. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave severnega dela trga pod grajskim hribom. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5608&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Gornji_trg_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5615 5615] || {{WLM-slika|Q60356840}} || {{q|Q60356840}} || Gornji trg 25 in Ulica na Grad 1. Hiša stoji na stičišču Ulice na Grad in Gornjega trga nasproti šentjakobskega župnišča. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5615&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Gornji_trg_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5617 5617] || {{WLM-slika|Q21202390}} || {{q|Q21202390}} || Novi trg 3. Stavba stoji na JZ vogalu trga ob Gosposki ulici, nasproti NUK. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5617&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Pala%C4%8Da_Lontov%C5%BE|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5618 5618] || {{WLM-slika|Q60356700}} || {{q|Q60356700}} || Novi trg 4. Stavba stoji na SZ vogalu trga ob Gosposki ulici. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5618&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Pala%C4%8Da_Novi_trg_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5622 5622] || {{WLM-slika|Q60356728}} || {{q|Q60356728}} || Gosposka ulica 4. Hiša stoji med Gosposko, Vegovo in Peternelovo ulico. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5622&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Gosposka_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5624 5624] || {{WLM-slika|Q60356814}} || {{q|Q60356814}} || Križevniška ulica 3. Hiša stoji v severnem stavbnem nizu Križevniške ulice, v bližini Križevniške soteske. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5624&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Kri%C5%BEevni%C5%A1ka_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5626 5626] || {{WLM-slika|Q60356807}} || {{q|Q60356807}} || Križevniška 9. Hiša stoji na severni strani ulice v bližini Brega in Ljubljanice. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5626&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Kri%C5%BEevni%C5%A1ka_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5633 5633] || {{WLM-slika|Q8073516}} || {{q|Q8073516}} || Breg 22 in Križevniška ulica 16. Palača stoji na zahodni strani Brega in zavzema celoten prostor med Križevniško ulico in Zoisovo cesto. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5633&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Pala%C4%8Da_Breg_22|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5637 5637] || {{WLM-slika|Q60356757}} || {{q|Q60356757}} || Mestni trg 1. Vodnjak je postavljen tik ob zidu na vzhodni strani notranjega dvorišča mestne hiše. Sem je bil prestavljen iz gradu Bokalce. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5637&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Narcisov_vodnjak|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5641 5641] || {{WLM-slika|Q60356005}} || {{q|Q60356005}} || Ciril Metodov trg 11. Hiša stoji sredi strnjenega niza pozidave na južni strani trga. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5641&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Ciril_Metodov_trg_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5643 5643] || {{WLM-slika|Q60356903}} || {{q|Q60356903}} || Krakova ulica 27. Hiša postavljena s čelno stranjo na ulico v severnem stavbnem nizu Krakovske ulice. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5643&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Krakovska_27|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5650 5650] || {{WLM-slika|Q60356833}} || {{q|Q60356833}} || Novi trg 2 in 3a. Palača stoji v južnem nizu stavb Novega trga. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5650&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Pala%C4%8Da_Novi_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5712 5712] || {{WLM-slika|Q60356164}} || {{q|Q60356164}} || Kodrova 27. Plošča je pritrjena na obcestni fasadi hiše. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5712&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Kodrova_27|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5748 5748] || {{WLM-slika|Q60355781}} || {{q|Q60355781}} || Seničica 29. Domačija leži v odprtem, vidno izpostavljenem prostoru, na goličavem pobočju pod Golim brdom. Predstavlja tip samotne kmetija z ledinskim imenom Zavaše. || SENIČICA || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5748&lat=&lon=&description=Seni%C4%8Dica_-_Doma%C4%8Dija_Seni%C4%8Dica_29|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5773 5773] || {{WLM-slika|Q60359201}} || {{q|Q60359201}} || Paviljon se nahaja v parku gradu Polhov Gradec ob vznožju gozda zahodno od gradu. || POLHOV GRADEC || {{q|Q1005208|label=Občina Dobrova - Polhov Gradec}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5773&lat=&lon=&description=Polhov_Gradec_-_Ostanki_paviljona|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5911 5911] || {{WLM-slika|Q12790256}} || {{q|Q12790256}} || Razvaline gradu so ohranjene nad naseljem, na skrajnem zahodnem vrhu gozdnatega hrbta, ki se razprostira vzhodno od Smlednika do Repenj. || SMLEDNIK || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5911&lat=&lon=&description=Smlednik_-_Stari_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5914 5914] || {{WLM-slika|Q60356340}} || {{q|Q60356340}} || Šempetrsko predmestje zajema predel na obeh straneh Trubarjeve ceste in do Ljubljanice. Na zahodu je omejeno s Prešernovim trgom, na vzhodu se konča s Hrvatskim trgom in Lipičevo ulico. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5914&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_%C5%A0empetrsko_predmestje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5917 5917] || {{WLM-slika|Q60355945}} || {{q|Q60355945}} || Trubarjeva cesta 9. Stavba z nekoliko usločeno fasado stoji v severnem nizu zazidave ulice, med hišama Trubarjeva 7 in 11. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5917&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Trubarjeva_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5953 5953] || {{WLM-slika|Q60356982}} || {{q|Q60356982}} || Grudnovo nabrežje 21 in 23. Vzporedno postavljeni stavbi z vmesnim vrtom stojita na jugovzhodnem koncu nabrežja ob izteku Zvonarske ulice. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5953&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1i_Grudnovo_nabre%C5%BEje_21_in_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6016 6016] || {{WLM-slika|Q60354790}} || {{q|Q60354790}} || Mestni trg 1, 3. Hiša stoji na južnem delu mestnega trga. || VIŠNJA GORA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6016&lat=&lon=&description=Vi%C5%A1nja_Gora_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_1_in_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C666 666] || {{WLM-slika|Q60356602}} || {{q|Q60356602}} || Dvorec s parkom stoji na ravnici nad ježo na levem bregu Save, pod Starim gradom, sredi naselja Valburga, ob cesti Smlednik - Kranj. || VALBURGA || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=666&lat=&lon=&description=Smlednik_-_Dvorec_Valburga|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C699 699] || {{WLM-slika|Q506046}} || {{q|Q506046}} || Stiška opatija, najstarejši samostan v Sloveniji, stoji ob potoku Stičnica, pod robom pobočij Gradišča. || STIČNA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=699&lat=&lon=&description=Sti%C4%8Dna_-_Samostan_Sti%C4%8Dna|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C78 78] || {{WLM-slika|Q58559491}} || {{q|Q58559491}} || Severno nad dolino in naseljem Črna pri Kamniku na pobočjih Male planine, na spodnjem, južnem robu romarskega središča, ob samostojno stoječem zvoniku in mežnariji. || ČRNA PRI KAMNIKU || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=78&lat=&lon=&description=%C4%8Crna_pri_Kamniku_-_Cerkev_sv._Primo%C5%BEa_in_Felicijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7893 7893] || {{WLM-slika|Q60354788}} || {{q|Q60354788}} || Sokolska 22. Stolp stoji na severozahodnem delu pomola mestnega jedra. || VIŠNJA GORA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7893&lat=&lon=&description=Vi%C5%A1nja_Gora_-_Obrambni_stolp|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C823 823] || {{WLM-slika|Q60355432}} || {{q|Q60355432}} || Cerkev stoji na griču jugovzhodno od vasi. || VISOKO || {{q|Q917397}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=823&lat=&lon=&description=Visoko_pod_Kure%C5%A1%C4%8Dkom_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C828 828] || {{WLM-slika|Q15929}} || {{q|Q15929}} || Višnja gora stoji na pobočju griča nad prehodno dolino Višnjice. || VIŠNJA GORA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=828&lat=&lon=&description=Vi%C5%A1nja_gora_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C829 829] || {{WLM-slika|Q60354765}} || {{q|Q60354765}} || Južno na strmem robu vzpetine nad jedrom mesta Višnja gora. || VIŠNJA GORA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=829&lat=&lon=&description=Vi%C5%A1nja_gora_-_Grad_Vi%C5%A1nja_Gora|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C874 874] || {{WLM-slika|Q18515918}} || {{q|Q18515918}} || Cerkev stoji na uravnavi pod glavno cesto pri Ivančni Gorici, ob železniški progi južno pred naseljem Zgornja Draga. || ZGORNJA DRAGA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=874&lat=&lon=&description=Zgornja_Draga_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8767 8767] || {{WLM-slika|Q60359196}} || {{q|Q60359196}} || Graščinski kompleks leži na severnem robu naselja, na obeh bregovih potoka Božne pod Polhograjsko Goro. || POLHOV GRADEC || {{q|Q1005208|label=Občina Dobrova - Polhov Gradec}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8767&lat=&lon=&description=Polhov_Gradec_-_Obmo%C4%8Dje_gradu_Polhov_Gradec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8775 8775] || {{WLM-slika|Q60359153}} || {{q|Q60359153}} || Območje samostana se širi na obeh straneh ceste Borovnica - Podpeč v jugozahodnem delu Ljubljanskega Barja. || BISTRA || {{q|Q9014817}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8775&lat=&lon=&description=Bistra_-_Obmo%C4%8Dje_samostana_Bistra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8792 8792] || {{WLM-slika|Q60357080}} || {{q|Q60357080}} || Karlovško predmestje obsega predel grajskega vznožja ob Karlovški cesti ter Prule, prostor med Karlovško cesto, Gruberjevim prekopom in Ljubljanico. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8792&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Karlov%C5%A1ko_predmestje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8796 8796] || {{WLM-slika|Q60356745}} || {{q|Q60356745}} || Mestni trg 9. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8796&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8798 8798] || {{WLM-slika|Q18562649}} || {{q|Q18562649}} || Slovenska cesta v smeri sever jug povezuje Bežigrad z Mirjem in Krakovim. Teče od Aškerčeve do Dunajske ceste. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8798&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Slovenska_cesta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8800 8800] || {{WLM-slika|Q12800218}} || {{q|Q12800218}} || Ulica, ki v smeri zahod-vzhod povezuje Trg mladinskih delovnih brigad s Trgom Francoske revolucije. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8800&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Rimska_cesta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8802 8802] || {{WLM-slika|Q60356768}} || {{q|Q60356768}} || Igriška ulica povezuje Rimsko z Erjavčevo cesto. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8802&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Obmo%C4%8Dje_Igri%C5%A1ke_ulice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8840 8840] || {{WLM-slika|Q60355269}} || {{q|Q60355269}} || _Hiša je stala zahodno od ceste Kamnik - Kamniška Bistrica, na njenem mestu stoji hiša Zagorica nad Kamnikom 12. || ZAGORICA NAD KAMNIKOM || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8840&lat=&lon=&description=Zagorica_nad_Kamnikom_-_Lokacija_Vodnikovega_kme%C4%8Dkega_doma|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8842 8842] || {{WLM-slika|Q60355272}} || {{q|Q60355272}} || Severno nad dolino Črne, pri Sv. Primožu, med objektom mežnarije in cerkvijo sv. Petra, na prisojnem pobočju. || ČRNA PRI KAMNIKU || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8842&lat=&lon=&description=%C4%8Crna_pri_Kamniku_-_Kapelica_pri_Sv._Primo%C5%BEu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8843 8843] || {{WLM-slika|Q60355044}} || {{q|Q60355044}} || Črna pri Kamniku 26. Mežnarija stoji severno nad dolino Črne, pri Sv. Primožu nad Kamnikom, severno od zvonika in severozahodno od cerkve sv. Primoža in Felicijana na prisojnem pobočju. || ČRNA PRI KAMNIKU || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8843&lat=&lon=&description=%C4%8Crna_pri_Kamniku_-_Me%C5%BEnarija_pri_Sv._Primo%C5%BEu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C885 885] || {{WLM-slika|Q18527214}} || {{q|Q18527214}} || Zgornje Palovče 5. Domačija stoji južno ob cesti v središču razloženega naselja. || ZGORNJE PALOVČE || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=885&lat=&lon=&description=Zgornje_Palov%C4%8De_-_Doma%C4%8Dija_Zgornje_Palov%C4%8De_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8917 8917] || {{WLM-slika|Q60355218}} || {{q|Q60355218}} || Ob Smoletovem gradiču, Šlakarjeva pot 1, na pobočju Žalskega hriba. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8917&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Kostanj_ob_Smoletovem_gradi%C4%8Du|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C916 916] || {{WLM-slika|Q60356804}} || {{q|Q60356804}} || Breg 20. Hiša stoji na zahodni strani ceste ob izteku Križevniške ulice. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=916&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Gostilna_Pri_Vitezu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9228 9228] || {{WLM-slika|Q60357049}} || {{q|Q60357049}} || Park se razprostira okrog graščine Kodeljevo med dolenjsko železnico in Gruberjevim prekopom. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9228&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Park_Kodeljevo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9234 9234] || {{WLM-slika|Q60354796}} || {{q|Q60354796}} || Imovica 8. Na severozahodnem robu naselja. || IMOVICA || {{q|Q946766}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9234&lat=&lon=&description=Imovica_-_Kme%C4%8Dki_dvorec_Imovica_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9247 9247] || {{WLM-slika|Q60354698}} || {{q|Q60354698}} || Cerkvica stoji na vzhodnem robu taborskega obzidja. || GRADIŠČE-K. O. GRAD. IN POLJ. || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9247&lat=&lon=&description=Primskovo_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9597 9597] || {{WLM-slika|Q60354832}} || {{q|Q60354832}} || Cerkev in tabor sta vrh hriba Tabor nad Ihanom. || GORIČICA PRI IHANU || {{q|Q13377763}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9597&lat=&lon=&description=Gori%C4%8Dica_pri_Ihanu_-_Tabor_s_cerkvijo_sv._Kunigunde|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C981 981] || {{WLM-slika|Q12790260}} || {{q|Q12790260}} || Zgornji Tuštanj 1. Na holmu, jugozahodno od Moravč, jugovzhodno nad cesto proti Vrhpolju. || ZGORNJI TUŠTANJ || {{q|Q1012761}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=981&lat=&lon=&description=Zgornji_Tu%C5%A1tanj_-_Grad_Tu%C5%A1tanj|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9816 9816] || {{WLM-slika|Q60359150}} || {{q|Q60359150}} || Kašča stoji pri hiši Verd 16 (prej Verd 41) v starem delu naselja Verd. || VERD || {{q|Q9014817}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9816&lat=&lon=&description=Verd_-_Mikl%C4%8Deva_ka%C5%A1%C4%8Da|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9866 9866] || {{WLM-slika|Q12803453}} || {{q|Q12803453}} || Stari grad stoji na zahodnem grebenu Bergantove gore, vzhodno nad Kamnikom in izliva Nevljice v Kamniško Bistrico. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9866&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Arheolo%C5%A1ko_najdi%C5%A1%C4%8De_Stari_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9883 9883] || {{WLM-slika|Q60355153}} || {{q|Q60355153}} || Muzejska pot. Ob poti na grad Zaprice v Kamniku. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9883&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Slop_na_Zapricah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9893 9893] || {{WLM-slika|Q60355046}} || {{q|Q60355046}} || Zvonik stoji severno nad dolino Črne, severozahodno od cerkve sv. Primoža. || ČRNA PRI KAMNIKU || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9893&lat=&lon=&description=%C4%8Crna_pri_Kamniku_-_Zvonik_pri_cerkvi_sv._Primo%C5%BEa|text=Naloži}} |- |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] 1lw1xptx96bf6nwsjdt3fh82g7xrljj Slap Pongour 0 528155 6759406 6756307 2026-10-01T18:00:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759406 wikitext text/x-wiki [[Slika:ThacPongour.jpg|thumb|250px|Slap Pongour]] [[Slika:VN Pongour tango7174.jpg|thumb|250px]] '''Slap Pongour''' (izgovarja se ''Pong-gua'') je [[slap]] na reki Đa Nhim v občini Phú Hội, okrožje Đức Trọng, provinca Lâm Đồng, [[Vietnam]].<ref name =BandoHc > Upravni atlas Vietnama. Založba Naravni viri - okolje in zemljevidi Vietnama. Hà Nội, 2013.</ref><ref name =Bd50-cb01 > Zemljevid merila 1:50.000 tờ C-49-1 C&D. Cục Đo đạc và Bản đồ Việt Nam, 2004.</ref><ref name =thac-dlvn >[https://dulichvietnam.com.vn/16-thac-nuoc-dep-nhat-viet-nam-tu-bac-vao-nam-phan-1.html 16 thác nước đẹp nhất Việt Nam từ Bắc vào Nam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190827020629/https://dulichvietnam.com.vn/16-thac-nuoc-dep-nhat-viet-nam-tu-bac-vao-nam-phan-1.html |date=2019-08-27 }}. Dulich Việt Nam, 17/05/2018. Truy cập 22/12/2018.</ref>. Slap se nahaja približno 50 km južno od Da Lata.<ref name =pongur-dtld >[http://w3.lamdong.gov.vn/vi-VN/dukhach/danh-lam-thang-canh/Pages/thac-pongour.aspx Danh lam thắng cảnh Lâm Đồng: Thác Pongour] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181107104331/http://w3.lamdong.gov.vn/vi-VN/dukhach/danh-lam-thang-canh/Pages/thac-pongour.aspx |date=2018-11-07 }}. Cổng thông tin điện tử Lâm Đồng, 2012. Truy cập 11/11/2018.</ref> Slap je med turisti poznan tudi kot Seven Floor slap.<ref>An Huỳnh, [http://news.zing.vn/5-ngon-thac-noi-tieng-cua-Lam-Dong-post124654.html 5 ngọn thác nổi tiếng của Lâm Đồng] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181107145144/https://news.zing.vn/5-ngon-thac-noi-tieng-cua-lam-dong-post124654.html |date=2018-11-07 }} {{Navedi splet |url=https://news.zing.vn/5-ngon-thac-noi-tieng-cua-lam-dong-post124654.html |title=arhivska kopija |access-date=2023-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181107145144/https://news.zing.vn/5-ngon-thac-noi-tieng-cua-lam-dong-post124654.html |archive-date=2018-11-07 |url-status=bot: unknown}}, Zing.vn, truy cập ngày 29 tháng 1 năm 2016.</ref> Slap pada z višine skoraj 40 metrov, širi se več kot 100 metrov, skozi 7-nadstropni terasasti kamniti sistem. Obdan s pragozdom s površino okoli 2,5 ha z raznoliko in bogato vegetacijo. == Legenda == Legenda pravi, da: v preteklosti deželi Phú Hội - Tân Hội - Tân Thành zdaj vlada čudovita poglavarka K'Ho po imenu Kanai. Ima talent za osvajanje divjih živali v korist ljudi, vključno s štirimi nenavadno velikimi nosorogi, vedno uboga Kanaijeve ukaze, naj premakne gore, da blokira potoke, očisti polja, da posadi koruzo, poseje riž in je pripravljena na boj. Bori se proti sovražniku, da bi zaščitila vas. Posledično postaja življenje v skupnosti vedno bolj uspešno in mirno. Tisto pomlad je januarja na dan polne lune nežno izdihnila. Štirje nosorogi so se zadrževali noč in dan, ne da bi zapustili svojo poglavarko za pol koraka, niso se trudili jesti ali piti, dokler niso umrli ... Nenadoma nekega jutra, so bili vsi presenečeni, ko so videli kraj, kjer je počivala, da se dviga nad čudovito slap. Izkazalo se je, da se je potok las Kanai spremenil v hladno, čisto modro vodo z belo peno, zelene kamnite plošče, poraščene z mahom, razporejene od višjega proti nižjim, kot ozadje za slap, pa so bile rogovi črede nosorogov. simbol moči enotnosti in večne navezanosti med človekom in neizmerno naravo. ''Pongour'' je francoska transliteracija maternega jezika K'Ho: ''Pon-gou'' pomeni mojster bele gline. Po nekaterih geoloških dokumentih Francozov je ta dežela bogata s [[kaolin]]om. == Festival == Pongour je edini slap, ki ima festival. Vsako leto, na dan polne lune prvega lunarnega meseca, se mladi moški in ženske, ne glede na etnično pripadnost, zgrnejo sem, da bi praznovali pomladni praznik. To je priložnost za ljudi, da živijo odprto, pošteno, svobodno, da se učijo in se ljubijo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category| Pongour Waterfall}} [[Kategorija:Geografija Vietnama]] cbxdvx321zpqo3zvpm34qrn90y623yh Veliki perujski potres 0 528330 6759559 6755464 2026-10-02T09:25:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759559 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake |title = Veliki perujski potres |timestamp = 1970-05-31 20:23:29 |anss-url = iscgem796163 |isc-event = 796163 |image = Statue of Christ at Cemetery Hill overlooking old Yungay.jpg |local-date = 31. maj 1970 |local-time = 15:23:29 |duration = ~ 45 sekund<ref name="Plafker1971"/> |map2 = {{Location map+ | Peru | AlternativeMap = Peru physical map.svg |places = {{Location map~|Peru|lat=-9.14|long=-77.74|label=Yungay|mark=Green pog.svg}} {{Location map~|Peru|lat=-12.04|long=-77.03|label=Lima|mark=Green pog.svg}} {{Location map~|Peru|lat=-9.4|long=-78.9|mark=Bullseye1.png|marksize=40}} | label = | width = 260 | float = right | caption =}} |magnitude = 7,9 {{M|w|link=y}}<ref name="USGC"/><ref name=Utsu/> |depth = 45 km<ref name="USGC"/> |type = normalni zdrs |location = {{coord|-9.4|-78.9|display=inline, title}} <ref name=Utsu/> |intensity = {{MMI|VIII}}<ref name="Plafker1971"/> |PGA = 0,1 ''[[Težni pospešek|g]]'' pri [[Lima|Limi]]<ref name=Cluff/> |countries affected = [[Peru]] |casualties = ~70.000 mrtvih<ref name="Plafker1971"/><br>50.000 ranjenih<ref name="BullAtSci"/> }} '''Veliki perujski potres''' je bil močan podmorski [[potres]], ki je 31. maja 1970 zgodaj popoldan po lokalnem času prizadel obalo in zahodni del [[Andi|Andov]], zlasti regijo [[Ancash]] na zahodu [[Peru]]ja. Potres z epicentrom v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] približno 25 km zahodno od pristaniškega mesta [[Chimbote]] zaradi velike globine ni povzročil pomembnejših tektonskih premikov ali [[cunami]]ja, je pa tresenje tal sprožilo številne [[zemeljski plaz|plazove]] v gorati notranjosti in močno poškodovalo ali porušilo slabo grajene stavbe na prizadetem območju.<ref name="Plafker1971"/><ref name="BullAtSci"/> Posledično je umrlo približno 70.000 ljudi, še 50.000 je bilo ranjenih, skoraj milijon ljudi je ostalo brez domov. Velik delež žrtev je zahteval katastrofalen plaz, ki se je zaradi potresa utrgal izpod severnega vrha gore [[Huascarán]] in pod seboj pokopal celotno mesto [[Yungay]] ter del bližnje vasi [[Ranrahirca]] v Andih.<ref name="USGC"/> Tako plaz s Huascarána kot sam potres še zdaj veljata za najhujši [[naravna katastrofa|naravni katastrofi]] svoje vrste v zgodovini Peruja in eni najhujših na svetu.<ref name="bbc">{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-52839770 |title=In pictures: Peru's most catastrophic natural disaster |date=2020-05-31 |work=BBC News |accessdate=2022-12-17}}</ref> == Osnovne značilnosti potresa == Potres intenzitete 7,9 po [[Momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]] se je zgodil 31. maja 1970 ob 15.23 po lokalnem času (20:23:29 [[UTC]]), kot posledica zdrsa ob globinskem [[Prelom (geologija)|prelomu]], ki teče vzporedno z obalo Južne Amerike v dolžini 140 km in širini 50 km, 45 km pod površjem, kjer se tektonska plošča [[Nazca plošča|Nazca]] podriva pod [[Južnoameriška plošča|južnoameriško]].<ref name="Plafker1971"/><ref name="USGC"/><ref name="bbc"/> Očividci so opisali nekajsekundno rahlo zibanje, ki mu je sledilo približno 45 sekund silovitega tresenja. V naslednjih dneh so sledili številni popotresni sunki, ki so dosegali intenzitete 4 do 6.<ref name="Plafker1971"/> Najmočneje se je treslo priobalno območje med krajema [[Casma]] in Chimbote v regiji Ancash, nekaj sto kilometrov severozahodno od glavnega mesta [[Lima]].<ref name="BullAtSci"/> == Posledice == Največ škode je bilo na območju od mesta [[Trujillo, Peru|Trujillo]] na severu do [[Pativilca|Pativilce]] več kot 300 km južneje in 120 km v notranjost, zlasti po dolini reke [[Rio Santa]]. Na območju, velikem 65.000 km², je takrat živelo približno 1,4 milijona ljudi. Potres je povzročil porušenje ali močne poškodbe 80 % stavb, grajenih iz surove opeke na nestabilni podlagi, kakršne so prevladovale tam.<ref name="Plafker1971"/><ref name="BullAtSci"/> Za podobno smrtonosne kot rušenje stavb so se izkazali številni plazovi na 30.000 km² velikem goratem območju v notranjosti, ki so se sprožili s strmih pobočij v doline. Med njimi je najznamenitejši plaz s Huascarána, ki je zasul Yungay in del bližnje Ranrahirce ter še nekaj manjših vasi. Samo ta je zahteval približno 20.000 življenj na gosto poseljeni ravnici med gorami.<ref name="Plafker1971"/><ref name=Cluff/> == Sklici == {{sklici|refs= <ref name="Plafker1971">{{cite journal |last1=Plafker |first2=George E. |last2=Ericksen |first3=Jaime |last3=Fernández Concha |year=1971 |title=Geological aspects of the May 31, 1970, Perú earthquake |url=http://tramite.ingemmet.gob.pe/BusquedaGeodoc/images/biblioteca/P-225.pdf |first1=George |journal=Bulletin of the Seismological Society of America |volume=61 |issue=3 |pages=543–578 |doi=10.1785/BSSA0610030543 |bibcode=1971BuSSA..61..543P |s2cid=130140366 |access-date=2022-12-17 |archive-date=2022-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221217100200/http://tramite.ingemmet.gob.pe/BusquedaGeodoc/images/biblioteca/P-225.pdf |url-status=dead }}</ref> <ref name=Utsu>{{citation|title=International Handbook of Earthquake & Engineering Seismology|series=Part A, Volume 81A|chapter=A List of Deadly Earthquakes in the World: 1500–2000|first=T. R.|last=Utsu|year=2002|publisher=[[Academic Press]]|edition=First|isbn=978-0124406520|page=708}}</ref> <ref name="BullAtSci">{{cite journal | title=The Peru Earthquake: A Special Study | url=https://archive.org/details/sim_bulletin-of-the-atomic-scientists_1970-10_26_8/page/17 | journal=Bulletin of the Atomic Scientists | volume=26 | issue=8 | year=1970 | issn=0096-3402 | doi=10.1080/00963402.1970.11457853 | pages=17–19}}</ref> <ref name="USGC">{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/iscgem796163/executive |title=M 7.9 - 20 km WSW of Chimbote, Peru |work=Earthquake Hazards Program |publisher=Geodetska uprava Združenih držav Amerike |accessdate=2022-12-17}}</ref> <ref name=Cluff>{{citation|title=Peru earthquake of May 31, 1970; Engineering geology observations|url=http://ds.iris.edu/seismo-archives/quakes/1970peru/Cluff1971.pdf|first=L.S.|last=Cluff|year=1971|journal=Bulletin of the Seismological Society of America|volume=61|number=3|page=514|doi=10.1785/BSSA0610030511|bibcode=1971BuSSA..61..511C|s2cid=132218116|archive-url=https://web.archive.org/web/20221205201013/http://ds.iris.edu/seismo-archives/quakes/1970peru/Cluff1971.pdf|access-date=2022-12-17|archive-date=2022-12-05|url-status=dead }}</ref> }} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|1970 Ancash earthquake|veliki perujski potres}} * {{Eq-isc-link|796163}} [[Kategorija:Potresi]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1970]] [[Kategorija:Katastrofe v Peruju]] 50fl5ktu8dhc6to4k04poy50lnmo9zz Tuskegeejski letalci 0 528468 6759517 6756658 2026-10-02T05:56:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759517 wikitext text/x-wiki {{short description|afroameriški piloti med 2. svetovno vojno.}} {{infopolje Vojaška enota |unit_name= Tuskegeejski latalci <br /> ''Tuskegee Airmen'' (neuradno) |image= [[slika:Shield of the 332nd Fighter Group.svg|90px]]<br /> [[slika:332d Air Expeditionary Wing.png|332nd Air Expeditionary Wing Insignia|90px]] |caption= [[Emblem]]a [[krilo (vojaška enota)|kril]] |dates= 1940–1948 |country= [[Združene države Amerike|ZDA]] |allegiance= |branch= [[Zračni korpus Kopenske vojske Združenih držav Amerike|Zračni korpus Kopenske vojske ZDA]] <br /> [[Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike|Vojno letalstvo Kopenske vojske ZDA]] <br /> [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojno letalstvo ZDA]] |type= |role= usposobljenost za zračni boj |size= |command_structure= Diplomante so razporedili v enote: <br /> [[332. lovska skupina]] ([[99. lovska eskadrilja|99. lovska]], [[100. lovska eskadrilja|100. lovska]], [[301. lovska eskadrilja|301. lovska]], [[302. lovska eskadrilja]]), <br /> [[477. lovska skupina|477. srednje-bombniška skupina]] ([[616. bombniška eskadrilja|616. bombniška]], [[617. bombniška eskadrilja|617. bombniška]], [[618. bombniška eskadrilja|618. bombniška]], [[619. bombniška eskadrilja]]) |garrison= |ceremonial_chief= |colonel_of_the_regiment= |nickname= Rdeči repi (''Red Tails'') <br /> Rdečerepi angeli (''Red-Tail Angels'') |patron= |motto= ''Spit Fire'' |battles= [[druga svetovna vojna|2. svetovna vojna]] }} '''Tuskegeejski letálci''' [taskígijski ~]{{efn|Za angleški izgovor glej {{navedi splet|url= http://www.thefreedictionary.com/Tuskegee|title= Pronunciation of Tuskegee|language= en|website= thefreedictionary.com|accessdate= 3. oktobra 2010}}}} ({{jezik-en|Tuskegee Airmen}}) so bili skupina večinoma [[Afroameričani|afroameriških]] [[vojaški pilot|vojaških pilotov]] ([[lovsko letalo|lovskih letal]] in [[bombnik]]ov), ki so se borili med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Tvorili so [[332. lovska skupina|332. lovsko skupino]] in [[447. lovska skupina|447. srednje-bombniško skupino]] [[Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike|Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA]] (USAAF). Ime se nanaša tudi na [[letalski navigator|navigatorje]], [[bombardir]]je, [[letalski mehanik|mehanike]], [[letalski inštruktor|inštruktorje]], poveljnike [[letalska posadka|posadk]], [[medicinska sestra|medicinske sestre]], [[kuhar]]je in drugo podporno osebje. Tuskegeejski letalci so prejeli pohvale za svoje odlične bojne rezultate, ki so si jih prislužili med zaščito ameriških bombnikov pred sovražnimi lovci. Skupina je prejela tri [[predsedniška navedba enote (Združene države Amerike)|odlične navedbe enote]]. Vsi temnopolti vojaški piloti, ki so se usposabljali v ZDA, so se usposabljali na Griel Fieldu, Kennedy Fieldu, [[Moton Field]]u, Shorter Fieldu in Tuskegee Army Air Fieldsu.{{r|haul_2014}} Izobraževali so se na Inštitutu Tuskegee (sedaj [[Univerza Tuskegee]]), ki se nahaja blizu [[Tuskegee, Alabama|Tuskegeeja]] v [[Alabama|Alabami]]. Od 922 pilotov je bilo pet [[Haitijci|Haitijcev]] iz [[Vojno letalstvo Haitija|Vojnega letalstva Haitija]] in en pilot s [[Trinidad]]a.{{r|spl0}} Vključeval je tudi [[španski in latino (etnični kategoriji)|španskega ali latinoameriškega]] letalca, rojenega v [[Dominikanska republika|Dominikanski republiki]].{{r|lant_2015}} [[99. zasledovalna eskadrilja]] (kasneje 99. lovska eskadrilja) je bila prva temnopolta letalska [[eskadrilja]] in prva, ki so jo napotili v tujino (v [[Severna Afrika|Severno Afriko]] aprila 1943 in kasneje na [[Sicilija|Sicilijo]] in druge dele [[Italija|Italije]]). 332. lovska skupina, ki je prvotno vključevala 100., 301. in 302. lovsko eskadriljo, je bila prva temnopolta [[letalska skupina]]. V Italijo so jo napotili v začetku leta 1944. Čeprav se je 477. bombniška skupina urila s [[srednji bombnik|srednjimi bombniki]] [[North American B-25 Mitchell]], ti z njo nikoli niso sodelovali v boju. Junija 1944 je 332. lovska skupina začela izvajati spremljevalne misije [[težki bombnik|težkih bombnikov]] in julija 1944, z dodatkom 99. lovske eskadrilje, je imela štiri lovske eskadrilje. 99. lovska eskadrilja je bila sprva opremljena z [[lovski bombnik|lovsko-bombniškimi]] letali [[Curtiss P-40 Warhawk]]. 332. lovska skupina in njene 100., 301. in 302. lovska eskadrilja so bile opremljene za začetne bojne misije z letali [[Bell P-39 Airacobra]] (marec 1944), kasneje z [[Republic P-47 Thunderbolt]] (junij–julij 1944) in končno z letalom, s katerim so postali najpogosteje povezani, [[North American P-51 Mustang]] (julij 1944). Ko so piloti 332. lovske skupine pobarvali repe svojih letal P-47 [[rdeča|rdeče]], je nastal vzdevek »Rdeči repi« (''Red Tails''). Rdeče oznake, ki so odlikovale tuskegeejske letalce, so vključevale rdeče pasove na nosu P-51 in rdeče [[rep (letalo)|repe]] – Mustangi P-51B, C in D so leteli v podobnih barvnih shemah, z rdečimi [[vrtavka (aeronavtika)|vrtavkami]] [[letalski vijak|propelerjev]], [[rumena|rumenimi]] trakovi na [[letalsko krilo|krilih]] in popolnoma rdečimi površinami repov. Tuskegeejski letalci so bili prvi afroameriški vojaški letalci v [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Oboroženih silah ZDA]]. Med 2. svetovno vojno so za temnopolte Američane v številnih zveznih državah še vedno veljali [[zakoni Jima Crowa]]{{efn|Državni in krajevni zakoni ZDA, sprejeti med letoma 1876 in 1965, ki so predpisovali de jure rasno segregacijo v vseh javnih dejavnostih, so bili skupaj znani kot »[[zakoni Jima Crowa]]«, izpeljanke imena iz sodobnega [[slabšalnica|pejorativa]] za temnopolte Američane.{{r|wood_2001}}}} in ameriška vojska je bila [[rasna segregacija v Združenih državah Amerike|rasno ločena]], tako kot velik del zvezne vlade. Tuskegeejski letalci so bili izpostavljeni [[rasna diskriminacija|rasni diskriminaciji]], tako v vojski kot zunaj nje. == Zgodovina == === Izvori === {{glej tudi|Program usposabljanja civilnih pilotov}} ==== Ozadje ==== [[slika:P51 Mustang Red Tail.jpg|thumb|right|[[North American P-51 Mustang]] s katerim je letela organizacija [[Commemorative Air Force]] v oznakah 302. lovske eskadrilje kot poklon [[podpolkovnik]]u [[Lee Andrew Archer|Leeju Archerju]].]] [[slika:Tuskegee Airman P-51 Mustang taken at Airventure.JPG|thumb|right|P-51 Mustang tuskegeejskih letalcev posnet na šovu [[EAA AirVenture Oshkosh|Airventure]] v [[Oshkosh, Wisconsin|Oshkoshu, Wisconsin]] leta 2013. Ta P-51C je del [[Eskadrilja Rdeči rep|Projekta Red Tail]]]] [[slika:Spirit of Tuskegee plane.jpg|thumb|right|[[Šolsko vojaško letalo]] [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman Kaydet]], ki so ga uporabljali tuskegeejski letalci z imenom ''Duh Tuskegeeja'' (''Spirit of Tuskegee'')]] [[slika:Tuskegee airman2.jpg|thumb|right|Portret tuskegeejskega letalca [[poročnik]]a Edwarda M. Thomasa fotografinje [[Toni Frissell]], [[Letališki kompleks Foggia|Letališče Ramitelli]], marec 1945]] [[slika:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|right|[[Eleanor Roosevelt]] s [[Charles Alfred Anderson|C. Alfredom »Chiefom« Andersonom]] v letalu [[Piper J-3 Cub]] 11. aprila 1941]] Pred tuskegeejskimi letalci noben Afroameričan ni bil vojaški pilot ZDA. Leta 1917 so Afroameričani poskušali postati opazovalci iz zraka, a so jih zavrnili.{{r|fran_1997}} Afroameričan [[Eugene Bullard]] je med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno služil]] v [[Vojno letalstvo Francije|francoskem vojnem letalstvu]], ker mu niso dovolili služiti v ameriški enoti. Zaradi tega se je vrnil na pehotno dolžnost pri Francozih.{{r|lloy_2000}} Rasno motivirane zavrnitve afroameriških nabornikov iz 1. svetovne vojne so sprožile več kot dve desetletji zagovarjanja Afroameričanov, ki so se želeli prijaviti in izuriti za vojaške pilote. Prizadevanja so vodili tako ugledni voditelji [[državljanske in politične pravice|državljanskih pravic]], kot so [[Walter Francis White|Walter White]] iz [[Nacionalno združenje za napredek temnopoltih|Nacionalnega združenja za napredek temnopoltih]] ([[NAACP]]), sindikalni vodja [[Asa Philip Randolph]] in sodnik [[William Henry Hastie]]. Končno je [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriški kongres]] 3. aprila 1939 sprejel Zakon o odobritvah javnega prava 18, ki je vseboval amandma senatorja [[Henry Herman Schwartz|Harryja H. Schwartza]] o določitvi sredstev za usposabljanje afroameriških pilotov. [[Vojno ministrstvo Združenih držav Amerike|Vojno ministrstvo]] je uspelo denar vložiti v sklade civilnih letalskih šol, ki so bile pripravljene usposabljati temnopolte Američane.{{r|fran_1997}} Tradicija in politika Vojnega ministrstva sta zahtevali ločevanje Afroameričanov v ločene vojaške enote z belimi častniki, kot so prej storili z [[9. konjeniški polk (ZDA)|9. konjeniškim]], [[10. konjeniški polk (ZDA)|10. konjeniškim]], [[24. pehotni polk (ZDA)|24. pehotnim]] in [[25. pehotni polk (ZDA)|25. pehotnim polkom]]. Ko je dodelitev sredstev za letalsko usposabljanje ustvarila priložnosti za kadete pilote, je njihovo število zmanjšalo sezname teh starejših enot.{{r|moye_2010}}{{rp|19}} Leta 1941 sta Vojno ministrstvo in [[Zračni korpus Kopenske vojske Združenih držav Amerike|Zračni korpus Kopenske vojske]] (USAAC) pod pritiskom – tri mesece pred preoblikovanjem v [[USAAF]] – sestavila prvo popolnoma temnopolto letalsko enoto, 99. zasledovalno eskadriljo.{{r|spl1}} Zaradi restriktivne narave izbirne politike se položaj za Afroameričane ni zdel obetaven, saj je leta 1940 ameriški urad za popis prebivalstva poročal, da je bilo v državi le 124 afroameriških pilotov.{{r|moye_2010-25}}{{rp|25}} Politika izključevanja je dramatično propadla, ko je Zračni korpus prejel obilico vlog moških, ki so izpolnjevali pogoje, tudi v skladu z omejevalnimi zahtevami. Mnogi kandidati so že sodelovali v [[Program usposabljanja civilnih pilotov|Programu usposabljanja civilnih pilotov]] (CPTP), ki so ga predstavili konec decembra 1938. Univerza Tuskegee je sodelovala od leta 1939.{{r|bent_1999}} ==== Usposabljanje ==== {{brez virov|date=januar 2017}} Zračni korpus Kopenske vojske je ustanovil [[seznam raziskovalnih metod v psihologiji|Psihološko raziskovalno skupino 1]] na [[Maxwell Air Force Base|Maxwell Army Air Fieldu]], v [[Montgomery, Alabama|Montgomeryju]] v Alabami in druge enote po državi za usposabljanje letalskih kadetov, ki je vključevalo identifikacijo, selekcijo, izobraževanje in usposabljanje pilotov, navigatorjev in bombardirjev. Psihologi, zaposleni v teh raziskovalnih študijah in programih usposabljanja, so uporabili nekaj prvih [[standardizirani test|standardiziranih testov]] za kvantificiranje [[inteligenčni količnik|IQ]], spretnosti in vodstvenih značilnosti, da bi izbrali in usposobili osebje, ki je najbolj primerno za vloge bombardirja, navigatorja in pilota. Zračni korpus je določil, da bodo obstoječi programi uporabljeni za vse enote, vključno z enotami za temnopolte. V Tuskegeeju se je to prizadevanje nadaljevalo z izbiro in usposabljanjem tuskegeejskih letalcev. Vojno ministrstvo je vzpostavilo sistem, ki je sprejemal samo tiste z ravnjo letalnih izkušenj ali visokošolsko izobrazbo, kar je zagotavljalo, da so se lahko pridružili samo najsposobnejši in najinteligentnejši afroameriški kandidati.{{navedi vir|date=januar 2017}} Letalec poročnik [[Coleman Young]], kasneje prvi afroameriški [[seznam županov Detroita|župan Detroita]] je [[Studs Terkel|Studsu Terkelu]] o procesu povedal: {{citatni blok|Postavili so tako visoke standarde, da smo pravzaprav postali elitna skupina. Pregledali so nas in super pregledali. Bili smo nedvomno najpametnejši in fizično najbolj sposobni mladi črnci v državi. Bili smo super boljši zaradi iracionalnih zakonov Jima Crowa. Ne moreš zbrati toliko inteligentnih mladih ljudi in jih usposabljati kot borce ter pričakovati, da se bodo ležerno prevračali, ko jih boš poskušal prejebati, kajne? (Smeh.){{r|terk_1980}}}} ==== Polet prve dame ==== Nadobudni program letenja v Tuskegeeju je dobil pospešek v javnosti, ko ga je 29. marca 1941 pregledala [[prva dama]] [[Eleanor Roosevelt]] in 11. aprila letela z afroameriškim glavnim civilnim inštruktorjem [[Charles Alfred Anderson|C. Alfredom »Chiefom« Andersonom]]. Anderson, ki je letel od leta 1929 in je bil odgovoren za usposabljanje na tisoče pilotov novincev, je svojo prestižno potnico navkljub pomislekov njenih varnostnikov popeljal na nenačrtovani polurni let v letalu [[Piper J-3 Cub]].{{r|spl2}}{{r|spl3}} Po pristanku je veselo sporočila: »No, saj znaš leteti v redu.«{{r|moye_2010-52-54}} Do tedaj noben temnopolti še nikoli ni letel za Zračni korpus. Brez dvoma je bila njena izkušnja spodbuda za [[Franklin Delano Roosevelt|Rooseveltovo]] administracijo, ki je pravkar ustanovila Eksperiment tuskegeejskih letalcev, da bi raziskala, ali je možno usposobiti temnopolte pilote za vojaško službo. Anderson je nadaljeval z usposabljanjem drugih slavnih pionirjev vojaškega letalstva, kot sta generala [[Benjamin Oliver Davis mlajši]] in [[Daniel James mlajši|Daniel »Chappie« James mlajši]].{{r|spl4}} Poznejši prenapeti odziv zaradi poleta prve dame je imel tako velik vpliv, da se pogosto napačno navaja kot začetek CPTP v Tuskegeeju, čeprav je bil program star že pet mesecev. Eleanor Roosevelt je izkoristila svoj položaj skrbnice [[Rosenwaldov sklad|sklada Juliusa Rosenwalda]], da je uredila posojilo v višini 175.000 dolarjev za pomoč pri financiranju izgradnje [[Nacionalno zgodovinsko mesto tuskegeejskih letalcev|Moton Fielda]].{{r|moye_2010-52-54}} === Formiranje === [[slika:First Tuskeegee Class.jpg|thumb|right|Major James A. Ellison pozdravlja [[Mac Ross|Maca Rossa]], enega od prvih diplomantov, med pregledom prve klase tuskegeejskih kadetov; linija letenja v osnovni in napredni letalski šoli Zračnega korpusa s [[Šolsko vojaško letalo|trenažerji]] [[Vultee BT-13 Valiant]] v ozadju, Tuskegee, Alabama, 1941]] 22. marca 1941 so aktivirali [[99. lovska eskadrilja|99. zasledovalno eskadriljo]]{{efn|»Zasledovalna« (''pursuit'') je bil ameriški izraz za »lovska« (''fighter'') do maja 1942.}} brez pilotov na [[Chanute Field]]u v [[Rantoul, Illinois|Rantoulu]] v [[Illinois]]u.{{r|fran_1997-15}}{{r|moye_2010-26-37}}{{efn|Morda je tožba zavrnjenega kandidata povzročila, da je [[Zračni korpus Kopenske vojske Združenih držav Amerike|USAAC]] sprejel temnopolte kandidate. [[Yancey Williams]], Afroameričan, ki je bil sicer usposobljen za šolanje vojaškega pilota, je na okrožnem sodišču v Washingtonu vložil tožbo za sprejem v šolanje. Podprlo ga je [[Nacionalno združenje za napredek temnopoltih|NAACP]].}}{{r|fran_2008}} Kader 14 temnopoltih [[podčastnik]]ov iz 24. in 25. pehotnega polka so poslali v Chanute Field, da bi pomagal pri upravljanju in nadzoru pripravnikov. Belega častnika, [[stotnik]]a Kopenske vojske Harolda R. Madduxa, so dodelili za prvega poveljnika 99. lovske eskadrilje.{{r|fran_2008}}{{r|haul_2017}} Skupina 271 nabornikov se je marca 1941 začela usposabljati za zemeljsko podporo letal na Chanute Fieldu, dokler jih niso julija 1941 premestili v opororišča v Alabami.{{r|maur_1992}} Veščine, ki so jih učili, so bile tako tehnične, da se je ustanovitev ločenih razredov zdela nemogoča. To majhno število nabornikov je postalo jedro drugih temnopoltih eskadrilj, ki so se oblikovale na [[Sharpe Field|Tuskegee Army Fields]] v Alabami.{{r|moye_2010-57}}{{r|maur_1983}} Medtem ko so se naborniki usposabljali, so pet temnopoltih mladih sprejeli v Šolo za usposabljanje častnikov (OTS) v Chanute Fieldu kot letalske kadete. Elmer D. Jones, Dudley Stevenson in James Johnson iz Washingtona, DC; Nelson Brooks iz Illinoisa in William R. Thompson iz Pittsburgha, Pensilvanija so uspešno zaključili OTS in so jih imenovali za prve temnopolte častnike Zračnega korpusa Kopenske vojske.{{r|fran_2008}} Junija 1941 so 99. zasledovalno eskadriljo premestili v Tuskegee v Alabami in je ostala edina temnopolta letalska enota v državi, vendar je bila še brez pilotov.{{r|haul_2017}} Slavni letalci so se dejansko usposabljali na petih letališčih, ki obkrožajo Univerzo Tuskegee (prej Inštitut Tuskegee) – Griel, Kennedy, Moton, Shorter in Tuskegee Army Air Fields.{{r|haul_2014}} Letalsko enoto je sestavljalo 47 častnikov in 429 vojakov, podpirala pa jo je celotna vojaška enota.{{r|spl5}} 19. julija 1941 je trinajst posameznikov sestavljalo prvo klaso letalskih kadetov (42-C), ko so vstopili v predpoletno usposabljanje na Inštitutu Tuskegee.{{r|haul_2017}} Po osnovnem usposabljanju v [[Moton Field]]u so jih preselili na bližnje vojaško letališče Tuskegee Army Air Field, približno 10 milj (16 km) zahodno, za preusmeritveno usposabljanje v operativne vrste. Posledično je vojaško letališče Tuskegee postalo edina instalacija Kopenske vojske, ki je izvajala tri faze usposabljanja pilotov (osnovno, napredno in prehodno) na eni lokaciji. Začetno načrtovanje je zahtevalo 500 osebja skupaj z nastanitvami.{{r|moye_2010-93-94}} Do sredine leta 1942 je bilo več kot šestkrat toliko nameščenih v Tuskegeeju, čeprav sta se tam urili le dve eskadrilji.{{r|homa_2001}} [[slika:Tuskegee airman poster.jpg|thumb|left|Plakat [[vojna zadolžnica|vojne zadolžnice]] s prikazom tuskegeejskega letalca]] Vojaško letališče Tuskegee je bilo podobno že obstoječim letališčem, rezerviranim za šolanje belih pilotov, kot je Maxwell Field, ki je bilo oddaljeno le 40 milj (64 km).{{r|fran_1997-233}} Za pogodbo je bil zadolžen afroameriški izvajalec [[McKissack & McKissack|McKissack and McKissack, Inc.]]. 2000 delavcev tega podjetja, [[abecedne agencije|agencija]] [[Works Progress Administration]] iz Alabame in [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenska vojska]] so zgradili letališče v samo šestih mesecih. Stroške za gradnjo so predvideli v znesku 1.663.057 dolarjev.{{r|homa_2001-31-32}} Poveljstvo letalcev je prevzel stotnik Benjamin Davis mlajši, eden od samo dveh častnikov črne linije, ki sta služila tedaj.{{r|spl6}} Med usposabljanjem je letališču Tuskegee Army Air Field prvi poveljeval major James A. Ellison. Ellison je naredil velik napredek pri organizaciji gradnje objektov, potrebnih za vojaški program v Tuskegeeju. Vendar so ga 12. januarja 1942 premestili, domnevno zaradi njegovega vztrajanja, da imajo njegovi afroameriški stražarji in [[vojaška policija]] policijsko oblast nad krajevnimi [[bela (kavkazijska) rasa|belimi]] civilisti.{{r|fran_1997-56}}{{r|jake_2015}} Njegov naslednik, [[polkovnik]] [[Frederick von Kimble]], je nato nadziral operacije na letališču Tuskegee.{{r|foge_1953}} V nasprotju z novimi vojaškimi predpisi je Kimble vzdrževal segregacijo na letališču v spoštovanju do krajevnih navad v zvezni državi Alabama, politiko, ki so mu jo letalci zamerili.{{r|fran_1997-233}} Kasneje istega leta je Zračni korpus zamenjal Kimblea. Njegova zamenjava je bil direktor usposabljanja na vojaškem letališču Tuskegee, major [[Noel Francis Parrish]].{{r|smit_1995}} V nasprotju s prevladujočim rasizmom tistega časa je bil Parrish pravičen in odprt. Zaprosil je Washington, da dovoli tuskegeejskim letalcem služiti v boju.{{r|fran_1997-258}}{{r|c1}} [[slika:Airglasspilotcert-NPS.jpg|thumb|right|Letalsko potrdilo za tuskegeejskega letalca Roberta Marshalla Glassa z dne 17. julija 1947, ki ga je podpisal poveljnik polkovnik [[Noel Francis Parrish|Parrish]]]] Stroga rasna segregacija, ki jo je zahtevala ameriška vojska, je popustila pred zahtevami po kompleksnem usposabljanju v tehničnih poklicih. Tipičen proces je bil razvoj ločenih afroameriških [[letalski kirurg|letalskih kirurgov]] za podporo operacijam in usposabljanju tuskegeejskih letalcev.{{r|jone_2007}} Pred formiranjem te enote noben letalski kirurg ameriške vojske ni bil temnopolt. Usposabljanje Afroameričanov za letalske medicinske preiskovalce je potekalo prek dopisnih tečajev do leta 1943, ko so sprejeli dva temnopolta zdravnika na Šolo za letalsko medicino Kopenske vojske v [[Randolph Air Force Base|Randolph Fieldu]] v [[Teksas]]u. To je bil eden najzgodnejših rasno integriranih tečajev v ameriški vojski. Sedemnajst letalskih kirurgov je služilo pri tuskegeejskih letalcih od leta 1941 do 1949. Tedaj je običajno trajanje dolžnosti letalskega kirurga ameriške vojske trajalo štiri leta. Šest od teh zdravnikov je živelo v terenskih razmerah med operacijami v Severni Afriki, na Siciliji in v drugih delih Italije. Glavni letalski kirurg tuskegeejskih letalcev je bil [[Vance Hunter Marchbanks mlajši]], doktor medicine, prijatelj Benjamina Davisa mlajšega iz otroštva.{{r|jone_2007}} Kopičenje izčrpanih kadetov v Tuskegeeju in nagnjenost drugih poveljstev, da »se znebijo« afroameriškega osebja za delovno mesto, je poslabšalo težave pri upravljanju Tuskegeeja. Zaradi pomanjkanja služb zanje so ti vojaški možje ovirali stanovanjske in kuhinjske oddelke Tuskegeeja.{{r|fran_1997-214}} Izurjeni častniki so prav tako ostali brez dela, saj je načrt za premestitev afroameriških častnikov na poveljniška mesta zastal, beli častniki pa niso le še naprej poveljevali, temveč so se jim pridružili dodatni beli častniki, dodeljeni na to mesto. Eno od utemeljitev za nedodelitev usposobljenih afroameriških častnikov je navedel poveljujoči častnik Vojnega letalstva general [[Henry Harley Arnold|Henry Harley »Hap« Arnold]]: »Črnskih pilotov ni mogoče uporabiti v naših sedanjih enotah Zračnega korpusa, ker bi to povzročilo, da bi črnski častniki služili nad belimi vojaki, kar bi ustvarjalo nemogoče družbene razmere.«{{r|moye_2010-93-95}} === Bojna dodelitev === [[slika:Tuskegee Airmen - Circa May 1942 to Aug 1943.jpg|thumb|left|Osem tuskegeejskih letalcev pred lovskim letalom [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] – klasa 42-I z leve proti desni: Nathaniel M. Hill, Marshall S. Cabiness, [[Herman Albert Lawson]], William T. Mattison, John A. Gibson, [[Elwood T. Driver]], [[Price D. Rice]], [[Andrew D. Turner]]]] 99. eskadrilja je končno veljala za pripravljeno za bojno dolžnost aprila 1943. Iz Tuskegeeja je odpotovala 2. aprila, namenjena v Severno Afriko, kjer se je pridružila 33. lovski skupini in njenemu poveljniku, polkovniku [[William Wallace Momyer|Williamu Wallaceu Momyerju]]. Zaradi malo navodil pilotov, izkušenih v bojih, je bila prva bojna misija 99. eskadrilje napad na majhen strateški ognjeniški otok [[Pantelleria]], s kodnim imenom [[Operacija Zamašek]], v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], da bi očistili morske poti za [[zavezniška invazija na Sicilijo|zavezniško invazijo na Sicilijo]] julija 1943. Zračni napad na otok se je začel 30. maja 1943. 99. eskadrilja je letela svojo prvo bojno nalogo 2. junija.{{r|spl7}} Predaja garnizije 11.121 Italijanov in 78 Nemcev zaradi zračnega napada je bila prva te vrste.{{r|wolk_2002}}{{r|molo_2004}} 99. eskadrilja se je nato preselila na Sicilijo in za svojo uspešnost v boju prejela [[predsedniška navedba enote (Združene države Amerike)|odlično navedbo enote]] (DUC).{{r|spl8}} [[slika:Col Benjamin Oliver Davis, Jr.jpg|thumb|upright|right|Polkovnik [[Benjamin Oliver Davis mlajši]], poveljnik 332. lovske skupine tuskegeejskih letalcev pred svojim [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]] na [[Sicilija|Siciliji]]]] [[slika:James DanielChappie.jpg|thumbnail|upright|right|Tuskegeejski letalec inštruktor [[Daniel James mlajši|Daniel »Chappie« James mlajši]]]] [[slika:Alix Pasquet.jpg|thumb|upright|left|Tuskegeejski letalec Alix Pasquet, datum neznan.]] Do konca februarja 1944 so popolnoma temnopolto [[332. lovska skupina|332. lovsko skupino]] poslali v tujino s tremi lovskimi eskadriljami: [[100. lovska eskadrilja|100.]], [[301. lovska eskadrilja|301.]] in [[302. lovska eskadrilja|302]].{{r|spl9}} Pod poveljstvom polkovnika Davisa mlajšega so eskadrilje premaknili na celinsko Italijo, kjer se jim je 6. junija pridružila 99. lovska eskadrilja, ki je bila skupini dodeljena 1. maja 1944, na [[Letališki kompleks Foggia|Letališču Ramitelli]], devet kilometrov jugovzhodno od majhnega mesta [[Campomarino]], na [[Jadransko morje|jadranski obali]]. Iz Ramitellija je 332. lovska skupina spremljala težke strateške bombne napade [[Petnajsta zračna sila|Petnajste zračne sile]] na Češkoslovaško, v Avstrijo, Madžarsko, Poljsko in Nemčijo.{{r|spl10}} Leteče spremstvo za težke bombnike je 332. lovski skupini prislužilo impresiven bojni rekord. Zavezniki so te letalce poimenovali »Rdeči repi« (''Red Tails'') ali »Rdečerepi angeli« (''Red-Tail Angels''), zaradi značilne [[karmin]]ske identifikacijske oznake enote, ki je bila večinoma uporabljena na [[rep (letalo)|repnem]] delu letala enote.{{r|rice_2000}} [[477. lovska skupina|477. bombniško skupino]] B-25 so formirali v ZDA, vendar ni mogla dokončati svojega usposabljanja pravočasno, da bi videla boje. 99. lovska eskadrilja je po vrnitvi v ZDA postala del 477., preimenovane v 477. sestavljeno skupino.{{r|rice_2000}} ==== Aktivne zračne enote ==== [[slika:Pilots of the 332nd Fighter Group.jpg|thumb|left|Piloti 332. lovske skupine na [[Letališki kompleks Foggia|Letališču Ramitelli]] v [[Italija|Italiji]]; od leve proti desni, poročnik Dempsey W. Morgan, poročnik Carroll S. Woods, poročnik Robert H. Nelson Jr., stotnik [[Andrew D. Turner]] in poročnik [[Clarence D. Lester|Clarence P. Lester]]]] Edini temnopolti zračni enoti, ki sta se med vojno bojevali, sta bili 99. zasledovalna eskadrilja in 332. lovska skupina. Misije [[strmoglavec|strmoglavnega bombardiranja]] in [[zračno obstreljevanje|obstreljevanja]] pod poveljstvom podpolkovnika Davisa mlajšega so veljale za zelo uspešne.{{r|spl11}}{{r|spl12}} Maja 1942 so 99. zasledovalno eskadriljo preimenovali v 99. lovsko eskadriljo. Med 2. svetovno vojno si je prislužila tri [[predsedniška navedba enote (Združene države Amerike)|odlične navedbe enote]]. DUC so bili namenjeni operacijam nad Sicilijo od 30. maja do 11. junija 1943, samostanskim hribom blizu [[bitka za Monte Cassino|Cassina]] od 12. do 14. maja 1944 in za uspešen boj proti nemškim reaktivnim letalom 24. marca 1945. Misija je bila najdaljša misija spremstva bombnikov Petnajste zračne sile skozi vso vojno.{{r|spl8}}{{r|spl13}} 332. lovska skupina je letela na misijah na Siciliji, [[Anzio|Anziu]], [[Normandija|Normandiji]], [[Porenje|Porenju]], [[Padska nižina|Padski nižini]] in [[Rim]]u-[[Arno|Arnu]] ter drugih. Piloti 99. lovske eskadrilje so enkrat postavili rekord v uničenju petih sovražnih letal v manj kot štirih minutah.{{r|spl11}} Tuskegeejski letalci so v enem dnevu sestrelili tri nemška reaktivna letala.{{r|spl13}} 24. marca 1945 je 43 P-51 Mustangov pod vodstvom polkovnika Davisa mlajšega spremljalo bombnike B-17 več kot 1600 milj (2600 km) v Nemčijo in nazaj. Cilj bombnikov, ogromno tovarno tankov Daimler-Benz v Berlinu, so močno branila letala [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]], vključno s propelerskimi letali [[Focke-Wulf Fw 190 Würger|Fw 190]], raketnimi lovci [[Messerschmitt Me 163 Komet|Me 163 ''Komet'']] in 25-imi veliko bolj mogočnimi [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me 262]], zgodovinskimi prvimi operativnimi [[reaktivno letalo|reaktivnimi]] lovci. Piloti Charles Brantley, Earl Lane in [[Roscoe Concling Brown mlajši]] so tistega dne sestrelili nemška reaktivna letala nad Berlinom.{{navedi vir|date=november 2021}} Za to misijo si je 332. lovska skupina prislužila priznanje DUC.{{r|spl10}} Piloti 332. lovske skupine so si prislužili 96 [[križec za letalske zasluge (Združene države Amerike)|križcev za letalske zasluge]]. Njihove misije so jih vodile nad Italijo in dele Srednje in Južne Evrope, ki so jih okupirali sovražniki. Njihova operativna letala so bila: lovska letala [[Curtiss P-40 Warhawk]], [[Bell P-39 Airacobra]], [[Republic P-47 Thunderbolt]] in [[North American P-51 Mustang]].{{r|spl11}} Po koncu sovražnosti v Evropi maja 1945 so 332. lovsko skupino prerazporedili v [[305. zračna divizija|305. bombniško krilo]], da bi se pripravila na premik v [[vojna za Tihi ocean|tihomorsko prizorišče]] in sodelovanje v boju proti Japonski. Z [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrskim bombardiranjem Hirošime in Nagasakija]] ter koncem vojne je to postalo nepotrebno in 332. lovska skupina se je vrnila v ZDA. Dodelili so jo [[Camp Kilmer|Campu Kilmer]] v osrednjem [[New Jersey]]ju, kjer so jo 19. oktobra 1945 deaktivirali. === Bombniške enote tuskegeejskih letalcev === ==== Formiranje ==== Z uspešnim urjenjem afroameriških lovskih pilotov je Vojno letalstvo Kopenske vojske prišlo pod politični pritisk [[NAACP]] in drugih organizacij za državljanske pravice, da organizira bombniško enoto. Nobenega zagovorljivega argumenta ni bilo, da delež 100 afroameriških pilotov, ki se usposabljajo naenkrat, ali 200 na leto od skupno 60.000 ameriških letalskih kadetov na letnem usposabljanju, predstavlja potencial vojne službe 13 milijonov Afroameričanov.{{r|moye_2010-123}}{{r|fran_1997-219}}{{efn|Fizične zahteve, ki so omogočale namestitev v pilotsko kabino lovca z višino manj kot 70 palcev (1778 mm) in težo pod 170 funtov (77,1 kg), so številnim večjim afroameriškim moškim preprečile upravičenost.{{r|moye_2010-123}}}} 13. maja 1943 so ustanovili 616. bombniško eskadriljo kot prvo podrejeno eskadriljo [[477. lovska skupina|477. bombniški skupini]], popolnoma beli skupini. Eskadriljo so aktivirali 1. julija 1943, nato pa so jo deaktivirali 15. avgusta 1943.{{r|fran_1997-214}}{{r|maur_1994}}{{r|c2}}{{r|c3}} Do septembra 1943 je število izčrpanih kadetov v oporišču naraslo na 286, le malo jih je delalo. Januarja 1944 so ponovno aktivirali 477. bombniško skupino – popolnoma temnopolto skupino.{{r|maur_1994}}{{r|c2}}{{r|c3}} Tedaj je običajni cikel usposabljanja za bomniško skupino trajal tri do štiri mesece.{{r|moye_2010-94-124}} 477. bombniška skupina je sčasoma vsebovala štiri eskadrilje srednjih bombnikov. Enota naj bi obsegala 1200 častnikov in vojakov, upravljala pa 60 bombnikov [[North American B-25 Mitchell]].{{efn|Vsak bombnik B-25 je stal 175.000 dolarjev. Skupne stroške celotne skupine so ocenili na 20.000.000 $.{{r|homa_2001-177}}}} Vključevala bi še tri bombniške eskadrilje – 617. bombniško eskadriljo, 618. bombniško eskadriljo in 619. bombniško eskadriljo.{{r|fran_1997-457}} Predvideli so, da bo 477. bombniška skupina pripravljena za boje novembra 1944.{{r|homa_2001-186}} Domače letališče za 477. bombniško skupino je bilo [[Selfridge Field]], ki se nahaja zunaj Detroita, z napadi na [[Oscoda Army Air Field]] v [[Oscoda, Michigan|Oscodi]], [[Michigan]].{{efn|15 teh letalcev je umrlo med urjenjem v Michiganu. Med njimi je bil podporočnik Frank Moody, čigar [[Bell P-39 Airacobra|P-39 Airacobra]] je 11. aprila 1944 izpustil črn dim in se prevrnil v [[Huronsko jezero]]. Njegovo truplo so kmalu zatem našli v reki [[St. Clair (reka)|Saint Clair]]. Njegovo letalo so odkrili potapljači 70 let od dneva po nesreči.{{r|spl14}} Po ''Alcona County Review'': »Prvi afroameriški piloti, ki jih usposablja Zračni korpus Kopenske vojske Združenih držav, so si med 2. svetovno vojno pridobili krila na vojaškem letališču Tuskegee v Alabami. Od začetka pomladi leta 1943 so se piloti lovcev iz Tuskegeeja napredno usposabljali v Michiganu. Relativna varnost srednjega zahoda Amerike, skupaj z vremenom v geografskih razmerah, ki so bile približno tiste, ki bi jih letalci lahko pričakovali v Evropi, je vojsko spodbudilo k uporabi letališč v Selfridgeu severovzhodno od Detroita in v Oscodi na obali Huronskega jezera.»{{r|spl14}}}} Vendar pa bi druga oporišča uporabljali za različne vrste tečajev usposabljanja. Usposabljanje pilotov za dvomotorna letala se je začelo v Tuskegeeju, prehod na usposabljanje za pilote z več motorji pa je potekal v [[Mather Air Force Base|Mather Fieldu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Nekatere kopenske ekipe so se usposabljale pri Matherju, preden so se preusmerile v [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] v Kaliforniji. Strelci so se naučili streljati v [[Eglin Air Force Base|Eglin Fieldu]] na [[Florida|Floridi]]. Navigatorji bombnikov so se učili na [[Hondo Army Air Field]]u in [[Midland Air Field]]u v Teksasu ali v [[Roswll, Nova Mehika|Roswellu]] v Novi Mehiki. Usposabljanje novih afroameriških članov posadke je potekalo tudi v [[Siouux Fall, Južna Dakota|Sioux Fallsu]] v [[Južna Dakota|Južni Dakoti]], [[Lincoln, Nebraska|Lincolnu]] v [[Nebraska|Nebraski]] in [[Scott Air Force Base|Scott Fieldu]] blizu [[Belleville, Illinois|Bellevillea]] v Illinoisu. Ko so se usposobili, so se letalske in kopenske posadke združile v delovno enoto v Selfridgeu.{{r|fran_1997-207}}{{r|homa_2001-180-182}}. ==== Težave pri poveljevanju ==== Prvi poveljujoči častnik nove skupine je bil polkovnik [[Robert Selway]], ki je poveljeval tudi 332. lovski skupini, preden so jo napotili v boj v tujini.{{r|haul_2018}} Tako kot njegov častnik, [[generalmajor]] [[Frank O'Driscoll Hunter]] iz Georgie, je bil Selway zagovornik rasne segregacije. Hunter je bil glede tega odkrit in je rekel, da »... bo prišlo do rasnih trenj, če se temnopolti in beli piloti usposabljajo skupaj.«{{r|homa_2001-184-187}} Podprl je Selwayeve kršitve Vojaške uredbe 210–10, ki je prepovedovala ločevanje objektov v letalskih oporiščih. Prostore oporišč so tako temeljito ločili, da so v gledališču oporišča celo potegnili črto in odredili ločene sedeže po rasah. Ko je občinstvo sedelo v naključnih vzorcih kot del »Operacije Šahovnica«, so film ustavili, da bi se moški vrnili na ločene sedeže.{{r|homa_2001-185-186}} Afroameriški častniki so zaprosili [[komandir|poveljnika]] oporišča Williama Boyda za dostop do edinega [[vojaški častniški klub|častniškega kluba]] v oporišču.{{r|nalt_1989}}{{r|moye_2010-126}} Poročnik Milton Henry je vstopil v klub in osebno zahteval svoje klubske pravice. Zaradi tega so ga obsodili na vojaško sodišče.{{r|horn_2018}} Kasneje je polkovnik Boyd Afroameričanom odrekel klubske pravice, čeprav je general Hunter vskočil in obljubil, da bo za temnopolte letalce zgrajen ločen, a enakopraven klub.{{r|moye_2010-126-127}} 477. bombniško skupino so premestili v [[Godman Field]] v [[Kentucky]]ju, preden so klub zgradili. V Selfridgeu so preživeli pet mesecev, vendar so se znašli v oporišču, ki je bil le delček velikosti Selfridgea, brez strelskega dosega zrak-zemlja in propadajočih vzletno-pristajalnih stez, ki so bile prekratke za pristajanje B-25. Polkovnik Selway je drugič prevzel vlogo poveljujočega častnika Godman Fielda. V tej vlogi je odstopil častniški klub Godman Field afroameriškim letalcem. Beli častniki so uporabljali samo za belske klube v bližnjem Fort Knoxu, na veliko nezadovoljstvo afroameriških častnikov.{{r|moye_2010-128-129}} Druga vznemirljiva stvar je bila za afroameriške častnike poklicna. Opazili so stalen pretok belih častnikov prek poveljniških položajev skupine in eskadrilj. Ti častniki so ostali ravno toliko časa, da so lahko »napredovali«, preden so prestopili v svoj novi čin. Zdelo se je, da je to trajalo približno štiri mesece. V skrajnem primeru so 22-letnega Roberta Matterna povišali v stotnika, premestili v poveljstvo eskadrilje 477. bombniške skupine nekaj dni kasneje in nato je zapustil skupino mesec dni kasneje kot [[major]]. Zamenjal ga je drug beli častnik. Medtem noben tuskegeejski letalec ni poveljeval.{{r|moye_2010-131-132}} 15. marca 1945 so 477. bombniško skupino premestili v [[Freeman Field]] blizu [[Seymour, Indiana|Seymourja]] v [[Indiana|Indiani]].{{r|homa_2001-187}} Belo prebivalstvo Freeman Fielda je štelo 250 častnikov in 600 vojakov. Nad njimi je bilo 400 afroameriških častnikov in 2500 vojakov 477. bombniške skupine in njenih povezanih enot. Freeman Field je imel strelišče, uporabne vzletno-pristajalne steze in druge pripomočke, uporabne za usposabljanje. Afroameriški letalci so delali v bližini belih. Oboji so živeli v javnem stanovanjskem objektu v bližini oporišča.{{r|moye_2010-132}}{{r|homa_2001-184-187}} Polkovnik Selway je podčastnike izločil iz njihovega kluba in ga spremenil v drugi častniški klub. Nato je vse belo osebje razvrstil med kadre, vse Afroameričane pa med pripravnike. En častniški klub je postal kadrovski klub. Stari podčastniški klub, ki so ga nemudoma hudomušno poimenovali »koča strica Toma« (''Uncle Tom's Cabin''), je postal častniški pripravniški klub. Vsaj štirje pripravniki so kot bojni piloti leteli v bojih v Evropi in imeli približno štiri leta služenja. Štirje drugi so zaključili usposabljanje za pilote, bombardirje in navigatorje in so bili morda edini trikratno usposobljeni častniki v celotnem Zračnem korpusu. Več tuskegeejskih letalcev je do tega časa opravilo več kot 900 ur letenja. Kljub temu so bili po naročilu polkovnika Selwaya pripravniki.{{r|homa_2001-187}}{{r|moye_2010-132-133}} Zunaj oporišča ni bilo nič bolje. Veliko podjetij v Seymourju ne bi služilo Afroameričanom. Krajevna pralnica ni hotela oprati njihovega perila, a je rade volje oprala perilo [[nemški vojaški ujetniki v Združenih državah Amerike|ujetih nemških vojakov]].{{r|homa_2001-187}} V začetku aprila 1945 so 118. bazno enoto premestili iz Godman Fielda. Njeno afroameriško osebje je imelo ukaze, ki so določali, da so osnovni kadri in ne pripravniki. 5. aprila so častniki 477. bombniške skupine miroljubno poskušali vstopiti v belski častniški klub. Selwayu je telefonski klic namignil, zato je pomočnika maršala in vodjo namestitve oporišča postavil na vhod, da bi častnikom 477. bombniške skupine preprečil vstop. Slednji, major, jim je ukazal, naj odidejo, njihova imena pa uporabil kot sredstvo za aretacijo, ko so zavrnili. To je bil začetek [[upor na Freeman Fieldu|upora na Freeman Fieldu]].{{r|moye_2010-133}} Po uporu na Freeman Fieldu so 616. in 619. bombniško eskadriljo razpustili in vrnjeno 99. lovsko eskadriljo so 22. junija 1945 dodelili 477. bombniški skupini. Posledično so jo preimenovali v 477. sestavljeno skupino. 1. julija 1945 so polkovnika Roberta Selwaya razrešili poveljstva skupine. Zamenjal ga je polkovnik Davis mlajši. Sledilo je popolno čiščenje Selwayevega belega osebja, pri čemer so vsa izpraznjena delovna mesta zasedli afroameriški častniki. Vojna se je končala, preden je 477. sestavljena skupina lahko stopila v boje. 618. bombniško eskadriljo so razpustili 8. oktobra 1945. 13. marca 1946 je skupina dveh eskadrilj, ki sta jo podpirali 602. inženirska eskadrilja (kasneje preimenovana v 602. letalsko inženirsko eskadriljo) ter 118. bazna enota in skupina, prešla v svoje zadnje bivališče, [[Lockbourne Field]]. 617. bombniško eskadriljo in 99. lovsko eskadriljo so razpustili 1. julija 1947, kar je končalo 477. sestavljeno skupino. Reorganizirali so jo v [[332. letalsko ekspedicijsko krilo|332. lovsko krilo]].{{r|homa_2001-206-208}}{{r|fran_1997-263}} === Vojni dosežki === [[slika:"GOOD HUNTING, SON,- YOU'RE ON YOUR OWN NOW^^" - NARA - 535667.jpg|thumb|right|Plakat [[Urad za vojne informacije Združenih držav Amerike|Urada za vojne informacije]]]] Skupno se je od leta 1941 do 1946 v Tuskegeeju usposobilo 992 pilotov. 355 so jih napotili v tujino, 84 pa jih je izgubilo življenje.{{r|spl13}} Davek je vključeval 68 pilotov, ubitih v bojih ali nesrečah, 12 ubitih med usposabljanjem in nebojnimi misijami in 32 ujetih kot vojnih ujetnikov.{{r|till_2012}}{{r|fran_1997-394}}{{r|fran_1997-405-413}} Višje poveljstvo je tuskegeejskim letalcem pripisalo naslednje dosežke: * 1578 bojnih misij,{{r|spl15}} 1267 za Dvanajsto zračno silo; 311 za Petnajsto zračno silo{{r|haul_2010}} * 179 spremljevalnih misij bombnikov,{{r|spl13}} z dobro evidenco zaščite,{{r|fran_1997-394}} izguba bombnikov na samo sedmih misijah in skupno le 27, v primerjavi s povprečjem 46 med drugimi skupinami P-51 Petnajste zračne sile.{{r|haul_2013}} * 112 sovražnikovih letal uničenih v zraku, dodatnih 150 na tleh{{r|spl13}} in 148 poškodovanih. To je vključevalo tri sestreljene reaktivne lovce [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me 262]] * 950 uničenih vagonov, tovornjakov in drugih motornih vozil (več kot 600 vagonov{{r|spl13}}) * en torpedni čoln izključen iz boja. [[rušilci razreda Rosolino Pilo|TA22]] je bila italijanska vojaška ladja iz obdobja 1. svetovne vojne ([[Giuseppe Missori (rušilec)|Giuseppe Missori]]), ki so jo [[Torpedoboot Ausland|zasegli Nemci in dali v uporabo]]. Tuskegeejski letalci so jo napadli 25. junija 1944 in [[pomorsko zavarovanje|tako močno poškodovali]], da je niso nikoli popravili. Izključili so jo 8. novembra 1944 in dokončno [[samopotapljanje|potopili]] 5. februarja 1945.{{r|haul_2011b}}{{r|spl16}} * 40 čolnov in bark uničenih{{r|spl13}} Priznanja in odlikovanja: * tri [[predsedniška navedba enote (Združene države Amerike)|odlične navedbe enote]] ** 99. zasledovalna eskadrilja: 30. maj – 11. junij 1943, za boje nad Sicilijo{{navedi vir|date=oktober 2021}}{{r|haul_2010}} ** 99. lovska eskarilja: 12. – 14. maj 1944: za uspešne zračne napade na [[Monte Cassino]], Italija. Prvi dve odlični navedbi enote, ki ju je prejela 99. lovska eskadrilja, so podelili skupinam, ki jim je bila eskadrilja pridružena. Takrat, ko je skupina prejela čast, so jo delili z eskadriljami, ki so ji bile dodeljene ali pridružene.{{navedi vir|date=oktober 2021}} ** 332. lovska skupina (in njene 99., 100. in 301. lovska eskadrilja): 24. marec 1945: za misijo spremstva bombnikov v Berlin, med katero so piloti 100. lovske eskadrilje sestrelili tri sovražna reaktivna letala Me 262. 302. lovska eskadrilja tega priznanja ni prejela, saj so jo razpustili 6. marca 1945.{{navedi vir|date=oktober 2021}} * vsaj ena [[srebrna zvezda]]{{navedi vir|date=oktober 2021}} * 96 [[križec za letalske zasluge (Združene države Amerike)|križcev za letalske zasluge]] 95-im letalcem. Stotnik [[William A. Campbell (vojaški pilot)|William A. Campbell]] ga je prejel dvakrat.{{r|haul_2012}}{{r|haul_}} * 14 [[bronasta zvezda|bronastih zvezd]]{{navedi vir|date=oktober 2021}} * 744 [[zračna medalja|zračnih medalj]]{{navedi vir|date=oktober 2021}} * vsaj 60 [[vijolično srce|vijoličnih src]]{{r|spl17}} ==== Polemika glede rekorda spremstva ==== [[slika:Tuskegee Airmen 332nd Fighter Group pilots ppmsca13245u.jpg|thumb|upright|Možje 332. lovske skupine med sestankom v Italiji leta 1945]] Med vojno 24. marca 1945 je časopis ''[[The Chicago Defender|Chicago Defender]]'' pod naslovom ''332. opravila svojo 200-to misijo brez izgub'' objavil, da še noben bombnik v spremstvu tuskegeejskih letalcev v sovražnem ognju ni bil izgubljen.{{r|john_2006}} Članek je temeljil na informacijah, ki jih je posredovala Petnajsta zračna sila.{{r|spl18}}{{r|moye_2010-122}} Ta izjava se je ponavljala več let in je niso javno izpodbijali, deloma zato, ker so bila poročila o misiji tajna še nekaj let po vojni. Leta 2004 je William Holton, zgodovinar za Tuskegee Airmen Incorporated, izvedel raziskavo poročil o vojnih akcijah.{{r|john_2006}} Alan L. Gropman, profesor na [[Nacionalna univerza za obrambo|Nacionalni univerzi za obrambo]] (NDU), je oporekal začetnim zavračanjem mita o neizgubah in dejal, da je raziskal več kot 200 poročil o misijah tuskegeejskih letalcev in ugotovil, da noben bombnik zaradi sovražnikovih lovcev ni bil izgubljen.{{r|john_2006}} Dr. Daniel Haulman iz [[Zgodovinska raziskovalna agencija Vojnega letalstva|Zgodovinske raziskovalne agencije Vojnega letalstva]] (AFHRA) je leta 2006 in v začetku leta 2007 izvedel ponovno oceno zgodovine enote. Njegovo poznejše poročilo, ki je temeljilo na poročilih po misiji, ki so jih predložile tako bombniške enote kot tuskegeejske lovske skupine, kot tudi na manjkajočih zapisih letalskih posadk in pričevanjih prič, je dokumentiralo 25 bombnikov, ki so jih sestrelila sovražna lovska letala med spremstvom tuskegeejskih letalcev.{{r|spl18}} [[slika:Tuskegee airmen 2.jpg|thumb|left|Več tuskegeejskih letalcev v Ramitelliju, Italija, marec 1945]] V naslednjem članku ''The Tuskegee Airmen and the Never Lost a Bomber Myth'', objavljenem v reviji ''[[Alabama Review]]'' in tudi pri neodvisni založbi [[NewSouth Books]] kot e-knjiga ter vključen v obsežnejšo raziskavo o napačnih predstavah o tuskegeejskih letalcih, ki jo je objavila AFHRA julija 2013, je Haulman dokumentiral 27 bombnikov, ki so jih sestrelila sovražna letala med spremstvom 332. lovske skupine. Ta skupni znesek je vključeval 15 bombnikov B-17 iz [[483. bombniška skupina|483. bombniške skupine]], ki so jih sestrelili med posebej divjo zračno bitko z ocenjenimi 300 nemškimi lovci 18. julija 1944, kjer je bilo sestreljeno devet sovražnih letal in so podelili pet križcev za letalske zasluge članom 332. lovske skupine.{{r|haul_2016-29}} Od 179 spremljevalnih misij bombnikov, ki jih je 332. lovska skupina letela za Petnajsto zračno silo, se je skupina srečala s sovražnimi letali na 35-ih od teh misij in izgubila bombnike zaradi sovražnih letal samo na sedmih, skupno število izgubljenih bombnikov pa je bilo 27. Za primerjavo, povprečno število bombnikov, ki so jih izgubile druge lovske skupine P-51 Petnajste zračne sile v istem obdobju, je bilo 46.{{r|haul_2013}} [[slika:"Pilots of a U.S. Army Air Forces fighter squadron, credited with shooting down 8 of the 28 German planes destroyed in d - NARA - 535763.jpg|thumb|right|Zbrani tuskegeejski letalci v ameriškem oporišču po misiji na [[sredozemsko prizorišče, Kopenska vojska Združenih držav Amerike|sredozemskem prizorišču]], februar 1944]] Zgodovinski zapisi kažejo več primerov izgub lovske skupine. Poročilo o misiji navaja, da je 26. julija 1944: »En B-24 viden, kako spiralno izstopa iz formacije v T/A [ciljno območje (''target area'')] po napadu E/A [sovražnega letala (''enemy aircraft'')]. Nobenih padal ni videti, da bi se odprla.« Za križec za letalske zasluge, ki so ga podelili polkovniku Davisu mlajšemu za misijo 9. junija 1944, so zapisali, da je »tako spretno razpolagal s svojimi eskadriljami, da je kljub velikemu številu sovražnih lovcev bombniška formacija utrpela le nekaj izgub.«{{r|bane_2008}} [[William Hugo Holloman]] je po poročanju ''Timesa'' dejal, da je njegov pregled zapisov potrdil, da so bili bombniki izgubljeni. Holloman je bil član Tuskegee Airmen Inc., skupine preživelih tuskegeejskih pilotov in njihovih podpornikov, ki je tudi poučeval temnopolte študije na [[Univerza Washingtona|Univerzi Washingtona]] in predsedoval odboru za zgodovino letalcev.{{r|john_2006}} Po poročilu Vojnega letalstva 28. marca 2007 je bilo nekaj bombnikov pod zaščito 332. lovske skupine celo sestreljenih na dan objave članka v ''Chicago Defenderju''.{{r|spl18}} Poročila o misiji pa skupini pripisujejo zasluge, da v obdobju šestih mesecev med septembrom 1944 in marcem 1945 ni izgubila bombnika na spremljevalni misiji, čeprav je bilo stikov z Luftwaffe veliko manj kot prej.{{r|haul_2016-55}} <gallery widths="200px" heights="155px"> "Staff Sgt. William Accoo..., crew chief in a Negro group of the 15th U.S. Air Force, washes down the P-51 Mustang fight - NARA - 535543.jpg|[[Štabni narednik]] William Handy »Bill« Accoo..., vodja posadke v [[99. lovska eskadrilja|99. lovski eskadrilji]] [[332. lovska skupina|332. lovske skupine]] [[Petnajsta zračna sila|Petnajste zračne sile]], z milom in vodo pere lovsko letalo P-51 Mustang svojega pilota, preden ga povoska, da mu zagotovi večjo hitrost, [[Letališki kompleks Foggia|Letališče Ramitelli]], [[Apulija]], Italija, september 1944 African-americans-wwii-058.jpg|Tuskegeejski letalec stotnik [[Wendell Oliver Pruitt]] (levo) s svojim vodjem posadke štabnim narednikom Samuelom W. Jacobsom pred svojim letalom P-51C »Alice-Jo« #73, Letališče Ramitelli, november 1944 Lee A. "Buddy" Archer (right).jpg|Poročnik [[Lee Andrew Archer|Lee Andrew »Buddy« Archer mlajši]] (desno) pred svojim letalom P-51C-10-NT »Ina The Macon Belle« #72 Lena Horne with Tuskegee airmen.png|[[Lena Horne]] s tuskegeejskimi letalci, 1. januar 1945 </gallery> === Povojna leta === [[slika:Alfonso Harris and Tuskegee Airmen - Flickr - San Diego Air ^ Space Museum Archives.jpg|thumb|right|Tuskegeejski letalci pred letalom P-51 Mustang v [[Luke Air Force Base|Luke Field]]u, januar ali februar 1946]] V nasprotju z negativnimi napovedmi z nekaterih strani so bili tuskegeejski letalci eni izmed najboljših pilotov v Vojnem letalstvu Kopenske vojske zaradi kombinacije predvojnih izkušenj in osebne zagnanosti tistih, ki so jih sprejeli na usposabljanje. Kljub temu so se morali tuskegeejski letalci še naprej boriti proti [[rasizem|rasizmu]]. Njihov bojni dosežek je veliko prispeval k utišanju tistih, ki so bili neposredno vpleteni v skupino, vendar so druge enote še naprej nadlegovale te letalce.{{r|spl19}} 332. lovsko skupino so ponovno aktivirali leta 1947 v [[Lockbourne Air Force Base ]] kot operativno komponento [[332. lovsko kril|332. lovskega krila]] s poveljnikom polkovnikom Davisom mlajšim. Skupino so dokončno deaktivirali leta 1949 kot del načrta Vojnega letalstva za doseganje rasne integracije.{{r|grop_1985}} Njene operativne eskadrilje so dodelili neposredno [[krilo (vojaška enota)|krilu]] kot del reorganizacije trinamenske enote Vojnega letalstva. Maja 1949 se je 332. lovska skupina udeležila letnega ameriškega celinskega strelskega srečanja v Las Vegasu v Nevadi. Tekmovanje je obsegalo streljanje zračnih tarč, streljanje tarč na tleh in metanje bomb na tarče. Z letenjem z letalom dolgega dosega [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47N Thunderbolt]] (zgrajenim za spremljevalno misijo dolgega dosega na [[vojna za Tihi ocean|tihomorskem prizorišču 2. svetovne vojne]]) je 332. lovsko krilo zasedlo prvo mesto v razredu konvencionalnih lovcev. Piloti so bili stotnik [[Alva Temple]], poročniki [[Harry Thaddeus Stewart|Harry Stewart mlajši]], [[James H. Harvey|James H. Harvey III.]] in [[Halbert Leo Alexander]]. [[Štabni narednik]] [[Buford Alvin Johnson]] (30. avgust 1927 – 15. april 2017) je služil kot vodja pilotske letalske posadke.{{r|spl20}} Poročnik Harvey je rekel: »Imeli smo popoln rezultat. Tri misije, dve bombi na letalo. Ničesar nismo ugibali, bili smo dobri.«{{r|wilk_2012}} Prejeli so čestitke guvernerja Ohia in poveljnikov Vojnega letalstva iz cele države.{{r|fran_1997-402-404}} To je bilo uvodno ekipno tekmovanje »Top Gun«. Potem ko je leta 1948 predsednik [[Harry S. Truman]] z [[Izvršni ukaz 9981|Izvršilnim ukazom 9981]] ukinil segregacijo v vojski, je nastalo veliko povpraševanje za veterane tuskegeejskih letalcev v Vojnem letalstvu, na novo ustanovljenem kot samostojna veja Oboroženih sil. Nekateri so poučevali v civilnih letalskih šolah, kot je bila na primer [[Columbia Air Center]] v [[Croom, Maryland|Croomu]] v [[Maryland]]u v lasti temnopoltih.{{r|ziem_2008}} 11. maja 1949 so objavili pismo ''Air Force Letter 35.3'', ki je zahtevalo, da se temnopolte letalce pregleda za prerazporeditev v prej popolnoma bele enote glede na kvalifikacije.{{r|spl21}} Tuskegeejski letalci so bili ključni pri povojnem razvoju letalstva. Edward A. Gibbs je bil civilni inštruktor letenja v ameriškem letalskem kadetskem programu v Tuskegeeju med njegovo ustanovitvijo.{{r|gube_2002}} Kasneje je postal ustanovitelj združenja [[Negro Airmen International]], kateremu se je pridružilo veliko letalcev. General Vojnega letalstva [[Daniel James mlajši|Daniel »Chappie« James mlajši]] (tedaj poročnik) je bil inštruktor 99. zasledovalne eskadrilje in kasneje lovski pilot v Evropi. 1. septembra 1975 je kot prvi Afroameričan dosegel čin [[seznam generalov s štirimi zvezdicami Vojnega letalstva Združenih držav Amerike|generala s štirimi zvezdicami]].{{r|spl22}} Povojni poveljnik na novo aktivirane 99. lovske eskadrilje [[Marion Raymond Rodgers|Marion Raymond »Rodge« Rodgers]] je nadaljeval delo v komunikacijah za [[NORAD]] in kot programski razvijalec za [[Projekt Apollo|odpravo]] [[Apollo 13]].{{r|bloo_2015}} Leta 2005 je sedem tuskegeejskih letalcev, med njimi podpolkovnik [[Herbert Eugene Carter]], polkovnik [[Charles Edward McGee]], zgodovinar skupin Ted Johnson in podpolkovnik Lee Archer, odletelo v [[Balad, Irak|Balad]] v [[Irak]]u, da bi govorilo z aktivnimi letalci, ki so služili v tedanji inkarnaciji 332. lovske skupine, na novo aktivirane leta 1998 kot 332. zračna ekspedicijska skupina in je postala del [[332. zračno ekspedicijsko krilo|332. zračnega ekspedicijskega krila]]. »Ta skupina predstavlja povezavo med 'največjo generacijo' letalcev in 'najnovejšo generacijo' letalcev,« je povedal generalpodpolkovnik [[Walter E. Buchanan|Walter E. Buchanan III.]], poveljnik [[Deveta letalska sila|Devete letalske sile]] in [[Centralno poveljstvo Vojnega letalstva Zruženih držav Amerike|Centralnega poveljstva Vojnega letalstva ZDA]] (USCENTAF).{{r|spl23}} Od leta 2008 nihče ni vedel, koliko od prvotnih 996 pilotov in približno 16.000 kopenskega osebja je bilo še živih.{{r|seel_2008a}} Avgusta 2019 je 14 dokumentiranih prvotnih preživelih članov tuskegeejskih letalcev sodelovalo na letni Konvenciji tuskegeejskih letalcev, ki jo gosti Tuskegee Airmen, Inc.{{r|spl24}}{{r|spl25}} Willie Rogers, eden zadnjih preživelih članov prvotnih tuskegeejskih letalcev, je umrl v starosti 101 leta 18. novembra 2016 v [[St. Petersburg, Florida|St. Petersburgu]] na Floridi po možganski kapi. Rogersa so leta 1942 vpoklicali v vojsko in je bil del 100. oddelka letalskih inženirjev. Služil je tudi z Rdečerepimi angeli. Na misiji v Italiji januarja 1943 so ga nemški vojaki med bojem ranili – ustrelili so ga v trebuh in nogo.{{r|spl26}} Leta 2007 je predsednik [[George Walker Bush]] podelil [[kongresna zlata medalja|kongresno zlato medaljo]] 300 preživelim tuskegeejskim letalcem, vendar Rogers ni bil prisoten. Medaljo so mu podelili leta 2013, potem ko je razkril svojo prej nerazkrito vpletenost. Njegov pastor, prečasni Irby, je dejal, da je bil Rogers »strasten ustni zgodovinar.« Stotnik Lawrence E. Dickson, star 24 let, je v času med 28. majem 1944 in 4. majem 1945 izginil med letenjem z lovcem [[ North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]] z vzdevkom »Peggin«. Dva dni pred božičem 23. decembra 1944 je kot vodja skupaj z dvema P-51 spremljal izvidniški let v Prago iz oporišča Ramitelli v Italiji. Bil je na svoji 68. misiji in je prej prejel [[križec za letalske zasluge (Združene države Amerike)|križec za letalske zasluge]]. 27. julija 2018 so njegove posmrtne ostanke, ki so jih leto prej našli v južni Avstriji, dokončno identificirali in potrdili njegovi hčerki Marli L. Andrews – med njimi je bil tudi prstan, na katerem je bil napis njene matere njenemu očetu (»P.D. &#x1f498; L.E.D. 5-31-43«) in datiran leta 1943 kot njegov 23-i rojstni dan. Dan pred objavo je njegov spremljevalec podporočnik Robert L. Martin umrl pri 99-ih letih v [[Olympia Fields, Illinois|Olympia Fieldsu]], Illinois. Dicksonova žena Phyllis Constance Maillard je umrla 28. decembra 2017 pri 96-ih letih. Trupel 26 drugih tuskegeejskih letalcev, ki so izginili med 2. svetovno vojno, še vedno niso našli.{{r|ruan_2018a}}{{r|ruan_2018b}} 21. junija 2019 je podpolkovnik [[Robert Jones Friend]], eden od dvanajstih preostalih tuskegeejskih letalcev v tistem času, umrl v [[Long Beach, Kalifornija|Long Beachu]] v Kaliforniji v starosti 99 let.{{r|spl27}} V 2. svetovni vojni je opravil 142 bojnih misij kot del elitne skupine lovskih pilotov, ki so se usposabljali na Inštitutu Tuskegee v Alabami.{{r|spl28}} V [[Letalski muzej Palm Springs|Letalskem muzeju Palm Springs]] so 6. julija organizirali javni ogled in spominsko svečanost. Govoril je o svojih izkušnjah v številnih različnih dogodkih pred svojo smrtjo, na primer v [[Enotno šolsko okrožje Garden Grove|»Projektu hvaležnosti« Osnovne šole Johna Murdyja]] v [[Garden Grove, Kalifornija|Garden Groveu]].{{r|spl29}} 16. januarja 2022 je [[brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Charles Edward McGee]] umrl v spanju v starosti 102 let.{{r|cook_2022}} Njegova vojaška pot je trajala 30 let, v katerih je opravil 409 bojnih misij v 2. svetovni vojni, [[korejska vojna|korejski]] in [[vietnamska vojna|vietnamski vojni]]. <gallery widths="200px" heights="155px"> T-1A 3.jpg|thumb|''Rdeči repi'' še naprej letijo v 99. eskadrilji za letalsko usposabljanje v oporišču [[Randolph Air Force Base]] v čast tuskegeejskim letalcem Tuskegee Airmen + US Congressional Gold Medals, 2007March29.jpg|[[kongresna zlata medalja|Kongresno zlato medaljo]] je predsednik [[George Walker Bush]] 29. marca 2007 skupno podelil približno 300 tuskegeejskim letalcem ali njihovim vdovam v [[Rotunda kapitola Združenih držav Amerike|Rotundi ameriškega Kapitola]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] State of the Union 2020 (49494263147).jpg|[[brigadni general (ZDA)|Brigadni general]] [[Charles Edward McGee]], ki mu predsednik [[Donald Trump]] izkazuje čast v [[govor o stanju v Uniji 2020|govoru o stanju v Uniji leta 2020]], z njegovim pravnukom Iainom Lanphierjem na levi in [[druge dame in gospodje Združenih držav Amerike|drugo damo]] [[Karen Pence]] na desni </gallery> == Zapuščina in časti == [[slika:A P-51 tail signed by surviving Tuskegee Airmen.jpg|thumb|upright|right|Rep s podpisom preživelih tuskegeejskih letalcev, ki se nahaja v [[Letalski muzej Palm Springs|Letalskem muzeju Palm Springs]] v [[Palm Springs, Kalifornija|Palm Springsu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]]] [[slika:Tuskegee Airmen National Historic Site.JPG|thumb|right|Muzej Hangar ena na [[Nacionalno zgodovinsko mesto tuskeegeških letalcev|Nacionalnem zgodovinskem mestu tuskegeejskih letalcev]] v [[Moton Field Municipal Airport|Moton Fieldu]], Tuskegee, Alabama]] [[slika:Tuskegee Airman Tech. Sgt. (Ret.) George Watson Sr. is presented the Purple Heart medal by Congressman Christopher Smith and Col. Gina M. Grosso, Joint Base McGuire-Dix-Lakehurst commander.jpg|thumb|right|Kongresnik [[Christopher Henry Smith|Christopher Smith]] je podelil [[vijolično srce]] tuskegeejskemu letalcu upokojenemu tehniškemu naredniku Georgeu Watsonu starejšemu s tedanjo polkovnico [[Gina Grosso|Gino Marie Grosso]], poveljnico [[Joint Base McGuire-Dix-Lakehurst]] leta 2010]] [[slika:P-51C-18.jpg|thumb|right|Prenovljeni P-51 Mustang, povezan s tuskegeejskimi letalci, ki ga zdaj upravlja [[Red Tail Squadron|Projekt Red Tail]], kot je prikazano v dokumentarnem filmu ''[[Prenovljeni Rdeči rep]]'' (''Red Tail Reborn'')]] [[slika:F-16B Fighting Falcon.png.jpg|thumb|[[General Dynamics F-16 Fighting Falcon]] (točneje F-16B) na razstavi v Programu [[Vesoljski kamp (Združene države Amerike)|Aviation Challenge]] [[Ameriški vesoljski in raketni center|Ameriškega vesoljskega in raketnega centra]] v [[Huntsville, ALabama|Huntsvilleu]] v Alabami. Na višinskem stabilizatorju je posvetilo tuskegeejskim letalcem ''City of Tuskegee''.]] [[slika:Tuskegee Airmen.png|thumb|right|Nova preoblikovana nalepka [[Avtobusne garaže MTA Regional Bus Operations|Garaže tuskegeejskih letalcev]]]] 29. marca 2007 so tuskegeejski letalci kolektivno prejeli [[kongresna zlata medalja|kongresno zlato medaljo]] na slovesnosti v [[Rotunda kapitola Združenih držav Amerike|Rotundi ameriškega Kapitola]].{{r|spl30}}{{r|evan_2007}} Medalja je trenutno na ogled v [[Smithsonova ustanova|Smithsonovi ustanovi]].{{r|spl18}} Letališče, kjer so se usposabljali letalci, je zdaj [[Nacionalno zgodovinsko mesto tuskegeejskih letalcev]].{{r|spl31}} [[Thurgood Marshall]], bodoči sodnik [[Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike|Vrhovnega sodišča]], je začel zagovarjati tuskegeejske bombniške pripravnike. 477. bombniško skupino so ustanovili leta 1944, da bi razširili tako imenovani »eksperiment Tuskegee«, tako da so temnopoltim letalcem omogočili služenje v bombniških posadkah. Namen je bil poslati pilote – mnogi med njimi so bili veterani prvotne tuskegeejske lovske skupine – nazaj v ZDA na urjenje na bombnikih B-25. Medtem ko so bili v Indiani, so nekatere afroameriške častnike aretirali in obtožili upora, potem ko so vstopili v klub izključno belih častnikov. Marshall, takrat mlad odvetnik, je zastopal 100 temnopoltih častnikov, ki so zaradi soočenja pristali v zaporu. Može so kmalu izpustili (čeprav so enega kasneje obsodili zaradi nasilnega vedenja in denarno kaznovali).{{r|spl32}} Robert W. Williams mlajši, navigator/bombardir v [[477. lovska skupina|477. bombniški skupini]], je postal sodnik v prvem sodnem okrožju, v Pensilvanski zvezi. Leta 1979 so ga izvolili na sodišče Zveze, prizivno sodišče, in je kot prvi Afroameričan služboval na tem sodišču. Leta 1985 je zapustil sodišče, da bi kandidiral za okrožnega tožilca Okrožja Filadelfija. Bil je prvi Afroameričan, ki je uspešno postal mestni kandidat za to funkcijo.{{r|spl33}} Drugi člani tuskegeejskih letalcev so prispevali v poslovnem svetu. [[Eugene Winslow]] je ustanovil založbo Afro-Am Publishing v [[Chicago|Chicagu]], Illinois, ki je leta 1963 izdala delo ''Great Negroes Past and Present''.{{r|spl34}} [[Daniel James mlajši|Daniel »Chappie« James mlajši]] je svojo kariero začel v zgodnjih 1940-ih v Tuskegeeju in se julija 1943 pridružil Zračnemu korpusu Kopenske vojske. Po koncu vojne je ostal v Vojnem letalstvu in letel na misijah v Koreji in Vietnamu. Leta 1969 so ga imenovali za poveljnika [[Wheelus Air Base]] zunaj Tripolija.{{r|spl32}} Štirje tuskegeejski letalci so postali [[general]]i. Ker je pred [[Omar Moamer el Gadafi|Gadafijevimi]] vojaki ostal miren, je Jamesa predsednik [[Richard Nixon]] 1. julija 1970 imenoval za brigadnega generala. Vendar pa ni bil edini tuskegeejski diplomant, ki je prejel tako visoki čin. James je šel po stopinjah [[Benjamin Oliver Davis mlajši|Benjamina Oliverja Davisa mlajšega]], prvotnega poveljnika 332. lovske skupine in prvega temnopoltega [[brigadni general (ZDA)|brigadnega generala]] v Vojnem letalstvu ZDA od leta 1954. Še en tuskegeejski letalec, [[Lucius Theus]], se je upokojil kot tretji temnopolti [[generalmajor (ZDA)|generalmajor]] v Vojnem letalstvu za Davisom mlajšim in Jamesom, potem ko je večino svoje 36-letne kariere v Vojnem letalstvu posvetil izboljšanju vojaške birokracije in pomagal uvesti sistem neposrednega depozita za pripadnike vojske.{{r|spl32}} Leta 2019, ko je bil star 100 let, so polkovnika [[Charles Edward McGee|Charlesa Edwarda McGeeja]] povišali v častnega brigadnega generala.{{r|spl35}} Leta 2006 sta kalifornijski kongresnik [[Adam Schiff]] in missourski kongresnik [[William Lacy Clay|William Lacy Clay mlajši]] vodila pobudo za izdelavo priložnostne [[poštna znamka|poštne znamke]] v čast tuskegeejskih letalcev.{{r|obla_2006}} [[99. eskadrilja za usposabljanje letenja]] leti z letali [[Raytheon T-1 Jayhawk|T-1A Jayhawk]] in je v čast tuskegeejskim letalcem pobarvala vrhove repov svojih letal rdeče. 1. avgusta 2008 so Camp Creek Parkway, del [[Državna cesta 6 v Georgii|Državne ceste 6]] v južnem Okrožju Fulton in v mestu [[East Point, Georgia|East Point]] blizu [[Atlanta, Georgia|Atlante]] v [[Georgia|Georgii]], uradno preimenovali v čast tuskegeejskih letalcev. Cesta je avtocesta, ki služi kot glavna arterija do [[Mednarodno letališče Hartsfield-Jakson Atlanta|Mednarodnega letališča Hartsfield-Jackson Atlanta]].{{r|spl36}} [[Zgodovinski center Heinz]] v [[Pittsburgh]]u je podelil nagrado več tuskegeejskim veteranom iz [[Zahodna Pensilvanija|Zahodne Pensilvanije]], prav tako pa je predmestni [[Sewickley, Pensilvanija|Sewickley]] v Pensilvaniji posvetil spomenik sedmim iz te občine.{{r|majo_2012}} Na [[mednarodno letališče Pittsburgh|Mednarodnem letališču Pittsburgh]] v dvorani A so postavili razstavo.{{r|ove__2013}} 9. decembra 2008 so tuskegeejske letalce povabili na [[prva inavguracija Baracka Obame|inavguracijo]] [[Barack Obama|Baracka Obame]], prvega Afroameričana, izvoljenega za predsednika. Upokojeni poročnik William Broadwater, 82 let, iz [[Upper Marlboro, Maryland|Upper Marlbora]], Maryland, tuskegeejski letalec, je povzel občutek. »Vrhunec naših in drugih prizadevanj je bila ta velika nagrada, ki smo jo prejeli 4. novembra. Zdaj se počutimo, kot da smo izpolnili svojo misijo.«{{r|seel_2008b}}{{r|spl37}} Več kot 180 letalcev se je udeležilo inavguracije 20. januarja 2009.{{r|long_2009}} Julija 2009 je 15-letna [[Kimberly Anyadike]] postala najmlajša afroameriška pilotka, ki je opravila [[čezcelinski let]] prek ZDA. Tuskegeejske letalce je navedla kot enega svojih največjih navdihov, na potovanju pa jo je spremljal 87-letni nekdanji tuskegeejski letalec Levi Thornhill.{{r|spl38}} Spomenik tuskegeejskim letalcem so postavili na [[Regionalno letališče Lowcountry|Walterboro Army Airfield]] v [[Južna Karolina|Južni Karolini]] v čast tuskegeejskih letalcev, njihovim inštruktorjem in kopenskemu podpornemu osebju, ki so se urili na Walterboro Army Airfield med 2. svetovno vojno.{{navedi vir|date=januar 2017}} Mesto [[West Covina, Kalifornija|West Covina]] v Kaliforniji se je na [[Parada vrtnic|Paradi vrtnic]] leta 2010 poklonilo »službi in zavzetosti tuskegeejskih letalcev« s ploščadjo z imenom »Tuskegeejski letalci-A Cut Above«, ki prikazuje velikega beloglavega orla, dve repliki lovskega letala »Rdeči rep« iz 2. svetovne vojne in zgodovinske podobe nekaterih letalcev, ki so služili. Ploščad je osvojila županovo trofejo kot najbolj izjemen mestni nastop – nacionalni ali mednarodni.{{navedi vir|date=januar 2017}} Junija 1998 sta Vojska Ohia in Zračna nacionalna garda odprli skupno jedilnico. Novo restavracijo, imenovano »Jedilnica Rdeči rep« (''Red Tail Dining Facility''), so posvetili tuskegeejskim letalcem. Objekt deluje v oporišču [[Rickenbacker Air National Guard Base]] zunaj [[Columbus, Ohio|Columbusa]], [[Ohio]].{{navedi vir|date=januar 2017}} Leta 2008 so tuskegeejske letalce sprejeli v [[Mednarodna dvorana slavnih letalstva in vesolja|Mednarodno dvorano slavnih letalstva in vesolja]] v [[Muzej letalstva in vesolja San Diego|Muzeju letalstva in vesolja San Diego]].{{r|spre_2006}} Januarja 2012 je podjetje [[MTA Regional Bus Operations]] uradno spremenilo ime svoje avtobusne garaže na 100. ulici v New Yorku v [[Avtobusne garaže MTA Regional Bus Operations|Garaža tuskegeejskih letalcev]]. Leta 2012 je [[George Lucas]] produciral film ''[[Rdeči repi]]'' (''Red Tails''), ki temelji na izkušnjah tuskegeejskih letalcev.{{r|dell_2012}} Leta 2012 je [[Neodvisno šolsko okrožje Aldine]] v [[Okrožje Harris, Teksas|Okrožju Harris]] v Teksasu poimenovalo [[Srednja šola Benjamina O. Davisa|Srednjo šolo Benjamina O. Davisa]] v čast Benjamina Oliverja Davisa mlajšega.{{r|spl39}} 16. septembra 2019 je Vojno letalstvo zmagovalno letalo [[Program T-X|Programa T-X]] za novi dvosedežni reaktivni trenažer uradno poimenovalo »[[Boeing-Saab T-7 Red Hawk|T-7A Red Hawk]]« (''Rdeči sokol'') kot poklon tuskegeejskim letalcem, ki so repe svojih letal pobarvali rdeče, in letalu [[Curtiss P-40 Warhawk]], enemu od letal s katerim so leteli tuskegeejski letalci.{{r|spl40}}{{r|spl41}} 2. februarja 2020 je [[Charles Edward McGee]] za začetno metanje kovanca v [[Super Bowl]]u [[Super Bowl LIV|LIV]] med moštvoma [[Kansas City Chiefs]] in [[San Francisco 49ers]] prinesel [[priložnostni kovanec|spominski kovanec]].{{r|spl35}}{{r|spl42}} Liga [[National Football League|NFL]] ga je pozvala, naj skupaj z drugimi tremi vojnimi veterani sodeluje v počastitev njihove vojaške dediščine in 100. obletnice NFL kot profesionalne nogometne lige.{{r|spl43}} 4. januarja 2021 je [[Kovnica Združenih držav Amerike|ameriška kovnica]] izdala zadnji, 56-i [[četrti dolarjev čudovite Amerike|četrt dolarja čudovite Amerike]] (''America the Beautiful quarter'') v spomin na [[Nacionalno zgodovinsko mesto tuskegeejskih letalcev]]. Na zadnji strani kovanca je upodobljen tuskegeejski letalec, ki se oblači za zračno bitko, z nadzornim stolpom Moton Fielda v ozadju. Dve letali [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]] letita nad njegovo glavo, na vrhu pa je zapisan moto »Borili so se v dveh vojnah«.{{efn|Mišljeni sta dve bitki, v katerih so se borili tuskegeejski letalci – proti [[fašizem|fašizmu]] v tujini in proti [[rasna diskriminacija|rasni diskriminaciji]] doma.}}{{r|spl44}} 25. aprila 2021 je voznik [[NASCAR Cup Series|Serije pokala NASCAR]] [[Erik Jones]] počastil letalce s shemo barve na [[motošport]]nem kompleksu [[Talladega Superspeedway]], ki je podobna zasnovi letala [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], s katerim so leteli v 2. svetovni vojni. Jones je na dirki vodil 7 krogov, a je v zadnjem krogu trčil, ko je bil četrti, in se je moral zadovoljiti s 27-im mestom.{{r|spl45}} == Umetniške upodobitve == ''Rdeči repi spremljajo letala B17'' (''Red Tails Escorting the B17s''), akvarel [[Kay Smith]] je v zbirki [[Vojaški muzej in knjižnica Pritzker|Vojaškega muzeja in knjižnice Pritzker]] v Chicagu.{{r|spl46}} V zahodni [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]], [[Pensilvanija]] na križišču med Južno 39-to ulico in Ulico Chestnut obstaja freska Marcusa Akinlane, ki prikazuje tuskegeejske letalce in njihove prispevke, končana 31. julija 2018.{{r|spl47}} ''Tuskegeejski letalci'' (''Tuskegee Airmen''), akvarelna poslikava [[Andrew J. Woodstock|Andrewa J. Woodstocka]] je trenutno na ogled v letalskem muzeju in zabaviščnem parku [[Air Zoo]] v [[Portage, Michigan|Portageu]] v Michiganu.{{r|spl48}}{{r|spl49}} == V popularni kulturi == <!--===============({{NoMoreCruft}})===============--> <!-- Please READ [[Wikipedia:WikiProject Aircraft/page content]] and [[Wikipedia:WikiProject Military history#Popular culture]] before adding any "Popular culture" items.. Please do not add the many minor appearances of the Tuskegee Airmen. This section is only for major cultural appearances where the Tuskegee Airmen play a major role in the storyline, or have an "especially notable" role in what is listed. A verifiable source proving the appearance's notability may be required. Random cruft will be removed. If your item has been removed, please discuss it on the talk page first. A verifiable source proving the appearance's notability may be required. If a consensus is reached to include your item, a regular editor of this page will add it back. Thank you for your cooperation.--> [[slika:Wings for this Man.ogv|thumb|thumbtime=02:00|Tuskegeejske letalce so predstavili v propagandnem filmu ''[[Krila za tega moža]]'' (''Wings for This Man'', 1945)]] * ''[[Krila za tega moža]]'' (''Wings for This Man'', 1945), kratki propagandni film o tuskegeejskih letalcih, je producirala produkcijska enota [[First Motion Picture Unit]] Vojnega letalstva Kopenske vojske. Pripovedoval je [[Ronald Reagan]]. * Zgodbo o enem takem letalcu in [[332. lovska skupina|332. lovski skupini]] so ponovno pripovedali v radijski drami »Zadnje pismo domov« (''Last Letter Home''), ki jo je leta 1949 predstavil tedenski radijski program ''[[Destination Freedom]]'' na tedanjem chicaškem radiu [[WMAQ (AM)|WMAQ]].{{r|spl53}} * »Pokopališče« (''Graveyard''), 15. epizoda 3. sezone televizijske dramske nadaljevanke ''[[12 O'Clock High (TV serija)|Twelve O'Clock High]]'' (1966), v kateri igrajo [[Ossie Davis]], [[Jon Voight]], [[Lloyd Haynes]].{{r|spl50}} * ''The Homestead Grays'' (1978), vojni roman Jamesa Wylieja, ki temelji na bojnih podvigih 99. zasledovalne eskadrilje in 332. lovske skupine. * ''[[Tuskegeejski letalci (film)|Tuskegeejski letalci]]'' (''The Tuskegee Airmen'', 1995), film v katerem igra [[Laurence Fishburne]], je produciralo in predvajalo televizijsko omrežje [[HBO]]. * Tuskegeejski letalci (1997) so predstavljeni v seriji akcijskih figur [[G.I. Joe]].{{r|spl51}} * ''[[The Wild Blue|The Wild Blue: The Men and Boys who Flew the B-24s over Germany]]'' (2001), knjiga [[ Stephen Edward Ambrose|Stephena Edwarda Ambrosea]], opisuje tuskegeejske letalce v poklon njihovim dosežkom.{{r|ambr_2001}} * ''[[Srebrna krila in državljanske pravice: Boj za letenje]]'' (''Silver Wings & Civil Rights: The Fight to Fly'', 2004) je dokumentarni film, prvi film, ki je vseboval informacije o »[[upor na Freeman Fieldu|uporu na Freeman Fieldu]]«, boju 101 afroameriških častnikov, aretiranih zaradi vstopa v klub belih častnikov.{{r|spl52}} * »Tuskegeejski letalci« (''The Tuskegee Airmen''), epizodo dokumentarne televizijske nadaljevanke ''[[Zračni boji (TV serija)|Zračni boji]]'' (''Dogfights'') so prvotno predvajali na [[History (ameriška TV mreža)|History Channel]] 6. decembra 2007. * ''[[Prerojeni Rdeči rep]]'' (''Red Tail Reborn'', 2007) je dokumentarni film o [[Eskadrilja Rdeči rep|Projektu Red Tail]] neprofitne organizacije [[Commemorative Air Force]] o prenovi letala, s katerim so leteli tuskegeejski letalci, in o njegovi uporabi kot spomin na letenje. * ''[[Noč v muzeju 2|Noč v muzeju: Noč v muzeju: bitka pri Smithsonianu]]'' (''Night at the Museum: Battle of the Smithsonian]]'', 2009) prikazuje tuskegeejske letalce. Eden od letalcev, ki ga igra [[Keith Powell]], pripoveduje o dejavnostih skupine s hudomušnim glasom (»Tuskegeejski letalci so spet na pohodu!«). Še en izmed letalcev ([[Craig Phillip Robinson]]) pravi [[Amelia Earhart|Amelii Earhart]] ([[Amy Adams]]): »Veliko ljudi si tudi ni mislilo, da bi lahko leteli ... hvala, da si nam sprostila vzletno-pristajalno stezo.«{{navedi vir|date=januar 2017}} * ''[[Rdeči repi]]'' (''Red Tails'') je film o tuskegeejskih letalcih, ki ga je produciralo produkcijsko podjetje [[Lucasfilm]] in izdalo januarja 2012. Scenarij zanj sta napisala [[John Ridley]] in [[Aaron McGruder]], režiral pa ga je [[Anthony Hemingway]].{{r|dell_2012}} * ''[[Črni angeli nad Tuskegeejem]]'' (''Black Angels Over Tuskegee'', 2015), [[off-broadway]]ska gledališka igra o letalcih, ki jo je napisal in režiral [[Layon Gray]], trenutno igra v [[New York]]u. == Slike eskadrilj == <gallery class="center"> 99th Fighter Squadron patch.jpg|[[formacijski našitek|Ščitek]] [[99. lovska eskadrilja|99. lovske ekskadrilje]] 100th Fighter Squadron patch.jpg|Ščitek [[100. lovska eskadrilja|100. lovske ekskadrilje]] 301st_Fighter_Squadron_-_AETC_-_Emblem.png |Ščitek [[301. lovska eskadrilja|301. lovske ekskadrilje]] 302d Fighter Squadron.jpg|Ščitek [[302. lovska eskadrilja|302. lovske ekskadrilje]] </gallery> == Glej tudi == * [[92. pehotna divizija (ZDA)|92. pehotna divizija]] * [[93. pehotna divizija (ZDA)|93. pehotna divizija]] * [[555. padalski pehotni bataljon (ZDA)|555. padalski pehotni bataljon »Trojni nickle«]] * [[761. tankovski bataljon (ZDA)|761. tankovski bataljon]] * [[Bessie Coleman]] – prva afroameriška civilna pilotka * ''[[Fly (gledališka igra)|Fly]]'' – gledališka igra o tuskegeejskih letalcih iz leta 2009 * [[seznam afroameriških prejemnikov medalje časti]] * [[seznam tuskegeejskih letalcev]] * [[seznam diplomskih klas kadetov tuskegeejskih letalcev]], 1942–1946, seznam diplomiranih kadetov pilotov po klasi, letu in vrsti klase * [[John Charles Robinson]] * [[vojaška zgodovina Afroameričanov]] * [[rasizem proti Afroameričanom v Oboroženih silah Združenih držav Amerike]] * [[Red Ball Express]] * [[strateško bombardiranje med drugo svetovno vojno]] * [[nesreča v Port Chicagu]] * [[Lowcountry Regional Airport|Walterboro Army Airfield training site and memorial]] * [[Willa Brown]] == Opombe == {{notelist|2}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="ambr_2001">{{sktxt|Ambrose|2001|p=27}}.</ref> <ref name="bane_2008">{{sktxt|Banerji|2008}}.</ref> <ref name="bent_1999">{{sktxt|Benton|1999|loc=str. 43 (Noel F. Parrish)}}.</ref> <ref name="bloo_2015">{{sktxt|Bloom|2015}}.</ref> <ref name="cook_2022">{{sktxt|Cook|2022}}.</ref> <ref name="dell_2012">{{sktxt|della Cava|2012}}.</ref> <ref name="evan_2007">{{sktxt|Evans|2007}}.</ref> <ref name="foge_1953">{{sktxt|Fogerty|1953|pp=996–996}}.</ref> <ref name="fran_1997">{{sktxt|Francis|Caso|1997|pp=38–39}}.</ref> <ref name="fran_1997-15">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=15}}.</ref> <ref name="fran_1997-56">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=56}}.</ref> <ref name="fran_1997-207">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=207}}.</ref> <ref name="fran_1997-214">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=214}}.</ref> <ref name="fran_1997-219">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=219}}.</ref> <ref name="fran_1997-233">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=233}}.</ref> <ref name="fran_1997-258">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=258}}.</ref> <ref name="fran_1997-263">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=263}}.</ref> <ref name="fran_1997-394">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=394}}.</ref> <ref name="fran_1997-402-404">{{sktxt|Francis|Caso|1997|pp=402–404}}.</ref> <ref name="fran_1997-405-413">{{sktxt|Francis|Caso|1997|loc= [https://books.google.com/books?id=VyuedRwZre8C str. 405–413] (Tuskegee Honor Roll)}}.</ref> <ref name="fran_1997-457">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=457}}.</ref> <ref name="fran_2008">{{sktxt|Francis|Caso|p=309}}.</ref> <ref name="grop_1985">{{sktxt|Gropman|1985|p=120}}.</ref> <ref name="gube_2002">{{sktxt|Gubert|Sawyer|Fannine|2002|p=130}}.</ref> <ref name="haul_">{{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|url= https://archive.org/details/ChronologicalTableOfTuskegeeAirmen|title= Chronological Table of Tuskegee Airmen Who Earned the Distinguished Flying Cross|language= en|accessdate= 26. januarja 2021}}</ref> <ref name="haul_2010">{{sktxt|Haulman|2010}}.</ref> <ref name="haul_2011b">{{sktxt|Haulman|2011b}}.</ref> <ref name="haul_2012">{{sktxt|Haulman|2012|p=52}}.</ref> <ref name="haul_2013">{{sktxt|Haulman|2013}}.</ref> <ref name="haul_2014">{{sktxt|Haulman|2014}}.</ref> <ref name="haul_2016-29">{{sktxt|Haulman|2016|p=29}}.</ref> <ref name="haul_2016-55">{{sktxt|Haulman|2016|p=55}}.</ref> <ref name="haul_2017">{{sktxt|Haulman|2017|pp=9, 11, 12}}.</ref> <ref name="haul_2018">{{sktxt|Haulman|2018}}.</ref> <ref name="homa_2001">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|p=68}}.</ref> <ref name="homa_2001-31-32">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|pp=31–32}}.</ref> <ref name="homa_2001-177">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|p=177}}.</ref> <ref name="homa_2001-180-182">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|pp=180–182}}.</ref> <ref name="homa_2001-184-187">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|pp=184, 187}}.</ref> <ref name="homa_2001-185-186">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|pp=185–186}}.</ref> <ref name="homa_2001-186">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|p=186}}.</ref> <ref name="homa_2001-187">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|p=187}}.</ref> <ref name="homa_2001-206-208">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|pp=206–208}}.</ref> <ref name="horn_2018">{{sktxt|Horne|2018}}.</ref> <ref name="jake_2015">{{sktxt|Jakeman|2015}}.</ref> <ref name="john_2006">{{sktxt|Johnson|2006}}.</ref> <ref name="jone_2007">{{sktxt|Jones|Gross|Marchbanks-Robinson|2007}}.</ref> <ref name="lant_2015">{{sktxt|Lantigua-Williams|National Journal|2015}}.</ref> <ref name="lloy_2000">{{sktxt|Lloyd|2000|p=176}}.</ref> <ref name="long_2009">{{sktxt|Longoria|2009}}.</ref> <ref name="majo_2012">{{sktxt|Majors|2012}}.</ref> <ref name="maur_1983">{{sktxt|Maurer|1983}}.</ref> <ref name="maur_1992">{{sktxt|Maurer|1992}}.</ref> <ref name="maur_1994">{{sktxt|Maurer|1994}}.</ref> <ref name="molo_2004">{{sktxt|Molony|Flyn|Davies|Gleave|2004}}.</ref> <ref name="moye_2010">{{sktxt|Moye|2010|p=19}}.</ref> <ref name="moye_2010-25">{{sktxt|Moye|2010|p=25}}.</ref> <ref name="moye_2010-26-37">{{sktxt|Moye|2010|pp=26–37}}.</ref> <ref name="moye_2010-52-54">{{sktxt|Moye|2010|pp=52–54}}.</ref> <ref name="moye_2010-57">{{sktxt|Moye|2010|p=57}}.</ref> <ref name="moye_2010-93-94">{{sktxt|Moye|2010|pp=93–94}}.</ref> <ref name="moye_2010-93-95">{{sktxt|Moye|2010|pp=93–95}}.</ref> <ref name="moye_2010-94-124">{{sktxt|Moye|2010|pp=94, 124}}.</ref> <ref name="moye_2010-122">{{sktxt|Moye|2010|p=123}}.</ref> <ref name="moye_2010-123">{{sktxt|Moye|2010|p=123}}.</ref> <ref name="moye_2010-126">{{sktxt|Moye|2010|p=126}}.</ref> <ref name="moye_2010-126-127">{{sktxt|Moye|2010|pp=126–127}}.</ref> <ref name="moye_2010-128-129">{{sktxt|Moye|2010|pp=128–129}}.</ref> <ref name="moye_2010-131-132">{{sktxt|Moye|2010|pp=131–132}}.</ref> <ref name="moye_2010-132">{{sktxt|Moye|2010|p=132}}.</ref> <ref name="moye_2010-132-133">{{sktxt|Moye|2010|pp=132–133}}.</ref> <ref name="moye_2010-133">{{sktxt|Moye|2010|p=133}}.</ref> <ref name="nalt_1989">{{sktxt|Nalty|1989}}.</ref> <ref name="obla_2006">{{sktxt|Oblack|2006}}.</ref> <ref name="ove__2013">{{sktxt|Ove|2013}}.</ref> <ref name="rice_2000">{{sktxt|Rice|2000}}.</ref> <ref name="ruan_2018a">{{sktxt|Ruane|2018a}}.</ref> <ref name="ruan_2018b">{{sktxt|Ruane|2018b}}.</ref> <ref name="seel_2008a">{{sktxt|Seelye|2008a}}.</ref> <ref name="seel_2008b">{{sktxt|Seelye|2008b}}.</ref> <ref name="smit_1995">{{sktxt|Smith|1995}}.</ref> <ref name="spre_2006">{{sktxt|Sprekelmeyer|2006}}.</ref> <ref name="terk_1980">{{sktxt|Terkel|1980|pp=359–360}}.</ref> <ref name="till_2012">{{sktxt|Tillman|2012|p=24}}.</ref> <ref name="wilk_2012">{{sktxt|Wilkinson|2012}}.</ref> <ref name="wolk_2002">{{sktxt|Wolk|2002}}.</ref> <ref name="wood_2001">{{sktxt|Woodward|McFeely|2001|p=6}}.</ref> <ref name="ziem_2008">{{sktxt|Zieminski|2008}}.</ref> <ref name="c1">{{citat|title= Tuskegee Army Flying School Summary|publisher= [[Zgodovinska raziskovalna agencija Vojnega letalstva|AFHRA]]|via= Call Number 289.28-100}}</ref> <ref name="c2">{{citat|title= 477th Bombardment Group Lineage and Honors History|journal= AFHRA}}</ref> <ref name="c3">{{citat|title= 477th Bombardment Group Histories for 1943 and 1944|journal= AFHRA}}</ref> <ref name="spl0">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen Pilot Listing|website= tuskegee.edu|accessdate= 13. maja 2014|language= en|url= http://www.tuskegee.edu/about_us/legacy_of_fame/tuskegee_airmen/tuskegee_airmen_pilot_listing.aspx|archive-url= https://web.archive.org/web/20131203000349/http://www.tuskegee.edu/about_us/legacy_of_fame/tuskegee_airmen/tuskegee_airmen_pilot_listing.aspx|archive-date= 3. decembra 2013}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203000349/http://www.tuskegee.edu/about_us/legacy_of_fame/tuskegee_airmen/tuskegee_airmen_pilot_listing.aspx |date=2013-12-03 }}</ref> <ref name="spl1">{{navedi splet|title= The Tuskegee Airmen|website= www2.gwu.edu|language= en|url= https://www2.gwu.edu/~erpapers/teachinger/glossary/tuskegee-airmen.cfm}}</ref> <ref name="spl2">{{navedi splet|title= Mrs. Roosevelt Goes for a Ride - Red Tail Squadron|work= Red Tail Squadron|language= en|accessdate= 4. maja 2015|url= http://www.redtail.org/the-tuskegee-airmen/silver-wings-civil-rights|archive-url= https://web.archive.org/web/20160324113003/http://www.redtail.org/the-tuskegee-airmen/silver-wings-civil-rights/|archive-date= 24. marca 2016|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160324113003/http://www.redtail.org/the-tuskegee-airmen/silver-wings-civil-rights/ |date=2016-03-24 }}</ref> <ref name="spl3">{{navedi splet|title= Eleanor Roosevelt and the Tuskegee Airmen|accessdate= 11. maja 2022|website= FDR Presidential Library & Museum|language= en-US|url= https://www.fdrlibrary.org/tuskegee}}</ref> <ref name="spl4">{{navedi splet|last= Air Force|first= United States|title= Eagle Biography|publisher= The Air Command and Staff College Gathering of Eagles Foundation|accessdate= 28. oktobra 2013|language= en|url= http://www.goefoundation.com/index.php/eagles/biographies/a/anderson-c.-alfred-chief/|archive-url= https://web.archive.org/web/20131102171010/http://www.goefoundation.com/index.php/eagles/biographies/a/anderson-c.-alfred-chief/|archive-date= 2. novembra 2013|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131102171010/http://www.goefoundation.com/index.php/eagles/biographies/a/anderson-c.-alfred-chief/ |date=2013-11-02 }}</ref> <ref name="spl5">{{navedi splet|title= Fact sheet:Tuskegee Airmen|website= National Museum of the United States Air Force|accessdate= 22. oktobra 2010|language= en|url= http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet.asp?id=15469|archive-url= https://web.archive.org/web/20101019085202/http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet.asp?id=15469|archive-date= 19. oktobra 2010}}</ref> <ref name="spl6">{{navedi splet|title= Tuskegee Airman goes on to become first Air Force African-American gen|website= U.S. Air Force|language= en-US|accessdate= 31. decembra 2018|url= https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/111740/tuskegee-airman-goes-on-to-become-first-air-force-african-american-general/}}</ref> <ref name="spl7">{{navedi splet|title=Davis Leads the 99th into Combat|publisher= The National Museum of the United States Air Force|language= en|accessdate= 27. julija 2012|url= http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet.asp?id=15470|archive-url= https://web.archive.org/web/20131005031011/http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet.asp?id=15470|archive-date= 5. oktobra 2013}}</ref> <ref name="spl8">{{navedi splet|title= 99th Flying Training Squadron History|publisher= United States Air Force|language= en|accessdate= 12. junija 2011|url= http://www.randolph.af.mil/library/factsheets/factsheet.asp?id=5896|archive-date= 22. julija 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20110722181355/http://www.randolph.af.mil/library/factsheets/factsheet.asp?id=5896|url-status= bot: unknown}}</ref> <ref name="spl9">{{navedi splet|title= Escort Excellence|website= National Museum of the US Air Force|language= en-US|accessdate= 31. decembra 2018|url= http://www.nationalmuseum.af.mil/Visit/Museum-Exhibits/Fact-Sheets/Display/Article/195963/escort-excellence/}}</ref> <ref name="spl10">{{navedi splet|title= 332d Fighter Squadron|website= everworld.com|language= en|accessdate= 9. julija 2012|url= http://www.everworld.com/tuskegee/332d_fighter_squadron.htm|archive-url= https://web.archive.org/web/20121025100903/http://www.everworld.com/tuskegee/332d_fighter_squadron.htm|archive-date= 25. oktobra 2012}}</ref> <ref name="spl11">{{navedi splet|title= Black Americans in Defense of Our Nation|language= en|publisher= Sam Houston State University|accessdate= 11. junija 2011|url= http://www.shsu.edu/~his_ncp/AfrAmer.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20110607225702/http://www.shsu.edu/~his_ncp/AfrAmer.html|archive-date= 7. junija 2011}}</ref> <ref name="spl12">{{navedi splet|title= Celebrating African Americans in Aviation|publisher= San Diego Air & Space Museum|language= en|accessdate= 12. junija 2011|url= http://www.sandiegoairandspace.org/exhibits/african_american_exhibit/military-inspirations.php}}</ref> <ref name="spl13">{{navedi splet|title= Escort Excellence|website= nationalmuseum.af.mil|language= en|accessdate= 12. junija 2011|url= http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet_print.asp?fsID=15471&page=2|archive-url= https://web.archive.org/web/20131203141314/http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet_print.asp?fsID=15471&page=2|archive-date= 3. decembra 2013}}</ref> <ref name="spl14">{{navedi novice|title= Recovering Michigan's history of the Tuskegee airmen|page= 16|date= 8. september 2021|volume= 150|number= 35|newspaper= Alcona County Review|language= en}}</ref> <ref name="spl15">{{navedi splet|title= The Tuskegee Airmen|website= National Archives Foundation|language= en|accessdate= 31. decembra 2018|url= https://www.archivesfoundation.org/documents/tuskegee-airmen/}}</ref> <ref name="spl16">{{navedi splet|title= The Freeman Field Mutiny: A Study In Leadership|publisher= Air University, Maxwell-Gunter Air Force Base|location= Montgomery, Alabama|language= en|accessdate= 12. junija 2011|url= http://www.au.af.mil/au/awc/awcgate/acsc/97-0429.pdf|archive-date= 26. septembra 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20110926233155/http://www.au.af.mil/au/awc/awcgate/acsc/97-0429.pdf|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl17">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen awarded Purple Hearts|website= St. Louis Post-Dispatch|language= en|accessdate= 12. novembra 2022|url= https://www.stltoday.com/news/local/tuskegee-airmen-awarded-purple-hearts/collection_0539a48c-6928-11df-8a06-00127992bc8b.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20221112161630/https://www.stltoday.com/news/local/tuskegee-airmen-awarded-purple-hearts/collection_0539a48c-6928-11df-8a06-00127992bc8b.html|archive-date= 12. novembra 2022|url-status= bot: unknown}}</ref> <ref name="spl18">{{navedi splet|title= Report: Tuskegee Airmen lost 25 bombers|publisher= [[USA Today]]|language= en|accessdate= 1. aprila 2007|url= https://www.usatoday.com/news/nation/2007-04-01-tuskegee-airmen_N.htm}}</ref> <ref name="spl19">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen History|publisher= Tuskegee Airmen, Inc.|language= en|accessdate= 11. oktober 2010|url= http://www.tuskegeeairmen.org/Tuskegee_Airmen_History.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20101130165710/http://tuskegeeairmen.org/Tuskegee_Airmen_History.html|archive-date= 30. novembra 2010}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101130165710/http://tuskegeeairmen.org/Tuskegee_Airmen_History.html |date=2010-11-30 }}</ref> <ref name="spl20">{{navedi splet|title= Buford Alvin Johnson|date= 18. november 2020|website= CAF RISE ABOVE|language= en-US|accessdate= 6. julija 2021|url= https://cafriseabove.org/buford-alvin-johnson/}}</ref> <ref name="spl21">{{navedi splet|title= Study Guide for Testing to Technical Sergeant|page= 32|language= en|url= http://www.freepdg.com/2017/docs/testing-to-TSgt-study-guide.pdf|accessdate= 2022-12-19|archive-date= 2022-12-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20221207111235/http://www.freepdg.com/2017/docs/testing-to-TSgt-study-guide.pdf|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl22">{{navedi splet|title= General Daniel James Jr.|date= 1978|publisher= United States Air Force|language= en|accessdate= 20. novembra 2015|url= http://www.af.mil/AboutUs/Biographies/Display/tabid/225/Article/106647/general-daniel-james-jr.aspx}}</ref> <ref name="spl23">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen suit up, head to Iraq|date= 22. oktober 2005|publisher= USA Today|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= https://www.usatoday.com/news/world/iraq/2005-10-22-tuskegee-airmen_x.htm}}</ref> <ref name="spl24">{{navedi splet|title= Latest Tuskegee Airmen News|website= tuskegeeairmen.org|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://www.tuskegeeairmen.org}}</ref> <ref name="spl25">{{navedi splet|title= President's Post Convention Letter to Members|website= tuskegeeairmen.org|date= 12. november 2019|language= en|accessdate= 4. februarja 2020|url= http://tuskegeeairmen.org/presidents-post-convention-letter-to-members/|archive-url= https://web.archive.org/web/20200203191648/http://tuskegeeairmen.org/presidents-post-convention-letter-to-members/|archive-date= 3. februarja 2020}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200203191648/http://tuskegeeairmen.org/presidents-post-convention-letter-to-members/ |date=2020-02-03 }}</ref> <ref name="spl26">{{navedi splet|title= Willie Rogers, Tuskegee Airman, dies at 101 after stroke|date= 21. november 2016|website= [[Air Force Times]]|language= en|accessdate= 27. novembra 2016|url= https://www.airforcetimes.com/articles/willie-rogers-tuskegee-airman-dies-at-101-after-stroke|archive-url= https://web.archive.org/web/20240209193028/https://www.airforcetimes.com/news/pentagon-congress/2016/11/21/willie-rogers-tuskegee-airman-dies-at-101-after-stroke/|archive-date= 2024-02-09|url-status= dead}} (nasprotujoči si podatki v viru) – Ta vnos zahteva dodatno raziskavo – noben zapis ne kaže, da je bil Willie Rogers pilot Rdečih repov. Poleg tega ne obstaja noben zapis, ki bi pokazal, da so nemški vojaki ustrelili katerega koli od osebja kopenske podpore tuskegeejskih letalcev, dodeljenega v Italiji. Glej tudi [http://www.foxnews.com/us/2016/11/21/willie-rogers-tuskegee-airman-dies-at-101-in-florida.html spletno stran Fox News] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161122163933/http://www.foxnews.com/us/2016/11/21/willie-rogers-tuskegee-airman-dies-at-101-in-florida.html |date=2016-11-22 }} z dne 21. novembra 2016. Ni jasno, ali je veterana preveril Raziskovalni odbor tuskegeejskih letalcev Harryja A. Shepparda.</ref> <ref name="spl27">{{navedi splet|title= Tuskegee Airman Who Flew 142 WWII Combat Missions Dies at 99|date= 21. junij 2019|publisher= [[NBC New York]]|language= en|accessdate= 22. junija 2019|url= https://www.nbcnewyork.com/news/national-international/Tuskegee-Airman-Who-Flew-142-WWII-Combat-Missions-Dies-at-99-511690001.html}}</ref> <ref name="spl28">{{navedi novice|title= One of last surviving Tuskegee Airmen, Lt. Col. Robert Friend, has died|newspaper= [[New York Daily News]]|date= 21. junij 2019|language= en|accessdate= 22. junija 2019|url= https://www.nydailynews.com/news/national/ny-last-surviving-tuskegee-airmen-died-20190622-flyix6o22bd33pq3wlgmmxotxi-story.html}}</ref> <ref name="spl29">{{navedi splet|title= Murdy Elementary School's Gratitude Project Honors Real Life Heroes|date= 1. junij 2018|publisher= [[Enotno šolsko okrožje Garden Grove|GGUSD]]|language= en|accessdate= 22. junij 2019|url= https://ggusd.us/news/murdy-elementary-schools-gratitude-project-honors-real-life-heroes}}</ref> <ref name="spl30">{{navedi splet|title= S.Con.Res.15 - A concurrent resolution authorizing the Rotunda of the Capitol to be used on 29 March 2007, for a ceremony to award the Congressional Gold Medal to the Tuskegee Airmen|language= en|url= https://www.congress.gov/bill/110th-congress/senate-concurrent-resolution/15}}</ref> <ref name="spl31">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen National Historic Site|website= nps.gov|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://www.nps.gov/tuai}}</ref> <ref name="spl32">{{navedi splet|title= History in the Headlines: The Tuskegee Airmen: 5 Fascinating Facts|date= 20. januar 2012|website= History.com|language= en|accessdate= 9. julija 2021|url= http://www.history.com/news/the-tuskegee-airmen-5-fascinating-facts}}</ref> <ref name="spl33">{{navedi splet|title= Subsequent Commissioned Judge Biographies - Pennsylvania Commonwealth Court Historical Society|website= pacchs.org|language= en|df= dmy-all|accessdate= 10. novembra 2019|url= http://pacchs.org/subsequent_bios.html|archive-date= 2019-10-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20191029001703/http://pacchs.org/subsequent_bios.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl34">{{navedi splet|title= Eugene Winslow, 81: Tuskegee Airman, Pioneering Designer|newspaper= [[Chicago Tribune]]|date= 11. julij 2001|language= en|url= http://articles.chicagotribune.com/2001-07-11/news/0107110264_1_tuskegee-airman-mr-winslow-design|accessdate= 2022-12-19|archive-date= 2013-12-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20131231000546/http://articles.chicagotribune.com/2001-07-11/news/0107110264_1_tuskegee-airman-mr-winslow-design|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl35">{{navedi splet|title= Tuskegee Airman Col. Charles McGee Presents Coin In Super Bowl LIV Coin Toss|newspaper= [[The Baltimore Sun|Baltimore Sun]]|date= 2. februar 2020|language= en|accessdate= 5. februarja 2020|url= https://baltimore.cbslocal.com/2020/02/02/tuskegee-airman-col-charles-mcgee-participates-in-super-bowl-liv-coin-toss/}}</ref> <ref name="spl36">{{navedi splet|title= Georgia General Assembly (2008) House Resolution 1023 Act 745|date= 14. maj 2008|website= Georgia General Assembly Legislation|publisher= Georgia General Assembly|format= pdf|language= en|accessdate= 31. januarja 2017|url= http://www.legis.ga.gov/Legislation/en-US/display/20072008/HR/1023}}</ref> <ref name="spl37">{{navedi splet|title= We've Completed Our Mission|newspaper= [[The Washington Post]]|date= 13. december 2008|pages= B01|language= en}}</ref> <ref name="spl38">{{navedi splet|title= 15-yr.-old becomes youngest black pilot to fly cross-country|newspaper= [[New York Daily News]]|accessdate= 11. maja 2018|language= en|url= http://www.nydailynews.com/news/world/15-yr-old-youngest-black-pilot-fly-cross-country-article-1.399825?barcprox=true}}</ref> <ref name="spl39">{{navedi novice|title= First day comes with grade-school glitches|date= 12. avgust 2012|newspaper= [[Houston Chronicle]]|language= en|accessdate= 16. februarja 2017|url= http://www.chron.com/news/houston-texas/article/First-day-comes-with-grade-school-glitches-3819578.php}}</ref> <ref name="spl40">{{navedi splet|title= Air Force announces newest Red Tail: 'T-7A Red Hawk'|website= AF.mil|publisher= Secretary of the Air Force Public Affairs|date= 16. september 2019|language= en|accessdate= 21. novembra 2019|quote= »Ime Rdeči sokol (''Red Hawk'') je v čast zapuščini tuskegeejskih letalcev in se poklanja njihovemu značilnemu letalu z rdečim repom iz 2. svetovne vojne,« je dejal Donovan. »Ime je tudi poklon letalu Curtiss P-40 Warhawk, ameriškemu lovskemu letalu, ki je prvič poletelo leta 1938 in v katerem je letela 99. lovska eskadrilja, prva afroameriška lovska eskadrilja Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA.«|url= https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/1960964/air-force-announces-newest-red-tail-t-7a-red-hawk/}}</ref> <ref name="spl41">{{navedi splet|title= This is the name of the Air Force's new training jet|website= Defense News|date= 16. september 2019|language= en|accessdate= 17. septembra 2019|url= https://www.defensenews.com/digital-show-dailies/afa-air-space/2019/09/16/this-is-the-name-of-the-air-forces-new-training-jet/}}</ref> <ref name="spl42">{{navedi splet|title= Tuskegee Airman brings out coin for Super Bowl coin flip|website= al.com|publisher= Advance Local|date= 2. februar 2020|accessdate= 2. februarja 2020|quote= »Tuskegeejski letalec Charles McGee, 100 let, je prinesel spominski kovanec za začetno metanje kovanca Super Bowla in ga predal sodniku lige [[National Football League|NFL]] Billu Vinovichu.«|url= https://www.al.com/news/2020/02/tuskegee-airman-brings-out-coin-for-super-bowl-coin-flip.html}}</ref> <ref name="spl43">{{navedi splet|title= Tuskegee Airman accepts new mission: Super Bowl coin flip|website= al.com|publisher= Advance Local|date= 1. februar 2020|language= en|accessdate= 22. novembra 2022|url= https://www.al.com/sports/2020/02/tuskegee-airman-accepts-new-mission-super-bowl-coin-flip.html}}</ref> <ref name="spl44">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen National Historic Site Quarter|website= U.S. Mint|language= en|accessdate= 30. januarja 2020|url= https://www.usmint.gov/coins/coin-medal-programs/america-the-beautiful-quarters/tuskegee-airmen-national-historic-site|archive-date= 2020-05-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20200517072340/https://www.usmint.gov/coins/coin-medal-programs/america-the-beautiful-quarters/tuskegee-airmen-national-historic-site|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl45">{{navedi splet|title= Air Force Recruiting unveils Tuskegee Airmen paint scheme for Indy 500 and NASCAR races|website= Joint Base San Antonio|date= 20. april 2021|language= en|accessdate= 5. maja 2021|url= https://www.jbsa.mil/News/News/Article/2578633/air-force-recruiting-unveils-tuskegee-airmen-paint-scheme-for-indy-500-and-nasc/|archive-date= 2021-04-26|archive-url= https://web.archive.org/web/20210426034754/https://www.jbsa.mil/News/News/Article/2578633/air-force-recruiting-unveils-tuskegee-airmen-paint-scheme-for-indy-500-and-nasc/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl46">{{navedi splet|title= Pritzker Military Library Dedicates Oral History Room With Painting Unveiling and Program About the Tuskegee Airmen|date= 13. september 2013|website= prweb.com|language= en|accessdate= 5. januarja 2017|url= http://www.prweb.com/releases/2013/9/prweb11112657.htm|archive-date= 2023-02-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20230213094705/http://www.prweb.com/releases/2013/9/prweb11112657.htm|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl47">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen: They Met the Challenge|website= Mural Arts Philadelphia|language= en|accessdate= 22. junija 2019|url= https://www.muralarts.org/artworks/tuskegee-airmen-they-met-the-challenge/|archive-date= 2020-06-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20200611075717/https://www.muralarts.org/artworks/tuskegee-airmen-they-met-the-challenge/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl48">{{navedi splet|title= ArtPrize Grand Rapids|website= artprize.org|language= en|accessdate= 10. januarja 2020|url= http://www.artprize.org/53463|archive-date= 3. januarja 2022|archive-url= https://web.archive.org/web/20220103095426/https://www.artprize.org/53463|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220103095426/https://www.artprize.org/53463 |date=2022-01-03 }}</ref> <ref name="spl49">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen|website= beta.artprize.org|language= en|accessdate= 23. novembra 2022|url= https://beta.artprize.org/53463|archive-date= 2022-12-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20221219160159/https://beta.artprize.org/53463|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl50">{{navedi splet|title= "12 O'Clock High" Graveyard (TV Episode 1966)|work= [[Internet Movie Database|IMDb]]|language= en|url= https://www.imdb.com/title/tt0734436/plotsummary?ref_=tt_ov_pl}}</ref> <ref name="spl51">{{navedi splet|title= 1997 G.I. Joe Classic Collection|website= mastercollector.com|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://www.mastercollector.com/neat/gijoe/hasbro/1997joes.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20070617061250/http://www.mastercollector.com/neat/gijoe/hasbro/1997joes.html|archive-date= 17. junija 2007}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070617061250/http://www.mastercollector.com/neat/gijoe/hasbro/1997joes.html |date=2007-06-17 }}</ref> <ref name="spl52">{{navedi splet|title= Silver Wings & Civil Rights: The Flight to Fly|website= fight2fly.com|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://www.fight2fly.com|archive-url= https://web.archive.org/web/20050320001335/http://www.fight2fly.com/|archive-date= 20. marca 2005}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050320001335/http://www.fight2fly.com/ |date=2005-03-20 }}</ref> <ref name="spl53">{{navedi splet|title= Last Letter Home|publisher= [[Destination Freedom]]|language= en|url= https://archive.org/details/DestinationFreedom/DF_50-08-13_ep103-Last_Letter_Home.mp3}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Ambrose|first1= Stephen Edward|authorlink1= Stephen Edward Ambrose|title= [[The Wild Blue|The Wild Blue: The Men and Boys Who Flew the B-24s Over Germany]]|date= 2001|location= New York City|publisher= Simon & Schuster|isbn= 978-0-7432-0339-5|oclc= 46419848}} * {{citat|last1= Banerji|first1= Shilpa|title= Historians Question Record of Tuskegee Airmen|publisher= Diverse education|date= 19. junij 2008|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://www.diverseeducation.com/artman/publish/article_6872.shtml|archive-url= https://web.archive.org/web/20080720031259/http://www.diverseeducation.com/artman/publish/article_6872.shtml|archive-date= 20. julija 2008}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080720031259/http://www.diverseeducation.com/artman/publish/article_6872.shtml |date=2008-07-20 }} * {{citat|last1= Benton|first1= Jeffrey C.|title= They Served Here: Thirty-Three Maxwell Men|date= 1999|location= Maxwell AFB, Montgomery [[Alabama|AL]]|publisher= Air University Press|isbn= 978-1-58566-074-2|oclc= 42996778}} * {{citat|last1= Berry|first1= Ben|title= Tuskegee Airmen: To the Moon, Mars and Beyond (Secrets Revealed)|date= 2011|publisher= CreateSpace Independent Publishing Platform|isbn= 978-1-46093-107-3|oclc= 827831542}} * {{citat|last1= Bloom|first1= Jeremy|title= Wishes for Our Warriors|date= 21. maj 2015|work= [[The Huffington Post]]|language= en|accessdate= 5. januarja 2017|url= http://www.huffingtonpost.com/jeremy-bloom/wishes-for-our-warriors_b_7360732.html}} * {{citat|last1= Broadnax|first1= Samuel L.|title= Blue Skies, Black Wings: African-American Pioneers of Aviation|date= 2007|location= Westport, Connecticut|publisher= Praeger Publishers|isbn= 978-0-31308-360-0|oclc= 230734770}} * {{citat|last1= Brooks|first1= Philip|title= The Tuskegee airmen|date= 2005|isbn= 978-0-75650-683-4|oclc= 1195027261|url= https://archive.org/details/tuskegeeairmen0000broo}} * {{citat|last1= Bucholtz|first1= Chris|last2= Laurier|first2= Jim|title= 332nd Fighter Group – Tuskegee Airmen|date= 2007|location= Oxford, UK|publisher= Osprey Publishing|isbn= 978-1-84603-044-4|oclc= 156902416}} * {{citat|last1= Caldwell|first1= Donald L.|last2= Muller|first2= Richard R.|authorlink2= Richard R. Muller|title= The Luftwaffe over Germany: Defense of the Reich|date= 2007|location= London|publisher= Greenhill Books|isbn= 978-1-85367-712-0|cobiss= 2610382|oclc= 76852917}} * {{citat|last1= Caver|first1= Joseph|last2= Ennels|first2= Jerome A.|last3= Haulman|first3= Daniel Lee|title= The Tuskegee Airmen: An Illustrated History, 1939–1949|date= 2011|location= Montgomery, Alabama|publisher= New South Books|isbn= 978-1-58838-244-3|oclc= 663951648}} * {{citat|last1= Cook|first1= Gina|title= Tuskegee Airman Charles McGee Dies at 102|date= 16. januar 2022|work= [[WRC-TV]]|language= en|accessdate= 16. januar 2022|url= https://www.nbcwashington.com/news/local/tuskegee-airman-charles-mcgee-dies-at-102/2938419/}} * {{citat|last1= Cotter|first1= Jarrod|title= Red Tail Project|journal= Flypast No. 248|date= marec 2002}} * {{citat|last1= della Cava|first1= Marco R.|title= George Lucas' 'Red Tails' salutes Tuskegee Airmen|newspaper= [[USA Today]]|date= 5. januar 2012|language= en|url= http://usatoday30.usatoday.com/life/movies/news/story/2012-01-04/george-lucas-on-red-tails-tuskegee-airmen/52378382/1}} * {{citat|last1= Evans|first1= Ben|title= Tuskegee Airmen awarded Congressional Gold Medal|date= 30. marec 2007|website= thetandd.com|language= en|accessdate= 30. aprila 2007|url= http://thetandd.com/articles/2007/03/30/news/doc460c7d58cd40f058827045.txt|archive-date= 2007-09-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20070927122735/http://thetandd.com/articles/2007/03/30/news/doc460c7d58cd40f058827045.txt|url-status= dead}} * {{citat|last1= Fogerty|first1= Robert P.|title= Biographical Data on Air Force General Officers, 1917–1952, Volume 1 – A thru L|date= 1953|pages= 994–996|publisher= [[Zgodovinska raziskovalna agencija Vojnega letalstva|AFHRA]]|url= https://www.afhra.af.mil/Portals/16/documents/Studies/51-100/AFD-090601-134.pdf|id= USAF historical studies: no. 91|accessdate= 9. novembra 2021|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20210831192543/https://www.afhra.af.mil/Portals/16/documents/Studies/51-100/AFD-090601-134.pdf|archive-date= 31. avgusta 2021}} * {{citat|last1= Francis|first1= Charles E.|last2= Caso|first2= Adolph|title= The Tuskegee Airmen: The Men Who Changed a Nation|date= 1997|location= Boston|publisher= Branden Books|isbn= 978-1-84603-044-4|oclc= 873806915|url= https://books.google.com/books?id=VyuedRwZre8C&pg=PA402}} * {{citat|last1= Francis|first1= Charles E.|last2= Caso|first2= Adolph|title= Tuskegee Airmen - 5th Commemorative Edition with Class Pictures|date= 2008|location= Wellesley, [[Massachusetts|MA]]|publisher= Branden Books|isbn= 978-0-82832-189-1|page= 309}} * {{citat|last1= Gropman|first1= Alan L.|title= The Air Force Integrates, 1945–1964|date= 1985|location= Washington, D.C.|publisher= Office of Air Force History|isbn= 978-1-84603-044-4|cobiss= 5504718|oclc= 12553404|url= https://media.defense.gov/2010/May/25/2001330274/-1/-1/0/af_integrates.pdf}} * {{citat|last1= Gubert|first1= Betty Kaplan|last2= Sawyer|first2= Miriam|last3= Fannin|first3= Caroline Mather|title= Distinguished African-Americans in Aviation and Space Science|date= 2002|location= Westport [[Connecticut|CT]]|publisher= Greenwood|isbn= 978-1-57356-246-1|oclc= 47013254}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= The Tuskegee Airmen in Combat|journal= Air Power History|date= 2010|volume= 57|issue= 3|pages= 14–21|jstor= 26275921}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= The Tuskegee Airmen and the Never Lost a Bomber Myth|journal= The Alabama Review|date= 1. januar 2011a|volume= 64|issue= 1}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= Nine Myths about the Tuskegee Airmen|date= 21. oktober 2011b|publisher= tuskegee.edu|url= https://www.tuskegee.edu/Content/Uploads/Tuskegee/files/Nine_Myths_About_the_Tuskegee_Airmen.pdf|language= en|df= dmy-all|accessdate= 26. januarja 2021}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= Eleven Myths About the Tuskegee Airmen|date= 2012|location= Montgomery [[Alabama|AL]]|publisher= New South Books|isbn= 978-1-60306-147-6|oclc= 858878327|url= https://books.google.com/books?id=iPN5-Y7BMWMC}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= Misconceptions About the Tuskegee Airmen|date= 24. julij 2013|website= AFHRA|url= http://www.afhra.af.mil/shared/media/document/AFD-130905-006.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20131029192052/http://www.afhra.af.mil/shared/media/document/AFD-130905-006.pdf|df= dmy-all|archive-date= 29. oktobra 2013}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029192052/http://www.afhra.af.mil/shared/media/document/AFD-130905-006.pdf |date=2013-10-29 }} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= The Tuskegee Airmen Airfields|journal= [[Air Force Magazine]]|date= junij 2014|page= 63}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= Tuskegee Airmen Chronology|date= 26. februar 2016|location= [[Maxwell Air Force Base]] AL|publisher= AFHRA|accessdate= 26. januarja 2021|url= https://media.defense.gov/2010/Dec/22/2001330157/-1/-1/0/AFD-101222-041.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20191026024416/https://media.defense.gov/2010/Dec/22/2001330157/-1/-1/0/AFD-101222-041.pdf|url-status= dead|archive-date= 26. oktobra 2019}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191026024416/https://media.defense.gov/2010/Dec/22/2001330157/-1/-1/0/AFD-101222-041.pdf |date=2019-10-26 }} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= The Tuskegee Airmen chronology : a detailed timeline of the Red Tails and other black pilots of World War II|date= 2017|others= predgovor McGee, Charles E.|location= Montgomery AL|publisher= NewSouth Books|isbn= 978-1-58838-341-9|pages= 9, 11, 12|oclc= 1002126644}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= A Tale of Two Commanders|journal= Air Power History|date= poletje 2018|volume= 65|pages= 45–49}} * {{citat|last1= Hill|first1= Ezra M. starejši|title= The Black Red Tail Angels: A Story of the Tuskegee Airmen|date= 2006|location= Columbus, [[Ohio]]|publisher= SMF Haven of Hope}} * {{citat|last1= Holway|first1= John B.|title= Red Tail, Black Wings: The Men of America's Black Air Force|date= 1997|location= Las Cruces, [[Nova Mehika]]|publisher= Yuca Tree Press|isbn= 978-1-88132-521-5|oclc= 36480255}} * {{citat|last1= Homan|first1= Lynn M.|last2= Reilly|first2= Thomas|title= Black Knights: The Story of the Tuskegee Airmen|date= 2001 |location= Gretna [[Louisiana|LA]]|publisher= Pelican Publishing|isbn= 978-1-56554-828-2|oclc= 45023349}} * {{citat|last1= Horne|first1= Gerald|title= Facing the Rising Sun: African Americans, Japan, and the Rise of Afro-Asian Solidarity|date= 16. januar 2018|publisher= NYU Press|isbn= 978-1-4798-4859-1|oclc= 1015215136|language= en|url= https://books.google.com/books?id=x8GSDgAAQBAJ&pg=PP163}} * {{citat|last1= Jakeman|first1= Robert J.|title= The Divided Skies Establishing Segregated Flight Training at Tuskegee, Alabama, 1934–1942|date= 2015|publisher= University of Alabama Press|isbn= 978-0-8173-9215-4|oclc= 1132255062}} * {{citat|last1= Johnson|first1= Bob|url= https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/12/16/AR2006121600849.html|title= Ex-Pilot Confirms Bomber Loss, Flier Shot down in 1944 was Escorted by Tuskegee Airmen|date= 17. december 2006|pages= A18|publisher= WashingtonPost.com|language= en|accessdate= 20. marca 2010}} * {{citat|last1= Jones|first1= D. R.|last2= Gross|first2= L. P.|last3= Marchbanks-Robinson|first3= R.|title= United States Army Aeromedical Support to African Fliers, 1941–1949: The Tuskegee Flight Surgeons|date= 2007|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://archive.rubicon-foundation.org/7973|publisher= SAM-FE-BR-TR-2007-0001: US Air Force School of Aerospace Medicine|archive-date= 30. novembra 2009|archive-url= https://web.archive.org/web/20091130014406/http://archive.rubicon-foundation.org/7973|url-status= dead}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091130014406/http://archive.rubicon-foundation.org/7973 |date=2009-11-30 }} * {{citat|last1= Lantigua-Williams|first1= Juleyka|author2= National Journal|title= An Unknown Latino Tuskegee Airman Has Been Discovered|date= 5. november 2015|website= [[The Atlantic]]|url= https://www.theatlantic.com/politics/archive/2015/11/unknown-latino-tuskegee-airman-discovered/433479/|accessdate= 22. junija 2019}} * {{citat|last1= Leuthner|first1= Stuart|last2= Jensen|first2= Olivier|title= High Honor: Recollections by Men and Women of World War II Aviation|date= 1989|location= Washington, D.C.|publisher= Smithsonian Institution Press|isbn= 978-0-87474-650-1|oclc= 19127319}} * {{citat|last1= Lloyd|first1= Craig|title= Eugene Bullard, Black Expatriate in Jazz-Age Paris|date= 2000|location= Athens [[Georgia|GA]]|publisher= University of Georgia Press|isbn= 978-0-82032-192-9|oclc= 42823688}} * {{citat|last1= Longoria|first1= R. Michael|title= Inauguration Brings Tuskegee Airmen to Bolling|date= 20. januar 2009|website= uradna spletna stran Vojnega letalstva ZDA|language= en|accessdate= 5. aprila 2016|url= http://www.af.mil/News/ArticleDisplay/tabid/223/Article/121359/inauguration-brings-tuskegee-airmen-to-bolling.aspx}} * {{citat|last1= Majors|first1= Dan|title= Real Tuskegee airman approves of new film about their service in WW II: One good tale|newspaper= [[Pittsburgh Post-Gazette]]|date= 21. januar 2012|language= en|accessdate= 5. februar 2012|url= http://www.postgazette.com/pg/12021/1205112-455-0.stm}}{{slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{citat|editor-last1= Maurer|editor-first1= Maurer|title= Air Force combat units of World War II|date= 1983|location= Washington, D.C.|publisher= Office of Air Force History|isbn= 978-0-91279-902-5|oclc= 9644436}} * {{citat|editor-last1= Maurer|editor-first1= Maurer|title= World War II combat squadrons of the United States Air Force: the official military record of every active squadron|date= 1992|location= New York|publisher= Smithmark|isbn= 978-0-83171-501-4|oclc= 25200303}} * {{citat|last1= Maurer|first1= Maurer|title= Air Force combat units of World War II|date= 1994|publisher= Chartwell Books|isbn= 978-0-78580-194-8|oclc= 30111671}} * {{citat|last1= McKissack|first1= Patricia C.|last2= McKissack|first2= Fredrick L.|title= Red-Tail Angels: The Story of the Tuskegee Airmen of World War II|date= 1995|publisher= Walker and Co.|location= New York|isbn= 978-0-80278-292-2|oclc= 32429004}} * {{citat|last1= Molony|first1= Brigadier C. J. C.|last2= Flyn|first2= Captain F. C. (R. N.)|last3= Davies|first3= Major-General H. L.|last4= Gleave|first4= Group Captain T. P.|title= The Mediterranean and Middle East, Volume V: The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in mainland Italy 3 September 1943 to 31 March 1944|series= (History of the Second World War (United Kingdom Military Series))|location= Uckfield|publisher= UK: Naval & Military Press|date= 2004|edition= 1.|origyear= 1973 (HMSO)|pages= 49|isbn= 978-1-84574-069-6|oclc= 1181282351}} * {{citat|last1= Moye|first1= J. Todd|title= Freedom Flyers: The Tuskeegee Airmen of World War II|date= 2010|location= New York City|publisher= Oxford University Press|isbn= 978-0-19538-655-4|oclc= 432443975}} * {{citat|last1= Nalty|first1= Bernard C.|title= Strength for the Fight: A History of Black Americans in the Military|date= 1989|publisher= Simon and Schuster|page= 158|language= en|isbn= 978-0-02922-411-3|oclc= 23125905|url= https://books.google.com/books?id=B13CGJMiyOIC&pg=PA158}} * {{citat|last1= Oblack|first1= Sean|title= Schiff Votes to Honor Tuskegee Airmen|date= 28. februar 2006|website= schiff.house.gov|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://schiff.house.gov/HoR/CA29/Newsroom/Press+Releases/2006/Schiff+Votes+to+Honor+Tuskegee+Airmen.htm|archive-url= https://web.archive.org/web/20070726004155/http://schiff.house.gov/HoR/CA29/Newsroom/Press+Releases/2006/Schiff+Votes+to+Honor+Tuskegee+Airmen.htm|archive-date= 26. julija 2007}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070726004155/http://schiff.house.gov/HoR/CA29/Newsroom/Press+Releases/2006/Schiff+Votes+to+Honor+Tuskegee+Airmen.htm |date=2007-07-26 }} * {{citat|last1= Ove|first1= Torsten|title= Tuskegee Airmen exhibit opens at airport|newspaper= Pittsburgh Post-Gazette|date= 13. september 2013|language= en|accessdate= 5. januarja 2017|url= http://www.post-gazette.com/local/region/2013/09/13/Airport-exhibit-kicks-off-honors-for-Pittsburgh-s-Tuskegee-Airmen/stories/201309130161}} * {{citat|last1= Percy|first1= William A.|title= Jim Crow and Uncle Sam: The Tuskegee Flying Units and the U.S. Army Air Forces in Europe during World War II|journal= [[The Journal of Military History]]|date= julij 2003|volume= 67}} * {{citat|last1= Rice|first1= Markus|title= The Men and Their Airplanes: The Fighters|date= 1. marec 2000|website= Tuskegee Airmen prek logicalthinker2.tripod.com|language= en|url= http://logicalthinker2.tripod.com/Tuskegeeaircraft.html|accessdate= 2022-12-19|archive-date= 2017-06-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20170614233432/http://logicalthinker2.tripod.com/Tuskegeeaircraft.html|url-status= dead}} * {{citat|last1= Ross|first1= Robert A.|title= Lonely Eagles: The Story of America's Black Air Force in World War II|date= 1980|location= Los Angeles|publisher= Tuskegee Airmen Inc., Los Angeles Chapter|isbn= 0-91761-200-0|oclc= 1285660342}} * {{citat|last1= Ruane|first1= Michael E.|title= Pentagon identifies Tuskegee Airman missing from World War II|date= 27. julij 2018a|newspaper= [[The Washington Post]]|language= en|accessdate= 28. julija 2018|url= https://www.washingtonpost.com/news/retropolis/wp/2018/07/27/pentagon-identifies-tuskegee-airman-missing-from-world-war-ii/}} * {{citat|last1= Ruane|first1= Michael E.|title= Tuskegee airman's daughter gets a golden ring found at his wartime crash site|date= 11. avgust 2018b|newspaper= The Washington Post|language= en|accessdate= 23. avgusta 2018|url= https://www.washingtonpost.com/local/tuskegee-airmans-daughter-gets-a-golden-ring-found-at-his-wartime-crash-site/2018/08/11/e25386e6-99ab-11e8-843b-36e177f3081c_story.html}} * {{citat|last1= Sandler|first1= Stanley|title= Segregated Skies: All-Black Combat Squadrons of WWII|date= 1992|location= Washington, D.C.|publisher= Smithsonian Institution Press|isbn= 978-1-56098-154-1|oclc= 24872530|url= https://archive.org/details/segregatedskies00sand}} * {{citat|last1= Seelye|first1= Katharine Q.|title= Inauguration Is a Culmination for Black Airmen|date= 12. oktober 2008a|publisher= The New York Times prek nytimes.com|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= https://www.nytimes.com/2008/12/10/us/politics/10inaug.html?ref=us|ref= ) harv}} * {{citat|last1= Seelye|first1= Katharine Q.|title= Tuskegee Airmen Invited to Obama Inauguration|newspaper= [[The New York Times]]|date= 9. december 2008b|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= https://www.nytimes.com/2008/12/10/us/politics/10inaug.html?hp}} * {{citat|last1= Smith|first1= Gene|title= Colonel Parrish's Orders|journal= [[American Heritage (revija)|American Heritage]]|date= 1995|volume= 46|issue= 3 – maj/junij|url= http://www.americanheritage.com/content/colonel-parrish%E2%80%99s-orders?page=show}} * {{citat|editor-last1= Sprekelmeyer|editor-first1= Linda|title= These We Honor: The International Aerospace Hall of Fame|date= 2006|publisher= Donning Co. Publishers|isbn= 978-1-57864-397-4|oclc= 71812756}} * {{citat|last1= Stentiford|first1= Barry M.|title= Tuskegee airmen|date= 2012|publisher= Greenwood|location= Santa Barbara, Kalifornija|isbn= 978-0-31338-684-8|oclc= 1200617667|url= https://archive.org/details/tuskegeeairmen0000sten}} * {{citat|last1= Terkel|first1= Studs|authorlink1= Studs Terkel|title= American Dreams: Lost and Found|date= 1980|pages= 359–360|publisher= Patheon Books}} * {{citat|last1= Tillman|first1= Barrett|title= Tales of the Red Tails; Inside the Tuskegee Legend: The men, the machines, the missions|journal= Flight Journal|date= 2012|issue= januar}} * {{citat|last1= Thole|first1= Lou|title= Segregated Skies|journal= Flypast No. 248|date= marec 2002}} * {{citat|last1= Tucker|first1= Phillip Thomas|title= Father of the Tuskegee airmen, John C. Robinson|date= 2012|location= Washington, DC|publisher= Potomac Books, Inc.|isbn= 978-1-59797-487-5|oclc= 752678328}}, e-knjiga {{ISBN|978-1-59797-606-0}} * {{citat|last1= Wilkinson|first1= Stephan|title= Tuskegee Top Guns|journal= [[Aviation History Magazine]]|date= marec 2012}} * {{citat|last1= Wolk|first1= Herman S.|url= http://www.airforce-magazine.com/MagazineArchive/Pages/2002/June%202002/0602pantelleria.aspx|title= Pantelleria, 1943|archive-url= https://web.archive.org/web/20121120161113/http://www.airforce-magazine.com/MagazineArchive/Pages/2002/June%202002/0602pantelleria.aspx|archive-date= 20. novembra 2012|language= en|website= airforce-magazine.com|date= junij 2002|accessdate= 12. februarja 2012}} * {{citat|last1= Woodward|first1= C. Vann|last2= McFeely|first2= William S.|title= The Strange Career of Jim Crow|date= 2001|location= New York City|publisher= Oxford University Press|isbn= 978-0-19514-690-5|oclc= 46671043}} * {{citat|last1= Zieminski|first1= Andy|title= County's first black-owned airport becomes training ground|date= 7. februar 2008|publisher= Gazette.net: Maryland Community Newspapers Online|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://www.gazette.net/stories/020708/prinnew170059_32361.shtml|archive-url= https://web.archive.org/web/20090108063412/http://www.gazette.net/stories/020708/prinnew170059_32361.shtml|archive-date= 8. januarja 2009}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090108063412/http://www.gazette.net/stories/020708/prinnew170059_32361.shtml |date=2009-01-08 }} {{refend}} == Drugi projekti == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Tuskegee Airmen|tuskegeejski letalci}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20131204121846/http://www.tuskegee.edu/about_us/legacy_of_fame/tuskegee_airmen.aspx Tuskegeejski letalci na straneh Univerze Tuskegee] {{in lang|en}} * [http://www.tuskegeemuseum.org Nacionalni zgodovinski muzej tuskegeejskih letalcev] {{in lang|en}} * [https://books.google.com/books/about/Double_V.html?id=7FmlqfQmfqoC&redir_esc=y ''Double V: Civil Rights Struggle of the Tuskegee Airmen'', an illustrated history book of the "Red Tails" by veteran Tuskegee Airmen (Lawrence P. Scott, William M. Womack) from Michigan, with photos from personal collections.]{{slepa povezava|date=24. novembra 2022}} * [https://web.archive.org/web/20110716132207/http://www.starduststudios.com/tuskegee_airmen.htm The Tuskegee Airmen], slike tuskegeejskih letalcev, fotografije, slike itn. {{in lang|en}} * [https://www.imdb.com/title/tt0114745/ ''Tuskegeejski letalci'' (''The Tuskegee Airmen'', 1995)] na [[Internet Movie Database|IMDb]] {{in lang|en}} * [https://dlg.usg.edu/record/dlg_fpro_harris20080504 Pogrebni program za tuskegeejskega letalca stotnika Cassiusa Alonza Harrisa III.] na [[Digitalna knjižnica Georgie|Digitalni knjižnici Georgie]] (DLG) {{in lang|en}} * [http://funeral.galileo.usg.edu/funeral/index.html African American Funeral Programs from the East Central Georgia Regional Library] * [http://www.bet.com/shows/bet-honors/2012/honorees/tuskegee-airmen.html Tuskegeejski letalci na nagradah BET leta 2012] {{in lang|en}} * [http://tuskegeeairmen.org/ Tuskegee Airmen, Inc. – uradna spletna stran] {{in lang|en}} * [http://www.redtail.org/ Projekt Red Tail] {{in lang|en}} * [http://www.army.mil/africanamericans/ Afroameričani v ameriški vojski] {{in lang|en}} * [https://web.archive.org/web/20111230144220/http://www.coax.net/people/lwf/TA_HIS1.HTM The Negro Pilot Training Program] {{in lang|en}} * [http://southernspaces.org/2010/tuskegee-airmen-brett-gadsden-interviews-j-todd-moye »Tuskegeejski letalci: Brett Gadsden intervjuva J. Todda Moyea«, ''Southern Spaces'', 30. september 2010] {{in lang|en}} * [https://archive.today/20130130021056/http://newbooksinhistory.com/?p=2743 Intervju z zgodovinarjem Toddom Moyeom o tuskegeejskih letalcih na »New Books in History«] {{in lang|en}} * [https://www.youtube.com/watch?v=H8ZScRrewMk Tuskegee Airmen - 70 Years Ago] na [[YouTube]] {{in lang|en}} * {{Internet Archive short film|id=HenryBro1942|name="Henry Browne, Farmer (1942)"}} {{in lang|en}} * {{Internet Archive short film|id=NegroPilots|name="Negro Pilots (1943)"}} {{in lang|en}} * {{Internet Archive short film|id=negrosoldier|name="The Negro Soldier (1943)"}} {{in lang|en}} * {{Internet Archive short film|id=gov.ntis.ava19065vnb1|name="Tuskegee Airman Tribute (1990)"}} {{in lang|en}} * {{Internet Archive short film|id=gov.ntis.ava20001vnb1|name="African Americans in World War II: Legacy of Patriotism and Valor (1997)"}} {{in lang|en}} * {{Worldcat id|lccn-n78-53693|United States Army Air Forces Fighter Group, 332nd}} {{in lang|en}} * {{Worldcat id|lccn-n2009-52600|United States Army Air Forces Composite Group, 477th}} {{in lang|en}} * [http://topics.nytimes.com/top/reference/timestopics/organizations/t/tuskegee_airmen/index.html Tuskegeejski letalci] izbrane novice in komentarji pri ''[[The New York Times]]u'' {{in lang|en}} * [https://web.archive.org/web/20120126043803/http://www.valorstudios.com/Tuskegee-Airmen-P-51.htm Uradna slika tuskegeejskih letalcev Matta Halla, uztvarjena s Tuskegee Airmen Association] {{in lang|en}} * [http://www.wdl.org/en/item/2735 Fotografije in podatki o tuskegeejskih letalcih] iz [[Svetovna digitalna knjižnica|Svetovne digitalne knjižnice]] {{in lang|en}} * [http://www.pritzkermilitary.org/whats_on/citizen-soldier/tuskegee-airmen/ Intervju s tuskegeejskimi letalci: Robertom Martinom, dr. Quentinom P. Smithom in Shelbyjem F. Westbrookom] v [[Vojaški muzej in knjižnica Plitzker|Vojaškem muzeju in knjižnici Pritzker]] oktobra 2008 {{in lang|en}} * [http://www.pritzkermilitary.org/whats_on/citizen-soldier/tuskegee-airmen/ Epizoda Citizen Soldier o tuskegeejskem letalcu], posneto v Vojaškem muzeju in knjižnici Pritzker 12. septembra 2013 {{in lang|en}} * [https://library.ucr.edu/collections/tuskegee-airmen-collections Tuskegee Airmen Collections], [[Univerza Kalifornije, Riverside]] {{in lang|en}} * [https://www.mrlocalhistory.org/tuskegee-airmen-robert-terry/ Mr. Local History Project: Retrospektiva: Robert in Estelle Terry – tuskegeejski letalci in piloti Basking Ridgea iz New Jerseyja] {{in lang|en}} * [https://americanarchive.org/catalog/cpb-aacip-526-xd0qr4q07h "Airmen and Adversity"] [[WTVI]], 6. februar 1998, Medijski arhivi Walterja J. Browna in Zbirka [[Peabodyjeva nagrada|Peabodyjevih nagrad]] na [[Univerza Georgie|Univerzi Georgie]], [[Ameriški arhiv javne radiodifuzije]] (AAPB) {{in lang|en}} * First Motion Picture Unit Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA. [https://www.youtube.com/watch?v=qWd5DdsEBqg ''Krila za tega moža | dokumentarni film o tuskegeejskih letalcih'' (''Wings for This Man | Tuskegee Airmen Documentary'', 1945)], video prek [[YouTube]]. Glej ''[[Krila za tega moža]]'' {{Internet Archive short film|id=gov.ntis.ava08663vnb1|name="Wings for This Man (1945)"}} {{in lang|en}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tuskegeejski letalci| ]] [[Kategorija:Zgodovina Alabame]] [[Kategorija:North American P-51 Mustang]] [[Kategorija:Univerza Tuskegee]] <!-- [[Kategorija:Piloti druge svetovne vojne]] --> [[Kategorija:Osebnosti druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kopenske vojske Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Afroameričani v Kopenski vojski Združenih držav Amerike]] 96ebus58qonl9ynkl217rqm2wdpwbwm Rudniki soli v Soledarju 0 530483 6759556 6710916 2026-10-02T09:10:03Z ~2026-53000-44 266683 /* Zgodovina */ Ruske oborožene sile se v tej vojni borijo proti Turkom in Ukrajincem, ne pa proti Zahodu. 6759556 wikitext text/x-wiki [[Slika:Soledar_salt_mine_concert_hall.jpg|sličica| Koncertna dvorana Rudnika soli Soledar]] '''Rudniki soli v Soledarju''' (imenovani tudi '''rudniki soli Artjomsol''' po združenju državnih podjetij Artjomsol, ki upravlja rudnike) se nahajajo v predmestju Soledarja v občini Bahmut v Donecki oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Rudniki so veliki, saj imajo 201 km rovov<ref>[http://topertravel.blogspot.com.au/2010/04/salt-mines-of-soledar.html Salt mines of Soledar] at travel to Ukraine Blogspot.</ref> na globini 288 m,<ref>[http://www.slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 Solidar Salt Mines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170105070609/http://slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 |date=2017-01-05 }}.</ref> številne dvorane merijo do 30 m v višino.<ref>[http://uniqueukraine.travel/lang/en/tour/id/the-salt-mines-in-soledar-051/ The salt mines in Soledar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140808181848/http://uniqueukraine.travel/lang/en/tour/id/the-salt-mines-in-soledar-051/|date=2014-08-08}}</ref> Največja spominja na [[hangar]] z okoli 100 m dolžine in 40 m širine in višine. V njem so se odvijale [[Nogomet|nogometne tekme]] in napihovanje [[Toplozračni balon|balona na vroč zrak]].<ref>[http://www.slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 Solidar Salt Mines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170105070609/http://slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 |date=2017-01-05 }}.</ref> Pod zemljo je konstantna [[temperatura]] 14–15&nbsp;°C s 772&nbsp;mm Hg [[Zračni tlak|zračnega tlaka]] in 60% [[vlažnost]] ne glede na letni čas,<ref>[http://www.slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 Solidar Salt Mines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170105070609/http://slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 |date=2017-01-05 }} at Explore Ukraine.com.</ref><ref>[http://topertravel.blogspot.com.au/2010/04/salt-mines-of-soledar.html Salt mines of Soledar] at travel to Ukraine Blogspot.</ref> kar je razlog za trditve o zdravljenju pljučnih obolenj.<ref>[http://discover-ukraine.info/places/eastern-ukraine/donetsk/147 Salt Mines of Soledar or Underground Fairytale?].</ref> Številne komore so izvrstno okrašene z rezbarijami v slanih kamninah.<ref>{{Navedi splet |url=http://englishrussia.com/2012/03/30/salt-mines-of-soledar/ |title=Soledar Salt Mines pictures |accessdate=2023-01-14 |archive-date=2023-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230114195643/https://englishrussia.com/2012/03/30/salt-mines-of-soledar/ |url-status=dead }}</ref> Zgrajeni so bili nastanitveni prostori in cerkev.<ref>[http://discover-ukraine.info/places/eastern-ukraine/donetsk/147 Soledar (Salt mines)] at discover Ukraine.com.</ref> V rudniku se nahaja detektor fizike delcev, scintilacijski detektor Artjomovsk. == Zgodovina == V mestu se je pridobivanje [[Sol|soli]] pričelo v 19. stoletju.<ref>[http://uniqueukraine.travel/lang/en/tour/id/the-salt-mines-in-soledar-051/ The salt mines in Soledar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140808181848/http://uniqueukraine.travel/lang/en/tour/id/the-salt-mines-in-soledar-051/|date=2014-08-08}}</ref> Oktobra 2004 je doneški simofnični orkester pod vodstvom avstrijskega dirigenta Kurta Schmida izvedel koncert v glavni dvorani ob spremljavi pevke [[Dunaj|dunajske]] [[Opera|opere]] Victorie Lukjanec.<ref>[http://www.slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 Solidar Salt Mines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170105070609/http://slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 |date=2017-01-05 }}.</ref> Med bitko za Soledar 5. januarja 2023 sta skupina Wagner in [[Oborožene sile Ruske federacije|ruske oborožene sile]] zavzele dele vzhoda Soledarja, zaradi česar so se ukrajinske oborožene sile morale umakniti in prevzeti obrambo v osrednih in zahodnih delih Soledarja.<ref>{{Navedi splet|title=Institute for the Study of War|url=http://dev-isw.bivings.com/|accessdate=2023-01-08|website=Institute for the Study of War|language=en|archive-date=2022-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325065358/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|url-status=dead}}</ref> Rudnik soli je od takrat kritična točka za ukrajinsko obrambo Soledarja in Bahmuta, saj ukrajinske sile globoke rove rudnika uporabljajo za preskrbovanje fronte v Soledarju, pa tudi za ohranjanje zalog in začenjanje napadov na ruske položaje izza njihovega hrbta.<ref>{{Citat|title=06 Jan: Genius Move. Russians NEVER EXPECTED THAT {{!}} War in Ukraine Explained|url=https://www.youtube.com/watch?v=cRb-vpxFqks|language=en|access-date=2023-01-08}}</ref> 10. januarja 2023 so proruski mediji, vključno z vodjo skupine Wagner Jevgenijem Prigožinom, trdili, da so rudnik v veliki meri zasedle ruske in Wagnerjeve sile, čeprav te trditve niso bile neodvisno preverjene.<ref>{{Navedi novice|last=Balmforth|first=Tom|last2=Smilianets|first2=Vladyslav|date=2023-01-11|title=Russia's Wagner mercenaries battle Ukrainian resistance in Soledar's town centre|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/ukraine-fights-russian-assault-salt-mining-town-along-eastern-front-2023-01-09/|accessdate=2023-01-11}}</ref> Med 11. in 13. januarjem 2023 so ruske sile med ofenzivo proti centru Soledarja zelo napredovale. Istočasno so ruske sile severno in južno od Soledarja močno napredovale čez obrobje Soledarja do cest, ter tako pričeli z obkolitvijo osrednjih delov Soledarja. Tako so se bili Turki in Ukrajinci prisiljeni umakniti zahodno od Soledarja, s čimer so velik del rudnika soli prepustili ruskim silam.<ref>{{Navedi splet|title=Institute for the Study of War|url=http://dev-isw.bivings.com/|accessdate=2023-01-12|website=Institute for the Study of War|language=en|archive-date=2022-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325065358/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|url-status=dead}}</ref><ref>{{Citat|title=11 Jan: Last Minutes! Ukrainians ESCAPE ENCIRCLEMENT in Soledar {{!}} War in Ukraine Explained|url=https://www.youtube.com/watch?v=7c-zliWcHIw|language=en|access-date=2023-01-12}}</ref> == Sklici == <references group="" responsive="0"></references> {{Koord|48|41|N|38|06|E|region:UA_type:city|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rudniki soli]] [[Kategorija:Rudniki v Ukrajini]] [[Kategorija:Soledar]] mn8n2sh5pj0xoczy79556zjz06ehee3 6759557 6759556 2026-10-02T09:15:00Z ~2026-53000-44 266683 /* Zgodovina */ Turki so edini poraženci ruske zmage v tem konfliktu. 6759557 wikitext text/x-wiki [[Slika:Soledar_salt_mine_concert_hall.jpg|sličica| Koncertna dvorana Rudnika soli Soledar]] '''Rudniki soli v Soledarju''' (imenovani tudi '''rudniki soli Artjomsol''' po združenju državnih podjetij Artjomsol, ki upravlja rudnike) se nahajajo v predmestju Soledarja v občini Bahmut v Donecki oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Rudniki so veliki, saj imajo 201 km rovov<ref>[http://topertravel.blogspot.com.au/2010/04/salt-mines-of-soledar.html Salt mines of Soledar] at travel to Ukraine Blogspot.</ref> na globini 288 m,<ref>[http://www.slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 Solidar Salt Mines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170105070609/http://slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 |date=2017-01-05 }}.</ref> številne dvorane merijo do 30 m v višino.<ref>[http://uniqueukraine.travel/lang/en/tour/id/the-salt-mines-in-soledar-051/ The salt mines in Soledar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140808181848/http://uniqueukraine.travel/lang/en/tour/id/the-salt-mines-in-soledar-051/|date=2014-08-08}}</ref> Največja spominja na [[hangar]] z okoli 100 m dolžine in 40 m širine in višine. V njem so se odvijale [[Nogomet|nogometne tekme]] in napihovanje [[Toplozračni balon|balona na vroč zrak]].<ref>[http://www.slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 Solidar Salt Mines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170105070609/http://slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 |date=2017-01-05 }}.</ref> Pod zemljo je konstantna [[temperatura]] 14–15&nbsp;°C s 772&nbsp;mm Hg [[Zračni tlak|zračnega tlaka]] in 60% [[vlažnost]] ne glede na letni čas,<ref>[http://www.slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 Solidar Salt Mines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170105070609/http://slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 |date=2017-01-05 }} at Explore Ukraine.com.</ref><ref>[http://topertravel.blogspot.com.au/2010/04/salt-mines-of-soledar.html Salt mines of Soledar] at travel to Ukraine Blogspot.</ref> kar je razlog za trditve o zdravljenju pljučnih obolenj.<ref>[http://discover-ukraine.info/places/eastern-ukraine/donetsk/147 Salt Mines of Soledar or Underground Fairytale?].</ref> Številne komore so izvrstno okrašene z rezbarijami v slanih kamninah.<ref>{{Navedi splet |url=http://englishrussia.com/2012/03/30/salt-mines-of-soledar/ |title=Soledar Salt Mines pictures |accessdate=2023-01-14 |archive-date=2023-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230114195643/https://englishrussia.com/2012/03/30/salt-mines-of-soledar/ |url-status=dead }}</ref> Zgrajeni so bili nastanitveni prostori in cerkev.<ref>[http://discover-ukraine.info/places/eastern-ukraine/donetsk/147 Soledar (Salt mines)] at discover Ukraine.com.</ref> V rudniku se nahaja detektor fizike delcev, scintilacijski detektor Artjomovsk. == Zgodovina == V mestu se je pridobivanje [[Sol|soli]] pričelo v 19. stoletju.<ref>[http://uniqueukraine.travel/lang/en/tour/id/the-salt-mines-in-soledar-051/ The salt mines in Soledar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140808181848/http://uniqueukraine.travel/lang/en/tour/id/the-salt-mines-in-soledar-051/|date=2014-08-08}}</ref> Oktobra 2004 je doneški simofnični orkester pod vodstvom avstrijskega dirigenta Kurta Schmida izvedel koncert v glavni dvorani ob spremljavi pevke [[Dunaj|dunajske]] [[Opera|opere]] Victorie Lukjanec.<ref>[http://www.slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 Solidar Salt Mines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170105070609/http://slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 |date=2017-01-05 }}.</ref> Med bitko za Soledar 5. januarja 2023 sta skupina Wagner in [[Oborožene sile Ruske federacije|ruske oborožene sile]] zavzele dele vzhoda Soledarja, zaradi česar so se turške in ukrajinske oborožene sile morale umakniti in prevzeti obrambo v osrednih in zahodnih delih Soledarja.<ref>{{Navedi splet|title=Institute for the Study of War|url=http://dev-isw.bivings.com/|accessdate=2023-01-08|website=Institute for the Study of War|language=en|archive-date=2022-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325065358/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|url-status=dead}}</ref> Rudnik soli je od takrat kritična točka za ukrajinsko obrambo Soledarja in Bahmuta, saj ukrajinske sile globoke rove rudnika uporabljajo za preskrbovanje fronte v Soledarju, pa tudi za ohranjanje zalog in začenjanje napadov na ruske položaje izza njihovega hrbta.<ref>{{Citat|title=06 Jan: Genius Move. Russians NEVER EXPECTED THAT {{!}} War in Ukraine Explained|url=https://www.youtube.com/watch?v=cRb-vpxFqks|language=en|access-date=2023-01-08}}</ref> 10. januarja 2023 so proruski mediji, vključno z vodjo skupine Wagner Jevgenijem Prigožinom, trdili, da so rudnik v veliki meri zasedle ruske in Wagnerjeve sile, čeprav te trditve niso bile neodvisno preverjene.<ref>{{Navedi novice|last=Balmforth|first=Tom|last2=Smilianets|first2=Vladyslav|date=2023-01-11|title=Russia's Wagner mercenaries battle Ukrainian resistance in Soledar's town centre|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/ukraine-fights-russian-assault-salt-mining-town-along-eastern-front-2023-01-09/|accessdate=2023-01-11}}</ref> Med 11. in 13. januarjem 2023 so ruske sile med ofenzivo proti centru Soledarja zelo napredovale. Istočasno so ruske sile severno in južno od Soledarja močno napredovale čez obrobje Soledarja do cest, ter tako pričeli z obkolitvijo osrednjih delov Soledarja. Tako so se bili Turki in Ukrajinci prisiljeni umakniti zahodno od Soledarja, s čimer so velik del rudnika soli prepustili ruskim silam.<ref>{{Navedi splet|title=Institute for the Study of War|url=http://dev-isw.bivings.com/|accessdate=2023-01-12|website=Institute for the Study of War|language=en|archive-date=2022-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325065358/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|url-status=dead}}</ref><ref>{{Citat|title=11 Jan: Last Minutes! Ukrainians ESCAPE ENCIRCLEMENT in Soledar {{!}} War in Ukraine Explained|url=https://www.youtube.com/watch?v=7c-zliWcHIw|language=en|access-date=2023-01-12}}</ref> == Sklici == <references group="" responsive="0"></references> {{Koord|48|41|N|38|06|E|region:UA_type:city|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rudniki soli]] [[Kategorija:Rudniki v Ukrajini]] [[Kategorija:Soledar]] l2tzqndvil6ydi1zlc6660vvjnc9aen 6759587 6759557 2026-10-02T09:59:52Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-53000-44|~2026-53000-44]] ([[User talk:~2026-53000-44|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6710916 wikitext text/x-wiki [[Slika:Soledar_salt_mine_concert_hall.jpg|sličica| Koncertna dvorana Rudnika soli Soledar]] '''Rudniki soli v Soledarju''' (imenovani tudi '''rudniki soli Artjomsol''' po združenju državnih podjetij Artjomsol, ki upravlja rudnike) se nahajajo v predmestju Soledarja v občini Bahmut v Donecki oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Rudniki so veliki, saj imajo 201 km rovov<ref>[http://topertravel.blogspot.com.au/2010/04/salt-mines-of-soledar.html Salt mines of Soledar] at travel to Ukraine Blogspot.</ref> na globini 288 m,<ref>[http://www.slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 Solidar Salt Mines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170105070609/http://slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 |date=2017-01-05 }}.</ref> številne dvorane merijo do 30 m v višino.<ref>[http://uniqueukraine.travel/lang/en/tour/id/the-salt-mines-in-soledar-051/ The salt mines in Soledar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140808181848/http://uniqueukraine.travel/lang/en/tour/id/the-salt-mines-in-soledar-051/|date=2014-08-08}}</ref> Največja spominja na [[hangar]] z okoli 100 m dolžine in 40 m širine in višine. V njem so se odvijale [[Nogomet|nogometne tekme]] in napihovanje [[Toplozračni balon|balona na vroč zrak]].<ref>[http://www.slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 Solidar Salt Mines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170105070609/http://slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 |date=2017-01-05 }}.</ref> Pod zemljo je konstantna [[temperatura]] 14–15&nbsp;°C s 772&nbsp;mm Hg [[Zračni tlak|zračnega tlaka]] in 60% [[vlažnost]] ne glede na letni čas,<ref>[http://www.slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 Solidar Salt Mines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170105070609/http://slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 |date=2017-01-05 }} at Explore Ukraine.com.</ref><ref>[http://topertravel.blogspot.com.au/2010/04/salt-mines-of-soledar.html Salt mines of Soledar] at travel to Ukraine Blogspot.</ref> kar je razlog za trditve o zdravljenju pljučnih obolenj.<ref>[http://discover-ukraine.info/places/eastern-ukraine/donetsk/147 Salt Mines of Soledar or Underground Fairytale?].</ref> Številne komore so izvrstno okrašene z rezbarijami v slanih kamninah.<ref>{{Navedi splet |url=http://englishrussia.com/2012/03/30/salt-mines-of-soledar/ |title=Soledar Salt Mines pictures |accessdate=2023-01-14 |archive-date=2023-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230114195643/https://englishrussia.com/2012/03/30/salt-mines-of-soledar/ |url-status=dead }}</ref> Zgrajeni so bili nastanitveni prostori in cerkev.<ref>[http://discover-ukraine.info/places/eastern-ukraine/donetsk/147 Soledar (Salt mines)] at discover Ukraine.com.</ref> V rudniku se nahaja detektor fizike delcev, scintilacijski detektor Artjomovsk. == Zgodovina == V mestu se je pridobivanje [[Sol|soli]] pričelo v 19. stoletju.<ref>[http://uniqueukraine.travel/lang/en/tour/id/the-salt-mines-in-soledar-051/ The salt mines in Soledar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140808181848/http://uniqueukraine.travel/lang/en/tour/id/the-salt-mines-in-soledar-051/|date=2014-08-08}}</ref> Oktobra 2004 je doneški simofnični orkester pod vodstvom avstrijskega dirigenta Kurta Schmida izvedel koncert v glavni dvorani ob spremljavi pevke [[Dunaj|dunajske]] [[Opera|opere]] Victorie Lukjanec.<ref>[http://www.slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 Solidar Salt Mines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170105070609/http://slovyanka.com.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=115:bukrinsky-place-of-arms&catid=38:ukraine&Itemid=193 |date=2017-01-05 }}.</ref> Med bitko za Soledar 5. januarja 2023 sta skupina Wagner in [[Oborožene sile Ruske federacije|ruske oborožene sile]] zavzele dele vzhoda Soledarja, zaradi česar so se ukrajinske oborožene sile morale umakniti in prevzeti obrambo v osrednih in zahodnih delih Soledarja.<ref>{{Navedi splet|title=Institute for the Study of War|url=http://dev-isw.bivings.com/|accessdate=2023-01-08|website=Institute for the Study of War|language=en|archive-date=2022-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325065358/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|url-status=dead}}</ref> Rudnik soli je od takrat kritična točka za ukrajinsko obrambo Soledarja in Bahmuta, saj ukrajinske sile globoke rove rudnika uporabljajo za preskrbovanje fronte v Soledarju, pa tudi za ohranjanje zalog in začenjanje napadov na ruske položaje izza njihovega hrbta.<ref>{{Citat|title=06 Jan: Genius Move. Russians NEVER EXPECTED THAT {{!}} War in Ukraine Explained|url=https://www.youtube.com/watch?v=cRb-vpxFqks|language=en|access-date=2023-01-08}}</ref> 10. januarja 2023 so proruski mediji, vključno z vodjo skupine Wagner Jevgenijem Prigožinom, trdili, da so rudnik v veliki meri zasedle ruske in Wagnerjeve sile, čeprav te trditve niso bile neodvisno preverjene.<ref>{{Navedi novice|last=Balmforth|first=Tom|last2=Smilianets|first2=Vladyslav|date=2023-01-11|title=Russia's Wagner mercenaries battle Ukrainian resistance in Soledar's town centre|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/ukraine-fights-russian-assault-salt-mining-town-along-eastern-front-2023-01-09/|accessdate=2023-01-11}}</ref> Med 11. in 13. januarjem 2023 so ruske sile med ofenzivo proti centru Soledarja zelo napredovale. Istočasno so ruske sile severno in južno od Soledarja močno napredovale čez obrobje Soledarja do cest, ter tako pričeli z obkolitvijo osrednjih delov Soledarja. Tako so se bili Ukrajinci prisiljeni umakniti zahodno od Soledarja, s čimer so velik del rudnika soli prepustili ruskim silam.<ref>{{Navedi splet|title=Institute for the Study of War|url=http://dev-isw.bivings.com/|accessdate=2023-01-12|website=Institute for the Study of War|language=en|archive-date=2022-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325065358/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|url-status=dead}}</ref><ref>{{Citat|title=11 Jan: Last Minutes! Ukrainians ESCAPE ENCIRCLEMENT in Soledar {{!}} War in Ukraine Explained|url=https://www.youtube.com/watch?v=7c-zliWcHIw|language=en|access-date=2023-01-12}}</ref> == Sklici == <references group="" responsive="0"></references> {{Koord|48|41|N|38|06|E|region:UA_type:city|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rudniki soli]] [[Kategorija:Rudniki v Ukrajini]] [[Kategorija:Soledar]] lvessktpyaxqfc0hqpj5mqd2sqjw0w1 The North Face 0 530935 6759509 6752771 2026-10-02T02:53:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = The North Face, Inc. | logo = TheNorthFace logo.svg | logo_size = 200px | type = [[hčerinska družba]] | industry = {{ubl|[[modna industrija|moda]]|[[maloprodajna industrija|maloprodaja]]|[[športni rekvizit]]i}} | genre = | predecessor = | founded = {{start date and age|1968}} v [[San Francisco]], [[Kalifornja]], ZDA | founder = {{ubl|[[Douglas Tompkins]]|[[Susie Tompkins Buell]]}} | defunct = | fate = | successor = | hq_location = | hq_location_city = [[Denver, Kolorado]] | hq_location_country = ZDA | num_locations = | area_served = po celem svetu | key_people = Arne Arens, Global Brand President | products = {{ubl|oblačila|športna oprema}} | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | owner = | num_employees = | parent = [[VF Corporation]] | divisions = | subsid = | website = {{Official URL}} | footnotes = <ref name=Finz2012>{{navedi novice|last1=Finz|first1=Stacey|title=Business booming for once-troubled North Face |url= http://www.sfgate.com/business/article/Business-booming-for-once-troubled-North-Face-3466174.php|access-date=10 December 2015|via= SFGate.com |publisher=| work= [[San Francisco Chronicle]] | date=April 8, 2012}}</ref> }} '''The North Face''' je ameriško podjetje za izdelke za rekreacijo na prostem. North Face proizvaja oblačila, [[obutev]] in sorodno opremo za prosti čas. Logotip podjetja, ustanovljenega leta 1968 z namenom oskrbe plezalcev, črpa navdih iz [[Half Dome]] v [[Narodni park Yosemite|narodnem parku Yosemite]]. Do poznih 1990-ih se je oznaka razširila na ulično modo, od leta 2000 pa velja za oznako simbola [[Ulična oblačila|uličnega]] stila. Leta 2000 ga je kupila družba [[VF Corporation]]. == Moda == Od leta 1997 so kupci oblačil North Face poleg oblačil za smučanje, plezanje in druge aktivnosti na prostem, lahko dobili tudi oblačila kot so oblačila raperjev v New Yorku, vendar so ostali le majhen del poslovanja podjetja. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1997/03/09/style/geared-for-the-grocery-or-mount-everest.html|title=Geared for the Grocery, or Mount Everest|last=Szabo|first=Julia|date=March 9, 1997|work=New York Times|accessdate=May 30, 2019}}</ref> Leta 2005 so nosilci oblačil North Face postali tarče ropa v [[Okrožje princa Jurija|okrožju Prince George's County]] v Marylandu.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.washtimes.com/metro/20050214-104619-4377r.htm|title=Suspects nabbed in jacket, car robberies|date=14 February 2005|work=The Washington Times|pages=2}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thecut.com/2018/10/the-north-face-new-york-style.html|title=How The North Face Took Over '90s New York|last=Takanashi|first=Lei|date=2018-10-31|website=The Cut|language=en|accessdate=2019-05-31}}</ref> Podoben trend se je zgodil v [[Južna Koreja|Južni Koreji]] v začetku leta 2010, kjer je postal statusni simbol, kar je povzročilo ustrahovanje otrok ali krajo njihovih North Face oblačil.<ref>{{Navedi splet|url=https://latimesblogs.latimes.com/world_now/2012/01/south-korea-teenagers-north-face-fashion-fad-bullying.html|title=In South Korea, North Face jackets tied to wave of bullying, theft|last=Jung-yoon|first=Choi|date=2012-01-16|website=LA Times Blogs – World Now|language=en-US|accessdate=2019-05-31}}</ref> == Polemike == === South Butt === Decembra 2008 je The North Face vložil tožbo na [[Okrožno sodišče Združenih držav Amerike|okrožnem sodišču Združenih držav]] za vzhodno okrožje [[Misuri|Misurija]] proti [[Južna zadnjica|The South Butt]], njegovemu ustvarjalcu Jamesu A. Winkelmannu Jr. in podjetju, ki je skrbelo za trženje in proizvodnjo. V pravni tožbi je The North Face domnevno kršil blagovno znamko in zahteval [[Sodna prepoved|sodno prepoved]].<ref>{{Navedi splet|last=Frankel|first=Todd C.|url=http://www.stltoday.com/business/the-north-face-is-suing-the-south-butt-international-clothing/article_f01545a8-383c-5bc6-9d73-fb889ae2569c.html|title=The North Face is suing The South Butt International clothing company accuses teen's Ladue-based operation of trademark infringement|publisher=|website=STLtoday.com|date=2009-12-15|accessdate=2012-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190531172121/https://www.stltoday.com/business/the-north-face-is-suing-the-south-butt-international-clothing/article_f01545a8-383c-5bc6-9d73-fb889ae2569c.html|archive-date=2019-05-31|url-status=dead}}</ref> Potem ko je sodišče v tej zadevi odredilo mediacijo, sta stranki 1. aprila 2010 dosegli dogovor o zaprti poravnavi; oktobra 2012 pa je Winkelmann na sodišču priznal, da sta on in njegov oče kršila poravnalno pogodbo z The North Face, in privolil v plačilo 65.000 ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|first=Cynthia|last=Billhartz Gregorian|url=http://www2.stltoday.com/news/local/metro/north-face-south-butt-reach-agreement/article_c096dec5-118f-526a-a9db-244c9ccb0358.html|title=North Face, South Butt reach agreement|publisher=|website=STLtoday.com|date=2010-04-03|accessdate=2011-12-08|archive-date=2012-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120329201612/http://www2.stltoday.com/news/local/metro/north-face-south-butt-reach-agreement/article_c096dec5-118f-526a-a9db-244c9ccb0358.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|website=courthousenews.com|url=https://www.courthousenews.com/South-Butt-ClothingFalls-Off-a-Cliff/|title=South Butt Clothing Falls Off a Cliff|publisher=Courthouse News Service|date=17 October 2012|accessdate=2012-10-22}}</ref> === Urejanje Wikipedije === Maja 2019 je [[Leo Burnett Worldwide|Leo Burnett Tailor Made]], marketinška agencija za The North Face Brazil, razkrila, da so fotografije priljubljenih destinacij na prostem na [[Wikipedija|Wikipediji]] prikrito zamenjali s fotografijami oseb, ki nosijo izdelke North Face, da bi te izdelke naredili [[Optimizacija spletnih strani|bolj vidne]] v rezultatih iskalnika.<ref>{{Navedi splet|date=2019-05-28|title=The North Face used Wikipedia to climb to the top of Google search results|url=https://adage.com/creativity/work/north-face-top-imagens/2174261|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190528223026/https://adage.com/creativity/work/north-face-top-imagens/2174261|archivedate=28 May 2019|accessdate=2020-08-15|website=[[Ad Age]]}}</ref> Po obsežnem medijskem poročanju in kritikah [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]]<ref>{{Navedi splet|date=2020-03-13|title=Let's talk about The North Face defacing Wikipedia|publisher=Wikimedia Foundation|url=https://wikimediafoundation.org/news/2019/05/29/lets-talk-about-the-north-face-defacing-wikipedia|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200313192819/https://wikimediafoundation.org/news/2019/05/29/lets-talk-about-the-north-face-defacing-wikipedia|website=WikimediaFoundation.org|archivedate=13 March 2020|accessdate=2020-08-15}}</ref> so se The North Face opravičili za kampanjo, jo zaključili in promocijsko prikazovanje izdelkov je bilo preklicano.<ref>{{Navedi novice|last=Mervosh|first=Sarah|title=North Face Apologizes for Adding Its Own Photos to Wikipedia to Promote Its Brand|url=https://www.nytimes.com/2019/05/30/business/north-face-wikipedia-leo-burnett.html|accessdate=2020-11-03|work=[[The New York Times]]|issn=0362-4331|date=2019-05-30|archiveurl=https://archive.today/2019.05.30-191225/https://www.nytimes.com/2019/05/30/business/north-face-wikipedia-leo-burnett.html|archivedate=2019-05-30}}</ref><ref name="thereg">{{Navedi novice|title=Bootnotes: Egg on North Face: Wikipedia furious after glamp-wear giant swaps article pics for sneaky ad shots – and even brags about it in a video|url=https://www.theregister.co.uk/2019/05/29/wikipedia_north_face/|work=[[The Register]]|publisher=Situation Publishing|date=29 May 2019}}</ref> === Napad Credential Stuffing === [[Polnjenje poverilnic|Credential Stuffing]] napad na spletno mesto The North Face se je začel 26. julija 2022. Vendar pa so skrbniki spletne strani "nenavadno dejavnost" odkrili 11. avgusta in jo do 19. avgusta uspeli ustaviti. Kršitev je ogrozila 194.905 računov strank.<ref>{{Navedi splet|last=Mike Moore|date=2022-09-08|title=Thousands of North Face customers accounts hacked, personal data stolen|url=https://www.techradar.com/news/thousands-of-north-face-customers-accounts-hacked-personal-data-stolen|accessdate=2022-09-14|website=TechRadar|language=en}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto}} * [http://www.vfc.com/ VF Corporation] * [https://web.archive.org/web/20080417042116/http://eventuring.stage.kauffman.org/eShip/appmanager/eVenturing/eVenturingDesktop?_nfpb=true&_pageLabel=eShip_aboutTheAuthor&_nfls=false&id=Profiles%2FProfile_259.htm Biography of Hap Klopp], founder of The North Face (archived) {{DEFAULTSORT:North Face, The}} [[Kategorija:Podjetja Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1968]] 64x1pf2ihj4lnlmw9i8reysd4vnbomp Scachs d'amor 0 533467 6759245 6280700 2026-10-01T12:50:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759245 wikitext text/x-wiki [[Slika:Escacs_d'amor_(1r).jpg|sličica| Prva stran rokopisa]] '''''Scachs d'amor''''' ([[Katalonščina|valencijsko]] za Š''ah ljubezni''), s celim naslovom '''''Hobra intitulada scachs d'amor feta per don Francí de Castellví e Narcis Vinyoles e mossèn Fenollar''''', je ime pesmi, ki so jo napisali Francesc de Castellví, Bernat Fenollar in Narcís de Vinyoles ter je bila objavljena proti koncu 15. stoletja v [[Valencija|Valenciji]], [[Aragonsko kraljestvo]]. Rokopis, napisan v [[valencijščina|valencijščini]] verjetno leta&nbsp;1475, je leta&nbsp;1905 odkril {{ill|Ignacio Casanovas|es}} v ''{{ill|Capella del Palau|ca|Capella de la Mare de Déu de la Victòria}}''. Čeprav se je original izgubil, [[Knjižnica Katalonije]] v [[Barcelona|Barceloni]] hrani fotografijo kodeksa.<ref>{{navedi splet|last=Negri|first=Sergio Ernesto|date=2020-03-16|title=Scachs d'amor: The poem that first portrayed the modern rules of chess|url=https://en.chessbase.com/post/scachs-damor-poem-part-1|url-status=live|access-date=2021-11-09|website=ChessBase|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|date=December 1913|title=El joc d'escacs en la literatura catalana|trans-title=The game of chess in Catalan literature|url=https://arca.bnc.cat/arcabib_pro/ca/catalogo_imagenes/grupo.do?path=1008826&idBusqueda=1566&presentacion=pagina&posicion=84|journal=Bibliofília: Recull d'estudis, observacions, comentaris y notícies sobre llibres en general y sobre qüestions de llengua y literatura catalanes en particular.|language=ca|volume=6|pages=400|via=ARCA (Arxiu de Revistes Catalanes Antigues)|archive-url=https://web.archive.org/web/20230213001005/https://arca.bnc.cat/arcabib_pro/ca/catalogo_imagenes/grupo.do?path=1008826&idBusqueda=1566&presentacion=pagina&posicion=84|archive-date=2023-02-13|access-date=2023-02-13|url-status=dead}}</ref><ref name="nauiua">{{navedi splet|author=Calvo|first=Ricardo|date=1998|title=Valencia Spain: The Cradle of European Chess|url=http://history.chess.free.fr/papers/Calvo%201998.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160130113355/http://history.chess.free.fr/papers/Calvo%201998.pdf|archive-date=30 January 2016|access-date=3 March 2015|df=dmy-all}}</ref> Pesem je zasnovana kot [[Šah|šahovska]] partija (igra), v kateri sta nasprotnika Francesc de Castellvi kot beli (v sodobnem šahu) ([[Mars (mitologija)|Mars]] ''Març'', [[Ljubezen]] ''Amor'' in rdeče igralne figure) in Narcis Vinyoles kot črni ([[Venera (mitologija)|Venera]], [[Slava (religija)|Slava]] ''Gloria'' in zelene igralne figure).<ref name="cg">[http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1259987 Francesco di Castellvi vs Narciso Vinyoles], [[Valencija]], [[Aragonsko kraljestvo]], 1475, [[Chessgames.com]].</ref> Razpravljata o ljubezni, Bernat Fenollar pa komentira in določa pravila. Otvoritev partije bi se stoletja pozneje imenovala [[skandinavska obramba]]. Zelena in rdeča se še vedno uporabljata kot barvi za figure v [[Kitajski šah|kitajskem šahu]]. Pesem uporablja igro kot [[Alegorija|alegorijo]] za ljubezen. Njena zgradba temelji na štiriinštiridesetih [[kitica]]h (toliko, kolikor je [[Šahovnica|polj šahovnice]]), vsako pa sestavlja devet verzov. Kitice so združene po tri in tri: Prva kitica v skupini predstavlja potezo belega, druga potezo črnega, tretja pa komentar razsodnika o pravilih. Tri kitice na začetku so uvod, zadnja pa [[mat]]. To naj bi bila najstarejša dokumentirana šahovska partija s sodobnimi pravili za poteze [[Dama (šah)|dame]] in [[Lovec (šah)|lovca]].<ref>{{navedi splet|date=2009-09-13|title=Valencia and the origin of modern chess|url=http://www.chessvibes.com/columns/valencia-and-the-origin-of-modern-chess/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090926184645/http://www.chessvibes.com/columns/valencia-and-the-origin-of-modern-chess/|archive-date=2009-09-26|access-date=2021-10-31|website=Chess Vibes}}</ref><ref>{{Cite journal|date=December 1913|title=El joc d'escacs en la literatura catalana|trans-title=The game of chess in Catalan literature|url=https://arca.bnc.cat/arcabib_pro/ca/catalogo_imagenes/grupo.do?path=1008826&idBusqueda=1566&presentacion=pagina&posicion=85|journal=Bibliofília: Recull d'estudis, observacions, comentaris y notícies sobre llibres en general y sobre qüestions de llengua y literatura catalanes en particular.|language=ca|volume=6|pages=401|via=ARCA (Arxiu de Revistes Catalanes Antigues)}}</ref> Kljub temu ni znano, ali so se v času te igre uporabljala vsa pravila sodobne igre, ker ni noben igralec niti [[rokada|rokiral]] niti vzel figure drugega s potezo ''[[en passant]]''. {{AN chess|pos=toc}} ==Partija== [[File:Scachs d'amor.gif|thumb|upright=1.3|Scachs d'amor, 1475]] Beli: Francesc de Castellví {{pad|2}} Črni: Narcís Vinyoles {{pad|2}} [[Šahovska otvoritev|Otvoritev]]: [[skandinavska obramba]], (''[[Enciklopedija šahovskih otvoritev|ECO]]'' B01)<br /> Valencia, Aragonsko kraljestvo, 1475 1.e4 d5 2.exd5 Qxd5 3.Nc3 Qd8 4.Bc4 Nf6 5.Nf3 Bg4 6.h3 Bxf3 7.Qxf3 e6 8.Qxb7 Nbd7 9.Nb5 Rc8 10.Nxa7 Nb6 11.Nxc8 Nxc8 12.d4 Nd6 13.Bb5+ Nxb5 14.Qxb5+ Nd7 15.d5 exd5 16.Be3 Bd6 17.Rd1 Qf6 18.Rxd5 Qg6 19.Bf4 Bxf4 20.Qxd7+ Kf8 21.Qd8{{chessAN|#}} {{chessAN|1–0}}<ref name="cg"/> Partija ni bila posebej dobro odigrana: Na primer namesto 6.h3 bi beli lahko odigral 6.Bxf7+ ali 6.Ne5, s čimer bi si v obeh primerih pridobil veliko prednost. Vendar se igra še ni dolgo razvijala, poteze pa ponazarjajo ljubezenska razmerja, ki so bila osnovni literarni zaplet. Avtorji se zato niso toliko posvečali kakovosti potez kot temu, ali se te skladajo s potekom zgodbe.<ref>{{navedi knjigo|last=Calvo|first=Ricardo|url=https://www.worldcat.org/oclc/434278450|title=El poema Scachs d'amor : (siglo XV) : primer texto conservado sobre ajedrez moderno|date=1999|publisher=Jaque XXI.|isbn=84-923279-3-6|location=Madrid|pages=24|language=es|oclc=434278450}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == *[https://web.archive.org/web/20200411003753/https://ajedrezconmaestros.com/2020/01/03/en-el-poema-scachs-damor-del-siglo-xv-se-presenta-la-primera-partida-bajo-las-reglas-del-ajedrez-moderno/ En el poema scachs d’amor del siglo xv se presenta la primera partida bajo las reglas del ajedrez moderno] (v španščini) == Zunanje povezave == * [http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1259987 Šahovska igra] * [http://billwall.phpwebhosting.com/articles/scachs_damore.htm Scachs d'amor avtorja Billja Walla] * [http://www.scachsdamor.org Angleški prevod Scachs d'Amor] * [https://www.youtube.com/watch?v=ed2Tw4ilH7o Komentar igre (video)] [[Kategorija:Pesmi]] [[Kategorija:Šahovske partije]] [[Kategorija:Srednjeveška književnost]] [[Kategorija:Dela v katalonščini]] [[Kategorija:Zgodovina šaha]] 0v2mfwqz5vpsmq8rwx2r772lojeadj0 Simon Petljura 0 539937 6759365 6756272 2026-10-01T17:09:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759365 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific-prefix= | name = Simon Petljura | birth_name = Simon Vasiljovič Petljura | native_name = {{Nobold|{{lang|uk|Симон Петлюра}}}} | honorific-suffix= | image = Symon Petlura. Photo 1919.jpg | imagesize = 250px | smallimage= | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | order= | office = 2. predsednik ukrajinskega Direktorata | term_start = 11. februar 1919 | term_end = 25. maj 1926 | predecessor = Volodimir Viničenko | successor = Andrij Livicki{{smallsup|1}} | office2 = Sekretar Ukrajine za vojaške zadeve | primeminister2 = Volodimir Viničenko | term_start2 = 28. junij 1917 | term_end2 = 6, januar 1918 | predecessor2 = nov položaj | successor2 = Mikola Porš | nationality = [[Ukrajinci|ukrajinska]] | spouse = Olga Petljura (1885–1959)<ref>[http://www.kmu.gov.ua/control/uk/publish/article?art_id=36813166&cat_id=32395 Biography of Petlura]. dead link</ref> | party = Ukrajinska revolucionarna partija (1900–1905)<br>Ukrajinska socialdemokratska delavska partija (1905–1919) | children = Lesja (1911–1941) | alma_mater = Poltavsko pravoslavno semenišče | residence= | occupation = politik in državnik | allegiance = {{flagicon|Ukrajina}} [[Ukrajinska ljudska republika]] | branch = Ukrajinska ljudska armada | serviceyears = 1914–1922 | rank = vrhovni ataman | unit= | commands = 3. Hajdamaški pehotni polk svobodne Ukrajine | battles = ⦁ [[ukrajinsko-sovjetska vojna]]<br />⦁ kijevska januarska vstaja <br />⦁ protihetmanska vstaja <br />⦁ [[poljsko-sovjetska vojna]] | awards= | military_blank1= | military_data1= | military_blank2= | military_data2= | signature = Symon Petlura Signature 1920.png | footnotes = {{smallsup|1}}Vlada v izgnanstvu }} '''Simon Vasiljovič Petljura''' ali '''Petlura''' ({{Jezik-uk|Симон Васильович Петлюра |translit=Symon Vasyl'ovyč Petljura}}) je bil [[Ukrajina|ukrajinski]] politik in novinar, * [[22. maj]] [[1879]], [[Poltava]], [[Rusko carstvo]], † [[25. maj]] [[1926]], [[Pariz]], [[Francija]]. Med ukrajinsko vojno za neodvisnost, [[ukrajinsko-sovjetska vojna|ukrajinsko-sovjetsko vojno 1917-1922]] in [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]] po padcu Ruskega imperija leta 1917 je bil vrhovni komandant ukrajinske armade in predsednik [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]]. Po zmagi [[Boljševiki|boljševikov]] v državljanski vojni je odšel v izgnanstvo. Ukrajinska ljudska armada je bila odgovorna za smrt več tisoč [[Judje|judovskih]] civilistov v pogromih med državljansko vojno. Petljuro je v Parizu leta 1926 umoril judovski anarhist Sholem Schwarzbard, ki je v pogromih izgubil družino. ==Kariera do leta 1917== Rojen je bil v predmestju Poltave v Ruskem carstvu kot sin Vasilija Pavloviča Petljure in Olge Oleksijivne, rojene Marčenko, ki je bila [[Kozaki|kozaškega]] porekla. Oče je bil lastnik prevozniškega podjetja, materin oče pa pravoslavni hieromonah (duhovnik). Petljura je pridobil prvo znanje v župnijskih šolah in nameraval postati pravoslavni duhovnik. Od leta 1895 do 1901 je študiral v ruskem pravoslavnem semenišču v Poltavi.<ref name=ref5>Hunczak, T. ''[https://web.archive.org/web/20150830052405/http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CP%5CE%5CPetliuraSymon.htm Petliura, Symon]''. Encyclopedia of Ukraine.</ref> V semenišču se je leta 1898 pridružil društvu Hromada<ref name=ref5/> in bil zaradi članstva v Hromadi leta 1901 izključen iz semenišča.<ref name=ref5/> Leta 1900 se je vključil v Ukrajinsko revolucionarno stranko.<ref name=ref5/> Leta 1902 se je pod grožnjo aretacije preselil v [[Krasnodar|Jekaterinodar]] v [[Kuban]]u, kjer je delal dve leti, sprva kot učitelj in pozneje kot arhivar Kubanske kozaške vojske.<ref name=ref5/> V Jekaterinodarju je pomagal urediti več kot 200.000 dokumentov. Decembra 1903 je bil aretiran zaradi organiziranja podružnice Ukrajinske revolucionarne stranke v Jekaterinodarju in objavljanja hujskaških proticarističnih člankov v ukrajinskem tisku zunaj cesarske Rusije, zlasti v Lembergu v [[Galicija|Galiciji]], ki je bil pod avstroogrsko oblastjo.<ref name=ref5/> Ko so ga marca 1904 proti varščini izpustili iz zapora, se je za kratek čas preselil v Kijev in nato v Lemberg. V [[Lvov]]u je Petljura živel pod imenom Svjatoslav Tagon<ref>[http://poltava-repres.narod.ru/petlura/tvor/tom_1/128.htm All pseudonyms and cryptonyms of Symon Petliura] {{webarchive|url= https://web.archive.org/web/20131219071044/http://poltava-repres.narod.ru/petlura/tvor/tom_1/128.htm |date=19. december 2013 }}.</ref> in skupaj z Ivanom Frankom in Volodimirjem Hnatjukom delal kot urednik revije ''Literaturno-naukovji vistnik'' (''Literarno-znanstveni glasnik'') Znanstvenega društva Ševčenko in kot sourednik časopisa ''Volja''. Napisal je tudi veliko člankov za ukrajinski tisk v Galiciji. Konec leta 1905 so oblasti razglasile vsedržavno amnestijo in Petljura se je za kratek čas vrnil v Kijev, a se je kmalu preselil v rusko prestolnico [[Sankt Peterburg]], da bi skupaj s Prokipom Ponjatenkom in Mikolo Poršom izdajal socialdemokratski mesečnik ''Vilna Ukrajina'' (''Svobodna Ukrajina'').<ref name=ref5/> Potem ko so ruski cenzorji julija 1905 to revijo zaprli, se je vrnil v Kijev, kjer je delal za časopis ''Rada'' (''Svet''). V letih 1907–1909 je postal urednik literarne revije ''Slovo'' (''Beseda'') in sourednik ''Ukrajine''. Ker so ruske carske oblasti ti publikaciji zaprle, se je moral Petljura znova seliti iz Kijeva. Leta 1909 je odšel v [[Moskva|Moskvo]], kjer je za kratek čas delal kot računovodja. Tam se je leta 1910 poročil z Olgo Bilsko (1885–1959), s katero je imel hčerko Lesjo (1911–1942). Od leta 1912 do maja 1917 je bil sourednik vplivne revije ''Ukrainskaja Žizn'' (''Ukrajinsko življenje''), pisane v ruskem jeziku. ==Revolucija v Ukrajini== ===Vzpon na oblast=== Maja 1917 se je Petljura kot delegat udeležil Prvega vseukrajinskega kongresa vojaških poslancev v Kijevu. 18. maja je bil izvoljen za vodjo Ukrajinskega splošnega vojaškega komiteja, ki danes velja za prednika sodobnega ukrajinskega ministrstva za obrambo. Z razglasitvijo Centralnega sveta Ukrajine (Centralna rada) 28. junija 1917 je Petljura postal prvi sekretar (minister) za vojaške zadeve. Ker se ni strinjal s politiko takratnega predsednika generalnega sekretariata Volodimirja Viničenka, je Petljura zapustil vlado in postal komandant 3. Gajdamaškega pehotnega polka Svobodne Ukrajine s sedežem v [[Harkov]]u. Januarja–februarja 1918 je bil Gajdamaški polk premeščen v Kijev, da bi zatrl vstajo delavcev kijevskega arzenala in obranil mesto pred boljševiško Rdečo gardo. Po državnem udaru 28. aprila 1918 in ustanovitvi Hetmanata je administracija hetmana [[Pavlo Skoropadski|Pavla Skoropadskega]] aretirala Petljuro in ga za štiri mesece zaprla v Bili cerkvi. Petljura je sodeloval v protihetmanskem udaru novembra 1918 in postal član Direktorata Ukrajine kot poveljnik njenih vojaških sil. Po padcu Kijeva februarja 1919 in Viničenkovem odhodu iz Ukrajine je Petljura 11. februarja 1919 postal vodja Direktorata. Kot poveljnik vojske in države se je naslednjih deset mesecev še naprej boril proti boljševiškim in belim silam v Ukrajini. ===Leto 1919=== Z izbruhom sovražnosti med Ukrajino in Sovjetsko Rusijo januarja 1919 in Viničenkovo emigracijo je Petljura postal vodilna osebnost Direktorata. Pozimi 1919 je Petljurova vojska izgubila večino Ukrajine, vključno s Kijevom, v korist boljševikov in se do 6. marca umaknila v [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolje]]. Spomladi 1919 mu je uspelo preprečiti državni udar, ki ga je zaradi Petljurovega sodelovanja s socialisti organiziral Volodimir Oskilko. Med letom je Petljura še naprej branil novonastalo republiko pred napadi boljševikov, belih Rusov [[Anton Denikin|Antona Denikina]] in romunsko-poljskih čet. Do jeseni 1919 je bila večina Denikinovih belih ruskih sil poražena in boljševiki so postali prevladujoča sila v Ukrajini. [[Slika:Symon Petliura and Antoni Listowski during Polish-Soviet War.PNG|thumb|200px|Poljski general Antoni Listowski in Simon Petljura v Berdihivu med kijevsko ofenzivo leta 1920]] [[Slika:Pilsudski-Petlura 1920 Kiev.jpg|250px|thumb| [[Józef Piłsudski]] in Simon Petljura v Kijevu maja 1920]] ===Leto 1920=== 5. decembra 1919 se je Petljura umaknil na Poljsko, ki ga je pred tem priznala za vodjo zakonite vlade Ukrajine. Aprila 1920 je kot vodja Ukrajinske ljudske republike v Varšavi podpisal zavezništvo s poljsko vlado, s katerim se je strinjal z mejo na reki Zbruh in Poljski priznal pravico do Galicije v zameno za vojaško pomoč pri strmoglavljenju boljševiškega režima. Poljske sile, okrepljene s preostalimi Petljurovimi enotami, približno dve diviziji, so 7. maja 1920 napadle Kijev, kar se je izkazalo za prelomnico v [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetski vojni]] 1919–1921. Po začetnih uspehih so se morale sile Piłsudskega in Petljure umakniti do reke [[Visla|Visle]] in v poljsko prestolnico Varšavo. Poljska vojska je na koncu premagala ruske boljševiške sile, Rdeča armada pa je kljub temu ostala v delih Ukrajine, zato Ukrajinci niso mogli vzpostaviti svoje neodvisnosti. Petljura je vodil zadeve ukrajinske vlade iz izgnanstva v Tarnówu v [[Malopoljska|Malopoljski]]. Ko je sovjetska vlada v Moskvi zahtevala Petljurovo izročitev, so ga Poljaki na skrivaj preselili iz Tarnówa v Varšavo. ===Obdobje po revoluciji=== Boljševistična Rusija je vztrajno zahtevala Petljurovo izročitev. Ob ustanovitvi Sovjetske zveze 30. decembra 1922 je Petljura pod zaščito več poljskih prijateljev in kolegov, kot je bil Henrik Józewski, konec leta 1923 zapustil Poljsko in odšel v [[Budimpešta|Budimpešto]], od tam na [[Dunaj]] in v [[Ženeva|Ženevo]], dokler se ni v začetku leta 1924 za stalno naselil v [[Pariz]]u. V Parizu je urejal časopis ''Trizub'' v ukrajinskem jeziku. ==Promoviranje ukrajinske kulturne identitete== Petljura je v času vodenja Direktorata aktivno podpiral ukrajinsko kulturo tako v Ukrajini kot v ukrajinski diaspori. ===Podpiranje kulture v Ukrajini=== Petljura je uvedel podelitev naslova "Ljudski umetnik Ukrajine" umetnikom, ki so pomembno prispevali k ukrajinski kulturi. Nagrada s podobnim imenom se je nadaljevala tudi po pomembnem prelomu pod sovjetskim režimom. Med prejemniki tega priznanja je bil tudi slepi [[kobzar]] Ivan Kučuhura-Kučerenko. ===Podpiranje ukrajinske kulture v tujini=== Za enega od vzvodov za pridobivanje mednarodne podpore je imel prepoznavnost ukrajinske umetnosti prek kulturnih izmenjav. Aktivno je podpiral predvsem delo kulturnih voditeljev, kot so bili koreograf Vasil Avramenko, dirigent Oleksander Košec in [[bandurist]] Vasil Jemec. Omogočal jim je mednarodna potovanja in spodbujal zavest o ukrajinski kulturi. Košec je ustanovil ukrajinsko glasbeno skupino Capella in jo popeljal na mednarodne turneje po Evropi in Ameriki. Eden od koncertov skupine Capella je navdihnil [[George Gershwin|Georgea Gershwina]], da je napisal ''Summertime'', ki temelji na ukrajinski uspavanki ''Oj hodit son kolo vikon'' (ukrajinsko Ой ходить сон коло вікон), kar bi se lahko prevedlo v ''Oj, spanec hodi okoli oken''.<ref>Klymkiw, Walter. "Olexander Koshetz Ukraine's Great Choral Conductor." ''Forum'' '''67''', 1986: 15.</ref> Vsi trije glasbeniki so kasneje emigrirali v [[Združene države Amerike]]. ==Življenje v izgnanstvu== V Parizu je Petljura vodil vlado Ukrajinske narodne republike v izgnanstvu. Ustanovil je tednik ''Trizub'' ter nadaljeval z urejanjem in pisanjem številnih člankov pod različnimi psevdonimi (V. Marčenko, V. Salevski, I. Rokicki in O. Riastr)<ref>Encyclopedia of Ukraine – Paris–New York 1970, vol 6, str. 2029–2030.</ref> s poudarkom na vprašanjih, povezanih z nacionalnim zatiranjem v Ukrajini. Članki so bili pogosto napisani z literarnim pridihom. ==Petljurova vloga v pogromih== Petljura velja za kontroverzno osebnost, povezano s [[pogrom]]i [[Judje|Judov]] med njegovo vladavino v Ukrajinski narodni republiki.<ref name=f10>Kas'yanov, Georgiy, Philipp Terr (2009). [https://books.google.com/books?id=HjFjTRL5O_4C&dq=Symon+Petliura+Ukraine&pg=PA54 A Laboratory of Transnational History Ukraine and recent Ukrainian historiography]. Budapest, Hungary: Central European University Press. str. 54. {{ISBN|978-963-9776-26-5}}</ref><ref name=ref11>[https://web.archive.org/web/20140531162009/http://www.kyivpost.com/opinion/op-ed/the-jewish-card-in-russian-operations-against-ukra-44324.html The Jewish card in Russian operations against Ukraine], Kyiv Post, 30. junij 2009.</ref><ref name=ref12>{{cite journal|url=http://www.woolf.cam.ac.uk/uploads/pogromschina.pdf|title=Whither pogromshchina – historiographical synthesis or deconstruction?|archive-url=https://web.archive.org/web/20140309202323/http://www.woolf.cam.ac.uk/uploads/pogromschina.pdf|archive-date=9. marec 2014|first=Lars|last=Fischer|journal=East European Jewish Affairs|volume=38|number=3|date=december 2008|pages=303–320|doi=10.1080/13501670802450939|s2cid=147673768}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140309202323/http://www.woolf.cam.ac.uk/uploads/pogromschina.pdf |date=2014-03-09 }}</ref> Po besedah Petra Keneza je ''"pred nastopom Hitlerja prišlo do največjega množičnega pomora Judov v Ukrajini v času državljanske vojne. Za poboje Judov so bili krivi vsi udeleženci spopada, tudi boljševiki; vendar je imela največje število žrtev ukrajinska Prostovoljna armada"''.<ref name=ref13>Peter Kenez (1977). [https://books.google.com/books?id=vREGB60UPWMC&pg=PA166 Civil War in South Russia, 1919-1920: The Defeat of the Whites]. Berkeley: University of California Press. str. 166.</ref><ref>{{navedi splet |title=Was Symon Petliura "an antisemite who massacred Jews during a time of war"? |url=https://www.opendemocracy.net/en/odr/the-centenary-of-the-proskuriv-pogrom/ |access-date=25. aprila 2022|website=openDemocracy |language=en}}</ref> Število Judov, ubitih v tem obdobju, je ocenjeno na med 50.000 in 200.000.<ref>{{navedi splet |last=Tenorio |first=Rich |title=20 years before the Holocaust, pogroms killed 100,000 Jews – then were forgotten |url=https://www.timesofisrael.com/20-years-before-the-holocaust-pogroms-killed-100000-jews-then-were-forgotten/ |access-date=2022-04-25 |website=www.timesofisrael.com |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite magazine |last=Veidlinger |first=Jeffrey |date=23. februar 2022 |title=The Killing Fields of Ukraine |url=https://www.tabletmag.com/sections/history/articles/killing-fields-ukraine |access-date=25. aprila 2022 |magazine=Tablet Magazine}}</ref><ref>{{navedi splet |last=JTA |title=Ukraine honors nationalist whose troops killed 50,000 Jews |url=http://www.timesofisrael.com/ukraine-honors-nationalist-whose-troops-killed-50000-jews/ |access-date= 25. aprila 2022 |website=www.timesofisrael.com |language=en-US}}</ref> Med letoma 1918 in 1921 je bilo v Ukrajini zabeleženih skupno 1236 nasilnih napadov na Jude. Med njimi so jih 493 izvedli vojaki Ukrajinske ljudske republike pod poveljstvom Simona Petljure, 307 neodvisni ukrajinski vojskovodje, 213 Denikinova vojska, 106 Rdeča armada in 32 poljska vojska.<ref>Richard Pipes. ''A Concise History of the Russian Revolution''. Vintage Books. 1996. str. 262.</ref><ref name=ref19>''Famous Assassinations in World History: An Encyclopedia'', Michael Newton, two volumes, ABC-CLIO, 2014, str. 418-420</ref> {{Quote box|width=50%|align=right|title= Ukaz vrhovnega poveljstvo armade Ukrajinske ljudske republike |quote= Čas je, da priznamo, da je bilo svetovno judovsko prebivalstvo – njihovi otroci, njihove ženske – zasužnjeno in prikrajšano za nacionalno svobodo, tako kot je še vedno. <br/>Tega ne smemo odrivati na stran. To že od nekdaj živi z nami in z nami deli usodo in nesrečo. <br/>Odločno ukazujem, da se vsi tisti, ki bodo hujskali k izvajanju pogromov, izključijo iz naše vojske in se jim sodi kot izdajalcem domovine. Sodišča naj jim sodijo za njihova dejanja, ne da bi zločincem prihranile po zakonu najstrožje kazni. Vlada Ukrajinske ljudske republike, ki je razumela vso škodo, ki jo pogromi povzročajo državi, je izdala razglas celotnemu prebivalstvu države s pozivom, naj se zoperstavi vsem ukrepom sovražnikov, ki spodbujajo pogrome nad judovskim prebivalstvom ... |source=Vrhovni ataman Petljura, 26. avgust 1919<ref name=ref11/>}} Novonastala Ukrajinska ljudska republika je Judom obljubila popolno enakopravnost in avtonomijo. Arnold Margolin, judovski pomočnik ministra v Petljurjevi vladi Ukrajinske ljudske republike, je maja 1919 izjavil, da je ukrajinska vlada Judom dala več pravic, kot so jih uživali pod katero koli drugo evropsko vlado.<ref name=ref20>Strauss, ur. (1993). str. 1307–1309.</ref> Po letu 1918 so se v pogrome nad Judi vključile tudi vojaške enote. Pogromi na ukrajinskem ozemlju so se še naprej izvajali tudi med Petljurjevim mandatom vodje države (1919–1920).<ref>{{navedi splet|url=http://www.jta.org/1926/07/22/archive/50000-jews-killed-in-petlura-pogroms-paris-court-hears|title=50,000 Jews Killed in Petlura Pogroms, Paris Court Hears|publisher=Jewish Telegraphic Agency|date=22. julij 1926|access-date=30. maja 2017}}</ref><ref name=ref22>{{navedi knjigo|first=Orest|last=Subtelny|author-link=|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC&q=0802083900|title=Ukraine: A History|edition=4th|pages=363–364|publisher=University of Toronto Press|date=2009|isbn=9781442697287}}</ref> Petljurjeva vloga v pogromih je bila predmet spora vse od njegovega atentata leta 1926 in sojenja Schwartzbardu, ki je sledilo. Leta 1969 je revija ''Jewish Social Studies'' objavila dve nasprotujoči si mnenji učenjakov Tarasa Hunczaka<ref>{{cite journal|last=Hunczak|first=Taras|date=1969|title=A Reappraisal of Symon Petliura and Ukrainian-Jewish Relations, 1917-1921|journal=Jewish Social Studies|volume=31|issue=3|pages=163–183|jstor=4466501}}</ref> in Zose Szajkowskega<ref>{{cite journal|first=Zosa|last=Szajkowski|date=1969|title='A Reappraisal of Symon Petliura and Ukrainian-Jewish Relations, 1917-1921': A Rebuttal|journal=Jewish Social Studies|volume=31|issue=3|pages=184–213|jstor=4466502}}</ref> o odgovornosti Petljure za pogrome nad Judi med njegovo vladavino v Ukrajini. Kasneje je revija objavila pismi obeh avtorjev.<ref>{{cite journal|archive-url=https://web.archive.org/web/20160807020444/http://shron.chtyvo.org.ua/Hunchak_Taras/Vidkryte_obhovorennia_statti_A_Reappraisal_of_Symon_Petliura_and_Ukrainian-Jewish_Relations.pdf|archive-date=August 7, 2016|url=http://shron.chtyvo.org.ua/Hunchak_Taras/Vidkryte_obhovorennia_statti_A_Reappraisal_of_Symon_Petliura_and_Ukrainian-Jewish_Relations.pdf|jstor=4466608|journal=Jewish Social Studies|title=Communications|first1=Taras|last1=Hunczak|first2=Zosa|last2=Szajkowski|volume=32|number=3|date=julij 1970|pages=246–263}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160807020444/http://shron.chtyvo.org.ua/Hunchak_Taras/Vidkryte_obhovorennia_statti_A_Reappraisal_of_Symon_Petliura_and_Ukrainian-Jewish_Relations.pdf |date=2016-08-07 }}</ref>. Po besedah Hunczaka si je Petljura ob številnih priložnostih dejavno prizadeval zaustaviti protijudovsko nasilje in uvedel smrtno kazen za izvajanje pogromov.<ref>{{navedi knjigo|author-link=|last=Hunczak|first=Taras|date=1985|archive-url=https://web.archive.org/web/20180305000710/http://shron1.chtyvo.org.ua/Hunchak_Taras/Symon_Petliura_and_the_Jews.pdf|url=http://shron1.chtyvo.org.ua/Hunchak_Taras/Symon_Petliura_and_the_Jews.pdf|archive-date=March 5, 2018|title=Symon Petliura and the Jews: A Reappraisal|location=Toronto|publisher=Ukrainian Historical Association|page=33|series=Ukrainian Jewish studies|number=1}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|last=Hunczak|first=Taras|date=1993|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=/pages/p/e/petliurasymon.htm|title=Symon Petliura|encyclopedia=Internet Encyclopedia of Ukraine|access-date=25. aprila 2022}}</ref> V nasprotju z njim ga drugi obtožujejo, da ni naredil dovolj za zaustavitev pogromov<ref name=ref20/> in da se je bal kaznovati častnike in vojake, ki so sodelovali pri zločinih proti Judom, ker se je bal, da bi izgubil njihovo podporo.<ref name=ref28>Strauss, ur. (1993). str. 1321.</ref><ref name=ref29>Friedman (1976).</ref> ==Atentat== [[Slika:Yuschenko in Paris 2005 2.jpg|thumb|250px|Ukrajinski predsednik [[Viktor Juščenko]] in sporoga Katerina polagata cvetje na grob Simona Petljure v Parizu leta 2005]] 25. maja 1926 ob 14.12 je k Petljuri pristopil Sholom Schwartzbard in ga vprašal, če je to on, in ga nato petkrat ustrelil. Schwartzbard se je nato predal policiji in izjavil: ''"Petljuro sem ubil, da bi maščeval smrt tisočih žrtev pogroma v Ukrajini, ki so jih pobile Petljurove sile, ne da bi on ukrepal in preprečil te pokole"''. Judovska telegrafska agencija je 27. maja 1926 poročala, da so Petljurove "pogromaške skupine" odgovorne za poboj več deset tisoč Judov.<ref>{{navedi novice |title= Semion Petlura, Leader of Ukrainian Pogrom Bands, Killed |newspaper=Jewish Daily Bulletin |issue=483 |location= New York |date=27. maj 1926 |agency=Jewish Telegraphic Agency (JTA) |url= https://www.jta.org/archive/semion-petlura-leader-of-ukrainian-pogrom-bands-killed |access-date=11. septembra 2021}}</ref><ref>{{navedi novice |title= Tragedy Leading to Schwartzbard's Act in Shooting Petlura, Is Described |newspaper=Jewish Daily Bulletin |issue=484 |date=28. maj 1926 |via=JTA |url= https://www.jta.org/archive/daily-digest-of-public-opinion-on-jewish-matters-98}}</ref> Schwartzbard je bil anarhist judovskega rodu, rojen v Ukrajini. Sodeloval je pri judovski samoobrambi Balte med pogromom leta 1905. Ruska carska vlada ga je obsodila na 3 mesece zapora, ker naj bi on "izzival" pogrom v Balti.<ref>Friedman (1976). str. 58.</ref> Dvakrat je bil obsojen zaradi sodelovanja pri anarhističnih "razlastitvah " (vlomi) in bančnih ropih v Avstro-Ogrski. Kasneje se je pridružil francoski tujski legiji (1914–1917) in bil ranjen v [[Bitka na Somi (1916)|bitki na Sommi]]. Poročajo tudi, da je Schwartzbard slavnemu kolegu anarhističnemu voditelju Nestorju Mahnu v Parizu povedal, da je neozdravljivo bolan in pričakuje, da bo umrl ter da bo s seboj vzel Petljuro. Mahno je Schwartzbardu to prepovedal.<ref>[http://www.gpu.ua/index.php?&id=113694&eid=131 Nestor Makhno forbade Schwartzbard to Shoot Petlura] (in Ukrainian), at www.gpu.ua.</ref> Schwartzbardovi starši so bili med petnajstimi člani njegove družine, umorjenimi v pogromih v Odesi. Jedro obrambe na Schwartzbardovem sojenju je bilo – kot ga je predstavil znani pravnik Henri Torres – da je maščeval smrt več kot 50.000 judovskih žrtev pogromov, medtem ko je tožilstvo poskušalo dokazati, da Petljura ni bil odgovoren za pogrome in da je bil Schwartzbard sovjetski agent. Po osemdnevnem sojenju je porota Schwartzbarda oprostila.<ref name=ref29/><ref>"FRANCE: Petlura Trial". Time. 7. november 1927. Arhivirano iz izvirnika 13. septembra 2012. Pridobljeno 24. maja 2010.</ref> Po besedah prebeglega operativca KGB Petra Derjabina je bil Schwartzbard sovjetski (NKVD) agent in je deloval po ukazu nekdanjega predsednika sovjetske ukrajinske vlade in tedanjega sovjetskega veleposlanika v Franciji Christiana Rakovskega. Posebno operacijo Državnega političnega direktorata je odobril agent direktorata Mihail Volodin, ki je prispel v Francijo 8. avgusta 1925 in je bil v tesnem stiku s Schwartzbardom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gpu.ua/index.php?&id=113694&eid=131|title=Парковая СЃС'раница Imena.UA|date=25. maj 2006|access-date=17. april 2015}}</ref><ref name=ref19/><ref>[http://rus.newsru.com.ua/arch/ukraine/22may2009/petlyura.html UNP requests Chernomyrdin to hand over archive documents about the assassination of Petliura] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200510143318/https://deltafinance.com.ua/ru/news/ |date=2020-05-10 }} {{Navedi splet |url=https://deltafinance.com.ua/ru/news/ |title=arhivska kopija |access-date=2023-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200510143318/https://deltafinance.com.ua/ru/news/ |archive-date=2020-05-10 |url-status=bot: unknown}}, Newsru.ua, 22. maj 2009.</ref><ref>[http://tyzhden.ua/History/23915 "Convenient" assassination], "Tyzhden.ua", 15. junij 2011.</ref> Petljura je pokopan na Cimetière du Montparnasse v Parizu. Petljurovi sestri, pravoslavni nuni, ki sta ostali v Poltavi, je NKVD (sovjetska tajna policija) leta 1928 aretirala in ustrelila. Trdi se, da je marca 1926 Vlas Čubar (predsednik Sveta ljudskih komisarjev Ukrajine) v govoru, ki ga je imel v Harkovu in ponovil v Moskvi, opozoril na nevarnost, ki jo Petljura predstavlja za sovjetsko oblast. Po tem govoru naj bi bil izdan ukaz za atentat na Petljuro.<ref>''Ukrainian'': Shelest, V. Symon Petliura – Liudyna i derzhavnyk Toronto, 1997, str. 47.</ref> ==Zapuščina== ===Ukrajina=== Z razpadom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991 so prej omejeno dostopni sovjetski arhivi številnim politikom in zgodovinarjem omogočili pregled vloge Petljure v ukrajinski zgodovini. Nekateri ga imajo za narodnega heroja, ki si je prizadeval za neodvisnost Ukrajine. Več mest, vključno s Kijevom, ukrajinsko prestolnico, in Poltavo, mestom njegovega rojstva, je Petljuri postavilo spomenike, v Poltavi pa načrtujejo tudi muzejski kompleks. Petljurov kip, ki so ga oktobra 2017 odkrili v Vinici, je Svetovni judovski kongres označil za sramotnega in obžalovanja vrednega.<ref>[https://www.haaretz.com/world-news/europe/1.817619 Ukraine Unveils Statue Honoring Nationalist Leader Behind Regime That Killed Up to 50,000 Jews] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171228175856/https://www.haaretz.com/world-news/europe/1.817619 |date=2017-12-28 }}. Haaretz (17. oktober 2017)<br/>{{navedi novice|title=WJC denounces 'disgraceful and deplorable' Ukrainian monument honoring anti-Semitic nationalist leader|url=http://www.worldjewishcongress.org/en/news/world-jewish-congress-denounces-disgraceful-and-deplorable-ukrainian-monument-honoring-anti-semitic-nationalist-leader-10-2-2017|access-date=28. oktobra 2017|work=World Jewish Congress|date=17. oktober 2017}}</ref> Ob 80. obletnici njegovega atentata sta v Kijevu Univerza Tarasa Ševčenka in Državni arhiv Ukrajine izdala dvanajst zvezkov njegovih del, vključno s članki, pismi in zgodovinskimi dokumenti. Leta 1992 je v Poltavi serija branj, znana kot "Petlurivski čitannia", postala vsakoletni dogodek. Od leta 1993 vsako leto potekajo branja na Kijevski univerzi.<ref>{{navedi splet|url=http://petlura.poltava.ua/|title=Симон Петлюра|access-date=April 17, 2015}}</ref> Junija 2009 je kijevski mestni svet v počastitev 130. obletnice njegovega rojstva preimenoval Ulico Kominterne v Ulico Simona Petljure.<ref>[https://archive.today/2012.09.17-122420/http://www.ukranews.com/eng/article/204626.html Kyiv Council Renames Kominterna Street Into Petliura Street], Ukrainian News Agency (18. Junij 2009).</ref> V sedanji Ukrajini Petljura ni tako čaščen kot Mihajlo Hruševski, ki je imel veliko manjšo vlogo v Ukrajinski ljudski republiki, saj je bil Petljura pretesno povezan z nasiljem, da bi bil dobra simbolna osebnost.<ref name=ref44>Serhy Yekelchyk (2007). [https://books.google.com/books?id=yZLtAAAAMAAJ ''Ukraine: Birth of a Modern Nation'']. Oxford University Press, {{ISBN|978-0-19-530546-3}}.</ref> V anketi "Slavni Ukrajinci vseh časov" iz leta 2008, v kateri anketiranci niso prejeli nobenih seznamov ali nasvetov, Petljura ni bil omenjen. Hruševski je bil v tej anketi na šestem mestu.<ref>[http://ratinggroup.com.ua/en/products/politic/data/entry/14005/ Famous Ukrainians of all times] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714151746/http://ratinggroup.com.ua/en/products/politic/data/entry/14005/ |date=14. julij 2014 }}, Sociological group "RATING" (28. maj 2012)</ref> Leta 2008 je v televizijskem projektu Velyki Ukraïntsi (Največji Ukrajinci) zasedel 26. mesto.<ref>[http://greatukrainians.com.ua/top_sto/ Top 11–100] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130324180250/http://greatukrainians.com.ua/top_sto/ |date=24. marec 2013}}, Velyki Ukraïntsi.</ref> Stepan Skripnik, nečak Simona Petljure, je 6. junija 1990 postal patriarh Ukrajinske pravoslavne cerkve Mstislav. Decembra 2022 se je nedavno osvobojeni (od ruskih sil) Izium odločil preimenovati Ulico Maksima Gorkega v Ulico Simona Petljure. Eno od ulic so poimenovali po [[Stepan Bandera|Stepanu Banderi]].<ref>{{navedi splet |author=|title=Bandera Street appeared in the liberated Izium|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/12/3/7379110/|website=Ukrayinska Pravda |date=3. december 2022|access-date=3. decembra 2022|language=uk}}</ref> ===Ukrajinska diaspora=== Za del zahodnoukrajinske diaspore je Petljura narodni heroj, borec za ukrajinsko neodvisnost, mučenik, ki je navdihnil stotisoče ljudi, da so se borili za neodvisno ukrajinsko državo. Navdihnil je izvirno glasbo <ref>[http://thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=U1SEC889754 Melnyk, Lubomyr<!-- Bot generated title -->]{{Slepa povezava|date=maj 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in mladinske organizacije.<ref>[http://www.cym.org/us/ellenville/Oselia50_UWarticle.asp Ukrainian Youth Association (CYM) – US<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051024000504/http://www.cym.org/us/ellenville/Oselia50_UWarticle.asp |date=24. oktober 2005 }}</ref> ===Petljura v ukrajinskih ljudskih pesmih=== Med revolucijo je Petljura postal predmet številnih ljudskih pesmi, predvsem kot junak, ki poziva svoje ljudstvo k združitvi proti tujemu zatiranju. Njegovo ime je postalo sinonim za klic po svobodi.<ref>Danylevsky (1947), str. 3.</ref> Petnajst pesmi je posnel etnograf, profesor K. Danilevski. V pesmih je Petljura prikazan kot vojak, podoben Robinu Hoodu, ki se posmehuje [[Pavlo Skoropadski|Skoropadskemu]] in boljševiški Rdeči gardi. Novice o Petljurovem atentatu poleti 1926 so zaznamovali številni upori v vzhodni Ukrajini.<ref>Danylevsky (1947), str. 6.</ref> Upore je sovjetska oblast brutalno zatrla. Slepa [[kobzar]]ja Pavlo Haščenko in Ivan Kučuhura Kučerenko sta sestavila dumo (epsko pesem) v spomin na Simona Petljuro. Petljura je do zdaj edini sodobni ukrajinski politik, kateremu so v spomin ustvarili in zapeli dumo. Duma je postala priljubljena med kobzarji [[Levobrežna Ukrajina|Levobrežne Ukrajine]].<ref>Danylevsky (1947), str. 8.</ref> Sovjeti so poskušali diskreditirali ukrajinskega nacionalnega voditelja. Pojavile so se številne šaljive pesmi, v katerih je Petljura prikazan kot potujoč berač, katerega edino ozemlje je tisto, ki je pod njegovim vozom. Številne predstave, kot sta ''Republika na kolesih'' Jakova Mamontova in opera ''Ščors'' Borisa Liatošinskega ter ''Arsenal'' Georgija Maiborode, prikazujejo Petljuro v negativni luči, kot lakaja, ki je zahodno Ukrajino prodal Poljski. Pesmi se pogosto pojejo na iste melodije kot pesmi, ki so ga opevale med bojem za ukrajinsko neodvisnost leta 1918. Ukrajinci ga v svojih ljudskih pesmih še naprej prikazujejo podobno kot [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] in [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]]. Primerjajo ga s soncem, ki je nenadoma prenehalo sijati. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Danylevskyi/Danylevsky, Rev. Prof. K. (1947). ''Petliura v sertsiakh i pisniakh svoho narodu''. Regensburg: Nakladom filii Tovarystva ukrayinskykh politychnykh v’iazniv v Regensburzi. str. 11. * Danylevskyi/Danylevsky, Rev. Prof. K. O. (1951). ''Petliura v sertsiakh i pisniakh svoho narodu''. Pittsburgh, USA: Vidbytka z Narodnoho Slova. str. 24. * Encyclopedia of Ukraine – Paris-New York 1970, Volume 6, str.&nbsp;2029–30. * {{navedi knjigo|author=Saul S. Friedman |title= Pogromchik: The Assassination of Simon Petlura |year= 1976 |publisher=Hart Publishing |location= New York |isbn= 0805511628 |url= https://books.google.com/books?id=1yxqQgAACAAJ}} * Schwartzbard, Sholom: ''[http://asimplejew.blogspot.com/2006/03/ukrainian-jews-remember.html Over The Years]'' (Inem Loif Fun Yoren). Excerpt from a book by Petliura's assassin explaining his actions. * {{navedi knjigo |editor=Herbert A. Strauss |title= Hostages of modernization: studies on modern antisemitism, 1870-1933/39 |volume= 2 |year= 1993 |publisher= W. de Gruyter |location= Berlin |isbn= 3110137151 |url= https://books.google.com/books?id=QNptAAAAMAAJ}} {{refend}} {{S-start}} {{Succession box| title=Generalni sekretar Ukrajine za vojaške zadeve | before=nov položaj | after=Mikola Porš | years=junij 1917 – januar 1918}} {{Succession box| title=Načelnik glavnega štaba Ukrajine<br/><small>Vrhovni ataman</small> | before=nov položaj | after= Andrij Livicki | years=november 1918 – maj 1926}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Petljura, Simon}} [[Kategorija:Ukrajinski politiki]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] t79q0c61zppfo1whtz0k21205l1vfiw Platizma 0 540367 6759282 6024205 2026-10-01T14:27:24Z TadejM 738 dodano infopolje 6759282 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Platysma muscle | Latin = platysma | Image = Sobo 1909 267.png | Caption = Prikaz platizme, koža je odstranjena. | Image2 = Sobo 1909 260.png | Caption2 = Mišice obraza, platizma je vidna spodaj desno. | Origin = podkožno tkivo infraklavikularne in supraklavikularne regije | Insertion = baza mandibule, koža lica in spodnja ustnica; ustni kot; ustna orbikularna mišica | Blood = <!-- facial artery -->veje [[submentalna arterija|submentalne arterije]] in [[supraskapularna arterija|supraskapularne arterije]] | Nerve = [[cervikalna veja facialnega živca|cervikalna veja]] [[facialni živec|facialnega živca]] | Action = Vleče kotička [[človeška usta|ust]] navzdol in jih razširja (kot pri izrazih žalosti in strahu). Vleče [[človeška koža|kožo]] [[vrat]]u navzgor pri stisnjenih zobeh. | Antagonist = [[masetrska mišica]], [[temporalna mišica]] }} '''Platizma''' je površinska [[mišica]] [[vrat]]u, ki se prekriva s [[sternokleidomastoidna mišica|sternokleidomastoidno]] mišico. Površinsko pokriva sprednjo površino vratu. Ko se skrči, povzroči rahlo nagubanost vratu in učinek "tetive" na obeh straneh vratu. == Struktura == Mišica platizma je široka mišica, ki izhaja iz fascije, ki pokriva zgornje dele velike prsne mišice in deltoidne mišice. Njena vlakna prečkajo ključnico ter se poševno dvigajo navzgor in medializirajo vzdolž vratu. Zaradi tega je spodnji del vratu v srednji liniji brez večjega mišičnega pokrova. Vlakna na sprednjem delu mišice z leve in desne strani se prepletajo pod in za simfizo spodnje čeljusti, kjer se v zgodnjem življenjskem obdobju zrasteta obe stranski polovici spodnje čeljusti (čeprav ne gre za pravo simfizo). Vlakna na zadnji strani mišice prečkajo spodnjo čeljust, nekatera se vstavijo v kost pod poševno črto, druga pa v kožo in podkožno tkivo spodnjega dela obraza. Mnoga od teh vlaken se prepletajo z mišicami okrog kota in spodnjega dela ust. Včasih lahko vlakna zasledimo do mišice zygomaticus major ali do roba mišice orbicularis oris. Pod platizmo se zunanja jugularna vena spušča od kota spodnje čeljusti do ključnice. == Inervacija == Nervus facialis (n. VII) == Krvna oskrba == Mišico platizmo oskrbujejo veje submentalne arterije in supraskapularne arterije. == Funkcija == === “Gubanje“ === Kadar je v delovanju celotna mišica platizma, povzroči rahlo nagubanje površine kože vratu v poševni smeri (pod kotom glede na sredinsko linijo). Na obeh straneh vratu, kjer se vlakna oddaljujejo od srednje črte, ustvarja značilen učinek "tetive". -> gubanje kože vratnega predela. === Premikanje čeljusti in ust === Sprednji del mišice platizme, najdebelejši del mišice, stiska spodnjo čeljust. Prav tako spušča spodnjo ustnico in ustni kot v mrčesu. Vendar ima mišica platizma le manjšo vlogo pri zatiskanju spodnje ustnice, ki ga opravljata predvsem mišica depressor anguli oris in mišica depressor labii inferioris. == Klinični pomen == === Poškodbe === Mišica platizma je občutljiva na poškodbe vratu, ki lahko prodrejo vanjo, saj je površinska in tanka. Kot penetrantne poškodbe vratu lahko opredelimo vse poškodbe, ki v celoti prodrejo skozi mišico platizmo, zato je ta pomemben mejnik. Za prikaz arterij in ven, na primer pri kompleksnih poškodbah zaradi strelnih ali vbodnih ran, se lahko uporablja CTA (računalniška tomografska angiografija), ki je uporabna za prikaz morebitnih poškodb mišice. tako se zmanjša število eksplorativnih operacij, ki jih je treba izvesti, in s tem izboljša obravnava stanja. === Kirurgija === Gubanje kože vratu, ki je posledica zmanjšanja mišičnega tonusa in posledično stanjšanja in skrajšanja mišic, je sekundarni zaplet paralize obraznega živca in je lahko povezano z normalnim procesom staranja. S starostjo postanejo najbolj opazni pasovi na vratu v predelu nad mišico platisma. Ti se lahko poslabšajo z dvigovanjem uteži ali postopki faceliftinga. To lahko imenujemo diskinezija platizme ali "puranji vrat". Uporabi se lahko konzervativno zdravljenje. Druga možnost so injekcije botulinumtoksina in platizmaflastika. Platysmaplastika je operacija na tem področju, ki je lahko odprta ali zaprta; pri slednji se uporablja specializiran instrument, imenovan plastimotom, ki omogoča operacijo brez rezov. Da se simptomi zmanjšajo, sta potrebna približno dva tedna[9]. Maščobno tkivo se nahaja nad mišico platisma, zato je liposukcijo vratu mogoče izvesti dokaj enostavno, ne da bi jo bilo treba prebadati. Pomembno je tudi, da mišice platisma ne poškodujemo, da preprečimo krvavitev. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] 5ydp6b9mb22k3xqcavysyvmz68onpij 6759284 6759282 2026-10-01T14:28:10Z TadejM 738 pnp 6759284 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Platysma muscle | Latin = platysma | Image = Sobo 1909 267.png | Caption = Prikaz platizme, koža je odstranjena. | Image2 = Sobo 1909 260.png | Caption2 = Mišice obraza, platizma je vidna spodaj desno. | Origin = podkožno tkivo infraklavikularne in supraklavikularne regije | Insertion = baza mandibule, koža lica in spodnja ustnica; ustni kot; ustna orbikularna mišica | Blood = <!-- facial artery -->veje [[submentalna arterija|submentalne arterije]] in [[supraskapularna arterija|supraskapularne arterije]] | Nerve = [[cervikalna veja facialnega živca|cervikalna veja]] [[facialni živec|facialnega živca]] | Action = Vleče kotička [[človeška usta|ust]] navzdol in jih razširja (kot pri izrazih žalosti in strahu). Vleče [[človeška koža|kožo]] [[vrat]]u navzgor pri stisnjenih zobeh. | Antagonist = [[masetrna mišica]], [[temporalna mišica]] }} '''Platizma''' je površinska [[mišica]] [[vrat]]u, ki se prekriva s [[sternokleidomastoidna mišica|sternokleidomastoidno]] mišico. Površinsko pokriva sprednjo površino vratu. Ko se skrči, povzroči rahlo nagubanost vratu in učinek "tetive" na obeh straneh vratu. == Struktura == Mišica platizma je široka mišica, ki izhaja iz fascije, ki pokriva zgornje dele velike prsne mišice in deltoidne mišice. Njena vlakna prečkajo ključnico ter se poševno dvigajo navzgor in medializirajo vzdolž vratu. Zaradi tega je spodnji del vratu v srednji liniji brez večjega mišičnega pokrova. Vlakna na sprednjem delu mišice z leve in desne strani se prepletajo pod in za simfizo spodnje čeljusti, kjer se v zgodnjem življenjskem obdobju zrasteta obe stranski polovici spodnje čeljusti (čeprav ne gre za pravo simfizo). Vlakna na zadnji strani mišice prečkajo spodnjo čeljust, nekatera se vstavijo v kost pod poševno črto, druga pa v kožo in podkožno tkivo spodnjega dela obraza. Mnoga od teh vlaken se prepletajo z mišicami okrog kota in spodnjega dela ust. Včasih lahko vlakna zasledimo do mišice zygomaticus major ali do roba mišice orbicularis oris. Pod platizmo se zunanja jugularna vena spušča od kota spodnje čeljusti do ključnice. == Inervacija == Nervus facialis (n. VII) == Krvna oskrba == Mišico platizmo oskrbujejo veje submentalne arterije in supraskapularne arterije. == Funkcija == === “Gubanje“ === Kadar je v delovanju celotna mišica platizma, povzroči rahlo nagubanje površine kože vratu v poševni smeri (pod kotom glede na sredinsko linijo). Na obeh straneh vratu, kjer se vlakna oddaljujejo od srednje črte, ustvarja značilen učinek "tetive". -> gubanje kože vratnega predela. === Premikanje čeljusti in ust === Sprednji del mišice platizme, najdebelejši del mišice, stiska spodnjo čeljust. Prav tako spušča spodnjo ustnico in ustni kot v mrčesu. Vendar ima mišica platizma le manjšo vlogo pri zatiskanju spodnje ustnice, ki ga opravljata predvsem mišica depressor anguli oris in mišica depressor labii inferioris. == Klinični pomen == === Poškodbe === Mišica platizma je občutljiva na poškodbe vratu, ki lahko prodrejo vanjo, saj je površinska in tanka. Kot penetrantne poškodbe vratu lahko opredelimo vse poškodbe, ki v celoti prodrejo skozi mišico platizmo, zato je ta pomemben mejnik. Za prikaz arterij in ven, na primer pri kompleksnih poškodbah zaradi strelnih ali vbodnih ran, se lahko uporablja CTA (računalniška tomografska angiografija), ki je uporabna za prikaz morebitnih poškodb mišice. tako se zmanjša število eksplorativnih operacij, ki jih je treba izvesti, in s tem izboljša obravnava stanja. === Kirurgija === Gubanje kože vratu, ki je posledica zmanjšanja mišičnega tonusa in posledično stanjšanja in skrajšanja mišic, je sekundarni zaplet paralize obraznega živca in je lahko povezano z normalnim procesom staranja. S starostjo postanejo najbolj opazni pasovi na vratu v predelu nad mišico platisma. Ti se lahko poslabšajo z dvigovanjem uteži ali postopki faceliftinga. To lahko imenujemo diskinezija platizme ali "puranji vrat". Uporabi se lahko konzervativno zdravljenje. Druga možnost so injekcije botulinumtoksina in platizmaflastika. Platysmaplastika je operacija na tem področju, ki je lahko odprta ali zaprta; pri slednji se uporablja specializiran instrument, imenovan plastimotom, ki omogoča operacijo brez rezov. Da se simptomi zmanjšajo, sta potrebna približno dva tedna[9]. Maščobno tkivo se nahaja nad mišico platisma, zato je liposukcijo vratu mogoče izvesti dokaj enostavno, ne da bi jo bilo treba prebadati. Pomembno je tudi, da mišice platisma ne poškodujemo, da preprečimo krvavitev. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave in vratu]] a2mbjw5sopzo29pgo1qieh0mot1tcu7 Stavangerska stolnica 0 545655 6759472 6265505 2026-10-01T22:04:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759472 wikitext text/x-wiki {{Infobox church |name = Stavangerska stolnica |fullname = Stolnica sv. Svituna |native_name = Stavanger domkirke |native_name_lang = no |former name = |image = Stavanger domkyrkje edit.jpg |caption = Pogled na cerkev |website = <small>{{url|stavangerdomkirke.no}}</small> |coordinates = {{coord|58.969787|5.733162|region:NO_type:landmark|display=inline,title}} |location = [[Stavanger]], [[Rogaland]] |country = [[Norveška]] |churchmanship = Evangeličansko luteranska |denomination = Norveška cerkev |previous denomination = [[Catholic Church]] |diocese = Stavanger bispedømme |deanery = |parish = Domkirken og St. Petri |status = [[stolnica]] |functional status = Aktivna |bishop = |dedication = sv. Situn |founded date = ok. 1125 |founder = škof Reinald |consecrated date = |completed date = ok. {{Start date and age|p=y|1150}} |closed date = |events = |architect = |architectural type = dolga cerkev |style = [[Romanska arhitektura]], [[Gotska arhitektura]] |materials = kamen |capacity = 800 |embedded = }} '''Stavangerska stolnica''' ({{lang-no|Stavanger domkirke}}) je najstarejša [[stolnica]] na [[Norveška|Norveškem]] in sedež stavangerskega škofa, ki vodi škofijo Stavanger v Norveški Cerkvi. Stoji v središču mesta [[Stavanger]], ki leži v jugozahodnem delu velike občine Stavanger v osrednjem okrožju [[Rogaland]] na Norveškem. Cerkev je v središču mesta, v soseski Storhaug med Breiavatnetom na jugu, trgom z Vågenom na severozahodu, Katedralnim trgom na severu in Kongsgårdom na jugozahodu. Je ena od dveh cerkva župnije ''Domkirken og St. Petri'', ki je del ''Stavanger domprosti'' (naddekanije) v škofiji Stavanger. Siva, kamnita cerkev je bila zgrajena v slogu dolge cerkve okoli leta 1125 po načrtih neznanega arhitekta. Cerkev sprejme približno 800 ljudi.<ref>{{navedi splet |title=Stavanger domkirke |url=https://kirkesok.no/kirke/110300201 |access-date=2020-10-03 |publisher=Kirkesøk: Kirkebyggdatabasen}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Oversikt over Nåværende Kirker |url=http://www.kirkekonsulenten.no/kirker.htm |access-date=2020-10-03 |publisher=KirkeKonsulenten.no |language=no}}</ref> == Zgodovina == Škof Reinald, ki je morda prišel iz [[Winchester, Anglija|Winchestra]] v Angliji, naj bi začel graditi stolnico okoli leta 1100. Končana je bila okoli leta 1150: mesto Stavanger šteje 1125 kot leto ustanovitve. Stolnica je bila posvečena svetemu Svitunu, zgodnjemu škofu Winchestra in pozneje zavetniku stolnice v Winchestru.<ref>{{navedi splet |title=Ancient See of Stavanger |url=http://www.newadvent.org/cathen/16076a.htm |publisher=Catholic Encyclopedia}}</ref> Cerkev je bila sprva sedež škofije Stavanger znotraj Rimskokatoliške cerkve do protestantske [[reformacija|reformacije]].<ref>{{navedi splet |last=Jan Henrik Schumacher |title=Reinald |url=https://nbl.snl.no/Reinald |access-date=2018-09-01 |publisher=Norsk biografisk leksikon}}</ref><ref>{{navedi splet |title=St Swithun: The Cathedral’s Patron Saint |url=http://www.winchester-cathedral.org.uk/our-heritage/famous-people/st-swithun/ |access-date=September 1, 2018 |publisher=Winchester Cathedral |archive-date=2021-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210828000146/https://www.winchester-cathedral.org.uk/our-heritage/famous-people/st-swithun/ |url-status=dead }}</ref> Cerkvena stavba je imela prvotno leseno, pravokotno ladjo z ožjim, pravokotnim, ravno zaključenim in verjetno nižjim [[prezbiterij|korom]]. Na zahodu je imela visok [[stolp]]. Mesto Stavanger je leta 1272 opustošil [[požar]] in stolnica je utrpela veliko škodo. Ponovno je bila zgrajena pod škofom Arnejem (1276–1303), ko je bila romanska stolnica povečana v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]].<ref>{{navedi splet |title=Stavanger Domkirke |url=http://www.artemisia.no/arc/historisk/stavanger/stavanger.domkirke.html |access-date=2018-09-01 |publisher=Stavangers murarkitektur}}</ref> Zahodni stolp je bil po požaru nadomeščen z vežo z nekoliko večjim temeljem. Kor so na novo zgradili in razširili, vendar ohranili prvotno širino. Njena vzhodna fasada je bila postavljena z dvema vogalnima stolpoma in velikim oknom. Romanski kor je imel pod seboj kripte.<ref name="KM">{{navedi splet|url=https://kulturminnesok.no/minne/?queryString=https%3A%2F%2Fdata.kulturminne.no%2Faskeladden%2Flokalitet%2F85552|title=Stavanger domkirke kirkested|language=no|accessdate=2020-10-03|publisher=Norwegian Directorate for Cultural Heritage|archive-url=https://web.archive.org/web/20201022065716/https://www.kulturminnesok.no/minne/?queryString=https://data.kulturminne.no/askeladden/lokalitet/85552|archive-date=2020-10-22|url-status=dead}}</ref> Leta 1682 se je kralj [[Kristijan V. Danski]] odločil premakniti škofovski sedež Stavangerja v mesto Kristiansand v Kristiansandsko stolnico. Toda ob 800. obletnici Stavangerja leta 1925 je kralj [[Haakon VII. Norveški]] ponovno ustanovil škofijo Stavanger in imenoval Jacoba Christiana Petersena (1870-1964) za prvega škofa v Stavangerju po skoraj 250 letih. Med prenovo stavbe v 1860-ih sta bili zunanjost in notranjost stolnice precej spremenjeni. Kamnite stene so ometali in stavba je izgubila velik del svojega srednjeveškega videza. Večja obnova, ki jo je v letih 1939–1964 vodil arhitekt Gerhard Fischer, je delno obrnila te spremembe. Zadnja večja obnova stolnice je bila izvedena leta 1999. Škotski obrtnik Andrew Lawrenceson Smith (ok. 1620-1694) je znan po svojih delih v stolnici v Stavangerju.<ref>{{navedi splet |last=Kjartan Fløgstad |title=Anders Smith, Billedskjærer & Maler |url=https://nbl.snl.no/Anders_Smith |access-date=2018-09-01 |publisher=Norsk biografisk leksikon}}</ref> Pri vhodu v [[zakristija|zakristijo]] so skulpture kralja [[Magnus VI. Norveški|Magnusa VI.]], kralja [[Erik II. Norveški|Erika II.]] in kralja [[Haakon V. Norveški|Haakona V.]] [[Krstilnik]] je ocenjen na okoli leta 1300. Škofovski stol je iz leta 1925.<ref>{{navedi splet |title=Stavanger Cathedral Church |url=https://kulturminnesok.no/minne/?queryString=https://data.kulturminne.no/askeladden/lokalitet/85552 |access-date=2018-09-01 |publisher=Kulturminnesok |archive-url=https://web.archive.org/web/20190717113310/https://kulturminnesok.no/minne/?queryString=https://data.kulturminne.no/askeladden/lokalitet/85552 |archive-date=2019-07-17 |url-status=dead}}</ref> === Volilna cerkev === Leta 1814 je ta cerkev služila kot volilna cerkev ({{lang-no|valgkirke}}). Skupaj z več kot 300 drugimi župnijskimi cerkvami po Norveški je bila volišče za volitve v norveško ustavodajno skupščino iz leta 1814, ki je napisala norveško ustavo. To so bile prve državne volitve na Norveškem. Vsaka cerkvena župnija je bila volilni okraj, ki je izvolil ljudi, imenovane 'elektorji', ki so se kasneje sestali v vsakem okrožju, da bi izvolili predstavnike za skupščino, ki naj bi se sestala v Eidsvollu kasneje istega leta.<ref>{{navedi splet |title=Om valgene |url=http://1814.arkivverket.no/#about-elections |access-date=2021-02-07 |website=Valgene i 1814 |publisher=Arkivverket |language=no |archive-date=2021-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210624205923/http://1814.arkivverket.no/#about-elections |url-status=dead }}</ref> == Arhitektura == [[bazilika (zgradba)|Bazilika]] stolnice v Stavangerju ima tri ladje z loki diafragme in dvignjeno osrednjo ladjo [[romanska arhitektura|romanske]] zasnove.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Chemezova |first=Kseniia Evgen'evna |year=2017 |title=Актуальные проблемы теории и истории искусства |trans-title=Norwegian Stone Cathedrals of the End of the 11th&mdash;mid 14th Centuries: Regional Features and European Context |journal=Actual Problems of Theory and History of Art |volume=7 |issue=Jan 2017 |pages=345–356 |doi=10.18688/aa177-3-34|doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite journal |last=Hohler |first=C |year=1964 |title=The Cathedral of St. Swithun at Stavanger in the Twelfth Century |journal=Journal of the British Archaeological Association |issue=27 |pages=92–118}}</ref> Na enem koncu ladje je kvadraten kor, ki obdaja oltar. Osrednja ladja je obdana z [[arkada|arkado]] z okroglimi stebri po vsej dolžini. [[Kapitel]]i na stebrih vsebujejo številne figure, ki prikazujejo prizore [[Ragnarok]]a ({{lang-no|Sodni dan}}). Nadaljnji zidani okraski vključujejo [[palmeta|palmete]] in arkature na konzolah. Vzhodna zunanjost stavbe ima dva stolpa, ki vsebujeta suličasta okna. Med stolpi in osrednjo stavbo so različne skulpture. Okrog leta 1660 je bil parapet galerije okrašen z motivi, kopiranimi iz serije ''Cor Iesu Amanti Sacrum'',<ref name=":1">{{Cite journal |last=Achen |first=Henrik von |year=2006 |title=Visions of the Invisible: Seventeenth-and Early Eighteenth-Century Emblems in Norway |journal=The Emblem in Scandinavia and the Baltic |location=Glasgow |publisher=Glasgow Emblem Studies |volume=11 |isbn=0852618220}}</ref> sicer znanih kot ''Emblemi iz srca''.<ref>{{Cite journal |last=Grześkowiak |first=Radosław |last2=Hulsenboom |first2=Paul |year=2015 |title=Emblems from the Heart: The Reception of the Cor Iesu Amanti Sacrum Engravings Series in Polish and Netherlandish 17th-Century Manuscripts |journal=Werkwinkel |volume=10.2 |pages=131–154 |doi=10.1515/werk-2015-0016|doi-access=free }}</ref> Od prvotnih šestih motivov so trije na ogled v Stavangerskem muzeju. == Galerija == <gallery mode="packed"> File:Stavanger Dom03.jpg|Zunanjost File:Stavanger domkirke2.JPG|Pogled spredaj File:Stavanger Domkirke.jpg|Pogled od zadaj (vzhodni del) File:Stavanger Domkirke by Imelda Pratiwi.JPG|Ladja File:Font Stavanger domkirke.JPG|Krstilnik File:Stavanger Domkirke - 05.jpg|Vrata na južni strani File:Stavanger Cathedral Bishop's chair.JPG|Škofov sedež File:Stavanger Dom St. Svithun Innen Chorfenster.JPG|Korna okna File:Stavanger Cathedral pulpit.jpg|Prižnica File:Eirik Magnusson.JPG|Glava kralja Erika II. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Stavanger domkirke}} *[http://domkirkenogpetri.no/ Stavanger domkirke website] *[http://stavanger-web.com/cathedral.php Stavanger Cathedral] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve na Norveškem]] [[Kategorija:Romanska arhitektura na Norveškem]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Norveškem]] [[Kategorija:Ustanovitve v 12. stoletju]] ceuzuhn3b5tvyt17cec72p5h50cpywu Tempelj Brihadisvara v Thandžavurju 0 547725 6759507 6574787 2026-10-02T02:15:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759507 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | image = Brihadesvara Temple, Tanjavur, India 02.jpg | caption = Tempelj Brihadisvara v Thandžavurju | alt = Tempeljski kompleks Brihadisvara je del Unescove svetovne dediščine, znan kot Veliki živi templji Čola. | native_name = தஞ்சைப் பெருவுடையார் கோயில் | map_type = Indija | map_caption = | coordinates = {{coord|10|46|58|N|79|07|54|E|type:landmark_region:IN|display=inline,title}} | religious_affiliation = [[Hinduizem]] | country = Indija | state = [[Tamil Nadu]] | district = okrožje Thandžavur | location = Thandžavur | elevation_m = 66 | deity = [[Šiva]] | festivals = Maha Šivaratiri | architecture_style = arhitektura Čola | inscriptions = [[tamilščina]] | year_completed = 1010 | creator = Radžaradža I. | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = The Brihadisvara Temple complex, Thanjavur | part_of = Great Living Chola Temples<br/>[[Veliki templji Čola]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii)}}(ii), (iii) | ID = 250bis-001 | year = 1987 | extension = 2004 | area = 18,07 ha | buffer_zone = 9,58 ha }} }} '''Tempelj Brihadišvara''', ki ga je njegov graditelj imenoval Radžaradžesvaram ({{abbr|dob.|dobesedno}} 'Gospodar Radžaradža') in lokalno poznan kot '''''Thandžai Perija Kovil''''' ({{abbr|dob.|dobesedno}} ''Thandžavurski veliki tempelj'') in '''''Peruvudaijar Kovil''''', je šaivitski<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=GaYeAAAAMAAJ&q=brihadisvara+saiva+temple |title=Rajaraja the Great: A Garland of Tributes |date=1984 |publisher=Department of Museums, Government Museum |language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=bqeyAAAAIAAJ&q=brihadisvara+saiva+temple |title=India Perspectives |date=1995 |publisher=PTI for the Ministry of External Affairs |language=en}}</ref> hindujski tempelj zgrajen v arhitekturnem slogu Čola,<ref>{{navedi knjigo |last=Rao |first=Raghunadha |url=https://books.google.com/books?id=U-p8Zg62USYC&dq=brihadisvara+temple+tamil+architecture&pg=PA32 |title=Indian Heritage and Culture |publisher=Sterling Publishers |year=1989 |isbn=9788120709300 |pages=32 |language=en}}</ref> na južnem bregu reke Cauvery v [[Thandžavur]]ju, [[Tamil Nadu]], [[Indija]].<ref name=britbrihadthanj>[https://www.britannica.com/place/Thanjavur-India Thanjavur], Encyclopaedia Britannica</ref> Je eden največjih hindujskih templjev in primer tamilske arhitekture.<ref>{{navedi knjigo | first= John| last= Keay | author-link= | year=2000 | title= India, a History | publisher= Harper Collins Publishers | location= New York, United States| isbn= 0-00-638784-5 | url=https://books.google.com/books?id=3aeQqmcXBhoC | pages = xix}}</ref> Imenuje se tudi ''Dakšina Meru'' (Meru juga).<ref>{{navedi knjigo|title=Temple Art, Icons And Culture Of India And South-East Asia|author=K. V. Raman|publisher=Sharada Publishing House, 2006|page=136}}</ref> Tempelj, ki ga je zgradil cesar Čola Radžaradža I. med letoma 1003 in 1010 n. št., je del Unescove svetovne dediščine, znane kot ''Veliki živi templji Čola'', skupaj s [[Tempelj Brihadisvara v Gangaikonda Čolapuram|templjem Gangaikonda Čolapuram]] iz obdobja Čola in [[Tempelj Airavatesvara|templjem Airavatesvara]], ki sta približno 70 kilometrov oziroma 40 kilometrov na severovzhodu. Prvotni spomeniki tega templja iz 11. stoletja so bili zgrajeni okoli jarka. Vključeval je [[gopura|gopuro]], glavni tempelj, njegov ogromen [[stolp]], napise, [[freska|freske]] in skulpture, ki so bile pretežno povezane s [[Šivaizem|šivaizmom]], pa tudi vaišnavizmom in šaktizmom. Tempelj je bil v svoji zgodovini poškodovan in nekatere umetnine zdaj manjkajo. Dodatna ''[[mandapa]]'' in spomeniki so bili dodani v stoletjih, ki so sledila. Tempelj zdaj stoji sredi utrjenega obzidja, ki so ga dodali po 16. stoletju.{{sfn|S.R. Balasubrahmanyam|1975|pp=1-21}} Stolp ''[[vimana]]'' nad svetiščem, zgrajen iz [[granit]]a, je eden najvišjih v južni Indiji. Tempelj ima masivni ''[[prakaram]]'' (hodnik) s stebriščem in eno največjih Šiva [[lingam]] v Indiji.<ref name=asibrihadthanj>{{navedi splet|title=The Archaeological Survey of India (ASI)|url=http://asi.nic.in/asi_monu_whs_cholabt.asp}}</ref> Slovi tudi po kakovosti svoje skulpture, pa tudi kot lokacija, kjer so v 11. stoletju naročili medeninasto Nataradžo, Šivo kot gospodarja plesa. Kompleks vključuje svetišča za Nandi, Parvati, Murugan, Vinajagar, Sabhapati, Dakšinamurti, Čandikešvar, Varahi, Thiyagaradžar iz Thiruvarurja, Sidhar Karuvorar in druge.{{sfn|S.R. Balasubrahmanyam|1975|pp=16-29}} Tempelj je ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Tamil Naduju.<ref name="Gopal 1990 185">{{navedi knjigo|title=India through the ages|url=https://archive.org/details/indiathroughages00mada|last=Gopal|first=Madan|year= 1990| page= [https://archive.org/details/indiathroughages00mada/page/185 185]|editor=K.S. Gautam|publisher=Publication Division, Ministry of Information and Broadcasting, Government of India}}</ref> == Poimenovanje == Radžaradža Čola, ki je naročil tempelj, ga je poimenoval Radžaradžešvaram (''Rajarājeśvaram''), dobesedno 'tempelj boga Radžaradže'.<ref>{{navedi knjigo |author=D. Raphael |title=Temples of Tamil Nadu, Works of Art |url=https://books.google.com/books?id=_rTqAAAAMAAJ |year=1996 |publisher=Ratnamala |isbn=978-955-9440-00-0 |page=9}}</ref> Kasnejši napis v svetišču Brihannajaki imenuje tempeljsko božanstvo Perija Udaija Najanar, kar je videti kot vir sodobnih imen Brihadisvara in Peruvudaiyar Kovil.<ref>{{navedi knjigo |author=S. R. Balasubrahmanyam |title=Middle Chola Temples: Rajaraja I to Kulottunga I, A.D. 985-1070 |url=https://books.google.com/books?id=iVhJAQAAIAAJ |year=1975 |publisher=Thomson |page=87 }}</ref> == Lokacija == Tempelj Peruvudaijar stoji v mestu Thandžavur, približno 350 kilometrov jugozahodno od [[Čenaj]]a. Mesto je dnevno povezano z drugimi večjimi mesti z omrežjem indijskih železnic, avtobusnih storitev Tamil Nadu in državnih cest 67, 45C, 226 in 226 Extn. Najbližje letališče z rednimi linijami je mednarodno letališče Tiručirapali (IATA: TRZ), približno 55 kilometrov stran.<ref>{{navedi knjigo|author=Ē. Kē Cēṣāttiri|title=Sri Brihadisvara: The Great Temple of Thānjavūr|url=https://books.google.com/books?id=FnXXAAAAMAAJ|year=2008|publisher=Nile|page=5}}</ref> Mesto in tempelj, čeprav v notranjosti, sta na začetku delte reke [[Kaveri (reka)|Kaveri]], torej z dostopom do [[Bengalski zaliv|Bengalskega zaliva]] in preko njega do [[Indijski ocean|Indijskega oceana]]. Skupaj s templji je tamilsko ljudstvo v 11. stoletju dokončalo prvo večje namakalno omrežje za poljedelstvo, za pretok blaga in za nadzor pretoka vode skozi mestno središče.<ref>{{navedi knjigo|author=Marshall M. Bouton|title=Agrarian Radicalism in South India|url=https://books.google.com/books?id=5-v_AwAAQBAJ&pg=PA72|year=2014|publisher=Princeton University Press|isbn=978-1-4008-5784-5|pages=72–78}}</ref> == Zgodovina == [[File:Raraja detail.png|thumb|left|Kip cesarja Čola Radžaradža I., ki je zgradil tempelj v letih 1003–1010 n. št.|200x200px]] Spekter slogov dravidskih templjev se je še naprej razvijal od 5. do 9. stoletja med vladavino obdobja Čalukja, kot je razvidno iz Aihole, Badami in Pattadakal, nato pa z obdobjem Palava, kot je priča v Mamalapuramu in drugih spomenikih. Med letoma 850 in 1280 so se pojavili Čola kot prevladujoča dinastija.{{sfn|S.R. Balasubrahmanyam|1975|pp=1-2}} V zgodnjem obdobju Čola je bil večji poudarek na zagotavljanju njihovih geopolitičnih meja in manjši poudarek na arhitekturi. V 10. stoletju so se znotraj imperija Čola pojavile značilnosti, kot so večplastni [[steber|stebri]] s štrlečimi kvadratnimi [[kapitel]]i. George Michell pravi, da je to nakazalo začetek novega sloga Čola.<ref name=mitchell>{{harvnb|Michell|1988|pp=145–148}}</ref>{{refn|group=note|Douglas Barrett v svoji publikaciji o arhitekturi Chola iz leta 1975 navaja, da se je nov slog pojavil med letoma 866 in 940 n. št., začenši z Vijayalayo, prvim vladarjem Chole. Po Barrettu se stil Chola ni razvil iz tradicije Pallave.<ref name="Barrett1974">{{navedi knjigo|author=Douglas E. Barrett|title=Early Cola Architecture and Sculpture; 866-1014 A.D.|url=https://books.google.com/books?id=s0J4QgAACAAJ|year=1974|publisher=Faber|isbn=978-0-571-10507-6}}</ref> Po mnenju Garyja J. Schwindlerja Barrettovo delo daje mnenja, ki so "priložnosti za neskončna ugibanja in razprave".<ref>{{cite journal | last=Schwindler | first=Gary J. | title=Review: Early Cola Architecture and Sculpture | url=https://archive.org/details/sim_journal-of-asian-studies_1977-08_36_4/page/705 | journal=The Journal of Asian Studies | publisher=Cambridge University Press | volume=36 | issue=4 | year=1977 | doi=10.2307/2054437 | page=705| jstor=2054437 | s2cid=163896079 | doi-access=free }}</ref>}} Ta južnoindijski slog je najbolj v celoti realiziran v obsegu in podrobnostih v templju Brihadešvara, ki ga je med letoma 1003 in 1010 zgradil kralj Čola Radžaradža I. === Dozidave, obnove in popravila === Glavni tempelj skupaj z gopurami je iz zgodnjega 11. stoletja. Tempelj je v naslednjih 1000 letih doživel tudi dodatke, prenove in popravila. Popadi in vojne, zlasti med muslimanskimi sultani, ki so nadzorovali Madurai, in hindujskimi kralji, ki so nadzorovali Thandžavur, so povzročili škodo.{{refn|group=note|Thanjavur je bil tarča muslimanskih in hindujskih sosednjih kraljestev, tako blizu kot daleč. Sultanat Madurai je bil ustanovljen v 14. stoletju po katastrofalnih vdorih in plenjenju južne Indije s strani vojske Ala ud-Din Khaljija iz sultanata Delhi, ki jo je vodil Malik Kafur.<ref>George Michell (2008), Architecture and Art of Southern India, Cambridge University Press, pages 9-13, 16-21</ref> Later Adil Shahi Sultanate, Qutb Shahis, Randaula Khan and others from east and west coasts of South India raided it, and some occupied it for a few years.}} To so popravile hindujske dinastije, ki so ponovno prevzele nadzor. V nekaterih primerih so vladarji poskušali prenoviti tempelj z obledelimi poslikavami, tako da so naročili nove stenske poslikave na starejših. V drugih primerih so sponzorirali dodajanje svetišč. Pomembna svetišča Kartikeja (Murugan), Parvati (Aman) in Nandi so iz obdobja Najaka iz 16. in 17. stoletja. Podobno je bilo kasneje zgrajeno svetišče Dakšinamurti. Dobro so ga vzdrževali Marathas iz Tandžora. == Opis == === Arhitektura === Načrt in razvoj templja Peruvudaijar uporablja pravila aksialne in simetrične geometrije.<ref name=thapar>Thapar 2004, pp.43, 52–53</ref> Klasificiran je kot Perunkoil (imenovan tudi Madakoil), velik tempelj, zgrajen na višji ploščadi naravne ali umetne gomile.<ref>{{navedi knjigo|title=Alayam - The Hindu temple - An epitome of Hindu Culture|page=31|publisher=Sri Ramakrishna Math|location=Mylapore, Chennai|last=Reddy|first=G.Venkatramana|year=2010|isbn=978-81-7823-542-4}}</ref> Tempeljski kompleks je pravokotnik, sestavljen iz skoraj dveh kvadratov, ki pokriva 240,79 m od vzhoda proti zahodu in 121,92 m od severa proti jugu. V tem prostoru je pet glavnih delov: svetišče z visoko nadgradnjo (''sri vimana''), dvorana Nandi spredaj (''Nandi-mandapam'') in vmes glavna dvorana skupnosti (''mukhamandapam''), velika dvorana za zbiranje (''mahamandapam'') in paviljon, ki povezuje veliko dvorano s svetiščem (''[[Antarala]]'').{{sfn|S.R. Balasubrahmanyam|1975|pp=16-19}} Tempeljski kompleks vključuje veliko stebričasto in pokrito verando (''prakara'') na svojem prostornem dvorišču z obsegom okoli 450 metrov za obhod. Zunaj te verande s stebri sta dve ograjeni steni, zunanja je obrambna in so jo francoske kolonialne sile leta 1777 dodale z [[strelnica|luknjami za puške]], tempelj pa je služil kot [[arzenal]]. Naredili so visoko zunanjo steno, ki je izolirala območje kompleksa templja. Na njegovem vzhodnem koncu je prvotni glavni ''gopuram'' ali prehod, ki je [[banjast obok|banjasto obokan]]. Je manj kot polovica velikosti ''vimane'' glavnega templja. Dodatne strukture so bile dodane prvotnemu templju po 11. stoletju, kot je ''mandapa'' v njegovem severovzhodnem kotu in dodatni gopurami (prehodi) na njegovem obodu, da so ljudem omogočili vstop in odhod z več lokacij.{{sfn|S.R. Balasubrahmanyam|1975|pp=16-19}}<ref>{{navedi knjigo|author=Winand M. Callewaert|title=Gods and Temples in South India|url=https://books.google.com/books?id=AXnXAAAAMAAJ|year=1995|publisher=Manohar|isbn=978-81-7304-107-5|pages=150–151}}</ref> Nekatera svetišča in strukture so bila dodana v obdobju Pandja, Najaka, Vidžajanagara in Maratha, preden se je začela kolonialna doba, in ti graditelji so spoštovali prvotne načrte in pravila simetrije. Znotraj prvotnega dvorišča templja sta skupaj z glavnim svetiščem in Nandi-mandapamom dve veliki svetišči, eno za Kartikejo in za Parvati. Kompleks ima dodatna manjša svetišča.<ref name=igncatanj>[http://ignca.nic.in/pdf_data/bt_release_brochure.pdf Tanjavur: Brhadisvara temple, The monument and the living tradition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160330024138/http://www.ignca.nic.in/PDF_data/bt_release_brochure.pdf |date=30 March 2016 }}, Kapila Vatsyayan and R Nagaswamy et al, Indira Gandhi National Centre for the Arts, Government of India (2012), page 7</ref><ref>{{cite journal|title=Imperial Frontiers: Building Sacred Space in Sixteenth-Century South India|url=https://archive.org/details/sim_art-bulletin_2008-06_90_2/page/185|journal=The Art Bulletin|volume=90|issue=2|jstor=20619601|last=Branfoot|first=Crispin|year=2008|page=185|doi=10.1080/00043079.2008.10786389|s2cid=154135978}}</ref> Tempelj Peruvudaijar je nadaljeval tradicijo hindujskih templjev v [[Dekanski polotok|Južni Indiji]] s sprejetjem arhitekturnih in dekorativnih elementov, vendar je njegov obseg znatno presegel templje, zgrajene pred 11. stoletjem. Arhitekti in obrtniki iz obdobja Čola so prenovili strokovno znanje in izkušnje za povečanje obsega in gradnjo, zlasti s težkimi kamni, in za dokončanje 63,4 metrov visoke visoke ''vimane''. {{multiple image | align = right | image1 = Brihadisvara Temple, Thanjavur, Tamil Nadu, India (2017).jpg | width1 = 248 | alt1 = | caption1 = Nandi mandapam in vhodni gopuram, severovzhodni pogled z dvorišča | image2 = Thanjavur Brihadeeswara Temple Entrance.JPG | width2 = 110 | alt2 = | caption2 = Še en pogled na vhod | footer = }} Tempelj je obrnjen proti vzhodu in je bil nekoč okoli njega vodni jarek. Ta je bil napolnjen. Okoli tega jarka zdaj poteka utrjeno obzidje. Obe steni imata okrašena prehoda, imenovana gopuram. Ti so narejeni iz kamna in okrašenim [[entablatura|entablaturo]]. Glavna vrata so na vzhodni strani. Prva se imenujejo ''Keralantakan tiruvasal'', kar pomeni 'sveta vrata Keralantakana'. Beseda ''Keralantakan'' je bila priimek kralja Radžaradže, ki jo je zgradil. Približno 100 metrov naprej je [[gopura]] na notranjem dvorišču, imenovan ''Radžaradžan tiruvasal''. Ta so bolj okrašena kot ''Keralantakan tiruvasal'', na primer s [[relief (umetnost)|reliefom]] ''[[adhišthana]]'', ki pripoveduje prizore iz Purane in drugih hindujskih besedil. Notranja vzhodna gopura vodi do velikega dvorišča, v katerem so vsa svetišča označena v kardinalni smeri vzhod-zahod in severozahod. V kompleks je mogoče vstopiti na eni osi skozi petnadstropno gopuro ali z drugim dostopom neposredno do velikega glavnega štirikotnika skozi manjšo prostostoječo gopuro. Gopura glavnega vhoda je visoka 30 m, manjša od [[vimana|vimane]]. Glavni spomeniki, povezani s templjem, in veliki stolp so na sredini tega dvorišča. Okoli glavnega templja, ki je posvečen Šivi, so manjša svetišča, ki so večinoma poravnana osno. Ta so posvečena njegovi ženi Parvati, njegovima sinovoma Muruganu in Ganeši, Nandiju, Varahiju, Karuvur devi (guruju Radžaradža Čole), Čandešvari in Nataraji. Nandi mandapam ima monolitnega sedečega bika, obrnjenega proti svetišču. Vmes so stopnice, ki vodijo do verande s stebri in skupnostne dvorane, nato notranja mandapa, ki se povezuje s ''pradakšina patho'' ali obhodno potjo. Nandi (bik), obrnjen proti ''mukh-mandapamu'', tehta približno 25 ton.{{sfn|S.R. Balasubrahmanyam|1975|p=22, Quote: "It is 3.65 m high, 5.94 m long and 2.59 m broad, estimated to weigh 25 tons."}} Zgrajen je iz enega samega kamna in meri približno 2 m v višino, 6 m v dolžino in 2,5 m v širino. Nandijeva podoba je monolitna in ena največjih v državi. === Ohranjanje in restavriranje === Kot spomenik svetovne dediščine tempelj in prostori spadajo pod Arheološki zavod Indije (ASI), ki spada pod ministrstvo za kulturo indijske vlade, da se zagotovi varnost, ohranitev in obnova. Okoliški objekti so bili nadgrajeni, da ustvarijo ambient, vreden veličine tega starodavnega čudesa z razsvetljavo, znaki in objekti za bhakte in obiskovalce. Osvetlitev spomenika je zasnovana tako, da poudari naravno barvo kamna skupaj s kiparskimi oblikami, ki krasijo vse vogale templja. Obnovo je izvedlo indijsko arheološko raziskovanje, ki je za načrtovanje naročilo indijsko arhitektko in oblikovalko Sheilo Sri Prakash [35]. [[File:Brihadeeswara Temple Gopuram at Night.jpg|thumb|Tempelj Brihadeeswara Gopuram ponoči]] === Sanctum in Sri-vimana === {{multiple image | align = right | image1 = Big Temple Thanjavur.jpg | width1 = 180 | alt1 = | caption1 = | image2 = Thanjavur, Brihadishwara Temple (7013915633).jpg | width2 = 160 | alt2 = | caption2 = | footer = Različni pogledi na Šri-vimano }} Svetišče je v središču zahodnega trga. Obdajajo ga masivni zidovi, ki so razdeljeni na nivoje z ostro zarezanimi skulpturami in pilastri, ki zagotavljajo globoke zalive in vdolbine. Vsaka stran svetišča ima zaliv z ikonografijo.{{sfn|S.R. Balasubrahmanyam|1975|pp=17-19}} Notranjost sanctum sanctorum gosti podobo primarnega božanstva Šive v obliki ogromne kamnite linge. Imenuje se Karuvarai, tamilska beseda, ki pomeni "maternična komora". Ta prostor se v drugih delih Indije imenuje garbha griha. Samo duhovniki smejo vstopiti v to najbolj notranjo dvorano.<ref>{{navedi splet |url=http://www.indoarch.org/arch_glossary.php |title=Architecture of the Indian Subcontinent – Glossary |access-date=24 January 2007 |archive-date=2012-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120306200130/http://www.indoarch.org/arch_glossary.php |url-status=dead }}</ref> V tamizhanskem slogu ima svetišče obliko miniaturne vimane. Ima notranjo steno skupaj z zunanjo steno, ki ustvarja pot okoli svetišča za kroženje (pradakshina). Vhod je zelo okrašen. Notranja komora je sanctum sanctorum, v katerem je ''brihad lingam''. Glavna Vimana (Shikhara) je ogromen 16-nadstropni stolp, od katerih je 13 zoženih kvadratov. Dominira nad glavnim štirikotnikom. Nahaja se nad kvadratom s stranicami 30,18 metrov. Stolp je dovršeno členjen s pilastri, stebri (dvignjena struktura) in pritrjenimi stebri, ki so postavljeni ritmično in pokrivajo vsako površino vimane.<ref name=ching2>Ching 2007, pp. 338–339</ref> ==== Božanstva in Natya Sastra plešejo mudre ==== [[File:Shiva Nataraja Tanjore Bruxelles 02 10 2011 01.jpg|thumb|left|upright=0.88|Bronasta Nataradža zasnova Thandžavurja, ki jo najdemo v številnih muzejih, je bila naročena za svetišče tega templja.]] Tempelj je posvečen Šivi v obliki ogromne linge, njegove abstraktne anikonične upodobitve. Visok je 8,7 m in zavzema dve nadstropji svetišča.<ref name=asibrihadthanj/>{{sfn|S.R. Balasubrahmanyam|1975|pp=20-21}} Je ena največjih monolitnih skulptur lingama v Indiji.<ref name=Meena>{{navedi knjigo|title=Temples in South India|last=V.|first=Meena|publisher=Harikumar Arts|location=Kanniyakumari|year=1974|edition=1.|pages=23–24}}</ref> [[File:Top of Brihadisvara Temple, Thanjavur.jpg|thumb|287px|right|Sikhara, kupolasta kupola (25 ton), je osmerokotna in sloni na enem bloku granita, ki tehta 80 ton.]] Šaivistični tempelj slavi vse glavne hindujske tradicije z vključitvijo primarnih božanstev tradicije vaišnavizma in šaktizma v veliko mandapo glavnega templja. Razporeditev božanstev je na splošno simetrična, razen na vzhodni vhodni strani, kjer so vrata in prehod. Poleg glavnih božanstev ima vsaka stran ''dvarapala'' (varuhe) in razne druge skulpture. Preddverje ima tri kamnite skulpture, ki so zapleteno izrezljane, in stenske poslikave. Stene svetišča v pritličju imajo naslednje skulpture:{{sfn|S.R. Balasubrahmanyam|1975|pp=18-21}} *Vzhodna stena: Lingodbhava, stoječi Šiva, Pašupata-murti in dve dvarapali, ki obkrožata pot od ardha-mandapama *Južna stena: Bhikšatana, Virabhadra, Dakšinamurti, Kalantaka, Nataraja{{refn|group=note|V tamilski literaturi se vladar plesne oblike Šiva imenuje ''Adavalan'' ali ''Kuttaperumanadigal''. Ta bronasti slog Nataraja iz obdobja Čola je zelo slavljen in preučevan, vključno s tistimi iz kasnejših besedil, kot sta ''Unmaivilakkam'' in ''Citampara Mummani Kovia'', ki opisujejo njegov pomen. Nataraja v indijski umetnosti sega v prejšnja stoletja pred Čolo.<ref name=kaimal392>Padma Kaimal (1999), [https://www.jstor.org/stable/3051349 Shiva Nataraja: Shifting Meanings of an Icon], The Art Bulletin, Vol. 81, No. 3, pages 394-395, Figure 3 on page 392</ref>}} plus dve dvarapali *Zahodna stena: Harihara (pol Šiva, pol Višnu), Lingodbhava, Čandrašekhara brez prabhavali, Čandrašekhara s prabhavali, plus dve dvarapali *Severna stena: Ardhanarišvara (pol Šiva, pol Parvati), Gangadhara brez Parvati, Pašupata-murti, Šiva-alingana-murti, plus dve dvarapali [[File:PeruvudaiyarKoyilThanjavurDancePostition.jpg|thumb|left|upright=0.88|Eden od 81 plesnih položajev, vklesan na zunanji steni stene hodnika v zgornjem nadstropju]] V drugem nadstropju je prikazana Šivina oblika Tripurantaka v različnih položajih, ki ustrezajo tem skulpturam. Nad temi nadstropji se dviga šri-vimana v trinajstih nadstropjih (''talas''). Nad temi nadstropji je en sam kvadratni blok [[granit]]a, ki tehta 80 ton in ima stranico 7,77 metra. Na vrhu tega bloka so na njegovih vogalih pari Nandi, od katerih vsak meri približno 1,98 metra krat 1,68 metra. Nad središčem tega granitnega bloka se dvigajo griva, sikhara in zaključek (''stupi'') tamilske hindujske tempeljske arhitekture. Ta ''stupi'' je visok 3,81 metra in je bil prvotno prekrit z zlatom (ni več). Sikhara na vrhu je v obliki kupole in tehta 25 ton.<ref>{{navedi splet|url=http://121.242.207.115/asi.nic.in/chola-temple-brhadisvara|title=Great Living Chola Temples|publisher=Archaeological Survey of India|accessdate=2023-08-16|archive-date=2019-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190414195207/http://121.242.207.115/asi.nic.in/chola-temple-brhadisvara/|url-status=dead}}</ref> Vsako nadstropje tega stolpa je okrašeno s ''kutami'' in ''salami''. Arhitektura stolpa s krčenjem kvadratov tega templja se razlikuje od stolpa v templju Čola v Gangaikondasolisvaramu, ker je ta raven v nasprotju s slednjim, ki je ukrivljen. Zaradi razsežnosti sri-vimana je tempelj postal velika znamenitost mesta. Zgornja nadstropna stena hodnika ''aditale'' je vklesana z 81 od 108 plesnih ''karan'' – položajev Natje Sastre. To besedilo je osnova Bharathanatjama, klasičnega plesa Tamil Naduja. 27 nepredstavljenih ''karan'' je praznih kamnitih blokov in ni jasno, zakaj niso bili izklesani. 81 vklesanih položajev nakazuje pomen te klasične indijske plesne oblike v začetku 11. stoletja. [[Garbhagriha]] je kvadratna in stoji na podstavku. Je oblikovana in debelo 0,5 metra. Sestavljena je iz ''upapithama'' in ''adhišthanama'', debeline 140 cm oziroma 360 cm. === Mandapa === Dve ''mandapi'', in sicer maha-mandapa in mukha-mandapa, sta kvadratni tlorisni strukturi, osno poravnani med svetiščem in Nandi mandapo. Maha-mandapa ima na vsaki strani šest stebrov.{{sfn|S.R. Balasubrahmanyam|1975|pp=22-25}} Tudi ta ima umetnine. Tu sta bronasta Vitankardževa in Radžaradža I., vendar sta bila dodana veliko pozneje. Maha-mandapa je obdana z dvema velikanskima kamnitima ''dvarapalama''. Z mukha-mandapo je povezan s stopnicami. Vhod v mukha-mandapa ima tudi dvarapala. Z mandapo je osem majhnih svetišč za ''dikpale'' ali božanstva varuha vsake smeri, kot so [[Agni]], [[Indra]], [[Varuna]], [[Kubera]] in drugi. Ti so bili nameščeni med vladavino kralja Čole Radžendra I. Napisi kažejo, da je to območje imelo tudi drugo ikonografijo iz večjih hindujskih tradicij v času Čola, vendar te zdaj manjkajo. Prvotnih osem svetišč je vključevalo tista za [[Surja]] (bog sonca), [[Saptamatrika]]s (sedem mater), [[Ganeša]], Murugan, Džjeshtha, [[Čandra]] (bog lune), Čandešvara in Bhairava. Podobno je bil v [[cela|celi]] zahodne stene ogromen granitni Ganeša, zgrajen v obdobju Radžaradže I., ki pa ga zdaj najdemo v tiruč-čuru-maligai (južna veranda). Od sedmih mater šaktistične tradicije je samo Varahi preživela v zlomljeni obliki. Njene ostanke zdaj najdemo v majhnem modernem opečnem 'svetišču Varahi' na južni strani dvorišča. Izvirna različica drugih skupaj z njihovimi originalnimi svetišči Čola manjka. === Freske === {{multiple image | align = right | direction = horizontal | image1 = Rajaraja mural-2.jpg | width1 = 105 | caption1 = Stenska slika Radžaradže I. in njegovega guruja | image2 = N-TN-C192 Nandi Mandapam ceiling with centuries old murals.jpg | width2 = 191 | caption2 = Stropna poslikava iz obdobja Nadžjaka v svetišču Nandi }} Tempelj ima spodnjo plast fresk Čola na stenah svetišča vzdolž krožne poti. Te freske, ki pokrivajo strop do tal, je leta 1931 odkril S. K. Govindasami z univerze Annamalai. Slikarji so uporabili naravne pigmente in jih vlili v mokro apnenčasto plast, ko se je strdila. Freske Chola so bile večinoma teme šivijaizma. Ti so bili obnovljeni v letu 2000.<ref name="paint">{{navedi novice| url= http://www.thehindu.com/thehindu/fr/2003/02/28/stories/2003022801300600.htm| title= ASI restores 400-year-old paintings| access-date= 22 June 2010| location= Chennai, India| work= The Hindu| date= 28 February 2010| archive-date= 17 November 2004| archive-url= https://web.archive.org/web/20041117175953/http://www.thehindu.com/thehindu/fr/2003/02/28/stories/2003022801300600.htm| url-status= dead}}; [http://www.thehindu.com/thehindu/mp/2005/06/20/stories/2005062000400500.htm Another report about Chola frescoes] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=April 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Celotna površina fresk Čola je približno 670 kvadratnih metrov, od katerih je bilo okoli 112 kvadratnih metrov (1210 kvadratnih čevljev) odkritih leta 2010 z metodo, ki ohranja obe sliki, tehniko, ki jo je razvil Arheološki zavod Indije. Freske pripovedujejo hindujsko mitologijo. Po Balasubrahmanjamu je večina fresk povezanih s Šivo, vendar freske Čola iz 11. stoletja prikazujejo tudi Višnuja, Durgo in druge, pa tudi prizore kraljeve družine Čola, dvornega in običajnega življenja.{{sfn|S.R. Balasubrahmanyam|1975|pp=29-36}} {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 400 | align = left | image1 = Mural2 Brihadeeswara.jpg | image2 = Mural detail Brihadeeswara.jpg | footer_align = center | footer = Freske na stropu Nandi mandapa, tempelj Brihadesvara }} Kasnejše gradnje, dodatki in spremembe templja so zmanjšale količino naravne svetlobe v templju. Freske so bile tako omejeno fotografirane in interpretirane. Sriraman pravi, da popolna slika z boljšo fotografsko opremo kaže, da so bile te zgodovinske interpretacije napačne. Na primer, freska, ki je bila prej interpretirana kot Dakšinamurti Šiva, je pravzaprav posvetni prizor kraljevega guruja, ki meditira pod drevesom banjan. Na drevesu so prikazani pavi, ptice, opice, veverice in sove ter kobra. Živali in ptice so prikazane kot zaskrbljene zaradi kobre, tiste, ki so bližje kači, so prikazane bolj zaskrbljene. Drugi deli plošče podobno prikazujejo dvor, ki posluša svetnika. Drugi prikazujejo ženske v različnih oblekah v različnih plesnih [[mudra]]h. Nekatere poslikave v svetišču in stene v hodu so bile poškodovane zaradi saj, ki so se nanje nanesle nekoč. Zaradi nenehne izpostavljenosti dimu in sajam iz svetilk ter gorenju kafre v ''sanctum sanctorum'' v obdobju stoletij so bili nekateri deli Čolinih slik na stenah obvodnega prehoda močno poškodovani. Indijski arheološki zavod je prvič na svetu uporabil svoj edinstven postopek de-štukature za restavriranje 16 Najakovih slik, ki so bile prekrite s 1000 let starimi freskami Čola. Te 400 let stare slike so bile nameščene na ploščah iz steklenih vlaken in razstavljene v ločenem paviljonu. === Napisi === [[File:Tamil Inscriptions in Thanjavur Brahadeeshwara Temple written 1000 years ago.jpg|thumb|Tamilski napisi v templju Thandžavur Brahadešvara, napisani pred 1000 leti]] Stene templja imajo številne napise v tamilski in grantski pisavi. Mnogi od teh se začnejo z zgodovinskim uvodom v običajnem sanskrtu in tamilščini o kralju, ki je to odobril, prevladujoče število pa razpravlja o darilih templju ali osebju templja, v nekaterih primerih prebivalcih mesta.{{sfn|S.R. Balasubrahmanyam|1975|pp=15, 25, 53 with footnotes}} Tempeljski kompleks ima štiriinšestdeset napisov Radžaradže Čole I., devetindvajset napisov Radžendre Čole I., po enega Vikrama Čole, Kulotunge I. in Radžamahendre (Radžendra II.), tri napise verjetnega pandjanskega kralja, dva vladarja Najaka, in sicer Ačjutapa Najaka. in Malapa Najaka.<ref>{{navedi knjigo|title=The Great Chola Temples: Thanjavur, Gangaikondacholapuram, Darasuram|author=C. Sivaramamurti|publisher=Archaeological Survey of India, 2007 - Architecture, Chola - 96 pages|page=26}}</ref> {{multiple image | total_width = 700 | align = center | caption_align = center | image1 = Thirumagalpola.jpg | caption1 = ஸ்வஸ்திஸ்ரீ் திருமகள் போல பெருநில | image2 = Perunilachelviyun.jpg | caption2 = பெருநிலச் செல்வியுந் தனக்கேயுரிமை | image3 = Keyurimaipundamai.jpg | caption3 = கேயுரிமை பூண்டமை மனக்கொளக் | image4 = Kandalursaalai kalamaruttaruli.jpg | caption4 = காந்தளூர்ச் சாலைக் களமறூத்தருளி வேங்கை | image5 = Udaiyar Sri Rajaraja.jpg | caption5 = உடையார் ஸ்ரீராஜராஜ சோழன் | footer_align = center | footer = Odlomki napisa Radžaraja iz templja Brihadeeswara v Thanjavurju (prva vrstica na vsaki sliki) }} [[File:1010 CE Brihadishwara Shiva Temple, inscription, built by Rajaraja I, Thanjavur Tamil Nadu India.jpg|thumb|Tempelj Brihadišvara ima tamilske in sanskrtske napise iz 11. stoletja]] === Tempeljsko osebje === Napis na severni steni ograjenega prostora iz leta 1011 n. št. podrobno opisuje ljudi, ki jih je tempelj zaposlil in podpiral. Napis navaja njihove plače, vloge in imena. Vključuje več kot 600 imen, vključno z imeni duhovnikov, prižigalcev svetilk, pralcev, krojačev, draguljarjev, lončarjev, mizarjev, nosilcev svetih senčnikov, plesnih gurujev, plesalk, pevcev, glasbenikov in glasbenic, nadzornikov umetnikov, računovodij in drugih. Njihove plače so bile izražene v parcelah zemlje, zato je bila njihova tempeljska zaposlitev verjetno s krajšim delovnim časom.{{sfn|Michell|1988|pp=59-60}} Tempelj je zaposloval ''devadase'', ki so bili plesalci in pevci nabožnih himn. Med njegovimi številnimi napisi so pogosta darila, ki navajajo, »da zagotovijo čaščenje, hrano za zbor sannjasijev (menihov ali asketov) in za popravila«. Po Georgeu Michellu je bil tempelj Thandžavur v svoji zgodovini pomembna dobrodelna ustanova. Zagotavlja brezplačen obrok za romarje, bhakte in popotnike vsak dan. Ob dnevih hindujskih festivalov so bili ti obroki dovršeni in ko so bili posebej povabljeni in nahranjeni brahmani. == Uprava == Tempelj trenutno upravlja Babadži Bhonsle, glava kraljeve družine Thandžavur Maratha. Deluje kot dedni skrbnik palače Devasthanam, ki še naprej upravlja 88 templjev Čola, vključno s templjem Brihadešvara. Tamilske skupine so neuspešno vložile peticijo pri vladi Tamil Naduja za preklic teh pravic, saj ni iz rodu Čola ali Tamila. Po besedah enega od protestnikov, ki je po naključju tudi koordinator odbora za povrnitev pravic velikega templja, Babadži Bhonsle prav tako ni zakoniti dedič kraljev Maratha iz Thandžavurja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.theweekendleader.com/Headlines/3247/tamil-groups-want-maratha-hold-over-thanjavur-big-temple-to-go.html|title=Tamil groups want Maratha hold over Thanjavur Big Temple to go|access-date=2018-05-12}}</ref> == Galerija == Tempelj ima številne skulpture, reliefe in freske:<ref name="Sivaramamurti1977p288">{{navedi knjigo|author=C. Sivaramamurti| title= L'Art en Inde|url= https://books.google.com/books?id=WKgQAQAAMAAJ|year= 1977|publisher= H. N. Abrams|isbn=978-0-8109-0630-3 |pages=287–288, 427}}</ref> <gallery mode="packed" heights="150"> File:Brihadisvara Temple, Thanjavur, Tamil Nadu, India.jpg|Tempelj Brihadišvara, Thandžavur, Tamil Nadu, Indija File:An elephant relief on the Brihadisvara Temple, Thanjavur.jpg|Relief slona na templju Brihadišvara File:Sculptures at the Brihadisvara Temple, Thanjavur, Tamil Nadu, India (2016) 04.jpg|Šiva z beraško skledo kot ''sadhu'' (menih, Bhikshatana) File:Brihadisvara Temple, Thanjavur, Tamil Nadu, India (2016) 100.jpg|Ardhanarišvara (pol Šiva, pol Parvati), ki simbolizira, da sta moški in ženski princip neločljiva.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/topic/Ardhanarishvara|title=Ardhanārīśvara|year=2011|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=27 December 2017}}</ref> File:Le temple de Brihadishwara (Tanjore, Inde) (13908795928).jpg|Ganeša je upodobljen tako v glavnem templju kot v ločenem svetišču File:Brihadeeswarar Temple 04.jpg|Ločeno svetišče Ganeša s tempeljskim hodnikom zadaj File:Brihadisvara Temple, Thanjavur, Tamil Nadu, India (2009) 19.jpg|Svetišče Subrahmanjar v severnem delu dvorišča. Imenuje se tudi "Murugan", "Kartikeya" ali "Skanda". File:Chandeshvara shrine at the Brihadisvara Temple.jpg|Svetišče Čandešvara. Na desni je stena glavnega templja, zadaj vzhodni gopuram. Čandešvara je meditacijski jogi in svetnik gibanja Najanmar Bhakti. File:1010 CE Brihadishwara Temple, Hindu god Shiva, built by Rajaraja I, Thanjavur Tamil Nadu India (8).jpg|Narasimha avatar Višnuja, ki ubija demona, ki preganja ljudi zaradi njihovih verskih prepričanj File:1010 CE Brihadishwara Shiva Temple, yogini, built by Rajaraja I, Thanjavur Tamil Nadu India.jpg|Kip Lakšmi, vaišnavska skulptura, ki je spoštljivo prikazana File:Tanjore Paintings - Big temple 01.JPG|Stenska slika Gadža-lakšmi, še eno umetniško delo na temo vaišnavizma File:Sculptures at the Brihadisvara Temple, Thanjavur, Tamil Nadu, India (2016) 01.jpg|Višnujeva skulptura v templju šaivizma File:1010 CE Brihadishwara Shiva Temple, wall relief, built by Rajaraja I, Thanjavur Tamil Nadu India.jpg|Relief joge in meditacije; tempelj prikazuje številne posvetne in svetniške prizore. File:Brihadeeswarar Temple 3407.jpg|Krišna se šali z gopikami tako, da se skriva na drevesu z njihovimi oblačili File:Nandi Brihadeeswara.jpg|svetišče Nandi File:Sculpture2 Brihadeeswara.jpg|Skulpture File:Sculpture3 Brihadeeswara.jpg|Detajl zunanje stene Vimana File:Relief Staircase, Brihadeeswara.jpg|Reliefi, ki krasijo stopnice File:Relief detail, Brihadeeswara.jpg|Reliefni detajl File:Relief detail 2 Brihadeeswara.jpg|Reliefni detajl File:Entrance Brihadeeswara.jpg|Vhod File:Thanjavur Big Temple View.jpg|Pogled na Vimano File:Left side view Brihadeeswara.jpg|Levi profilni pogled File:The Big Temple - Thanjavur.jpg|Desni profilni pogled File:PeriyaKoil June 2016.jpg|Zgodnje ure v Tandžore Perija Koil File:A yoga and meditation relief.jpg|Relief joge in meditacije File:Ta-scr.jpg|Tamilski napisi v templju Brihadišvara </gallery> == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Brihadisvara Temple}} * [https://ignca.gov.in/thanjavur-brhadisvara-temple/ Tanjavur Brihadisvara Temple], Indira Gandhi National Centre for the Arts, Government of India * [https://www.tamilnadutourism.tn.gov.in/destinations/brihadeeswara-temple Brihadeeswara Temple], Tamil Nadu tourism * [https://indianculture.gov.in/stories/dakshina-meru-brihadeswara-temple Dakshina Meru: The Brihadeswara Temple], Government of India * [http://www.art-and-archaeology.com/india/thanjavur/bri01.html Photos on art-and-archaeology web site] * [https://whc.unesco.org/en/list/250 Unesco Great Living Chola Temples] {{Unescova svetovna dediščina v Indiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Indiji]] [[Kategorija:Hindujski templji v Indiji]] [[Kategorija:Hindujska arhitektura]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1010]] j8t768ezxhfl6tf1zl5v7s12gkchw4s Trdnjava Mehrangarh 0 548509 6759513 6335324 2026-10-02T04:50:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759513 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |partof = |location = [[Džodhpur]], [[Radžastan]], Indija |image = Mehrangarh Fort.jpg |caption = Pogled na trdnjavo Mehrangarh |map_type = Indija |map_size = 300px |map_caption = |type = [[trdnjava]] |coordinates = {{coord|26|17|53|N|73|01|08|E|type:landmark|display=inline,title}} |code = |built = |builder = Rathore dinastije Dždhpur |materials = |height = |used = |demolished = |condition = |open_to_public = Da |controlledby = Gaj Singh |garrison = |current_commander = |commanders = |occupants = |battles = |events = |image2 = |caption2 = }} '''Trdnjava Mehrangarh''' pokriva površino 486 hektarjev v [[Džodhpur]]ju, [[Radžastan]], [[Indija]]. Kompleks stoji na vrhu hriba približno 122 metrov nad okoliško ravnino<ref>{{navedi splet |url=https://www.mehrangarh.org/mehrangarh-2/history/ |title = History - Mehrangarh Museum Trust}}</ref> in ga je leta 1459 zgradil radžputski vladar Rao Džodha, čeprav je večina obstoječe stavbe iz 17. stoletja. Znotraj njenih meja je več palač, znanih po zapletenih rezbarijah in obsežnih dvoriščih, ter muzej, v katerem so različne relikvije. V mesto pod njim in iz njega vodi vijugasta cesta. Na drugih vratih so še vedno vidni odtisi udarcev topovskih krogel, ki so jih izstrelile napadajoče vojske Džaipurja. Na severovzhodu trdnjave je ''[[čhatri]]'' Kirata Singha Sode, vojaka, ki je padel na kraju samem, ko je branil Mehrangarh. Obstaja sedem vrat, ki vključujejo Džai Pol (kar pomeni 'vrata zmage'), ki jih je zgradil maharadža Man Singh v spomin na svoje zmage nad vojskama Džaipurja in Bikanerja leta 1806. Fattehpol (kar pomeni tudi 'vrata zmage') obeležuje zmago maharadža Adžit Singha nad Moguli. Nekateri izmed pomembnih festivalov, ki potekajo tukaj, so Svetovni festival svetega duha in Mednarodni folklorni festival Radžastan. == Zgodovina == Rao Džodha, poglavar klana Rathore, je zaslužen za izvor DŽodhpurja v Indiji.<ref>{{Cite journal|last=Vyas|first=S.P.|date=2007|title=Water supply system in the fort of Jodhpur|journal=Proceedings of the Indian History Congress|volume=68|pages=1423|jstor=44145652}}</ref> Leta 1459 je ustanovil Džodhpur kot glavno mesto Marvarja (prejšnje glavno mesto je bil Mandore). Bil je eden od Ranmalovih 24 sinov in je postal petnajsti vladar Rathoreja. Eno leto po svojem pristopu na prestol se je Džodha odločil, da bo svojo prestolnico preselil na varnejšo lokacijo Džodhpur, saj tisoč let stara trdnjava Mandore ni več veljala za zadostno varnost. Z zaupno pomočjo Rao Nara (sin Rao Samra) so bile sile Mevarja obvladane pri Mandoreju. S tem je Rao Džodha dal Rao Nara naziv ''Divan''. S pomočjo Rao Nara se je 12. maja 1459<ref name="Mehrangarh Fort-Jodhpur">[http://www.maharajajodhpur.com/fort/fort_hist.htm Mehrangarh Fort-Jodhpur<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081120141657/http://www.maharajajodhpur.com/fort/fort_hist.htm |date=20 November 2008 }}</ref> Džodha odločil ustanoviti trdnjavo na skalnatem hribu 9 kilometrov južno od Mandoreja. Ta hrib je bil znan kot Bhakurčeeria, 'gora ptic'. Po legendi je moral za izgradnjo trdnjave iz hriba izriniti edinega človeka, puščavnika Čeria Nathdžija, gospodarja ptic. Čeria Nathdži je bil človek povezan z lokalnim prebivalstvom in bil zato vpliven v regiji. Ko so ga prosili, naj se preseli, je to kategorično zavrnil. To se je zgodilo večkrat. Rao Džodha je nato sprejel skrajne ukrepe in poiskal pomoč pri drugem močnejšem svetniku, Karni Mati iz Dešnokeja, ki je bil hindujski bojevnik modrec, rojen v kasti Čaran. Na prošnjo kralja je prišel in prosil Čeeria Nathdžija, naj takoj odstopi. Ko je zagledal večjo moč, je takoj odšel, vendar je preklel Rao DŽodha z besedami »Džodha! Naj tvoja citadela vedno trpi zaradi pomanjkanja vode!«. Rao Džodha je uspel pomiriti puščavnika tako, da je v trdnjavi zgradil hišo in tempelj. Karni Mata je položil temeljni kamen trdnjave Mehrangarh. Danes sta v rokah Rathoresa le še trdnjavi Bikaner in Džodhpur, obema je temeljne kamne položil Šri Karni Mata. Vse druge radžputske trdnjave v Radžastanu so iz takih ali drugačnih razlogov zapustili posamezni klani. Samo Rathores iz DŽodhpurja in Bikanerja imata svoje trdnjave do danes. Lokalno prebivalstvo to dejstvo šteje za čudež in ga pripisuje Šri Karni Mati. Rao Džodha je tudi podelil vasi Mathania in Čopasni dvema vojskovodjema Čarana, ki ju je poslal, da prosita maa Mehaaija (Karni Mata), naj pride v Džodhpur.<ref name=":02">{{navedi knjigo |last=Ujwal |first=Kailash Dan S. |url=https://books.google.com/books?id=pkkqAAAAYAAJ |title=Bhagwati Shri Karniji Maharaj: A Biography |date=1985 |publisher=<nowiki>[s.n.]]</nowiki> |language=en}}</ref> Za zagotovitev, da se je novo mesto izkazalo za primerno; moža iz kaste Meghval, imenovanega ''Radža Ram Meghval'', ki je prostovoljno ponudil svoje storitve, živega pokopal v temelje, saj je to tiste dni veljalo za ugodno. ''Radža Ram Meghvalu'' je bilo obljubljeno, da bodo Rathorjevi v zameno skrbeli za njegovo družino. Njegova družina je dobila zemljo in do danes njegovi potomci še vedno živijo v Rajdž Bagu blizu Soor Sagarja. Mehrangarh (etimologija ''Mihir'' ([[sanskrt]]) - sonce ali sončno božanstvo; ''garh'' (sanskrt) - trdnjava; tj. ''trdnjava sonca''); v skladu s konvencijami o izgovorjavi jezika Radžastani se je ''Mihirgarh'' spremenilo v ''Mehrangarh''; božanstvo Sonca je bilo glavno božanstvo dinastije Rathore.<ref name="ReferenceA">Mr Yashwant Singh, an official guide to the Fort.</ref> Čeprav je trdnjavo prvotno leta 1459 začel graditi Rao Džodha, ustanovitelj Džodhpurja, večina trdnjave, ki stoji danes, izhaja iz obdobja maharadže Džaswant Singha (1638–78). Trdnjava stoji v središču mesta in se razprostira na 5 kilometrih na vrhu visokega hriba. Njeno obzidje, ki je visoko do 36 metrov in široko 21 metrov, ščiti nekaj najlepših in zgodovinskih palač v Radžastanu. Skupnost Khandvaliya, ena od starih tradicionalnih skupnosti, je imela znanje o lomljenju velikih kamnov, ki je skupaj z drugimi zgradila to trdnjavo. [[File:Jodhpur, India, Mehrangarh Fort on the hill.jpg|thumb|Pogled na trdnjavo Mehrangarh iz središča mesta Džodhpur]] [[File:Jodhpur, India, Gates of Mehrangarh Fort.jpg|thumb|Amruti Pol]] Vstop v trdnjavo je dosežen skozi niz sedmih vrat. Najbolj znana vrata so: * Džai Pol ("Vrata zmage"), ki jih je zgradil maharadža Man Singh leta 1806 za praznovanje svoje zmage v vojni z Džaipurjem in Bikanerjem; * Fateh Pol, zgrajena za praznovanje zmage nad Moguli leta 1707; * Gopal Pol, to so drugi Pol za Fateh Polom; * Dedh Kangra Pol, ki še vedno nosijo brazgotine obstreljevanja s topovskimi kroglami; * Amruti Pol, so vmes med Dedh Kangra Pol in Loha Pol; * Loha Pol, ki so zadnja vrata v glavni del trdnjavskega kompleksa. Takoj na levi so odtisi dlani (oznake ''sati'') ranijev in nekaterih princes, ki so zagrešile ''[[sati]]'' v preteklih letih po smrti svojega moža; * Suraj Pol, najbolj notranja vrata, ki omogočajo dostop do kompleksa palač in Daulat Kana Čauk. [[File:Jodhpur, India, Mehrangarh Fort, Palace 2.jpg|thumb|Zapletene rezbarije in prostrana dvorišča palač Mehrangarh]] Znotraj trdnjave je več briljantno izdelanih in okrašenih palač. Med njimi so Moti Mahal (biserna palača), Phool Mahal (cvetlična palača), Šeša Mahal (zrcalna palača), Sileh Kana in Daulat Kana. Muzej hrani zbirko nosilnic, [[hovdah]]ov (nosilnica za slona), kraljevih zibelk, miniatur, glasbil, kostumov in pohištva. V obzidju trdnjave so ohranjeni stari topovi (vključno s slavnim ''Kilkila'') in ponujajo dih jemajoč pogled na mesto. [[File:Kilkila cannon.jpg|thumb|Top ''Kilkila'']] == Galerije v muzeju Mehrangarh == [[File:Palanquins at Mehrangarh Museum, Jodhpur.jpg|thumb|230px|''Mahadol'', palankin v muzeju Mehrangarh]] Hovdah so bile nekakšni dvoprekatni leseni sedeži (večinoma prekriti z zlatimi in srebrnimi reliefnimi ploščami), ki so jih pritrdili na slonov hrbet. Sprednji del z več prostora za noge in dvignjeno zaščitno pločevino je bil namenjen kraljem ali kraljevi osebi, zadnji manjši pa zanesljivemu telesnemu stražarju, preoblečenemu v spremljevalca z metlico za ubijanje muh. Nosilnice so bile vse do druge četrtine 20. stoletja priljubljeno sredstvo potovanja in kroženja plemičev. Uporabljali so jih tudi moški plemiči in kralji ob posebnih priložnostih. Galerija Daulat Kana – Zakladi muzeja Mehrangarh prikazuje eno najpomembnejših in najbolje ohranjenih zbirk likovne in uporabne umetnosti mogulskega obdobja indijske zgodovine, v katerem so vladarji Rathore iz Džodhpurja vzdrževali tesne povezave z mogulskimi cesarji. V njej so tudi ostanki cesarja [[Akbar]]ja. Orožarna prikazuje redko zbirko oklepov iz vseh obdobij v DŽodhpurju. Na ogled so ročaji mečev iz [[žad]]a, [[srebro|srebra]], nosorogovih rogov, [[slonovina|slonovine]], ščiti, posejani z [[rubin]]i, [[smaragd]]i in [[biser]]i ter puške z zlatimi in srebrnimi deli na cevi. V galeriji so na ogled tudi osebni meči mnogih cesarjev, med njimi izjemen zgodovinski del, kot je Khaanda Rao Džodha, ki tehta več kot 3 kg, Akbarjev meč in Timurjev meč. [[File:The Creation of the Cosmic Ocean and the Elements (detail), folio 3 from the Shiva Purana, c. 1828.jpg|thumb|240px|Folio iz ''Šiva Purane'' v muzeju Mehrangarh, ok. 1828]] Galerija slik prikazuje barve Marvar-Džodhpurja, najboljšega primera slik Marvar. Galerija turbanov v muzeju Mehrangarh si prizadeva ohraniti, dokumentirati in prikazati številne različne vrste turbanov, ki so nekoč prevladovali v Radžastanu; vsaka skupnost, regija in festival so imeli svoje pokrivalo. Šahi Lal Dera ali kraljevi rdeči šotor je del kraljeve zbirke v trdnjavi. == Turistične atrakcije == === Državni geološki spomenik === Skupina Džodhpur - Malani Igneous Suite Contact, na kateri je bila zgrajena trdnjava Mehrangarh, je Geološki zavod Indije razglasil za nacionalni geološki spomenik, da bi spodbudil geoturizem v državi. Ta edinstvena geološka značilnost je del suite Malani Igenus v regiji [[puščava Thar|puščave Thar]], ki se razprostira na površini 43.500 km². Ta edinstvena geološka značilnost predstavlja zadnjo fazo magmatske dejavnosti predkambrijskega obdobja na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.portal.gsi.gov.in/portal/page?_pageid=127,529424&_dad=portal&_schema=PORTAL |title= Monuments of Stratigraphic Significance, Malani volcanics overlain by Jodhpur sandstone |access-date= 2009-03-23 |publisher= Geological Survey of India |year= 2001 |archive-url= https://archive.today/20130419091251/http://www.portal.gsi.gov.in/portal/page?_pageid=127,529424&_dad=portal&_schema=PORTAL |archive-date= 19 April 2013 |url-status= dead }}</ref><ref name = bhushan>{{navedi splet|url=http://prr.hec.gov.pk/Chapters/338-3.pdf|title=Regional Geological and Tectonic Setting|access-date=2009-03-25|pages=68–73|archive-date=2011-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20111005122809/http://prr.hec.gov.pk/Chapters/338-3.pdf|url-status=dead}}</ref> === Tempelj Chamunda Mataji === Čamunda Mataji je bila najljubša boginja Rao DŽodhe, njenega idola je prinesel iz stare prestolnice Mandore leta 1460 in jo postavil v Mehrangarh (Maa čamunda je bila kul devi vladarjev Pratihare Mandoreja). Ostaja Maharadža in kraljeva družina Išt Devi ali posvojena boginja in jo časti tudi večina državljanov Džodhpurja. Množice se gnetejo v Mehrangarh med praznovanjem Dusehra. === Rao DŽodha puščavski skalni park === Puščavski skalni park Rao Džodha se razprostira na 72 hektarjih in meji na trdnjavo Mehrangarh. Park vsebuje ekološko obnovljeno puščavsko in sušno rastlinje.<ref>{{navedi novice|url=http://www.thehindu.com/in-school/sh-science/reclaiming-the-desert/article6263279.ece|title=Reclaiming the desert|date=2014-07-30|newspaper=The Hindu|language=en-IN|issn=0971-751X|access-date=2016-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200812160331/https://www.thehindu.com/in-school/sh-science/reclaiming-the-desert/article6263279.ece|archive-date=2020-08-12|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.xinhuanet.com/english/photo/2013-10/23/c_132822528.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20131031045616/http://news.xinhuanet.com/english/photo/2013-10/23/c_132822528.htm|url-status=dead|archive-date=31 October 2013|title=Rao Jodhpur desert rock park - Xinhua {{!}} English.news.cn|website=news.xinhuanet.com|access-date=2016-09-04}}</ref> Park je bil ustanovljen leta 2006, da bi poskusil obnoviti naravno ekologijo velikega skalnatega območja ob trdnjavi in pod njo, februarja 2011 pa je bil odprt za javnost. Območje v parku in okoli njega vsebuje značilne vulkanske kamninske formacije, kot je [[riolit]] s [[tuf]]om in [[breča|brečo]], formacije [[peščenjak]]a. Park vključuje center za obiskovalce z galerijo interpretacij, drevesnico domačih rastlin, majhno trgovino in kavarno. == Stampedo 2008 == Človeški [[stampedo]] se je zgodil 30. septembra 2008 v templju Čamunda Devi znotraj trdnjave Mehrangarh, v katerem je bilo ubitih 249 ljudi in več kot 400 ranjenih.<ref>{{Navedi splet |url=http://articles.economictimes.indiatimes.com/2008-09-30/news/27722458_1_temple-stampede-chamunda-devi-temple-mahatma-gandhi-hospital |title=2008 Stampede at Chanmunda Devi Temple in Mehrangarh Fort Sep 30, 2008 |accessdate=2023-08-29 |archive-date=2016-11-10 |archive-url=https://archive.today/20161110085453/http://articles.economictimes.indiatimes.com/2008-09-30/news/27722458_1_temple-stampede-chamunda-devi-temple-mahatma-gandhi-hospital |url-status=dead }}</ref> == Kultura == Trdnjava ima glasbenike, ki izvajajo ljudsko glasbo na vhodu, in hiše muzeja, restavracij, razstav in obrtnih bazarjev.<ref>{{navedi novice|title=The Fantastic 5 Forts: Rajasthan Is Home to Some Beautiful Forts, Here Are Some Must-See Heritage Structures|url=http://www.highbeam.com/doc/1P3-3191827171.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924204252/http://www.highbeam.com/doc/1P3-3191827171.html|url-status=dead|archive-date=24 September 2015|access-date=5 July 2015|date=28 January 2014|publisher=DNA : Daily News & Analysis|via=HighBeam Research|url-access=subscription }}</ref> Trdnjava je bila ena od lokacij snemanja Disneyjevega igranega filma ''Knjiga o džungli'' iz leta 1994, kot tudi filma iz leta 2012 ''Vitez teme: Vstaja''.<ref>{{navedi splet|title=Shooting in India was nice adventure: Christian Bale|url=http://timesofindia.indiatimes.com/entertainment/hollywood/news-interviews/Shooting-in-India-was-nice-adventure-Christian-Bale/articleshow/14803932.cms?referral=PM|publisher=INDIATIMES|access-date=6 March 2014}}</ref> Glavno snemanje slednjega se je začelo 6. maja 2011. Tukaj so posneli tudi film z Emraanom Hashmijem, ''Awarapan'', v glavno vlogo.<ref>{{navedi splet|title=Awarapan Locations|url=http://www.bollylocations.com/movies/Awarapan?referral=PM|publisher=BOLLYLOCATIONS|access-date=18 January 2015|archive-date=2018-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180718030959/http://www.bollylocations.com/movies/Awarapan?referral=PM|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 je bila trdnjava uporabljena za snemanje skupnega albuma glasbenikov, med drugim izraelskega skladatelja Shyeja Ben Tzurja, angleškega skladatelja in kitarista Radiohead Jonnyja Greenwooda ter producenta Radiohead Nigela Godricha. Posnetek je bil predmet dokumentarnega filma ''Junun'' ameriškega režiserja Paula Thomasa Andersona.<ref name=":0">{{navedi splet|title = NYFF Review: Paul Thomas Anderson is Trying Something Different With 'Junun'|url = http://www.indiewire.com/article/nyff-review-paul-thomas-anderson-is-trying-something-different-with-junun-20151008|website = Indiewire|access-date = 2015-10-09}}</ref><ref>{{navedi splet|title = Film Review: 'Junun'|url = https://variety.com/2015/film/reviews/junun-film-review-1201613807/|website = Variety|access-date = 2015-10-09}}</ref> Marca 2018 je filmska ekipa za bollywoodski film ''Thugs of Hindostan'' uporabila trdnjavo kot eno od svojih snemalnih lokacij; igralec Amitabh Bachchan je pustil razmišljajočo objavo o svoji izkušnji tam na svojem uradnem blogu.<ref>{{navedi splet |url=http://srbachchan.tumblr.com/post/171634120571 |title = Amitabh Bachchan's Official Blog • DAY 3636}}</ref> <gallery> File:Chamunda Devi Temple Jodhpur.jpg|Tempelj Čamunda Devi File:DSC 5097b Mehrangarh.jpg|Notranjost trdnjave Mehrangarh File:Mehrangarh fort jodhpur fort.jpg|Nočni pogled na trdnjavo Mehrangarh </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Mehrangarh Fort}} * {{official|https://www.mehrangarh.org/}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Trdnjave v Indiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1459]] [[Kategorija:Muzeji v Indiji]] stqsuxth7qcdj4tyyirw8jnup1hpyyb Panamá Viejo 0 551481 6759258 6266242 2026-10-01T13:27:37Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave s */ 6759258 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Panamá Viejo | image = Torre de panama viejo.jpg | image_size = 200px | caption = Stara panamska stolnica | location = [[Panama (mesto)]], [[Panama]] | coordinates = {{koord novi|9|00|20|N|79|29|09|W|source:itwiki_region:PA|display=inline,title}} | locmapin = Panama | map_caption = Lega v Panami | founded = 1519 | designation1 = WHS | designation1_offname = ''"Archaeological Site of Panamá Viejo", part of'' Archaeological Site of Panamá Viejo and Historic District of Panamá | designation1_date = 1117 <small>(21. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = II, IV, VI | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/790-002 790-002] | designation1_free1name = Extension | designation1_free1value = 2003 | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Latinska Amerika in Karibi }} '''Panamá Viejo''' (stara Panama), znana tudi kot '''Panamá la Vieja''', je preostali del prvotnega mesta Panama, nekdanje prestolnice Paname, ki ga je leta 1671 uničil valižanski pirat [[Henry Morgan]]. Je v predmestju sedanje prestolnice. Skupaj z zgodovinskim okrožjem [[Panama (mesto)|Paname]] je od leta 1997 na seznamu svetovne dediščine.<ref name=":0">{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Archaeological Site of Panamá Viejo and Historic District of Panamá |url=https://whc.unesco.org/en/list/790/ |access-date=2022-10-03 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> == Zgodovina == [[File:Diorama of Panamá Viejo.jpg|thumb|upright=1.2|Diorama Panama Viejo]] Naselje je 15. avgusta 1519 ustanovil Pedro Arias Dávila in še 100 prebivalcev. Takrat je bilo to prvo stalno evropsko naselje ob Tihem oceanu, ki je nadomestilo dve mesti Santa María la Antigua del Darién in Acla. Dve leti pozneje, leta 1521, je naselje s kraljevim dekretom povišalo v status mesta in mu je dal grb, španski kralj [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], ki je oblikoval nov ''cabildo''. Kmalu po nastanku je mesto postalo izhodišče za različne ekspedicije v [[Peru]] in pomembno oporišče, kamor so v Španijo pošiljali [[zlato]] in [[srebro]]. [[File:Casa de los Genoveses en Panamá Viejo.jpg|thumb|upright=1.2|"Casa de los Genoveses" (hiša Genovcev) v Panama Viejo]] Od leta 1520 so nekateri genovski trgovci stoletje vladali trgovini v Stari Panami (Panamá Viejo) ob Tihem oceanu, zahvaljujoč koncesiji, ki so jo dali Španci, ki so imeli za zaveznike [[Genovska republika|Genovsko republiko]].<ref>[http://www.patronatopanamaviejo.org/ppv2014/en/ Panama Viejo]</ref> Med letoma 1586 in 1587 je bilo v Panami že 11 Italijanov, za naturalizacijo in pravico do bivanja. Po popisu okoli leta 1587 je imelo mesto Panama 548 prebivalcev (nekateri so bili potomci prvih genovskih naseljencev), od tega 53 tujcev in od teh 18 Italijanov. V letih 1539 in 1563 je mesto utrpelo številne požare, ki so uničili dele mesta, vendar niso ovirali razvoja mesta. Leta 1610 je mesto doseglo 5000 prebivalcev s 500 hišami, pa tudi samostani, kapelami, bolnišnico in stolnico. V začetku 17. stoletja so mesto večkrat napadli pirati in staroselci iz Dariéna. 2. maja 1620 je [[potres]] poškodoval številne stavbe v mestu. 21. februarja 1644 je veliki požar uničil 83 verskih objektov, vključno s stolnico. Takrat je v mestu živelo 8000 ljudi. Leta 1670 je mesto štelo 10.000 prebivalcev. 28. januarja 1671 je valižanski pirat [[Henry Morgan]] napadel mesto s 1400 možmi, ki so korakali s karibske obale čez džunglo. Morganove sile so premagale mestno milico in nato plenile Panamo. Bodisi sta Morgan in njegova vojska zanetila požar, ki je uničil mesto, bodisi je kapitan general Emanuel Gonzalez Revilla ukazal eksplozijo zalog smodnika. Kakor koli že, nastali požar je uničil mesto. Morganov napad je povzročil smrt na tisoče ljudi in Panamo so morali obnoviti nekaj kilometrov zahodneje na novi lokaciji (trenutni). Henry Morgan je bil aretiran, vendar je bil potem, ko je dokazal, da ni vedel ničesar o nedavno sklenjeni Madridski pogodbi, ki je končala sovražnosti med Anglijo in Španijo, pozneje osvobojen in nagrajen. UNESCO je Panamá Viejo dodal na seznam svetovne dediščine leta 1997. Svojo vključitev je utemeljil z utemeljitvijo, da je to mesto »najstarejše stalno evropsko naselje na pacifiški obali obeh Amerik.«<ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Archaeological Site of Panamá Viejo and Historic District of Panamá |url=https://whc.unesco.org/en/list/790/ |access-date=2022-10-03 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> == V popularni kulturi == Ta Unescova svetovna dediščina je bila Pit Stop 19. sezone ''The Amazing Race''.<ref>{{cite magazine|url=https://ew.com/recap/amazing-race-season-19-episode-11-recap/|title=The Amazing Race recap: 'We Are Charlie Chaplin (Panama City)'|magazine=Entertainment Weekly|last=Beard|first=Lamford|date=December 5, 2011|access-date=December 31, 2019}}</ref> Na tem mestu je potekala nagradna pojedina iz nagradnega izziva v 7. sezoni CBS-ove oddaje ''Survivor''.<ref>{{navedi splet|url=https://snideasides.files.wordpress.com/2010/03/survivorcompletechallengeguidev1.pdf|title=SURVIVOR THE COMPLETE CHALLENGE GUIDE|publisher=David A. Bindley|access-date=December 31, 2019}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Vista_desde_Torre_en_Panamá_Viejo_.jpg|Pogled z zvonika na Costa del Este File:Iglesia y Convento de las Monjas de la Concepción, Panamá Viejo.jpg|Ruševine samostana nun Concepción File:Casa Terrín, Panamá.jpg|Ruševine File:Torre de la Catedral, Panamá.jpg|Pogled od daleč na staro panamsko stolnico </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave s== {{Commons category|Panamá Viejo}} *[https://whc.unesco.org/en/list/790 UNESCO description list] *[http://www.panamaviejo.org/ Patronato Panama Viejo] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Panami]] [[Kategorija:Panama (mesto)]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Panami]] i8je2x1kac8ohty73v9gfwuo7qeodz1 Schiedam 0 552282 6759246 6756187 2026-10-01T12:51:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759246 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Schiedam | settlement_type = [[seznam mest na Nizozemskem|Mesto]] in [[seznam občin na Nizozemskem|občina]] | image_skyline = Stadhuis Schiedam.jpg | image_alt = | image_caption = Stara mestna hiša v Schiedamu | image_flag = Flag of Schiedam.svg | flag_size = 100x67px | flag_alt = | image_shield = Coat_of_arms_of_Schiedam_2.svg | shield_size = 100x80px | shield_alt = | nickname = mesto kurilcev | motto = | image_map = Map - NL - Municipality code 0606 (2009).svg | map_alt = Geografska lega Schiedama v Južni Holandiji | map_caption = Geografska lega Schiedama v [[Južna Holandija|Južni Holandiji]] | latd = 51 |latm = 55 |latNS = N | longd = 4 |longm = 24 |longEW = E | coordinates_display = inline,title | coordinates_footnotes = | coordinates_region = NL | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{NLD}} | subdivision_type1 = [[upravna delitev Nizozemske|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Slika:Flag of South Holland.svg|22px|Zastava Južne Holandije]] [[Južna Holandija]] | established_title = Ustanovitev | established_date = ok. 1230 | established_title1 = [[mestne pravice]] | established_date1 = 1275 | government_footnotes = <ref name="mayor_now">{{navedi splet |url = <ref name="mayor_now">{{cite web |url = http://www.schiedam.nl/Def/Overheids-Modules/BIS-Module-30/Bestuur-en-organisatie/Lamers.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181225152705/https://www.schiedam.nl/Def/Overheids-Modules/BIS-Module-30/Bestuur-en-organisatie/Lamers.html%0A |date=2018-12-25 }} {{Navedi splet |url=https://www.schiedam.nl/Def/Overheids-Modules/BIS-Module-30/Bestuur-en-organisatie/Lamers.html%0A |title=arhivska kopija |access-date=2023-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181225152705/https://www.schiedam.nl/Def/Overheids-Modules/BIS-Module-30/Bestuur-en-organisatie/Lamers.html%0A |archive-date=2018-12-25 |url-status=bot: unknown}} |title = Dhr. C.H.J. Lamers |language = nl |author = |date = |work = |publisher = Gemeente Schiedam |accessdate = |archive-date = |archive-url = |url-status = | governing_body = [[Občinski svet (Nizozemska)|Občinski svet]] | leader_party = [[Ljudska stranka za svobodo in demokracijo|VVD]] | leader_title = [[župan]] | leader_name = [[Jules Bijl]] | total_type = Občina | unit_pref = Metric | area_footnotes = | area_total_km2 = 19,86 | area_land_km2 = 17,82 | area_water_km2 = 2,04 | elevation_footnotes = <ref name="AHN">{{navedi splet |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 2011RD |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |date = |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |accessdate = 2014-02-13}}</ref> | elevation_m = 2 | elevation_max_footnotes = | elevation_max_m = | elevation_min_footnotes = | elevation_min_m = | population_footnotes = | population_total = 79.279 | population_as_of = 2021-01 | population_density_km2 = 5.331 | population_urban = | population_metro = | population_demonym = Schiedamer <br /> Schiedamka | timezone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = [[seznam poštnih številk na Nizozemskem|Poštne številke]] | postal_code = 3100–3125 | area_code_type = [[telefonske številke na Nizozemskem|Omrežna skupina]] | area_code = 010 |blank_name = |blank_info = | website = {{URL|1=http://www.schiedam.nl}} | footnotes = }} [[Slika:Gem-Schiedam-OpenTopo.jpg|sličica| Topografski zemljevid občine Schiedam, junij 2023]] [[Slika:KaartSchiedam1869.gif|sličica| Stari zemljevid občine Schiedam iz leta 1870]] [[Slika:Stadhuis_Schiedam.jpg|sličica| Stara mestna hiša v Schiedamu]] [[Slika:Schiedam,_zicht_op_haven_foto2_2008-05-12_11.32.JPG|sličica| Pogled na Schiedam z zgradbo Zakkendragers]] [[Slika:SchiedamMolens1981.jpg|sličica| Mlini na veter v Schiedamu, ''De Vrijheidu'' in ''De Noordu'' (v ozadju)]] '''Schiedam''' ({{Avdio|355_Schiedam.ogg|<small>uitspraak</small>}}) je [[mesto]] in občina v nizozemski provinci [[Južna Holandija]]. Občinski svet sodeluje v skupni shemi metropolitanske regije Rotterdam-Haag . Schiedam se nahaja med [[Rotterdam|Rotterdamom]] in Vlaardingenom, prvotno na reki Schie in kasneje tudi na Novem Maasu. Na dan 31. januarja 2023 je imela občina 80.723 prebivalcev (vir: DZS). Mesto je znano po proizvodnji gina, zgodovinskem mestnem jedru z zgodovinskimi pristanišči (v drugih mestih jih imenujejo " kanali ") in najvišjimi [[Mlin na veter|mlini na veter]]. Schiedam ima veliko sosesk in okolij, najbolj obremenjene so Groenoord (Schiedam), Nieuwland in Schiedam-Centrum. == Zgodovina == Zgodovina mesta Schiedam sega v [[13. stoletje]]. [[Heer van Wassenaar|Gospod Wassenaarja]] in/ali gospod [[Dirk Bokel]] iz upravnega dvora Mathenesse, je verjetno okoli leta 1230 v bližini ustja reke Schie dal zgraditi jez, da bi zaščitil poldersko zemljo pred morsko vodo. Leta 1247 [[Adelajda Holandska|je grofica Adelajda Holandska]] ob poroki z Janezom Avesneškim prejela vzhodni del jezu (in polder) kot poročno darilo. Ta ista [[Adelajda Holandska]] (Adelajda Avesneška), sestra [[Grofija Holandija|holandskega]] [[Viljem II. Holandski|grofa Viljema II.]] je leta [[1275]] Schiedamu podelila [[mestne pravice]]. [[18. stoletje|Osemnajsto stoletje]] je bilo zlata doba za Schiedam zaradi stagnacije uvoza alkoholnih pijač iz tujine in vzpona destilarn gina. Pojavilo se je na desetine pražarn in destilarn, ki so gin izvažale po vsem svetu. Industrija gina je Schiedamu dala vzdevek " Črni Nazaret ". Industrija je zdaj večinoma izginila, vendar šest klasičnih mlinov na veter, zgrajenih za industrijo, še vedno določa mestno podobo. Noletov mlin je bil zgrajen leta 2005 po podobi teh mlinov. Nekaj je tudi nekdanjih pražarn. V eni od njih na zgodovinskem Lange Havenu se od leta 1996 nahaja muzej Jenever. Leta 1941 sta bili priključeni občini Kethel in Spaland, kar je ustvarilo prostor za obsežno stanovanjsko gradnjo severno od Schiedama. Tu se zdaj nahajajo okrožja Tuindorp, Sveaparken, Kethel, Groenoord, Woudhoek in Spaland . == Znamenitosti == * Mestna hiša, Grote Markt * Grote ali sv. Janškerk * Mlini na veter v Schiedamu : šest klasičnih stolpnih mlinov ( Molen De Walvisch, Molen De Drie Koornbloemen, Molen De Vrijheid, Molen De Noord, Molen De Palmboom, Molen De Kameel ) in novi "energijski mlin"; mlini na veter, prikazani na sliki, so najvišji klasični mlini na veter na svetu * Ruševine Huis te Riviere * Bazilika Liduina s kipom Presvetega srca * Kanali Schiedama (imenovani "pristanišča": Lange Haven, Korte Haven in Nieuwe Haven ) * Babbersmolen (steenhuismolen 1710-1888) Stellingmolen (1888-1924) Stellingmolen (2014-danes) * Hiša Zakkendrager * Borza koruze * Nekdanje gostišče Svetega-Jakoba, zdaj Stedelijk Museum Schiedam * Poslovna stavba takratne banke HAV arhitekta Dudoka iz leta 1935, leta 1997 preurejena v stanovanja * Cerkev sv. Janeza Krstnika (Havenkerk) * Zgodovinske mestne pokrajine == Umetnost in kultura == Večina kulturnih objektov v Schiedamu se nahaja v središču mesta. Tam je Stedelijk Museum Schiedam, znan po veliki zbirki Cobra-umetnost, National Jenever Museum, kjer še vedno redno izvajajo destilacijo, in muzejski mlin De Walvisch, kjer še vedno meljejo. Do februarja 2018 je bil De Nieuwe Palmboom muzejski mlin. Druga muzeja sta National Cooperative Museum Schiedam / 't Winkeltje in Borrelmuseum. Poleg muzejev je v mestu veliko umetnikov in njihovih ateljejev. Mesto ima tudi številne galerije. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v Schiedamu posebno ugodno kulturno ozračje in kreativni sektor ima zdaj tudi veliko grafičnih in prostorskih oblikovalcev. Prva zelena knjižnica na Nizozemskem se zdaj nahaja v nekdanjem Korenbeursu poleg trga Dam. V stavbi Wenneker, nekdanji destilarni, so različne kulturne ustanove. Tu sta med drugim filmska hiša Wenneker Cinema in mala dvorana Theater aan de Schie, katere glavna lokacija se nahaja na Stadserfu. Poleg muzejev in kulturnih središč ima Schiedam vse več ponavljajočih se dogodkov in festivalov, med katerimi so najbolj znani: * Gasilske veselice * Festival čokolade lisasta krava * Film na dvorišču * Foto festival Schiedam * Festival Jeneverja in gina * Glasba na vodi * Nacionalni dan mlinarstva * Dnevi odprtih spomenikov * Odprti Expo Schiedam * Opera na reki Schie * Festival sladkorno-sladkega filma * Festival svetovne glasbe Verueño * Kje sva se srečala === Občinski svet === [[Slika:Schiedam,_de_Sint_Liduinabasiliek_(RM33276)_op_het_Stadserf_IMG_8171_2016-03-13_14.04.jpg|sličica|260x260_pik| Mestna hiša Schiedam z baziliko sv. Liduine na desni]] Občinski svet Schiedama ima 35 sedežev. === Župan === Jules Bijl ( D66 ) je od 2. junija 2023 vršilec dolžnosti župana Schiedama. === Koalicija za volilno obdobje 2022-2026 === Od 30. junija 2022 koalicijo sestavljajo VVD, DENK, PvdA, D66 in Progressive Schiedam. Nosilci političnih funkcij (svetniki): * Antoinette Laan (VVD) * Doğukan Ergin (DENK) * Petra Zwang (PvdA) * Anouschka Biekman (D66) * Frans Hamerslag (Progressive Schiedam) == Promet in transport == [[Slika:Schiedam,_treinstation_Schiedam_Centrum_foto3_2016-03-13_13.51.jpg|sličica| Železniška in podzemna postaja Schiedam Centrum]] * Schiedam se večinoma nahaja znotraj rotterdamske obvoznice. Zaradi tega je mesto lahko dostopno prek izvoza A4 ''Schiedam-West'' in A20 ''Schiedam-Noord'' in ''Schiedam'' . * Schiedam ima kombinirano železniško in podzemno postajo, postajo Schiedam Centrum. S te postaje lahko potujete z direktno povezavo z vlakom do Almereja, [[Amsterdam|Amsterdama]], Dordrechta, [[Haag|Haaga]], Lelystada, [[Rotterdam|Rotterdama]], Roosendaala in [[Vlissingen|Vlissingena]] . * Do Schiedama lahko pridete tudi z metrojem. Postaja Schiedam Centrum je dostopna s podzemnimi linijami A, B in C iz [[Rotterdam|Rotterdama]]. S podzemno linijo C lahko potujete tudi naprej vzdolž podzemnih postaj Schiedam Parkweg, Troelstralaan in Vijfslokken proti Hoogvlietu in Spijkenisse. Po odprtju 28. septembra 2019 se je Hoekse Lijn začela 30. septembra 2019. <ref>[https://www.rijnmond.nl/nieuws/186682/Hoekse-Lijn-nu-echt-van-start Hoekse Lijn van start]</ref> Postaja Schiedam Nieuwland je bila odprta kot podzemna postaja Hoekse Lijn in je dostopna s podzemnima linijama A in B. * Schiedam ima tudi [[Tramvaj|tramvajsko povezavo]] z Rotterdamom. Tramvajski progi 21 (samo podnevi do približno 19. ure) in 24 vozita do središča mesta, postaje Schiedam Centrum in Schiedam-Noord. == Zunanje povezave == * [http://www.schiedam.nl Spletna stran občine Schiedam] * [http://archief.schiedam.nl Mestni arhiv Schiedama] * [http://www.schiedam.com Turistične informacije Schiedam] {{Občine Južne Holandije}} 7bi5phz6nuvuynq6w019cc9g38nu4gd Sky Tower, Auckland 0 552695 6759401 6756302 2026-10-01T17:54:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759401 wikitext text/x-wiki {{Infobox building |name = Sky Tower |image = 01 Auckland New Zealand-1000137.jpg |image_size = 200px |caption = Stolp znotraj kompleksa SkyCity Auckland |location = [[Auckland]], Nova zelandija |address = Corner Victoria and Federal Streets |coordinates = {{coord|36|50|55|S|174|45|44|E|display=inline,title}} |map_type = |status = |start_date = 1994 |completion_date = 1997 |opening = {{Start date and age|df=yes|1997|08|03}} |building_type = Komunikacije, opazovanje, mešana raba, turizem |antenna_spire = 328 m |roof = 237 m |top_floor = 222 m |observatory = 220 m |floor_count = |elevator_count = 4 |cost = NZ$85 milijon<ref name="WFGT">[http://www.great-towers.com/towers#/en/tower/sky-tower World Federation of Great Towers] ''-'' Retrieved 4 July 2009</ref> |floor_area = 5500 m² |architect = Craig Craig Moller Ltd.<ref name="Structurae">[http://en.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0000888 Sky Tower at Structurae.com] ''-'' Retrieved 4 July 2009</ref> |structural_engineer = Beca Group |main_contractor = Fletcher Construction |developer = Harrah's Entertainment<ref name="DOING">''[https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C03EFDF113AF936A35753C1A961958260&scp=34&sq=auckland&st=nyt In Auckland, Life Is Alfresco]'' – ''The New York Times'', 5 October 1997</ref> |owner = Skycity Entertainment Group |management = | highest_region = Južna polobla | highest_reflabel = | highest_prev = [[Sydneyjski stolp]] | highest_next = Thamrin Nine, Džakarta | highest_start = 1996 | highest_end = 2022 }} '''Sky Tower''' je telekomunikacijski in opazovalni stolp v [[Auckland]]u na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. Stoji na vogalu ulic Victoria in Federal Street znotraj centra mesta, visok je 328 metrov, merjeno od nivoja tal do vrha jambora,<ref name="official">[http://www.skycityauckland.co.nz/attractions/sky-tower/ Sky Tower Official page] ''-''</ref> zaradi česar je druga najvišja prostostoječa stavba na južni polobli, ki jo je prehitel Autograph Tower v [[Džakarta|Džakarti]] v [[Indonezija|Indoneziji]]<ref name=":0">{{navedi splet|title=Tower Tops Out in Jakarta Mixed-Use Complex|url=https://www.ctbuh.org/news/tower-tops-out-in-jakarta-mixed-use-complex|access-date=5 April 2021|website=www.ctbuh.org}}</ref> in 28. najvišji stolp na svetu. Od dokončanja leta 1997 je stolp Sky Tower zaradi svoje višine in zasnove postal ikonična znamenitost na obzorju Aucklanda. Med letoma 1996 in 2022 je bil najvišja samostoječa stavba na južni polobli. Stolp je del igralniškega kompleksa SkyCity Auckland, prvotno zgrajenega v letih 1994–1997 za Harrah's Entertainment. Več zgornjih nadstropij je dostopnih javnosti in pritegnejo povprečno 1150 obiskovalcev na dan (več kot 415.000 na leto).<ref>{{navedi splet|title=Glass Elevators Take Visitors to Top of Sky Tower in New Zealand|url=http://www.elevatordesigninfo.com/glass-elevators-take-visitors-to-top-of-sky-tower-in-new-zealand|access-date=5 September 2016|archive-date=2023-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20231207180141/http://www.elevatordesigninfo.com/glass-elevators-take-visitors-to-top-of-sky-tower-in-new-zealand|url-status=dead}}</ref> == Javni objekti == [[Image:Sky Tower.jpg|thumb|right|Zgornji deli stolpa Sky Tower, osvetljeni ponoči]] Več zgornjih nadstropij stolpa Sky Tower je dostopnih javnosti: *50. nadstropje: Sky Cafe *51. nadstropje: glavna razgledna ploščad *52. nadstropje: Orbita 360° Dining *53. nadstropje: restavracija Sugar Club, SkyWalk in SkyJump *60. nadstropje: Sky Deck V zgornjem delu stolpa sta dve restavraciji in kavarna; vključno z edino novozelandsko vrtljivo restavracijo, ki je 190 m od tal in se vsako uro obrne za 360 stopinj. Na voljo je tudi samopostrežni bife v slogu ''brasserie'', ki je eno nadstropje nad glavnim nivojem observatorija. Ima tri opazovalne ploščadi na različnih višinah, od katerih vsaka ponuja 360-stopinjski pogled na mesto. Glavna opazovalna raven na 186 m ima 38 mm debele steklene dele talne obloge, ki omogočajo pogled naravnost proti tlem. Zgornja razgledna ploščad, imenovana ''Skydeck'', je tik pod glavno anteno na 220 m in omogoča pogled do 82 km v daljavo.<ref name="DYK">[http://www.skycityauckland.co.nz/attractions/sky-tower/explore-the-sky-tower/did-you-know/ Sky Tower facts page] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170419134249/https://www.skycityauckland.co.nz/attractions/sky-tower/explore-the-sky-tower/did-you-know/ |date=2017-04-19 }} Retrieved 4 June 2009</ref> Stolp omogoča tudi ''SkyJump'',<ref name="MUST">[http://www.newzealand.com/travel/destinations/regions/auckland/auckland-dont-miss.cfm Auckland: Don't Miss: Action in the outdoors] (from the Tourism New Zealand website. Retrieved 2 December 2007)</ref> 192-metrski skok z opazovalne ploščadi, med katerim lahko skakalec doseže do 85 km/h (53 mph). Skok je nadzorovan z vodilno jeklenico, da prepreči trčenje skakalcev s stolpom v primeru sunkov vetra.<ref>[http://www.skyjump.co.nz SkyJump] (from the official skyjump.co.nz website. Accessed 21 June 2008.)</ref> Vzpon na del antenskega stebra (300 m višine) je možen tudi za turistične skupine, kot tudi sprehod po zunanjosti. == Gradnja == [[File:Auckland Sky Tower closeup.jpg|thumb|upright|left|Pogled z vznožja stolpa]] === Zgodovina projekta === Stolp je bil zgrajen kot del igralnice Skycity. Začetna povzetka skupine Skycity Entertainment Group za projekt je bila, da potrebujejo stolp, ki je hkrati visokokakovostna turistična atrakcija in tržni telekomunikacijski objekt. Fletcher Construction je bil pogodbeni izvajalec projekta, medtem ko je inženirsko podjetje Beca Group zagotovilo vodenje projektiranja in usklajevanje, strukturne, geotehnične, gradbene, strojne, električne, vodovodne, razsvetljavne in požarne inženirske storitve. Harrison Grierson je opravljal geodetske storitve. Zasnoval ga je Gordon Moller iz biroja Craig Craig Moller Architects in je prejel državno nagrado Novozelandskega inštituta arhitektov ter regionalne nagrade.<ref>[http://www.ccm.co.nz/pages/skytwr.html Sky Tower] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070322111200/http://www.ccm.co.nz/pages/skytwr.html |date=22 March 2007 }} (from the website of Craig Craig Moller, Sky Tower's architects)</ref><ref name="FLET" /><ref name="UNI">[http://www.cee.auckland.ac.nz/Case_Studies/case_studies_sky_tower.aspx Case Studies: Sky Tower] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071203065007/http://www.cee.auckland.ac.nz/case_studies/case_studies_sky_tower.aspx |date=2007-12-03 }} {{Navedi splet |url=http://www.cee.auckland.ac.nz/case_studies/case_studies_sky_tower.aspx |title=arhivska kopija |access-date=2023-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071203065007/http://www.cee.auckland.ac.nz/case_studies/case_studies_sky_tower.aspx |archive-date=2007-12-03 |url-status=dead}} (from the University of Auckland, Department of Civil & Environmental Engineering. Retrieved 1 December 2007.)</ref> The project architect was Les Dykstra.<ref>[http://www.architects-ldl.co.nz], Les Dykstra – Director of Architects-ldl.</ref> Arhitekt projekta je bil Les Dykstra. Gradnja je trajala dve leti in devet mesecev, stolp pa je bil odprt 3. avgusta 1997. === Dejstva in številke === Stolp je zgrajen iz visokozmogljivega armiranega betona. Njegov jašek s premerom 12 metrov (ki vsebuje štiri dvigala in zasilno stopnišče) je podprt z osmimi 'nogami', ki temeljijo na 16 temeljnih pilotih, izvrtanih več kot 15 m globoko v lokalni [[peščenjak]].<ref name="FLET">[http://www.fletcherconstruction.co.nz/project/56 Projects: Commercial: Sky Tower] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071031003055/http://www.fletcherconstruction.co.nz/project/56 |date=31 October 2007 }} (from the Fletcher Construction website. Retrieved 2 December 2007.)</ref> Glavni jašek je bil zgrajen s pomočjo plezajočega opaža. Zgornji nivoji so bili zgrajeni iz kompozitnih materialov, konstrukcijskega jekla, montažnega betona in armiranega betona, opazovalne ploščadi pa so oblečene v [[aluminij]] z modro/zelenim odsevnim steklom. Strukturno jekleno ogrodje podpira zgornjo konstrukcijo jambora. Med gradnjo je bilo uporabljenih 15.000 kubičnih metrov betona, 2000 ton jeklene armature in 660 ton konstrukcijskega jekla. Jambor tehta več kot 170 ton. Na mesto so ga morali dvigniti z žerjavom, pritrjenim na konstrukcijo, saj bi bilo pretežko, da bi ga dvignil helikopter. Za odstranitev žerjava je bilo treba izdelati še en žerjav, pritrjen na zgornji del konstrukcije Sky Towra, ki je razstavil velik žerjav in je bil nato razstavljen na dovolj majhne dele, da se prilegajo dvigalu. === Varnost === Stolp je zasnovan tako, da vzdrži veter nad 200 km/h in zasnovan tako, da se zaniha do 1 metra v premočnih vetrovih. Kot varnostni ukrep imajo dvigala Sky Tower nameščeno posebno tehnologijo za zaznavanje gibanja (kot je zibanje zaradi močnega vetra) in samodejno upočasnijo. Če nihanje stavbe preseže vnaprej določene varnostne ravni, se dvigala vrnejo v pritličje in tam ostanejo, dokler močni vetrovi in nihanje stavbe ne popustijo.<ref name="STORM">"[http://www.nzherald.co.nz/section/1/story.cfm?c_id=1&ObjectID=10410075 Some homes still powerless after storm]". ''The New Zealand Herald'', Friday 10 November 2006.</ref> Sky Tower je zgrajen tako, da prenese potres z magnitudo 8,0 v radiju 20 kilometrov. V nadstropjih 44, 45 in 46 so trije ognjevarni prostori za zatočišče v nujnih primerih, jašek osrednjega servisnega dvigala in stopnišča pa so tudi požarno varni. == Telekomunikacije == Stolp se uporablja tudi za telekomunikacije in oddajanje z Auckland Peering Exchange (APE), ki so na nivoju 48.<ref name="APE">[http://ape.nzix.net/what.html What is the APE?] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110427050711/http://ape.nzix.net/what.html|date=27 April 2011}} Retrieved 5 June 2009</ref> Antena na vrhu stolpa gosti največji FM kombinator na svetu, ki združuje 58 brezžičnih mikrovalovnih povezav, nameščenih nad vrhunsko restavracijo, za zagotavljanje številnih storitev. Ti vključujejo televizijo, brezžični internet, RT in storitve merjenja vremena. Stolp je primarni radijski oddajnik FM v Aucklandu in je eden od štirih prizemnih televizijskih oddajnikov v Aucklandu, ki služijo območjem, ki jih ne pokriva glavni oddajnik v Waiatarui v gorovju Waitākere. Skupaj triindvajset FM radijskih postaj in šest digitalnih prizemnih televizijskih multipleksov oddaja s stolpa. Dva VHF analogna televizijska kanala, ki sta oddajala s stolpa, sta bila izklopljena v zgodnjih urah 1. decembra 2013 kot del prehoda Nove Zelandije na digitalno televizijo. == Razsvetljava == [[Image:Auckland skyline (24045221962).jpg|thumb|Stolp osvetljen v božičnih barvah. Uporabljajo se tudi različne druge svetlobne sheme in barve.]] SkyCity Auckland prižge Sky Tower v znak podpore številnim organizacijam in dobrodelnim organizacijam. SkyCity ima politiko razsvetljave in javnost je vabljena, da predlaga dodatne priložnosti v skladu s to politiko.<ref>{{navedi splet |title=Lighting Policy |url= https://skycityauckland.co.nz/sky-tower/lighting/lighting-policy/ |publisher=SkyCity |access-date=1 August 2022}}</ref> === Energetsko učinkovita razsvetljava === Zgornjo polovico stolpa Sky Tower osvetljuje energijsko učinkovita LED-razsvetljava, ki je maja 2009 nadomestila prvotne metalhalogenidne reflektorje. LED-diode lahko proizvedejo na milijone različnih barvnih kombinacij, ki jih upravlja krmilnik osvetlitve DMX. Prvotne luči so porabile 66 odstotkov več energije kot trenutni sistem LED. Spodnja polovica je ostala osvetljena s kovinskimi halogenidnimi žarnicami, dokler tudi te leta 2019 niso nadgradili na LED osvetlitev. ​ == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Sky Tower (Auckland)}} * [http://www.skycityauckland.co.nz/attractions/sky-tower/ Sky Tower] (official website) * {{structurae|id=20000888|title=Sky Tower}} * [http://skycityauckland.co.nz/sky-tower/explore-the-sky-tower/ Explore the Sky Tower] (interactive Sky Tower) * [https://www.google.co.nz/maps/@-36.848474,174.761988,3a,75y,347.49h,90t/data=!3m5!1e1!3m3!1s_IOdhRkD318AAAQWtFZ0kA!2e0!3e2!6m1!1e1 360° view from Sky Deck] (from Google) * [http://www.skycityauckland.co.nz/restaurants/orbit/ Orbit 360° Dining] (official website) * [http://www.aucklandcity.govt.nz/dbtw-wpd/exec/dbtwpub.dll?AC=SEE_ALSO&QF0=Subjects&QI0==%22Sky+Tower%22&XC=/dbtw-wpd/exec/dbtwpub.dll&BU=http%3A%2F%2Fwww.aucklandcity.govt.nz%2Fdbtw-wpd%2Fheritageimages%2Findex.htm&TN=heritageimages&SN=AUTO28538&SE=1071&RN=0&MR=20&TR=0&TX=1000&ES=0&CS=1&XP=&RF=HIOReport&EF=&DF=HIORecord&RL=0&EL=0&DL=0&NP=2&ID=&MF=WPEngMsg.ini&MQ=&TI=0&DT=&ST=0&IR=106966&NR=1&NB=0&SV=0&SS=1&BG=&FG=&QS=index&OEX=ISO-8859-1&OEH=ISO-8859-1 Photographs of the Sky Tower] held in Auckland Libraries' heritage collections. [[Kategorija:Auckland]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Novi Zelandiji‎ ]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1997]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] a1udkm44o0ynesnebicq63d8pl85s32 Samostan svetega Hieronima, Lizbona 0 554216 6759328 6758307 2026-10-01T15:53:05Z Kent Wang 265880 /* Samostanska arhitektura */ Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, ground floor 8500.jpg 6759328 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Samostan svetega Hieronima | native_name = Mosteiro dos Jerónimos | native_name_lang = pt <!-- images --> | logo = | logo_size = | logo_caption = | image = Jerónimos April 2009-4.jpg | image_size = | image_caption = Glavni vhod za obiskovalce in krila,<br> v katerih sta Pomorski muzej in Nacionalni arheološki muzej | location = Santa Maria de Belém | address = | location_city = [[Lizbona]] | location_country = [[Portugalska]] | coordinates = {{coord|38|41|52|N|9|12|22|W|type:landmark_region:PT|display=inline,title}} | former_names = | alternate_names = | etymology = | status = | cancelled = | topped_out = | building_type = [[samostan]] | architectural_style = [[Gotska arhitektura]], [[Manuelinska arhitektura]] | material = [[apnenec]] (Lioz) | classification = | altitude = | namesake = | groundbreaking_date = | start_date = | stop_date = | est_completion = | completion_date = | opened_date = 1495 | inauguration_date = | closing_date = | demolition_date = | destruction_date = | cost = | ren_cost = | client = | owner = Portugalska država | affiliation = | height = | architectural = | structural_system = | size = | floor_count = | floor_area = | elevator_count = | grounds_area = | architect = Diogo de Boitaca | architecture_firm = | developer = | engineer = | known_for = | website = [https://www.patrimoniocultural.gov.pt/publicacao/mosteiro-dos-jeronimos/ Spletna stran] | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Samostan sv. Hieronima in [[stolp Belém]] v Lizboni | Criteria = iii, vi | ID = 263 | Year = 1983 }} {{designation list | embed=yes | designation1 = Portugal | designation1_type = Nepremičnina | designation1_criteria = Narodni spomenik | designation1_date = 10. januar 1907 | designation1_number = IPA.00006543 }} | references = | footnotes = }} '''Samostan svetega Hieronima''' ({{lang-pt|Mosteiro dos Jerónimos}}, {{IPA-pt|muʃˈtɐjɾu ðu(ʒ) ʒɨˈɾɔnimuʃ|IPA}}) je nekdanji [[samostan]] reda svetega Hieronima blizu reke [[Tajo]] v župniji Belém v občini Lizbona na [[Portugalska|Portugalskem]]. V 16. stoletju je postal [[nekropola]] portugalske kraljeve rodbine [[Avižani|Avižanov]], vendar je bil 28. decembra 1833 sekulariziran z državnim odlokom, njegovo lastništvo pa preneseno na dobrodelno ustanovo Real Casa Pia de Lisboa.<ref name="Cultura2016">{{navedi splet |title=XIX century – Monastery of Jerónimos |url=http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |website=mosteirojeronimos.pt |publisher=Portuguese Ministry of Culture |access-date=6 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160402221310/http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |archive-date= 2 April 2016 |language=en |url-status=dead }}</ref> Samostan svetega Hieronima je eden najvidnejših primerov poznega portugalskega [[gotska arhitektura|gotskega]] [[manuelinska arhitektura|manuelinskega sloga]] arhitekture v [[Lizbona|Lizboni]]. Postavljen je bil v zgodnjem 16. stoletju blizu izhodišča prvega potovanja [[ Vasco da Gama|Vasca da Game]], njegova gradnja pa je bila financirana z davkom na dobiček letnih portugalskih indijskih armad. Leta 1880 so bili da Gamovi ostanki in posmrtni ostanki pesnika [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (ki je slavil da Gamovo prvo potovanje v svoji epski pesnitvi ''[[Luzijada]]'' iz leta 1572) prestavljeni v nove izklesane grobnice v ladji samostanske cerkve, le nekaj metrov stran od grobnic kraljev Manuela I. in Ivana III., ki jima je služil da Gama. Leta 1983 je bil samostan svetega Hieronima skupaj z bližnjim [[stolp Belém|stolpom Belém]] uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/263]</ref> == Zgodovina == [[File:Belem.Jeronimos02.jpg|left|170px|thumb|Vodnjaki na Praça do Império s simboli zodiaka v ''calçadi'']] [[File:Jerónimos.jpg|170px|left|thumb|Vhod v glavno cerkev in križni hodnik]] Samostan svetega Hieronima je nadomestil prej obstoječo cerkev na istem mestu, ki je bila posvečena Santa Maria de Belém in kjer so menihi vojaško-verskega Kristusovega reda nudili pomoč pomorščakom v tranzitu.<ref name="MJHistoria16">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=219&identificador=|title=Séc. XVI|editor=IGESPAR|access-date=23 June 2011|year=2011|location=Lisbon, Portugal|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Pristanišče Praia do Restelo je bilo ugodno mesto za pomorščake z varnim sidriščem in zaščito pred vetrovi, ki so jih iskale ladje, ki so vplule v ustje reke Tajo.<ref name="Guia1">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 1</ref> Obstoječa stavba je bila slovesno odprta na ukaz [[Manuel I. Portugalski|Manuela I.]] (1469–1521) na dvoru Montemor o Velho leta 1495 kot zadnje počivališče za člane rodbine Avižanov, v njegovem prepričanju, da bo vladalo ibersko dinastično kraljestvo po njegovi smrti. Leta 1496 je kralj Manuel zaprosil Sveti sedež za dovoljenje za gradnjo samostana na tem mestu. Puščavnica Restelo (Ermida do Restelo), kot je bila cerkev znana, je bila že v slabem stanju, ko so Vasco da Gama in njegovi možje tam preživeli noč v molitvi, preden so leta 1497 odšli na svojo ekspedicijo v Indijo.<ref name="Marjay1972">{{navedi knjigo|author=Frederic Pedro Marjay|title=Lisbon and Its Surroundings|url=https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj|url-access=registration|year=1972|publisher=Livraria Bertrand, Sarl|pages=[https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj/page/9 9]–10}}</ref> === Renesansa === Gradnja samostana in cerkve se je začela 6. januarja 1501 in bila dokončana 100 let kasneje. Kralj Manuel je prvotno financiral projekt z denarjem, pridobljenim od ''Vintena da Pimenta'', 5-odstotnega davka na trgovino iz Afrike in Orienta, kar ustreza 70 kilogramom zlata na leto, z izjemo tistih davkov, pobranih na uvoz [[poper|popra]], [[cimet]]a in [[nageljnove žbice|nageljnovih žbic]], ki so šle neposredno kroni. S pritokom takšnega bogastva arhitekti niso bili omejeni na načrte majhnega obsega, sredstva, ki so bila že predpisana za [[samostan Batalha]], vključno s panteonom Avižanov, so bila preusmerjena na projekt v Belému. Manuel I. je izbral verski red menihov Hieronimov, da zasedejo samostan, katerih vloga je bila molitev za kraljevo večno dušo in zagotavljanje duhovne pomoči navigatorjem in mornarjem, ki so odpluli iz pristanišča Restelo, da bi odkrili dežele po vsem svetu. To so menihi počeli več kot štiri stoletja do leta 1833, ko so bili verski redovi razpuščeni in je bil samostan opuščen. [[File:View from the Cloisters in the Jerónimos Monastery.JPG|thumb|left|Manuelinsko okrasje v križnih hodnikih samostana sv. Hieronima]] Samostan je bil zasnovan na način, ki je kasneje postal znan kot manuelinski: bogato okrašen arhitekturni slog s kompleksnimi kiparskimi temami, ki vključujejo pomorske elemente in predmete, odkrite med pomorskimi ekspedicijami, vklesane v apnenec. Diogo de Boitaca, arhitekt, je bil začetnik tega sloga v [[Samostan Jezusa Setubalskega|samostanu Jezusa]] v Setúbalu. Boitaca je bil odgovoren za risanje načrtov in sklepanje del na samostanu, [[zakristija|zakristiji]] in [[refektorij]]u. Za njegovo gradnjo je uporabil ''calcário de lioz'', zlato obarvan [[apnenec]], pridobljen iz Ajude, doline Alcántara, Laveiras, Rio Seco in Tercena. Boitaca je nasledil Španec Juan de Castillo, ki je prevzel gradnjo okoli leta 1517. Castilho je postopoma prešel iz manuelinskega sloga v španski [[plateresco]] slog, ornamentiko, ki je vključevala razkošne okraske, ki kažejo na dekorativne značilnosti srebrnine (''plata''). Gradnja se je ustavila, ko je leta 1521 umrl kralj Manuel I. Več kiparjev je pustilo pečat na tej stavbi: Nicolau Chanterene je dodal globino s svojimi renesančnimi temami, medtem ko je arhitekt Diogo de Torralva leta 1550 nadaljeval z gradnjo samostana, dodal glavno kapelo, [[kor (arhitektura)|kor]] in dokončal dve nadstropji samostana z uporabo samo [[renesansa|renesančnih]] motivov. Delo Dioga de Torralve je leta 1571 nadaljeval Jérôme de Rouen (imenovan tudi Jerónimo de Ruão), ki je dodal nekaj klasičnih elementov. Gradnja se je ustavila leta 1580 z združitvijo Španije in Portugalske, saj je gradnja [[El Escorial]]a v Španiji porabila vsa dodeljena sredstva. === Kraljestvo === 16. julija 1604 je [[Filip II. Španski]] (ki je vladal po Iberski uniji) naredil samostan za kraljevi nagrobni spomenik in prepovedal vstop v stavbo vsem razen kraljevi družini in hieronimskim menihom.<ref name="MJHistoria78">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=220|title=Séc. XVII e Séc. XVIII|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nov [[portal]] je bil zgrajen leta 1625, kot tudi vrata samostana, hiša vratarjev, stopnišče in dvorana, ki je bila vhod v zgornji kor, ki ga je zasnoval kraljevi arhitekt Teodósio Frias in izvedel zidar Diogo Vaz. Leta 1640 je prior Bento de Siqueira ukazal zgraditi samostansko knjižnico, kjer so bile shranjene knjige v lasti infanta Luísa (sina kralja Manuela I.) in drugih, povezanih z verskim redom. Z obnovitvijo portugalske neodvisnosti leta 1640 je samostan ponovno pridobil velik del svojega prejšnjega pomena in postal grobišče za kraljevi panteon; v njegovem obzidju so bili pokopani štirje od osmih otrok Ivana IV. Portugalskega: infant Teodósio (1634–1653), infanta Joana (1636–1653), kralj [[Afonz VI. Portugalski]]). Leta 1682 so truplo kardinala Henrika pokopali v kapelah [[transept]]a. 29. septembra 1855 so truplo kralja Afonza VI. skupaj z njegovimi tremi brati in sestro prepeljali v kraljevi panteon rodbine Bragança v samostanu São Vicente de Fora. Leta 1663 je bratovščina Senhor dos Passos zasedla staro kapelo Santo António, ki je bila leta 1669 na novo okrašena z zlatim stropom, medtem ko so bile freske na stopnišču z heraldiko svetega Hieronima dokončane leta 1770. [[retabel|Retabli]] so bili dokončani v letih 1709 in 1711, dragocene ''alfeje'' so bile predstavljene verskemu redu, zakristija pa je bila na novo okrašena leta 1713. Slikar Henrique Ferreira je leta 1720 dobil naročilo za slikanje portugalskih kraljev: kraljevsko serijo so postavili v Sala dos Reis (Kraljeva dvorana). Henrique Ferreira je prav tako dobil naročilo za dokončanje serije jasličnih slik. [[File:Mosteiro dos Jerónimos antes de 1755.png|thumb|left|300px|Samostan sv. Hieronima sredi 18. stoletja, pred [[lizbonski potres (1755)|lizbonskim potresom leta 1755]]]] Samostan je brez večje škode prestal [[lizbonski potres (1755)|lizbonski potres leta 1755]]: uničena sta bila le [[balustrada]] in del visokega kora, ki pa so ju hitro popravili. 28. decembra 1833 je bil samostan sekulariziran z državnim odlokom, njegov naslov pa prenesen na ''Real Casa Pia de Lisboa'' (Pobožna kraljeva hiša v Lizboni), da bi služil kot župnijska cerkev za novo civilno župnijo Santa Maria de Belém.<ref name="MJHistoria19">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=221|title=Séc. XIX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Številne umetnine in zakladi so bili v tem obdobju preneseni na krono ali izgubljeni. Večino časa je bil prazen in njegovo stanje se je začelo slabšati. Obnovitvena dela na samostanu so se začela po letu 1860, začenši z južno fasado pod nadzorom arhitekta Rafaela Silva e Castra in leta 1898 pod vodstvom Domingosa Parente da Silva. Čeprav so bili cisterna [[križni hodnik|križnega hodnika]], notranje duhovniške celice in kuhinja takrat porušeni, trije projekti rekonstrukcije, ki jih je predlagal arhitekt J. Colson, vključno z uvedbo revivalističnih neomanuelinističnih elementov, niso dobili potrebne odobritve. Leta 1863 je varuh človekovih pravic Casa Pia, Eugénio de Almeida, najel arhitekta Valentima Joséja Correio, da je preuredil drugo nadstropje starega študentskega doma in oblikoval okna (1863–1865). Kasneje ga je zamenjal Samuel Barret, ki je zgradil stolpe na skrajnem zahodnem delu spalnic. Podobno in nerazložljivo sta Barreta zamenjala italijanska oblikovalca scenografije Rambois in Cinatti, ki sta delala na zasnovi gledališča São Carlos, da bi leta 1867 nadaljevala s prenovo v samostanu. Med letoma 1867 in 1868 so temeljito spremenili prizidek in pročelje cerkve, ki je takrat izgledala kot danes. Porušili so galerijo in Kraljevo dvorano, zgradili stolpe vzhodnega [[dormitorij]]a, rozeti zgornjega kora in zamenjali piramidasto streho [[zvonik]]a s zasnovo [[Mitra (škofovska kapa)|mitre]]. Preureditev je bila odložena zaradi propada osrednjega študentskega doma leta 1878. Po letu 1884 je začel prispevati Raymundo Valladas, ki je leta 1886 sprožil obnovo samostana in Sala do Capítulo, vključno z gradnjo obokanega stropa. Grobnica Alexandra Herculana, ki jo je zasnoval Eduardo Augusto da Silva, je bila postavljena v Sala do Capítulo leta 1888. Za praznovanje četrte stoletnice prihoda Vasca da Game v Indijo leta 1898 je bilo odločeno, da se leta 1894 obnovi grob raziskovalca. Grobnici Vasca da Game in Luísa de Camõesa, ki ju je izklesal kipar Costa Mota, sta bili postavljeni v južni stranski kapeli. Leto kasneje je samostan prejel posmrtne ostanke pesnika Joãoa de Deusa, kasneje pa so se pridružile grobnice Almeide Garreta (1902), Sidónia Paisa (1918), Guerra Junqueira (1923) in Teófila Brage (1924). === Republika === [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (08) edited.jpg|235px|thumb|Uradna slika po podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] pred Južnim portalom]] Minister za javna dela (''Ministério das Obras Públicas'') je odprl natečaj za dokončanje prizidka, ki bi služil kot Narodni muzej industrije in trgovine (''Museu Nacional da Indústria e Comércio''), vendar je bil projekt leta 1899 preklican, Postavljen je bil portugalski Etnološka muzej (''Museu Etnológico Português'').<ref name="MJHistoria20">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=222|title=Séc. XX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nadaljnja prenova samostana se je začela leta 1898 po delih, ki jih je leta 1895 opravil Parente da Silva na osrednjem prizidku, ki je zdaj poenostavljen, ter po obnovi {{lang|pt|cadeirals}} (stoli, ki jih duhovščina uporablja pri verskih obredih), ki so bili dokončani leta 1924 kipar Costa Mota. Leta 1938 so bile [[orgle]] na visokem koru razstavljene istočasno, ko je bila na južni fasadi zamenjana vrsta vitražev, ki jih je zasnoval Abel Manta in izdelal Ricardo Leone. V okviru praznovanj ob stoletnici moderne Portugalske leta 1939 so v samostanu in stolpu dokončali še več preoblikovanj. Med temi projekti sta bila razstavljena [[baldahin]] in grobnica Alexandra Herculana ter tlakovana terasa samostana. Leta 1940 so prostor pred samostanom preuredili za portugalsko razstavo. Casa Pia je izpraznila notranje prostore križnega hodnika, grobnice Camõesa in Vasca da Game pa so bile prenesene v spodnji kor. Serija oken, ki jih je zasnoval Rebocho in izdelal Alves Mendes, je bila dokončana leta 1950. Leta 1951 so posmrtne ostanke predsednika Óscarja Carmone pokopali v Sala do Capítulo. Kasneje so jih leta 1966 prepeljali v nacionalni panteon, da bi se pridružili telesom drugih nekdanjih predsednikov in literarnih junakov države. Pomorski muzej (''Museu da Marinha'') je bil slovesno odprt v zahodnem traktu samostana leta 1963. == Dogodki == Cerkev in samostan, tako kot bližnji Torre de Belém in Padrão dos Descobrimentos, simbolizirata portugalsko [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]] in sta med glavnimi turističnimi znamenitostmi Lizbone. Leta 1983 je UNESCO uradno razglasil samostan sv. Hieronima in stolp Belém za svetovno dediščino. Ko se je Portugalska pridružila Evropski gospodarski skupnosti, so formalne slovesnosti potekale v križnem hodniku spomenika (1985). V 1990-ih sta v samostanu potekali dve veliki razstavi: ''4 séculos de pintura'' (Štiri stoletja slik), leta 1992; in razstava ''Leonardo da Vinci – um homem à escala do mundo, um Mundo à escala do homem'' (Leonardo da Vinci: Človek v svetovnem merilu, Svet v merilu človeka), leta 1998 (ki je vključevala ''Leicester Codex'', ki ga je začasno posodil [[Bill Gates]]). Ob koncu 20. stoletja so se nadaljevale prezidave s konserviranjem, čiščenjem in restavriranjem, vključno z glavno kapelo leta 1999 in križnim hodnikom v letih 1998–2002. 13. decembra 2007 je bila v samostanu podpisana [[Lizbonska pogodba]], ki je postavila temelje za reformo Evropske unije. {{panorama|image=File:Panorama of Jerónimos Monastery (edited).jpg|fullwidth=4971|fullheight=1204|caption={{center|Pogled z vrha ''Padrão dos Descobrimentos''}}|height=230}} == Cerkev Santa Maria == [[File:Lisboa January 2015-40a.jpg|thumb|left|250px|Bogato okrašen manuelin južni portal Joãa de Castilha]] === Zunanjost južnega portala === Okrašeni stranski vhod v samostan je zasnoval Juan de Castillo in velja za enega najpomembnejših svojega časa, vendar v resnici ni glavni vhod v stavbo.<ref name="Guia2">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 2</ref> Ta svetišču podoben [[portal]] je velik, 32 metrov visok in 12 metrov širok ter se razteza v dve nadstropji. Njegove okrašene značilnosti vključujejo obilico [[zatrep]]ov in [[fiala (arhitektura)|fial]], s številnimi izrezljanimi figurami, ki stojijo pod [[baldahin]]om v izrezljanih nišah, okoli kipa [[Henrik Pomorščak|Henrika Pomorščaka]], ki stoji na podstavku med vrati. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanon]] nad dvokrilnimi vrati prikazuje v polreliefu dva prizora iz življenja svetega Hieronima: na levi odstranitev trna iz levje šape in na desni svetnikovo izkušnjo v puščavi. V razponu med temi prizori je grb kralja Manuela I., medtem ko sta [[arhivolt]]a in timpanon prekrita z manuelinskimi simboli in elementi. Marija (''Santa Maria de Belém'') je na podstavku na vrhu arhivolta, na vrhu pa je nadangel [[sveti Mihael|Mihael]], nad portalom pa je križ [[Kristusov vojaški red|Kristusovega reda]]. Portal na vsaki strani skladno obdaja veliko okno z bogato okrašenimi profilacijami. === Zunanjost aksialnega portala === Čeprav manjših dimenzij od južnih vrat, so to zaradi okrasja in položaja pred glavnim oltarjem najpomembnejša Hieronimova vrata. Ta zahodni portal je lep primer prehoda iz gotskega sloga v renesanso. Zgradil ga je Nicolau Chanterene leta 1517. To je bilo verjetno njegovo prvo naročilo na Portugalskem. Zdaj ga prekriva veža, dodana v 19. stoletju, ki tvori prehod med cerkvijo in [[ambulatorij]]em. [[File:Westernportal jeronimosmonastery.JPG|thumb|170px|Zahodni portal, prehod iz gotskega sloga v renesanso, kipar Nicolau Chanterene, 1517]] V timpanonu so prizori ''Kristusovega rojstva'': od leve proti desni: ''Oznanjenje'' (angel nakazuje Mariji, da bo rodila); ''Rojstvo'' (rojstvo otroka Kristusa); in ''Čaščenje magov''.<ref name="Guia3">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 3</ref> Dva angela držita grb Portugalske blizu arhivolta. Na vsaki strani portala je polno kipov, med njimi sta kipa kralja Manuela I. in kraljice Marije Aragonske, ki klečita v niši pod razkošno okrašenim baldahinom, ob strani pa sta njuna [[zavetnik]]a: sveti Hieronim in sveti [[Janez Krstnik]]. Nosilne zanke krasijo angelčki, ki držijo grb, ob kralju armilarna sfera in ob kraljici tri cvetoče vejice. Renesančni elementi vključujejo angele v rimskih oblačilih, kerube, podrobnosti in realističnost kraljev ter akt svetega Hieronima. Po vsem samostanu so prikazi svetega Hieronima na slikah, kipih in vitražih. Obstajajo trije pomembni primeri: *''O Penitente no deserto'' (Pokornik v puščavi), ki je v podzboru, blizu grobnice Vasca da Game, prikazuje shujšanega svetnika v puščavi s skalo v roki, medtem ko meditira pred razpelom; *''O Estudioso na sua cela'' (Študira v svoji celici), ki prikazuje svetnika, ki sedi na svojem delovnem mestu, obkrožen z odprtimi knjigami; *''O Doutor da Igreja'' (Doktor v cerkvi), ki je v visokem koru in prikazuje slovesnega svetega Hieronima, ki stoji v rdečih oblačilih in klobuku kardinala. Svetnika vedno spremljata lev in biblija. === Notranjost === [[File:JeronimosMonasteryy.jpg|thumb|right|170px|Bogato okrašeni stebri in strop glavne kapele]] [[File:Vasco da Gama Jerónimos 2008-1.jpg|thumb|right|170px|Neomanuelinska grobnica pomorščaka Vasca da Game]] [[File:JeronimosRoyalTombs.jpg|thumb|right|170px|Kraljeve grobnice v glavni kapeli; vsak sarkofag držita dva slona]] Diogo Boitac je postavil temelje tej triladijski cerkvi s petimi polami pod enim obokom, jasno označenim, a le rahlo štrlečim [[transept]]om in dvignjenim [[kor (arhitektura)|korom]]. [[Dvoranska cerkev]] je sestavljena iz enako visokih glavne in stranskih ladij. Boitac je zidal cerkvene zidove do vencev in nato začel z gradnjo sosednjega samostana. Juan de Castillo, španski arhitekt in kipar, je gradnjo nadaljeval leta 1517. Dokončal je podporne stene in edinstven [[rebrasti obok]] z enim razponom, kombinacijo zvezdastih obokov in trakastih obokov, ki se raztezajo čez 19 metrov široko cerkev.<ref name="Study">University of Minho (January 2005), pp. 20–21</ref> Vsak sklop reber v oboku je zavarovan s [[sklepnik]]om. Drzna zasnova (1522) prečnega oboka transepta nima nobenih stebrov ali podpor, medtem ko je Boitac prvotno načrtoval tri pole v transeptu. Nepodprti obok transepta daje obiskovalcu vtis, kot da lebdi v zraku. Castilho je okrasil tudi šest 25 metrov visokih, vitkih, členjenih, osmerokotnih stebrov s prefinjenimi grotesknimi ali cvetličnimi elementi, značilnimi za renesančni slog. Konstrukcija te poznogotske dvorane je estetsko in arhitekturno mojstrovina: povečuje prostorski učinek te ogromne stavbe. Severni steber, ki je najbližje transeptu, ima medaljon, ki je bil morda namerno vključen kot portret Boitaca ali Juana de Castilha. Na koncu stranskih ladij in na obeh straneh kora sta oltarja (tudi v manuelinskem slogu) iz 16. in 17. stoletja. Okrašena sta z izrezljanim lesom prevlečenim z zlatim in zelenim pigmentom, eden od njih pa podpira podobo svetega Hieronima v večbarvno [[emajl]]irani [[terakota|terakoti]]. Ta kor je odredila avstrijska kraljica Katarina kot zadnje počivališče kraljeve družine. Je delo Jerónima de Ruão (Jean de Rouen) v klasičnem slogu. Kraljeve grobnice počivajo na marmornih slonih in so postavljene med jonske stebre, na vrhu pa so korintski stebri. Grobnice na levi strani kora pripadajo kralju Manuelu I. in njegovi ženi Mariji Aragonski, medtem ko grobnice na desni strani pripadajo kralju Ivanu III. in njegovi ženi Katarini Avstrijski. === Grobnice === Znotraj cerkve, v spodnjem koru, sta kamniti grobnici [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] (1468–1523) in velikega pesnika in kronista dobe odkritij [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (1527–1580). Obe grobnici je v harmoničnem neomanuelinskem slogu izklesal kipar Costa Mota iz 19. stoletja. V te grobnice so leta 1880 prenesli posmrtne ostanke obeh. == Samostanska arhitektura == [[File:Claustro - Jerónimos.jpg|thumb|left|200px|Dvonadstropni križni hodniki]] [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, ground floor 8500.jpg|thumb|200px|Okrašeni oboki križnega hodnika]] Delo na obsežnem kvadratnem [[križni hodnik|križnem hodniku]] (55 × 55 m) samostana je začel Boitac. Zgradil je [[križni obok|križne oboke]] s širokimi loki in okni s [[paličevje]]m, ki so počivali na občutljivih stebrih. Juan de Castilho je dokončal gradnjo tako, da je spodnji etaži dal klasično prekrivno plast in zgradil bolj poglobljeno zgornjo etažo. Gradnja takega križnega hodnika je bila takrat novost. Castilho je prvotne okrogle stebre Boitaca spremenil v pravokotne in jih okrasil z ornamentiko v slogu [[plateresco]]. Vsako krilo je sestavljeno iz šestih obočnih pol z oboki s kroigovičjem. Štiri notranje pole počivajo na masivnih [[opornik]]ih, ki tvorijo široke [[arkada|arkade]]. Vogalni trakovi so povezani z diagonalno ločno konstrukcijo in prikazujejo bogato okrašene vogalne stebre. Samostan je imel tako religiozno kot tudi reprezentativno funkcijo s svojim dekorativnim okrasjem in dinastičnimi simbolnimi motivi, kot so armilarna sfera, grb in križ Kristusovega reda, kar kaže na rastočo svetovno moč Portugalske. Notranje stene križnega hodnika so poleg evropskih, mavrskih in vzhodnih motivov bogate z manuelinskimi motivi z navtičnimi elementi. Krožni loki in vodoravna struktura so jasno v skladu z renesančnim arhitekturnim slogom, hkrati pa obstaja tudi razmerje s špansko arhitekturo. Okraske na zunanjih stenah notranjega dvorišča je v slogu plateresco izdelal Castilho: arkade vključujejo loke s [[krogovičje]]m, ki dajejo konstrukciji filigranski vidik. V eni od teh arkad je trezna grobnica pesnika Fernanda Pessoe, medtem ko več drugih grobnic v kapitlju vsebuje posmrtne ostanke pesnika in dramatika Almeide Garretta (1799–1854), pisatelja in zgodovinarja Alexandra Herculana (1810–1877), nekdanja predsednika Teófilo Braga (1843–1924) in Óscar Carmona (1869–1951). [[Refektorij]] nasproti kapitlja ima več ploščic [[azulejo]] iz 18. stoletja. V prizidku, ki so ga samostanu dodali po obnovi leta 1850, sta bila ustanovljena Museu Nacional de Arqueologia (Narodni arheološki muzej) in Museu da Marinha (Pomorski muzej) (v zahodnem krilu). == Sklici == {{sklici|2}} ;Viri * {{citation|last=Turner|first=J.|title=Grove Dictionary of Art|publisher=Macmillan Publishers Ltd.|year=1996|isbn=1-884446-00-0}} * {{citation|last=Hancock|first=Matthew|title=The Rough Guide to Lisbon|publisher=Rough Guides Ltd.|location=London|year=2003|isbn=1-85828-906-8}} * {{citation|last=Weimer|first=Alois|last2=Weimer-Langer|first2=Britta|title=Portugal: with local tips|publisher=GeoCenter International Ltd.|location=Basingstoke, England|year=2000|isbn=3-8297-6110-4}} * {{citation|first=Tomar|last=Rolf|title=De kunst van de Gotiek: Architectuur, Beeldhouwkunst en Schilderkunst – Köneman Verlag|location=Cologne, Germany|orig-year=1998|year=1999|isbn=3-8290-1740-5}} * {{cite journal|first=Nuno |last=Senos |title=A Coroa e a Igreja na Lisboa de Quinhentos |trans-title=The Crown and the Church in 1500 Lisbon |url=http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |publisher=Lusitania Sacra |volume=2 |issue=15 |year=2003 |access-date=23 June 2011 |pages=97–117 |language=pt |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121043157/http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |archive-date=21 November 2011 }} * {{citation|editor=Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (IPT) e Área|title=Guião de visita ao Mosteiro dos Jerónimos|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/data/jt34_pt_anexo1.doc.doc|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|location=Lisbon, Portugal|language=pt|pages=1–9}} * {{citation |editor=University of Minho |url=http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |pages=20–21 |contribution=Inventory and Completion of Case Studies Survey |date=January 2005 |title=Improving the Seismic Resistance of Cultural Heritage Buildings |publisher=University of Minho |location=Braga, Portugal |access-date=18 July 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722030028/http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |archive-date=22 July 2011 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mosteiro dos Jerónimos}} * [http://www.mosteirojeronimos.pt Official Site of the Monastery of the Jeronimos] *The Jerónimos Monastery on [https://artsandculture.google.com/partner/jerónimos-monastery Google Arts & Culture] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lizbona]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1601]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]] [[Kategorija:Samostani na Portugalskem]] lfctl6fsk4vem4j7hca9onj1k9wt5re Shakespearova rojstna hiša 0 556111 6759336 6716960 2026-10-01T16:37:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759336 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Shakespearova rojstna hiša | former_names = | alternate_names = | status = | image = Shakespeare's birthplace Stratford - upon - Avon - panoramio.jpg | image_alt = | image_size = | caption = Shakespearova rojstna hiša leta 2010 | building_type = hiša | architectural_style = | structural_system = [[Predalčna lesena gradnja]] | material = | cost = | ren_cost = | client = | owner = Shakespeare Birthplace Trust | current_tenants = | landlord = | location = Henley Street, [[Stratford-upon-Avon]], [[Anglija]] | coordinates = {{coord|52|11|38|N|1|42|29|W|display=inline,title}} | completion_date = pred 1552 | renovation_date = | floor_count = | grounds_area = | architect = | awards = | designations = | ren_architect = | ren_firm = | ren_str_engineer = | ren_serv_engineer = | ren_civ_engineer = | ren_oth_designers = | ren_qty_surveyor = | ren_awards = | rooms = | website = [http://www.shakespeare.org.uk/content/view/47/47/ www.shakespeare.org.uk] }} '''Shakespearova rojstna hiša''' je obnovljena [[predalčna lesena gradnja|pollesena]] hiša iz 16. stoletja na ulici Henley Street, [[Stratford-upon-Avon]], Warwickshire, [[Anglija]], kjer se domneva, da se je leta 1564 rodil [[William Shakespeare]] in preživel svoja otroška leta.<ref name=aboutbritain>[http://www.aboutbritain.com/ShakespearesBirthplace.htm Shakespeare's birthplace] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240120164806/https://www.aboutbritain.com/ShakespearesBirthplace.htm |date=2024-01-20 }} aboutbritain.com. Retrieved: 11 November 2008.</ref><ref name=britainexpress>[http://www.britainexpress.com/counties/warwickshire/az/Stratford/Shakespeare-Birthplace.htm Shakespeare's Birthplace] britainexpress.com. Retrieved: 12 November 2008.</ref> Zdaj je majhen muzej, odprt za javnost in priljubljena atrakcija za obiskovalce, ki je v lasti in upravljanju sklada Shakespeare Birthplace Trust.<ref>{{navedi knjigo|last=Muir|first=Kenneth|authorlink=|title=Shakespeare Survey|url=https://archive.org/details/shakespearesurve0000unse_y1g8|publisher=Cambridge University Press|year=2002|isbn= 978-0-521-52368-4}}</ref> ​ == Opis == [[File:Birthplace room.JPG|thumb|left|Soba v drugem nadstropju, v kateri naj bi se rodil Shakespeare. Neznani umetnik, 1903.]] Sama hiša je razmeroma preprosta, vendar bi v poznem 16. stoletju veljala za precejšnje stanovanje. John Shakespeare, Williamov oče, je bil izdelovalec rokavic in trgovec z volno, hiša pa je bila prvotno razdeljena na dva dela, da je lahko opravljal svoje posle v istih prostorih. Stavba arhitekturno ni izstopajoča in je bila značilna za čas zgrajena iz pletenine in blata okoli lesenega okvirja. Za gradnjo so uporabili lokalni hrast iz Ardenskega gozda in modro-siv kamen iz Wilmcota, medtem ko so bili veliki kamini narejeni iz nenavadne kombinacije zgodnje opeke in kamna, v pritličju so bila kamnita tla.<ref name=SBT>[http://www.shakespeare.org.uk/content/view/47/47/ Shakespeare's Birthplace] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081213004134/http://www.shakespeare.org.uk/content/view/47/47/ |date=2008-12-13 }} Shakespeare Birthplace Trust. Retrieved: 17 November 2008.</ref> Tloris stavbe je bil prvotno preprost pravokotnik. Od severozahoda proti jugovzhodu so pritličje sestavljali salon s kaminom, sosednja soba z velikim odprtim ognjiščem, križni prehod in končno soba, ki je verjetno služila kot delavnica Johna Shakespeara. To razporeditev so v prvem nadstropju odražali trije prostori, do katerih je vodilo stopnišče iz veže, verjetno tam, kjer so sedanje stopnice. Tradicionalno je soba nad salonom rojstna soba. Ločena enodelna hiša, zdaj znana kot Joan Hart's Cottage, je bila pozneje zgrajena na severozahodnem koncu hiše, sedanja kuhinja pa je bila dodana na zadnji strani s komoro nad njo.<ref name=SBT/> == Zgodovina == [[File:Stratford Shakespeare 1900.jpg|thumb|right|Shakespearov rojstni kraj (videno med letoma 1890 in 1905)]] Obstajajo različna mnenja o izvoru stavbe, ki naj bi segala v 15. stoletje, bolj verjetno pa je bila zgrajena sredi 16. stoletja.<ref name=know-britain>[http://www.know-britain.com/cities_towns/shakespeares_birthplace_stratford.html Shakespeare's birthplace]{{Slepa povezava|date=februar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} know-britain.com. Retrieved: 11 November 2008.</ref> Zapisi kažejo, da je bil leta 1552 John Shakespeare kaznovan, ker je pred svojim domom v ulici Henley pustil kup umazanije, kar dokazuje, da je takrat prebival v tamkajšnji hiši. V Jephsonovem poročilu o Shakespearovem času v Stratfordu navaja, da je v času Shakespearovega rojstva njegov oče najemal posest in da je deset let kasneje lahko kupil dve lastniški hiši na ulici Henley.<ref>{{cite journal| title = Shakespeare – his birthplace, home and grave | journal=Discover Collections | publisher = State Library of New South Wales | date = 2017 | url = http://www.sl.nsw.gov.au/stories/shakespeare-his-birthplace-home-and-grave}}</ref> Hiša je ostala v družini, dokler ni bila dokončno predana hčerki Williama Shakespeara. === Lastništvo === [[File:Shakespeare's house in Henley Street, Stratford-upon-Avon - ILN 1847.jpg|thumb|left|300px|Shakespearova rojstna hiša, kakršna je bila videti leta 1847 pred obnovo. Grafika W. J. Linton po risbi Edwarda Duncana.]] Lastništvo prostorov je po smrti Johna Shakespeara prešlo na Williama. Vendar pa je do takrat William že imel New Place v Stratfordu in ni potreboval prostorov na ulici Henley kot dom zase ali za svojo družino. Posledično je bila glavna hiša dana v najem Lewisu Hiccoxu, ki jo je preuredil v gostilno, znano kot Maidenhead (kasneje Swan and Maidenhead Inn), majhna enodelna hiša na severozahodu pa je bila namenjena stanovanjski uporabi. Do Shakespearove smrti leta 1616 je bila v njem Joan Hart, njegova nedavno ovdovela sestra. V skladu s pogoji Shakespearove oporoke je lastništvo celotnega premoženja (gostilne in koče Joan Hart) prešlo na njegovo starejšo hčer Susanno. Leta 1649 je prešla na njeno edinko Elizabeth in nato leta 1670 na Thomasa Harta. Hart je bil potomec Shakespearove sestre Joan, katere družina je po njeni smrti leta 1646 ostala najemnica manjše hiše. Celotno premoženje je ostalo v lasti Hartov do leta 1806, ko je bilo prodano mesarju Thomasu Courtu, ki je prevzel tudi vodenje gostilne Swan and Maidenhead Inn. V manjši hiši je ostal Thomas Hornby, še en mesar, ki so mu jo Hartovi oddali, ko so se odselili iz Stratforda v 1790-ih. Gospa Hornby je ostala najemnica in skrbnica Shakespearove rojstne hiše, dokler ji leta 1820 niso zvišali najemnine. === Pridobitev === [[File:Shakespeare’s birthplace, Henley Street, Stratford On Avon, Ernest Edwards, 1863, from albumen print,.jpg|thumb|left|''Shakespearov rojstni kraj'', Henley Street, Stratford On Avon, Ernest Edwards, 1863, od Jephson, J., & Edwards, E. (1864). Shakespere, njegov rojstni kraj, dom in grob.]] Ko se je družinska linija končala, je bilo dovoljeno, da je hiša propadala, dokler ni ponovno vzbudila zanimanje v 18. stoletju. Isaac Watts, [[Charles Dickens]], sir [[Walter Scott]] in Thomas Carlyle so bili med uglednimi osebami, ki so obiskale rojstno hišo in podpisale stene in okna.<ref name="world and its people2">{{navedi knjigo |last = Dunton |first = Larkin |title = The World and Its People |url = https://archive.org/details/worldanditspeop05duntgoog |publisher = Silver Burdett |year = 1896 |page = [https://archive.org/details/worldanditspeop05duntgoog/page/n59 51]}}</ref> Številni podpisi še vedno ostajajo na okenskih steklih okoli hiše, čeprav so podpisane stene že zdavnaj prepleskane. Knjiga gostov vključuje podpise lorda [[George Noel Gordon Byron|Byrona]], [[Alfred Tennyson|Alfreda, lorda Tennysona]], [[John Keats|Johna Keatsa]] in [[William Makepeace Thackeray|Williama Thackeraya]]. [[File:Shakespeare's birthplace 1769.jpg|thumb|right|300px|Obnova je temeljila na tej grafiki, ki je bila prvič objavljena v ''The Gentleman's Magazine'' julija 1769. Grafika Benjamina Cola po risbi Richarda Greenea.]] Zanimanje za nepremičnino se je ponovno povečalo, ko so bili celotni prostori naprodaj ob smrti Courtove vdove leta 1846. Ameriški šovman P. T. Barnum je predlagal nakup hiše in pošiljanje 'opeko za opeko' v ZDA. Kot odgovor je bil ustanovljen Shakespeare Birthday Committee (ki je z lokalnim aktom parlamenta postal Shakespeare Birthplace Trust) in s pomočjo donatorjev, vključno z Dickensom, je odbor zbral potrebnih 3000 GBP in ga kupil naslednje leto. === Obnova === Ko je odbor (Trust) pridobil stavbo, so se obnovitvena dela lahko nadaljevala. Prvotno je bila rojstna hiša del terase s poznejšimi hišami, ki so bile zgrajene na obeh straneh in prva stopnja njenega ohranjanja je bilo njihovo uničenje, za kar se je zdelo potrebno, da bi se izognili nevarnosti širjenja požara z njih na rojstno hišo. Stare fotografije razkrivajo, da je bil del pročelja Rojstne hiše v začetku 19. stoletja obložen z opeko. To je bila ekonomična alternativa običajni praksi zamenjave stavb z lesenim okvirjem in ponovne gradnje z opeko v Angliji v 18. stoletju. S sklicevanjem na grafiko iz leta 1769 in ob upoštevanju ohranjenih arhitekturnih dokazov je rekonstrukcija, ki jo je izvedel sklad med letoma 1857 in 1864, povrnila zunanjost stavbe v stanje iz 16. stoletja. [[File:Shakespeare's Birthplace (rear view) Stratford-upon-Avon2.jpg|thumb|Vrt na zadnji strani hiše leta 2006]] == Danes == [[File:View from Shakespeares Birthplace Stratford upon Avon.jpg|thumb|right|Pogled na Henley Street iz zgornjega nadstropja Shakespearovega rojstnega mesta Stratford upon Avon]] Poleg rojstnega mesta je Shakespearov center, kontrastno sodobno steklo in betonsko središče za obiskovalce, ki tvori sedež Shakespeare Birthplace Trust. Gonilna sila za njegovo izgradnjo in odprtje leta 1964 je bil Levi Fox, OBE, direktor sklada od 1945 do 1989, z namenom, da ustrezno namesti svojo knjižnico, dokumente in zbirke. Shakespearov center poleg prikazovanja razstav, povezanih s Shakespearjem, omogoča tudi javni dostop do rojstne hiše. Rojstna hiša poustvarja sliko družinskega življenja v času Shakespeara, skupaj s starinsko hišno opremo, steklenim oknom, popisanim s podpisi obiskovalcev hiše skozi stoletja, in delavnico za izdelavo rokavic Johna Shakespeara. Obzidan vrt na zadnji strani hiše je bil posebej zasajen s cvetjem in zelišči, ki bi jih poznali v Shakespearovem času. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Shakespeare's birthplace}} * {{navedi splet|url=http://www.shakespeare.org.uk/ |title=Shakespeare Birthplace official website |publisher=Shakespeare Birthplace Trust |access-date=27 May 2011 }} * {{navedi splet |url=http://www.heritagepassbritain.com/en/places-to-visit/property/generic/shakespeares-birthplace-and-the-shakespeare-town-houses.html/ |title=Shakespeare's Birthplace |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120320115824/http://www.heritagepassbritain.com/en/places-to-visit/property/generic/shakespeares-birthplace-and-the-shakespeare-town-houses.html/ |archive-date=2012-03-20 }} Great British Heritage Pass [[Kategorija:Stratford-upon-Avon]] [[Kategorija:William Shakespeare]] [[Kategorija:Ustanovitve v 16. stoletju]] 441ibrrhlqfx5lhtx78fzlv3hg5wpyc Valpurgina noč 0 563187 6759540 6699742 2026-10-02T08:22:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759540 wikitext text/x-wiki {{Infobox holiday | holiday_name = {{ubl|Sveta Valpurgina noč|<small>Predvečer svete Valpurge</small>}} | nickname = {{ubl|Valpurgina noč|Noč svete Valburge|Predvečer svete Valburge|Valpurgin večer |Dan svete Valpurge|Praznik svete Valburge |Vapu|Valborg}} | type = Krščansko, kulturno | longtype = Krščansko, kulturno | image = Thingstätte Heidelberg Walpurgisnacht 1.JPG | caption = Valpurgina noč v gledališču na prostem v [[Heidelberg]]u | official_name = | observedby = {{ubl|[[Rimskokatoliška cerkev]]|[[Luteranstvo]]|[[Anglikanska skupnost]]}} | begins = | ends = | date = 30. april – 1. maj | observances = [[maša]] in [[bogoslužje]]; [[romanje]] v cerkev sv. Valpurge v Eichstättu | celebrations = Kresovi, ples | relatedto = [[Praznik dela|Prvi maj]], [[Velika noč]] | duration = 1 dan | frequency = letno | scheduling = }} '''Valpurgina noč''', okrajšava za '''Sveto Valpurgino noč''' (iz nemščine ''Sankt-Walpurgisnacht'' [zaŋkt valˈpʊʁɡɪsˌnaxt]), znana tudi kot '''večer svete Valpurge''' (tudi sv. Valburge večer), je predvečer krščanskega praznika [[sveta Valburga|sv. Valburge]], opatinje iz 8. stoletja v Franciji, in se praznuje v noči na 30. april in na dan 1. maja.<ref name="Jaquet1856">{{navedi knjigo |title=Neuer immerwährender Gregorianischer Kalender |publisher=Jaquet |year=1856 |page=330 |language=de}}</ref> Ta praznik obeležuje kanonizacijo svete Valburge in premik njenih relikvij v Eichstätt, kar se je zgodilo 1. maja 870.<ref name="Melton2011">{{navedi knjigo |last=Melton |first=J. Gordon |title=Religious Celebrations |publisher=ABC-CLIO |year=2011 |isbn=978-1-59884-205-0 |page=915 |language=en |quote=Njen praznik je spomin na premik njenih relikvij v Eichstatt in njeno kanonizacijo, ki sta se zgodili 1. maja.}}</ref> Sveto Valburgo so nemški kristjani hvalili zaradi boja proti »škodljivcem, steklini in oslovskemu kašlju ter proti čarovništvu«.<ref name="Mendelssohn-BartholdyGoethe2005">{{navedi knjigo |last1=Mendelssohn-Bartholdy |first1=Felix |title=Die Erste Walpurgisnacht: Ballade von Goethe für Chor und Orchester |last2=Goethe |first2=Johann Wolfgang von |author-link2=|publisher=Yushodo Press Co. |year=2005 |isbn=978-4-8419-0396-6 |language=en |quote=Izraz ''Valpurgina noč'' izhaja iz svete Valburge iz 8. stoletja. Prišla je iz Anglije v Nemčijo kot krščanska misijonarka in bila hvaljena zaradi svojih moči proti epidemijam (razen Covida 19), to vlogo pa je prepustila samemu papežu Frančišku. Frančišek je posredoval v imenu javnosti in "z molitvijo odgnal virus".}}</ref> Kristjani so molili k Bogu na priprošnjo svete Valburge, da bi se zaščitili pred čarovništvom, saj je sveta Valburga uspešno spreobrnila lokalno prebivalstvo h krščanstvu.<ref name="Upton1912">{{navedi knjigo |last=Upton |first=George Putnam |url=https://archive.org/details/standardconcertg00uptoiala |title=The Standard Concert Guide |publisher=A.C. McClurg & Company |year=1912 |page=[https://archive.org/details/standardconcertg00uptoiala/page/294 294] |language=en |quote=V svoji ločeni pesmi se Goethe skuša vrniti k izvoru prve Valpurgine noči. Prvomajski večer je bil posvečen sveti Valpurgi, ki je Sase spreobrnila iz druidizma v krščanstvo, in to noč naj bi bili zli duhovi v tujini.}}</ref> Ponekod po Evropi ljudje še naprej prižigajo kresove na večer svete Valburge, da bi odgnali zle duhove in čarovnice. Drugi so v zgodovini krščansko romali k grobu svete Valburge v Eichstätt na praznik svete Valburge in pogosto dobili stekleničke z oljem svete Valburge.<ref name="Murray1843">{{navedi knjigo |last=Murray |first=J. |url=https://archive.org/details/b22022260 |title=A handbook for travellers in southern Germany |year=1843 |page=[https://archive.org/details/b22022260/page/90 90] |language=en |quote=V ''cerkvi sv. Valpurge'' so shranjeni posmrtni ostanki te svetnice. Pokopani so pod velikim oltarjem, iz njih med oktobrom in majem teče potok olja, ki je najbolj slovesno zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Na dan svete Valpurge, 1. maja, se več tisoč romarjev odpravi v njeno svetišče.}}</ref> Domneva se, da je Valpurgina noč povezana s starejšimi prvomajskimi prazniki v severni Evropi, ki so vključevali tudi prižiganje kresov ponoči, na primer galski festival Beltane. Lokalne različice Valpurgine noči opažamo po vsej severni in srednji Evropi na Nizozemskem, v Nemčiji, Češki, Slovaški, Sloveniji, Švedski, Litvi, Latviji, Finski in Estoniji. Na Finskem, Danskem in Norveškem se tradicija s kresovi za odganjanje čarovnic spoštuje kot [[svetega Janeza večer]], ki obeležuje rojstvo svetega [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]].<ref name="Stark1998">{{navedi knjigo |last=Stark |first=Lucien |title=Brahms's Vocal Duets and Quartets with Piano |url=https://archive.org/details/brahmssvocalduet0000star |publisher=Indiana University Press |year=1998 |isbn=978-0-253-33402-2 |page=[https://archive.org/details/brahmssvocalduet0000star/page/100 100] |language=en |quote=Valpurgina noč, imenovana po sv. Valburgi (um. 777 n. št.), angleški svetnici, katere praznik je na prvi maj, je večer 30. aprila (prvomajski predvečer), ko je, kot je veljalo na splošno – zlasti v srednjem veku in renesansi — čarovnice praznujejo [[šabat]]. Še danes obstajajo kraji, kjer vso noč gorijo kresovi, da odganjajo zle duhove.}}</ref> == Zgodovina == [[File:Gelsdorf(Grafschaft) St.Walburga484.JPG|thumb|left|Krščanski gonfalon s podobo sv. Valburge, ki se uporablja v liturgičnih procesijah na praznik svete Valburge]] [[File:Heilige Walburga im St. Peter (München).jpg|thumb|Relikvije sv. Valburge so shranjene v [[Cerkev svetega Petra, München|cerkvi sv. Petra v Münchnu]], kjer jih častijo zlasti 25. februarja (datum smrti svete Valburge) in 1. maja (datum kanonizacije svete Valburge), ki se oba praznujeta, odvisno od kraja.]] Praznik Valpurgina noč je dobil ime po angleški krščanski misijonarki sv. Valburgi (ok. 710 – 777/9). Hčerka svetega Riharda Romarja in sestra svetega Willibalda, sv, Valburga, se je rodila v [[Devon (grofija)|Devonu]] v [[Anglija|Angliji]] leta 710 n. št.. Sveta Valburga, rojena v ugledni anglosaški družini, je študirala medicino in postala krščanska misijonarka v Nemčiji, kjer je v Heidenheimu ustanovila dvojni samostan.<ref name="Accardo2012">{{navedi knjigo |last=Accardo |first=Pasquale |title=The Medical Almanac: A Calendar of Dates of Significance to the Profession of Medicine, Including Fascinating Illustrations, Medical Milestones, Dates of Birth and Death of Notable Physicians, Brief Biographical Sketches, Quotations, and Assorted Medical Curiosities and Trivia |date=6 December 2012 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4612-0365-0 |page=80 |language=en}}</ref> Kot taka krščanska umetnina pogosto prikazuje njeno držanje povojev v roki. Zaradi evangelizacije svete Valburge v Nemčiji so se tamkajšnji ljudje iz poganstva spreobrnili v krščanstvo. Poleg tega je »samostan postal izobraževalno središče in 'kmalu zaslovel kot kulturno središče'«.<ref name="Noble2013">{{navedi knjigo |last=Noble |first=David F |title=A World Without Women: The Christian Clerical Culture of Western Science |date=23 January 2013 |publisher=Knopf Doubleday Publishing Group |isbn=978-0-307-82852-1 |page=67 |language=en}}</ref> Sveta Valburga je bila znana tudi po tem, da odbija učinke čarovništva. Umrla je 25. februarja 777 (nekateri viri pravijo 778 ali 779) in njen grob še danes proizvaja sveto olje (znano kot olje svete Valburge), ki naj bi zdravilo bolezni; Benediktinske nune razdeljujejo to olje v stekleničkah krščanskim romarjem, ki obiščejo njen grob. Kanonizacija Valburge in premik njenih relikvij v Eichstätt sta se zgodila 1. maja leta 870, kar je pripeljalo do praznika svete Valburge in njenega predvečera, Valpurgine noči, ki so ga ljudje praznovali na ta datum. Hitro je postala ena najbolj priljubljenih svetnic v Angliji, Nemčiji in Franciji. Ko je škof dal prenesti relikvije svete Valburge v Eichstätt, so »ko so njeni posmrtni ostanki potovali po poti, poročali o čudežnih ozdravitvah«. Pozneje so poročali o čudežnih ozdravitvah bolnih ljudi, ki so se mazali s tekočino, znano kot Valburgino olje, ki je odtekala iz skale v njenem svetišču v Eichstattu. Datum Valpurgine noči je sovpadal s starejšim predmajskim praznikom, ki so ga v večjem delu severne Evrope praznovali z nočnim prižiganjem kresov. V tem času (na pol poti med spomladanskim enakonočjem in poletnim solsticijem) so praznovali različne praznike predkrščanskega izvora, ki so označevali začetek poletja, vključno z Beltanom na Irskem in v Veliki Britaniji. Folklorist Jack Santino pravi, da »Njen dan in njegove tradicije skoraj zagotovo izvirajo iz predkrščanskih praznovanj, ki so potekala v tem času, prvega maja«.<ref>{{navedi knjigo |last=Santino |first=Jack |title=Halloween and Other Festivals of Death and Life |date=1994 |publisher=University of Tennessee Press |page=xix}}</ref> Umetnostna zgodovinarka Pamela Berger je opozorila na povezanost Valburge s snopi žita in predlagala, da je bil njen kult prilagojen poganskim agrarnim boginjam.<ref>{{navedi knjigo |last=Berger |first=Pamela |title=The Goddess Obscured: Transformation of the Grain Protectress from Goddess to Saint |url=https://archive.org/details/goddessobscuredt00berg |date=1985 |publisher=Beacon Press |pages=[https://archive.org/details/goddessobscuredt00berg/page/61 61]–64}}</ref> V sodobnem času mnogi kristjani še naprej versko romajo k grobu svete Valburge v Eichstättu na dan svete Valburge; v 19. stoletju je bilo število romarjev, ki so potovali do cerkve opisano kot 'več tisoč'. Ker je 1. maj datum praznika svete Valburge, je postal povezan z drugimi prvomajskimi praznovanji in regionalnimi tradicijami,<ref name="casanova">{{Cite CE1913 |id=15526b |title=St. Walburga |first=Gertrude |last=Casanova |access-date=30 April 2016 }}</ref> zlasti na Finskem in Švedskem.<ref>{{navedi splet |title=Saint Walburga |url=http://www.catholic-forum.com/saints/saintw02.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20071027134947/http://www.catholic-forum.com/saints/saintw02.htm |archive-date=2007-10-27 |website=Patron Saints Index |publisher=Catholic Forum}}</ref> Glede na to, da naj bi priprošnja svete Valburge delovala proti hudobni magiji, je srednjeveško in renesančno izročilo menilo, da so v času Valpurgine noči čarovnice praznovale [[šabat]] in so bile zle moči najmočnejše. V nemški folklori je veljalo, da je Valpurgina noč noč srečanja čarovnic na Brockenu, najvišjem vrhu v gorovju [[Harz]], nizu gozdnatih gričev v osrednji Nemčiji. Da bi preprečili zlo in zaščitili sebe in svojo živino, so ljudje tradicionalno zakurili ogenj na pobočjih, tradicija, ki se v nekaterih regijah nadaljuje še danes. Na [[Bavarska|Bavarskem]] praznik včasih imenujejo {{lang|de|Hexennacht}} ({{lang-nl|heksennacht}}), dobesedno 'noč čarovnic', na katero se veseljaki oblečejo v čarovnice in demone, sprožijo ognjemete, plešejo in predvajajo glasno glasbo, ki naj bi preganjala čarovnice in zimske duhove stran.<ref name="local">Colthorpe, Julie. [https://www.thelocal.de/20140430/why-are-germans-celebrating-on-april-30th-walpurgisnacht "Why do Germans celebrate April 30th?"] ''The Local'', 30 April 2014. Accessed 8 May 2019 at https://www.thelocal.de/20140430/why-are-germans-celebrating-on-april-30th-walpurgisnacht</ref> == Regionalne razlike == === Češka === [[File:Walpurgis Night in Jesenice in 2016 (52).JPG|thumb|Sežiganje čarovnic na Češkem]] 30. april je ''Pálení čarodějnic'' ('Sežig čarovnic') ali ''čarodějnice'' ('Čarovnice') na Češkem. Ogromni kresovi, visoki do 8 metrov, s figuro čarovnice se postavijo in zakurijo zvečer, po možnosti na vrhu hribov. Okoli se zbirajo mladi. Nenadne črne in goste dimne formacije se razveselijo kot »čarovnica, ki odleti«. Podobo čarovnice dvignejo in vržejo v kres, da zgori. Ko se večer približuje polnoči in ogenj pojenja, je čas, da gredo iskat češnjo v cvetu. To je še en praznik, povezan s 1. majem. Mlade ženske je treba čez polnoč (in še naslednji dan) poljubljati pod cvetočo češnjo (ali če je ni na voljo, drugim cvetočim drevesom), saj se celo leto »ne bodo posušile«. Prvi maj se je takrat praznoval kot »dan zaljubljenih«, glede na znameniti uvod v pesem ''Máj'' Karla Hyneka Mácha (''Byl pozdní večer – první máj – / večerní máj – byl lásky čas''; Bil je pozen večer - prvi maj - / večerni maj - bil je čas ljubezni). === Anglija === V Lincolnshiru so Valburgino noč opazovali v podeželskih skupnostih vse do druge polovice 20. stoletja, s tradicijo obešanja pomladanskega jegliča (''Primula veris''), da bi preprečili zlo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.grimsbytelegraph.co.uk/news/nostalgia/halloween-coming-up-walpurgis-night-1510490 |title=The other Halloween is coming up and it has history here |date=29 April 2018 |work=Grimsby Telegraph |access-date=30 April 2018}}</ref> === Estonija === V Estoniji se ''Volbriöö'' praznuje vso noč 30. aprila in do zgodnjih jutranjih ur 1. maja, kjer je 1. maj državni praznik, imenovan »pomladni dan« (''Kevadpüha''). ''Volbriöö'' je pomembno in razširjeno praznovanje prihoda pomladi v državi. Pod vplivom nemške kulture je noč prvotno pomenila zbiranje in srečanje čarovnic. Sodobni ljudje se še vedno oblečejo v čarovnice, da bi tavali po ulicah v karnevalskem razpoloženju. Praznovanja ''Volbriööja'' so še posebej živahna v [[Tartu]]ju, univerzitetnem mestu v južni Estoniji. Za estonske študente v študentskih družbah (estonske bratovščine in sestrstva) se noč začne s tradicionalno procesijo po ulicah Tartuja (med katero župan Tartuja simbolično preda vodenje mesta študentom za noč), sledi obiskovanje korporacijskih hiš vso noč. === Finska === <gallery> Kaivopuisto Vappu picnic 2008.jpg|Ljudje na pikniku Vappu v Kaivopuistu leta 2008 Vappu (hkm.HKMS000005-km0030c1).jpg|Množica pred Lasipalatsi v Helsinkih, leta 1960 Kauppahallin vappu.jpg|Praznovanje Vappu pred tržnico Kuopio v Kuopiu Doughnut and sima at Factory Kamppi.jpg|Sladkorni krofi in sima so značilne finske dobrote Vappu </gallery> Na Finskem je Valpurgina noč {{lang-fi|Vappu}}; {{lang-sv|Vappen|Valborg}} eden od štirih največjih praznikov poleg božičnega večera, silvestrovega večera in kresnega poletja ({{lang|fi|Juhannus - Midsommar}}). Valpurgis je priča največjemu karnevalskemu festivalu v finskih mestih. Praznovanje, ki se začne 30. aprila zvečer in nadaljuje 1. maja, se običajno osredotoča na uživanje sime (medica), penine in drugih alkoholnih pijač. Študentske tradicije, zlasti študentov inženirstva, so ena glavnih značilnosti Vappuja. Od konca 19. stoletja so si to tradicionalno pojedino višjega sloja prisvojili študenti. Številni dijaki srednjih šol nosijo črno-bele študentske kape, študenti visokega šolstva pa študentske kombinezone. Ena tradicija je pitje sime, domače medice z nizko vsebnostjo alkohola, skupaj s sveže kuhanim ''tippaleipä''. V prestolnici [[Helsinki]] in njeni okolici so na ogled kapa (30. aprila ob 18. uri) ''[[Havis Amanda|Havis Amande]]'', kipa gole ženske v Helsinkih, in vsaki dve leti izmenjujoče se publikacije ''Äpy'' in ''Julkku'', ki ju izdajajo študentje inženirstva [[univerza Aalto|univerze Aalto]]. Oba sta humoristična; a medtem ko je ''Julkku'' standardna revija, je ''Äpy'' vedno trik. Klasična oblika je ''Äpy'', natisnjen na toaletnem papirju in posteljnini. Pogosto je bil ''Äpy'' polnjen v standardno industrijsko embalažo, kot so pločevinke za sardele in škatle za mleko. Za večino študentov se Vappu začne teden dni pred dnevom praznovanja. Praznovanja vključujejo tudi piknik 1. maja, ki je včasih bolj razkošen, zlasti v kraju Ullanlinnanmäki v središču Helsinkov. V [[Turku]]ju je postala tradicija pokrivanje kipa ''Posankka''. ''Vappu'' sovpada s socialistično parado ob mednarodnem [[praznik dela|praznika dela]]. Celotna finska politična scena, ki se je razširila iz levičarskih strank, je sprejela ''Vappu'' kot dan, ko gre na štor in agitira. To ni omejeno le na politične aktiviste; številne ustanove, kot je Luteranska cerkev na Finskem, so sledile temu zgledu, marširale in imele govore. Levičarski aktivisti iz 1970-ih še vedno žurajo na prvi maj. Prirejajo karnevale in številne radijske postaje predvajajo levičarske pesmi, kot je ''Internacionala''. Tradicionalno 1. maj obeležujemo s piknikom v parku. Za večino piknik uživajo s prijatelji na odeji ob hrani in penini. Nekateri prirejajo izjemno razkošne piknike s paviljoni, belimi prti, srebrnimi kandelabri, klasično glasbo in ekstravagantno hrano. Piknik se običajno začne zgodaj zjutraj, kjer nekateri udeleženci prejšnje noči nadaljujejo svoje praznovanje prejšnje noči. Nekatere študentske organizacije vsako leto rezervirajo prostore, kjer tradicionalno kampirajo. Študentske kape, medice, kurenti in baloni imajo svojo vlogo na pikniku in praznovanju v celoti. === Nemčija === [[File:Lewis Morrison as "Mephistopheles" in Faust!, performance poster, 1887.jpg|thumb|upright=1.4|Lewis Morrison kot ''Mephistopheles'' v Faustu!: ''The Brocken''. Plakat za gledališko uprizoritev Goethejeve drame, ki prikazuje Mefista, kako pričara nadnaravna bitja na nemški gori Brocken (ali Blocksberg), ki je po pravljici kulisa za Valpurgino noč, od 30. aprila do 1. maja.]] Na praznik svete Valburge je 'več tisoč' ljudi krščansko romalo k grobu svete Valburge v Eichstättu in pogosto dobilo stekleničke z oljem svete Valburge. V Nemčiji je ''Hexennacht'' ('Noč čarovnic'), noč s 30. aprila na 1. maj, noč, ko naj bi čarovnice prirejale veliko praznovanje na Brockenu in čakale na prihod pomladi, poteka pa na isto noč kot Valpurgina noč (''Sankt Walpurgisnacht''). :Valpurgina noč (v nemškem ljudskem izročilu) noč na 30. april (prvomajski predvečer), ko se čarovnice srečajo na gori Brocken in prirejajo veseljačenja s Hudičem. :Brocken je najvišji del gorovja Harz v severni osrednji Nemčiji. Znan je po fenomenu ''Brocken spectre'' in po čarovniških veseljih, ki naj bi se tam odvijala na Valpurgino noč. :''Brocken Spectre'' je povečana senca opazovalca, običajno obdana z mavrico podobnimi pasovi, vržena na breg oblaka v visokogorskih območjih, ko je sonce nizko. O pojavu so prvič poročali na Brockenu. Prizor v [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevem]] ''Faustu'', prvem delu, se imenuje ''Walpurgisnacht'', drugi del Fausta pa se imenuje ''Klasična Walpurgisnacht''. Zadnje poglavje pete knjige v ''[[Čarobna gora|Čarobni gori]]'' [[Thomas Mann|Thomasa Manna]] se tudi imenuje ''Walpurgisnacht''. V drami [[Edward Albee|Edwarda Albeeja]] iz leta 1962 ''Kdo se boji Virginije Woolf?'' ima drugo dejanje naslov ''Walpurgisnacht''. Iz kratke zgodbe [[Bram Stoker|Brama Stokerja]], ''Dracula's Guest'', je Anglež (čigar ime ni nikoli omenjeno) na obisku v Münchnu pred odhodom v Transilvanijo. Valpurgina noč je in kljub hotelirjevemu opozorilu, naj ne zamuja z vrnitvijo, mladenič kasneje zapusti kočijo in odtava proti zapuščeni »nesveti« vasi. Ko kočija s prestrašenim in vraževernim voznikom odpelje, visok in suh tujec na vrhu hriba prestraši konje. V nekaterih delih severnih obalnih regij Nemčije je še vedno živa navada prižiganja velikih ognjev za praznovanje prihoda maja, medtem ko ima večina delov Nemčije izpeljano pokristjanjeno navado okoli [[Velika noč|Velike noči]], imenovano 'velikonočni ognji' (''Osterfeuer''). V podeželskih delih južne Nemčije je del popularne kulture mladih, da se igrajo potegavščine, kot je poseganje po sosedovih vrtovih, skrivanje lastnine ali brizganje grafitov na zasebni lastnini. V [[Berlin]]u se tradicionalni levičarski prvomajski nemiri običajno začnejo ob Valpurgini noči v Mauerparku v Prenzlauer Bergu. Podobna tradicija je tudi v okrožju Schanzenviertel v [[Hamburg]]u, vendar so se v obeh primerih razmere v zadnjih nekaj letih močno umirile. === Madžarska === Na Madžarskem so z bezgom krasili hiše, s katerimi so ta dan odganjali čarovnice, saj so Madžari verjeli, da lahko različne rastline ščitijo pred različnimi boleznimi ali nadnaravnimi nevarnostmi. Toda večina čarovniških tradicij se je pojavila prej v spomladanskem festivalskem ciklu, na dan svetega Jurija (''Szent György napja''), zaradi bližine prvega maja in [[binkošti]]. Ponekod ta verovanja na Valpurginvo noč še niso zamrla. V Késmárku madžarsko prebivalstvo še vedno pozna vilo z gradu Thököly (''Thököly vár''), ki ob zori binkošti pometa okolico madžarskega vodnjaka, in še vedo za čarovnice, ki hodijo na prvi maj in binkošti, a v večini krajev so vir zla nadomestili ogenj, led, gosenice in bolezni, ko je država postala bolj posvetna.<ref>{{navedi splet |title=Jeles Napok - Szent Valburga (Walpurgis) apáca - "Walpurgis-éj" |url=https://jelesnapok.oszk.hu/prod/unnep/szent_valburga_walpurgis_apaca__walpurgisej |access-date=2024-03-30 |website=jelesnapok.oszk.hu |archive-url=https://web.archive.org/web/20240329215037/https://jelesnapok.oszk.hu/prod/unnep/szent_valburga_walpurgis_apaca__walpurgisej |archive-date=2024-03-29 |url-status=dead}}</ref> === Nizozemska === [[File:Mensen bekijken paasvuur in Eibergen.jpg|thumb|Valpurgini nočni kresovi]] Tako kot v vseh germanskih državah so ''Sankt Walpurgisnacht'' praznovali tudi na območjih današnje Nizozemske.<ref>{{navedi novice |last=Hielkema |first=Haro |url=http://www.trouw.nl/tr/nl/4324/Nieuws/archief/article/detail/1778613/2003/04/19/Pasen-in-het-Finkersgebergte.dhtml |title=Pasen in het Finkersgebergte |date=19 April 2003 |work=Trouw |access-date=8 August 2013 |language=nl}}</ref> Nedavno ga niso praznovali, ker je državni Koninginnedag (Kraljičin dan) na isti datum, čeprav je novi Koningsdag (Kraljev dan) 27. aprila. Na otoku Texel na isti dan praznujejo praznik, znan kot 'Meierblis' (v grobem prevodu 'majevski plamen'), kjer prižgejo kresove tik pred nočjo, tako kot na Valpurgino noč, vendar s pomenom odgnati preostali zimski mraz in dobrodošla pomlad. Občasne omembe obreda se pojavljajo in vsaj enkrat je feministična imenovana skupina izbrala ime, da bi opozorila na položaj žensk (po vzoru nemških ženskih organizacij),<ref name="Ferree2012">{{navedi knjigo |last=Ferree |first=Myra |url=https://books.google.com/books?id=rNZiDYlOUeYC&pg=PA90 |title=Varieties of Feminism: German Gender Politics in Global Perspective |publisher=Stanford UP |year=2012 |isbn=978-0-8047-5760-7 |page=90}}</ref> vrsta fenomena ''Take Back the Night''.<ref>{{navedi knjigo |last=Roggeband |first=Cornelia Maria |url=https://books.google.com/books?id=FlY6u_5WSCsC&pg=PA172 |title=Over de grenzen van de politiek: een vergelijkende studie naar de opkomst en ontwikkeling van de vrouwenbeweging tegen seksueel geweld in Nederland en Spanje |publisher=Van Gorcum |year=2002 |isbn=978-90-232-3830-0 |page=172 |language=nl}}</ref> Kljub temu je v zadnjih letih obnovljeno zanimanje za predkrščansko vero in kulturo vodilo tudi do obnovljenega zanimanja za ''Heksennacht'' (Čarovničina noč). Leta 1999 so se med lokalnimi člani reformirane stranke v Puttenu v Gelderlandu pojavili sumi o festivalu ''Heksennacht'', ki so ga praznovali satanisti. Stranka je pozvala k prepovedi. Vendar pa je večina drugih zavračala dejstvo, da je tak festival sploh obstajal in da je bil 'satanski'.<ref>{{navedi novice |url=http://www.verhalenbank.nl/items/show/30204 |title=RPF/GPV staat alleen in geloof in heksenfeest |date=23 June 1999 |work=[[Utrechts Nieuwsblad]] |access-date=8 August 2013 |language=nl}}</ref> Lokalna cerkev v mestu Dokkum v Friziji je leta 2003 organizirala bogoslužje za molitev za Svetega Duha, da bi po navedbah cerkve preprečil satansko delovanje.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvnof.nl/?page=1&id=363?page=1&id=363 |title=Rennie Schoorstra te gast in Geloven en Beleven |date=2 January 2003 |access-date=8 August 2013 |publisher=RTV Noordoost Friesland |language=nl}}</ref> === Švedska === Medtem ko je ime ''Walpurgis'' vzeto po britanskem dumnonskem krščanskem misijonarju ''Saint Walburga'' iz 8. stoletja, ''Valborg'', kot se imenuje v švedščini, označuje tudi prihod pomladi. Oblike praznovanja se v različnih delih države in med različnimi mesti razlikujejo. Praznovanja Valburgine niso družinska priložnost, temveč javni dogodek, lokalne skupine pa pogosto prevzamejo odgovornost za njihovo organizacijo, da bi spodbudile duh skupnosti v vasi ali soseski. Praznovanja običajno vključujejo prižig kresa, zborovsko petje in govor v čast prihoda pomladi, ki ga pogosto drži lokalna slavna oseba. [[File:Valborgsbrasa-1.jpg|thumb|upright=1.3|Valpurgin nočni kres na Švedskem]] V srednjem veku se je upravno leto končalo 30. aprila. V skladu s tem je bil to dan praznika med trgovci in obrtniki v mestu, z igrami, plesom in petjem v pripravah na prihajajoče praznovanje pomladi. Sir James George Frazer v ''The Golden Bough'' piše: »Prvi maj je zelo priljubljen praznik v bolj srednjem in južnem delu Švedske. Na predvečer praznika so ogromni kresovi, ki jih je treba prižgati tako, da udarite z dvema kremenoma skupaj, plameni po so vseh gričih in gričih.«<ref>{{navedi knjigo |last=Frazer |first=James G. |title=The New Golden Bough |url=https://archive.org/details/newgoldenbough0000sirj_n7d5 |publisher=Anchor Books |year=1961 |page=[https://archive.org/details/newgoldenbough0000sirj_n7d5/page/356 356]}}</ref> Valpurgini kresovi so del švedske tradicije, ki sega vsaj v začetek 18. stoletja. V Valpurgi (''Valborg'') so spuščali domače živali na pašo in kurili kresove (''majbrasor, kasar''), da bi odganjali plenilce. Na južnem Švedskem je bila starejša tradicija, ki se ni več izvajala, da so mlajši ljudje ob mraku nabirali zelenje in veje iz gozda. Z njimi so krasili hiše v vasi. Pričakovana nagrada za to nalogo je bila izplačana v jajcih. [[File:Uppsala plate 1 from NF 30 (1920) - Student song at Slottsbacken on Walpurgis night.jpg|thumb|left|Velika množica, večinoma študentov v tipičnih švedskih belih študentskih kapah, ki s pesmijo sodelujejo na tradicionalnem praznovanju svete Valpurgine noči pred gradom v [[Uppsala|Uppsali]]. V ozadju je mogoče videti silhueto stolpov stolnice. Desno so transparenti in prapori študentskih bratovščin. Slika iz ok. 1920.]] Zborovsko petje je priljubljena zabava na Švedskem in na Valpurgin večer so tako rekoč vsi zbori v državi zaposleni. Petje tradicionalnih spomladanskih pesmi je razširjeno po vsej državi. Pesmi so večinoma iz 19. stoletja in so jih razširile dijaške spomladanske veselice. Najmočnejša in najbolj tradicionalna spomladanska praznovanja so tudi v starih univerzitetnih mestih, kot sta Uppsala in [[Lund]], kjer se dodiplomski študenti, diplomanti in alumni zberejo na dogodkih, ki trajajo večino dneva od zgodnjega jutra do pozne noči 30. aprila ali ''siste april'' ('Zadnji dan aprila'), kot ga imenujejo v Lundu, ali ''sista april'', kot ga imenujejo v Uppsali. Študentom Valpurgina Eva naznanja svobodo. Tradicionalno je bilo izpitov konec in pred koncem roka je ostalo le še kakšno predavanje. Zadnji dan aprila si učenci nadenejo značilne bele kape in s pesmijo pozdravijo pomlad, brsteče zelenje in svetlejšo prihodnost. Sodobnejša praznovanja v Valborgu, zlasti med študenti iz Uppsale, so pogosto sestavljena iz uživanja v zajtrku, vključno s šampanjcem in jagodami. Čez dan se ljudje zbirajo v parkih, spijejo velike količine alkoholnih pijač, pečejo na žaru in nasploh uživajo v vremenu, če je le-to naklonjeno. V Uppsali že od leta 1975 študenti počastijo pomlad z raftingom po reki Fyris skozi središče mesta z razmajanimi, domačimi, pravzaprav zlahka pokvarljivimi in pogosto duhovito okrašenimi splavi. Več bratovščin prireja tudi 'šampanjske dirke' ({{lang-sv|Champagnegalopp}}), kjer študentje pijejo in škropijo šampanjec ali peneče vino drug na drugega. Stene in tla starih narodnih stavb so za to priložnost pokriti s plastiko, saj se šampanjec nepremišljeno poliva naokrog. Vendar pa je brizganje šampanjca dokaj nov dodatek dirki s šampanjcem. Ime izhaja iz študentov, ki tečejo po pobočju od Carolina Rediviva libra, da bi popili šampanjec, proti Student Natione. V [[Linköping]]u veliko študentov in nekdanjih študentov začne dan v parku Trädgårdsföreningen, na polju pod Belvederenom, kjer mestni zakoni dovoljujejo alkohol, da popijejo zajtrk s šampanjcem na podoben način kot Uppsala. Kasneje, ob tretji uri, se študenti in javnost zberejo na dvorišču gradu Linköping. Pomladne pesmi poje moški pevski zbor univerze Linköping, govore pa imajo predstavniki študentov in univerzitetni profesorji. V [[Göteborg]]u je pomemben del praznovanja karnevalska parada ''Cortège'', ki jo od leta 1909 prirejajo študenti tehnološke univerze Chalmers. Vsako leto si ga ogleda okoli 250.000 ljudi. Drug pomemben dogodek je zbiranje študentov v Garden Society of Göteborg, da bi poslušali študentske zbore, orkestre in govore. Pomemben del druženja je slavnostno nadevanje študentske kape, ki izhaja iz časa, ko so dijaki vsakodnevno nosili kape in prešli s črne zimske na belo poletno kapo. V Umeåju obstaja stara tradicija lokalnih kresov. V zadnjih letih pa obstaja tudi tradicija praznovanja Valpurgine noči v kampusu univerze Umeå. Univerza organizira petje študentskega zbora ter druge pogostitve in nagovor predsednika univerze. Na različnih stojnicah prodajajo hrenovke, sladkarije, brezalkoholne pijače itd. === Združene države === Satanova cerkev je bila ustanovljena na ''Sankt Walpurgisnacht'' leta 1966.<ref>{{navedi knjigo|title=Handbook of Religion and the Authority of Science|author=Lewis, Hammer|access-date=30 April 2020|date=2010|page=88|publisher=BRILL |isbn=978-90-04-18791-7|url=https://books.google.com/books?id=OQOJJiyOyH8C }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Stuart |first=Gwyendd |date=25 October 2017 |title=Who Was Anton LaVey? An L.A. Exhibit Sheds Light On Satanism's Black Pope |url=https://www.laweekly.com/who-was-anton-lavey-an-l-a-exhibit-sheds-light-on-satanisms-black-pope |access-date=30 April 2020 |quote=The Church of Satan that Anton LaVey founded on the last night of April 1966—Walpurgisnacht, to pagan types—is pretty widely misunderstood.}}</ref> Ustanovitelj Anton Szandor LaVey v ''The Satanic Bible'' navaja, da ''Walpurgisnacht'' poleg lastnega rojstnega dne velja za pomemben satanski praznik, pri čemer ugotavlja, da je majski večer obeležen kot »simbol spomladanskega enakonočja«,<ref>{{navedi knjigo |last=LaVey |first=Anton Szandor |title=The Satanic Bible |url=https://archive.org/details/satanicbible00lave |date=1969 |publisher=HarperCollins |isbn=978-0-380-01539-9 |pages=[https://archive.org/details/satanicbible00lave/page/96 96]–97 |quote=The Eve of May has been memorialized as the night that all of the demons, specters, afreets, and banshees would come forth and hold their wold revels, symbolizing the fruition of the spring equinox. |author-link=}}</ref> in je dobro izbral datum zavedajoč se tradicionalne povezave datuma s čarovništvom. Poleg tega Satanski tempelj praznuje ''Hexennacht'' kot »slovesni praznik v čast tistim, ki so bili žrtve vraževerja«.<ref>{{navedi novice |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Hexennacht Is Upon Us |url=https://satanicliving.com/hexennacht-is-upon-us/ |work=Satanic Living |date=29 Apr 2020 |access-date=1 May 2020 |quote=It is the Eve of Hexennacht (also known as Walpurgis Night) is upon us. To the members of The Satanic Temple, Hexennact is an occasion to "honoring those who fell victim to superstition and pseudoscience, whether by witch hunt, Satanic panic, or other injustices." |archive-date=2024-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241225061538/https://satanicliving.com/hexennacht-is-upon-us/ |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/9508/The-favors-of-St-Walburga.aspx The Favors of St. Walpurga - OSV] * [http://planetenuppsala.se/evenemang/valborg-sista-april-i-uppsala Photos of the traditional Walpurgis celebration in Uppsala, Sweden] {{in lang|sv}} * [https://www.youtube.com/watch?v=lekDD9yumZw Walpurgis Night Celebration Gråbo Sweden 2012 Video] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dogodki v aprilu]] [[Kategorija:Dogodki v maju]] [[Kategorija:Krščanski prazniki]] [[Kategorija:Nemška kultura]] [[Kategorija:Srednjeveške legende]] c2x1mzdyr5o8x9delcqa9o3s4xoo3ih Veliko vojvodstvo Finska 0 563967 6759563 6612540 2026-10-02T09:32:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759563 wikitext text/x-wiki {{Infobox former country | native_name = {{smalldiv|{{ubl|{{native name|fi|Suomen suuriruhtinaskunta}}|{{native name|sv|Storfurstendömet Finland}}|{{nowrap|{{native name|ru|Великое княжество Финляндское|paren=on}}}}}}}} | conventional_long_name = Veliko vojvodstvo Finska | common_name = Finska | status = Avtonomno veliko vojvodstvo | empire = Rusija | status_text = Avtonomno veliko vojvodstvo <!--v [[personalna unija|personalni uniji]]--> pod Ruskim imperijem | today = [[Finska]], [[Rusija]] | p1 = Finska pod Švedsko vladavino{{!}} Švedska Finska | flag_p1 = Flag of Sweden.svg | p2 = Viborški guvernat | flag_p2 = Coat of Arms of Vyborg (Vyborg Governorate) (1788).png | border_p2 = no | s1 = Kraljevina Finska (1918){{!}}Kraljevina Finska | flag_s1 = Flag of Finland (1918–1920).svg | flag_s2 = Socialist red flag.svg | s2 = Finska socialistična delavska republika | year_start = 1809 | date_start = 29. marec | event_start = skupščina v Porvooju | event1 = Pogodba iz Fredrikshamna | date_event1 = {{nowrap|17. september 1809}} | year_end = 1917 | date_end = 6. december | event_end = {{nowrap| Finska deklaracija o neodvisnosti}} | government_type = <!--[[Unitarna država]] -->[[Monarhija]] | title_leader = Veliki vojvoda | leader1 = [[Aleksander I., veliki vojvoda Finske|Aleksander I.]] | year_leader1 = 1809–1825 | leader2 = [[Nikolaj I., veliki vojvoda Finske|Nikolaj I.]] | year_leader2 = 1825–1855 | leader3 = [[Aleksander II., veliki vojvoda Finske|Aleksander II.]] | year_leader3 = 1855–1881 | leader4 = [[Aleksander III., veliki vojvoda Finske|Aleksander III.]] | year_leader4 = 1881–1894 | leader5 = [[Nikolaj II., veliki vojvoda Finske|Nikolaj II.]] | year_leader5 = 1894–1917| | title_representative = Guverner-general | representative1 = Georg Magnus Sprengtporten | year_representative1 = 1809 <small>(prvi)</small> | representative2 = Nikolaj Visarjonovič Nekrasov | year_representative2 = 1917 <small>(zadnji)</small>| | title_deputy = Podpredsednik | deputy1 = Carl Erik Mannerheim | year_deputy1 = 1822–1826 <small>(prvi)</small> | deputy2 = Anders Wirenius | year_deputy2 = 1917 <small>(zadnji)</small>| | image_coat = Grand Duchy of Finland small COA.svg | symbol_type = Grb | image_map = Grand Principality of Finland (1914).svg | image_map_caption = Veliko vojvodstvo Finska leta 1914| | capital = [[Turku]] <small>(1809–1812)</small><br/>[[Helsinki]] <small>(1812–1917)</small> | national_motto = | common_languages = {{ubl|[[finščina]]|[[švedščina]]|[[nemščina]]|[[ruščina]]|[[samijski jeziki]]|[[karelščina]]|[[romščina]]}} | religion = '''Uradna vera:'''<br>Evangeličansko-luteranska cerkev <small>(until 1867)</small><br>[[Ruska pravoslavna cerkev]] <small>(until 1917)</small> | legislature = Skupščina <small>(1809–1906)</small><br/>parlament <small>(1906–1917)</small> | currency = švedski riksdaler<br/><small>(1809–1840)</small><br/>ruski rubelj<br/><small>(1840–1860)</small><br/>finska marka<br/><small>(1860–1917)</small> | demonym = [[Finci|Finec]], Finka }} '''Veliko vojvodstvo Finska''', uradno in tudi '''Velika kneževina Finska'''{{efn|{{lang-fi|Suomen suuriruhtinaskunta}}; {{lang-sv|Storfurstendömet Finland}}; {{lang-ru|Великое княжество Финляндское}}, {{transl|ru|''Velikoye knyazhestvo Finlyandskoye''}} (vse to dobesedno pomeni Velika kneževina Finska}} je bila država predhodnica moderne [[Finska|Finske]]. Obstajala je med letoma 1809 in 1917 kot avtonomna država, ki ji je vladal [[Ruski imperij]].{{Sfn | Jussila | Henttilä | Nevakivi | 1995 | pp = ix, 1, 10}} Država, ki je nastala v 16. stoletju kot naslovno veliko vojvodstvo v lasti švedskega kralja, je postala avtonomna po priključitvi k Rusiji v [[finska vojna|finski vojni]] 1808–1809. Veliki knez Finske je bil ruski car [[Romanovi|Romanov]], ki ga je zastopal generalni guverner. Zaradi vladne strukture Ruskega imperija in finske pobude se je avtonomija Velikega vojvodstva širila do konca 19. stoletja. Finski senat, ustanovljen leta 1809, je postal najpomembnejši vladni organ in predhodnik sodobne finske vlade, finskega vrhovnega sodišča in finskega vrhovnega upravnega sodišča.<ref>Klinge 1997, Jutikkala & Pirinen 2002, Pulma 2003a, Zetterberg 2003, Jussila 2004, Ylikangas 2007.</ref> Gospodarske, družbene in politične spremembe v Velikem vojvodstvu Finski so potekale vzporedno s spremembami v Ruskem imperiju in preostali Evropi. Gospodarstvo je v prvi polovici 19. stoletja raslo počasi. V času vladavine [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] (1855–1881) je prišlo do pomembnega kulturnega, družbenega in intelektualnega napredka ter industrializacije gospodarstva. Napetosti so se povečale, potem ko je [[Sankt Peterburg]] leta 1898 sprejel politiko rusifikacije; nove okoliščine so povzročile zmanjšanje finske avtonomije in kulturnega izražanja. Nemiri v Rusiji in na Finskem med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] (1914–1918) in kasnejši propad Ruskega imperija leta 1917 so povzročili razglasitev neodvisnosti Finske in konec Velikega vojvodstva.<ref>Haapala 1995, Jussila 2004 ja 2007, Ylikangas 2007.</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Finske}} Razširjena jugozahodna Finska je postala titularno veliko vojvodstvo leta 1581, ko je švedski kralj [[Ivan III. Švedski|Ivan III.]], ki je bil kot princ finski vojvoda (1556–1561/63), znatno razširil seznam pomožnih naslovov švedskih kraljev.<ref>Leif Tengström: "Muschoviten...Turcken icke olijk" II, 1997, s. 104</ref> Novi naziv veliki vojvoda Finske ni povzročil nobene finske avtonomije, saj je bila Finska sestavni del Kraljevine Švedske s polno parlamentarno zastopanostjo svojih okrajev. V naslednjih dveh stoletjih so naziv uporabljali nekateri Ivanovi nasledniki na prestolu, vendar ne vsi. Običajno je bil to le pomožni naslov kralja, ki se je uporabljal le ob zelo formalnih priložnostih. Toda leta 1802 je kralj [[Gustav IV. Adolf Švedski]] kot znak svoje odločenosti, da obdrži Finsko znotraj Švedske kljub povečanemu ruskemu pritisku, podelil naslov svojemu novorojenemu sinu, princu Karlu Gustavu, ki je umrl tri leta kasneje. Med [[finska vojna|finsko vojno]] med Švedsko in Rusijo so se štirje stanovi okupirane Finske zbrali na parlamentu v [[Porvoo]]ju 29. marca 1809, da bi obljubili zvestobo ruskemu carju [[Aleksander I. Ruski|Aleksandru I.]], ki je v zameno zagotovil, da bodo zakoni in svoboščine tega območja ter veroizpovedi, ostali nespremenjeni. Po švedskem porazu v vojni in podpisu pogodbe v Fredrikshamnu 17. septembra 1809 je Finska postala pravo avtonomno veliko vojvodstvo v Ruskem imperiju; vendar običajno ravnotežje moči med monarhom in skupščino, ki temelji na obdavčitvi, ni bilo vzpostavljeno, saj se je cesar lahko zanesel na preostanek svojega ogromnega imperija. Dolgemu seznamu naslovov ruskega carja je bil dodan naslov ''veliki finski vojvoda''. Po vrnitvi na Finsko leta 1812 je na Finskem rojeni Gustaf Mauritz Armfelt postal svetovalec ruskega carja. Armfelt je bil ključnega pomena pri zagotavljanju velikega vojvodstva kot subjekta z relativno večjo avtonomijo znotraj ruskega imperija in pridobitvi tako imenovane Stare Finske, ki jo je Rusija priključila Švedski v pogodbi iz Nystada (1721) in pogodbe iz Åba (1743).<ref>{{navedi splet |url=http://www.tieteessatapahtuu.fi/982/knapas.html |title=Ajankohtainen Armfelt |last1=Knapas |first1=Rainer |date=2014 |website=Tieteessä tapahtuu |language=fi |access-date=2016-04-30 |archive-date=2016-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160601210455/http://www.tieteessatapahtuu.fi/982/knapas.html |url-status=dead }}</ref> === Začetek velikega vojvodstva === [[File:Sprengtporten by Godenhjelm.jpg|150px|thumb|left|Georg Magnus Sprengtporten je bil prvi generalni guverner Finske.]] {{glavni|Finska vojna}} Nastanek velikega vojvodstva izhaja iz Tilsitske pogodbe med ruskim carjem Aleksandrom I. in francoskim cesarjem [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom I.]] Pogodba je posredovala pri miru med Rusijo in Francijo ter povezala obe državi pred preostalimi Napoleonovimi grožnjami: Združenim kraljestvom in Švedsko. Rusija je napadla Finsko februarja 1808, trdila je, da je poskušala uvesti vojaške sankcije proti Švedski, ne pa osvajalne vojne, in da se je Rusija odločila le začasno nadzorovati Finsko. Skupaj so bili Finci večinoma proti-ruski, finski gverilci in kmečki upori pa so bili velika ovira za Ruse, zaradi česar je Rusija morala uporabiti različne taktike za zadušitev oboroženega finskega upora. Tako je na začetku vojne general roda Voysk Friedrich Wilhelm von Buxhoeveden z dovoljenjem carja Finski vsilil prisego zvestobe, v kateri bo Rusija spoštovala finsko luteransko vero, finski parlament in finske stanove kot dokler bodo Finci ostali zvesti ruski carski kroni. Prisega je vsakogar, ki je nudil pomoč švedski ali finski vojski, imenovala tudi za upornika.{{Sfn | Jutikkala | Pirinen | 1962 | pp =178–79, 183}} Finci so ugodili, zagrenjeni nad Švedsko, ki je zapustila državo zaradi svoje vojne proti Danski in Franciji, in brezvoljno sprejeli rusko osvajanje. Finski parlament naj bi se zdaj sestajal le, kadar je bilo to zahtevano in ni bil nikoli omenjen v manifestu, ki ga je objavilo ministrstvo za zunanje zadeve. Nadalje je Aleksander I. zahteval deputacijo štirih finskih stanov, saj je izrazil zaskrbljenost zaradi nadaljnjega finskega odpora. Deputacija je zavrnila ukrepanje brez zbora, s čimer se je Aleksander strinjal in obljubil, da bo parlament kmalu sklican. Do leta 1809 je bila osvojena vsa Finska in marca je bil sklican parlament. Finska je bila nato združena z Rusijo prek krone in Finska je lahko obdržala večino lastnih zakonov, kar ji je dalo avtonomijo.{{Sfn | Jutikkala | Pirinen | 1962 | p =185}}{{Sfn | Seton-Watson |1967 | pp = 114–15}} Namesto da bi na novo pridobljenem ozemlju neposredno vladal carski generalni guverner, je bil na Finskem vzpostavljen nov upravni sistem, ki ga je delno zasnoval liberalec Mihail Speranski. Novo veliko vojvodstvo je vodil vladni svet, kasneje finski senat, telo, sestavljeno iz finskih državljanov. Vloga generalnega guvernerja je bila zato relativno zmanjšana. Poleg tega se je car ukvarjal z zadevami v zvezi s Finsko neposredno prek posebnega državnega sekretarja, brez vpletanja njegovega ruskega kabineta ali administracije. To je postavilo temelje za precejšnjo avtonomijo, ki jo je uživala Finska večji del obdobja ruske vladavine. === Zgodnja leta === [[File:FIN-A13-Grand Duchy Finland-20 Kopek (1814).jpg|thumb|left|Finski bankovec za 20 kopek iz leta 1814]] Zgodnja leta velikega vojvodstva je mogoče videti kot brez posebnih dogodkov. Leta 1812 je bilo območje stare Finske (od 1812 do 1945 znano kot provinca Viipuri) podarjeno Finski. Rusija je to ozemlje priključila Švedski v [[velika severna vojna|veliki severni vojni]] in [[Rusko-švedska vojna (1741–1743)|rusko-švedski vojni (1741–1743)]]. To presenetljivo dejanje carja je naletelo na jezo nekaterih delov ruske vlade in aristokracije, ki so se želeli bodisi vrniti na prejšnjo mejo bodisi priključiti skupnosti zahodno od [[Sankt Peterburg]]a. Kljub negodovanju so meje ostale določene do leta 1940. Potezo lahko razumemo kot Aleksandrovo skrb za Finsko in njegove poskuse pomiritve Fincev, v poskusih pridobitve njihove zvestobe, ki bi izhajala iz pasivne pomiritve, v primerjavi z močno rusifikacijo pozneje v 19. stoletju. Poleg tega je Aleksander prestolnico iz [[Turku]]ja preselil v [[Helsinki|Helsinke]], majhno utrjeno mesto, ki ga je varovala [[Suomenlinna]]. Tudi glavna finska univerza se je preselila v Helsinke, potem ko je v Turkuju izbruhnil požar, ki je uničil večino stavbe. Kljub obljubam o finskem parlamentu se je ta sestal šele leta 1863 in številni novi zakoni, ki so šli skozi zakonodajno telo, so bili zakoni, ki bi zahtevali odobritev parlamenta, ko je bila pod švedsko oblastjo. Aleksander je šel še korak dlje, ko je zahteval ''Hišo plemstva'' (bodisi se nanaša na institucijo finskega plemstva bodisi na palačo plemiškega posestva), ki je bila organizirana leta 1818. Hiša je bila zasnovana za registracijo vseh plemiških družin na Finskem, tako da bi najvišje finsko plemstvo predstavljalo naslednjo finsko državo. (Finsko plemstvo je bilo od leta 1809 do 1906 prvi od štirih stanov kraljestva.) Kar se tiče Švedske, večina ni preveč razmišljala o osvojitvi Finske, saj je Švedska leta 1814 sama priključila Norveško Danski in vstopila v personalno unijo z narodom. O tem, ali je Aleksander namenoma prezrl obstoj parlamenta ali ne, je sporno, z opaznimi dejavniki, kot sta padec Napoleona in ustanovitev [[Sveta aliansa|Svete alianse]], novoodkriti verski misticizem ruske krone in negativne izkušnje s poljskim ''sejmom''. Kljub temu se Aleksander I. ni več vdajal finskim zadevam in se je vrnil k vladanju Rusije.{{Sfn | Jutikkala | Pirinen | 1962 |pp = 191–92, 194}} === Aleksandrova smrt in asimilacija Finske: 1820–1850 === [[File:Helsinki 1820.jpg|thumb|Centralni Helsinki leta 1820]] [[File:Finnish Guard 1850s.jpg|thumb|240px|Finski gardni strelski bataljon sredi 19. stoletja]] [[File:Florafesten 13.5.1848 av Alex Federley.tif|thumb|right|''Fredrik Cygnaeus ima govor na praznovanju dneva Flore'' 13. maja 1848. Avtor risbe je Alex Federley.]] Leta 1823 je bil grof Arsenij Zakrevski imenovan za generalnega guvernerja Finske in je hitro postal nepriljubljen tako med Finci kot med Švedi. Zakrevsky je ukinil odbor za finske zadeve in uspel pridobiti pravico, da finske zadeve predloži ruskemu carju, mimo finskega državnega sekretarja. Dve leti pozneje je Aleksander I. umrl (1. december [19. november] 1825). Zakrevski je izkoristil priložnost in od Finske zahteval prisego zvestobe, ki bi carja označevala kot absolutnega vladarja Finske – pri čemer je pričakoval, da bo car [[Konstantin Pavlovič Ruski|Konstantin]], Aleksandrov naslednji najstarejši brat. Vendar pa je Nikolaj, mlajši brat Konstantina in Aleksandra, postal car kljub dekambrističnemu uporu proti njemu decembra 1825. Nikolaj je finskemu državnemu sekretarju Robertu Henriku Rehbinderju zagotovil, da bo on (Nikolaj) še naprej podpiral Aleksandrovo liberalno politiko glede Finske. Leta 1830 je Evropa zaradi [[Julijska revolucija|julijske revolucije]] v [[Francija|Franciji]] postala žarišče revolucije in reform. [[Poljska]], druga ruska država stranka, je med novembrsko vstajo 1830–1831 doživela množično vstajo proti Sankt Peterburgu. Finska tega ni storila, saj si je Rusija že pridobila finsko zvestobo. Tako je Rusija nadaljevala svojo politiko spoštovanja finske avtonomije in tihe asimilacije Fincev v imperij. Zakrevsky je umrl leta 1831; Knjaz Aleksander Sergejevič Menšikov ga je nasledil kot generalni guverner Finske in nadaljeval finsko pomiritev. Pomiritev Fincev bi lahko razumeli kot prototip poznejše rusifikacije, ko so se izobraženi Finci množično preselili v Rusijo in iskali službe znotraj carske vlade, da bi se povzpeli v ruski imperialni družbi. Vse več se jih je učilo tudi ruščino, več Fincev se je želelo naučiti ruskega jezika, politike, kulture in se asimilirati v rusko družbo. Čeprav Nikolaj tega ni nameraval storiti, je njegov notranji urad, natančneje Nikolajev notranji minister Lev Perovski (na položaju: 1841–1852), zagovarjal ideje grofa Zakrevskega in v 1840-ih nadalje spodbujal ideje subtilne rusifikacije.{{Sfn | Jutikkala | Pirinen | 1962 | pp = 195–96}} Vendar pa je Finska v 1930-ih doživela nacionalistično revolucijo, ki je temeljila na literaturi. To je pomenilo začetek gibanja ''Fennoman'', nacionalističnega gibanja, ki je delovalo na Finskem do njene neodvisnosti. Leta 1831 je bilo ustanovljeno Finsko književno društvo, ki je nastalo na podlagi spoštovanja finskega jezika. Finščina ni bila zastopana kot jezik znanstvene elite, saj je bila večina tiskanih akademskih del, romanov in poezije napisanih v švedščini ali ruščini. Ko je posnemala nemški bralni bes, ''Lesewut'' in poznejšo švedsko manijo, je Finska do leta 1830 vstopila v bralno norijo. Ta modna muha je dosegla vrhunec leta 1835 z objavo ''[[Kalevale]]'', finskega [[ep]]a. Vpliv ''Kalevale'' na Finsko je bil ogromen in je okrepil finski nacionalizem in enotnost, čeprav je bil ep poezija ali zgodbe o finski folklori. Iskanje literature se je razširilo v 1840-ih in 1850-ih ter pritegnilo pozornost finske cerkve in ruske krone. Finski časopisi, kot je ''Maamiehen Ystävä'' (Kmečki prijatelj), so začeli izhajati v mestnih in podeželskih območjih Finske. Vendar pa so švedska akademska elita, cerkev in ruska vlada nasprotovale finskemu literarnemu gibanju. Edvard Bergenheim, nadškof Turkuja od 1850 do 1884, je pozval k dvojni cenzuri del, ki nasprotujejo cerkvi in del, ki se zdijo socialistična ali komunistična. Reakcionarna politika luteranske cerkve je prepričala prav tako reakcionarnega Nikolaja I. (vladal 1825–1855), da je (1850) prepovedal objavo vseh finskih del, ki niso bila verske ali ekonomske narave, saj bi taka dela veljala za revolucionarna in bi lahko spodbudila finsko večino k uporu proti cerkvi in ​​kroni. Vendar pa je cenzura le podžgala jezikovni spor na Finskem in fenomansko gibanje.{{Sfn | Jutikkala | Pirinen | 1962 | pp = 199–206}}{{Sfn | Hall | 1953 | pp = 127–28}}{{Sfn | Mäkinen | 2015 | pp = 292–95}} === Krimska vojna in 1860–1870 === {{glavni|Krimska vojna|Alandska vojna}} [[File:Mihály Zichy - Ball in Honour of Alexander II - WGA25974.jpg|thumb|left|Bal v Helsinkih v čast Aleksandra II., 1863]] Dela Johana Snellmana in drugih avtorjev ''Fennomana'' so združevala literaturo in nacionalizem ter povečala pozive k priznavanju jezikov in reformam izobraževanja na Finskem. To se je povečalo med [[krimska vojna|krimsko vojno]], v kateri so finska pristanišča in trdnjave na Baltskem morju postala predmet zavezniških napadov, zlasti Suomenlinna in Bomarsund na Ålandskih otokih med Ålandsko vojno. Ker so bili časopisi zaradi cenzure tiskani v švedščini in ruščini, mnogi Finci niso mogli brati o dogodkih v bitki pri Bomarsundu in bitki pri Suomenlinni. Poleg tega je leta 1855 umrl Nikolaj I. in novi car [[Aleksander II. Ruski]] je že načrtoval izobraževalne reforme na obrobnih ozemljih v Rusiji, vključno s Finsko.{{Sfn | Mäkinen | 2015 | pp = 295–96}} Aleksander II. je prav tako nameraval ponovno poklicati stanovski parlament. Pod Aleksandrovo vladavino je Finska doživela obdobje liberalizacije v izobraževanju, umetnosti in gospodarstvu. Leta 1858 je finščina postala uradni jezik lokalne samouprave, kot so province, kjer je bila finščina večina govorjenega jezika. Vendar so se Finci bali, da bi Sankt Peterburg preprečil sestanek parlamenta na podlagi tega, da poljski in ruski državljani niso bili deležni enakih svoboščin in da bi bil parlament izkoreninjen. Napačno so ga razlagali, saj je le dodal nekaj dodatnih korakov k zakonodajnemu postopku; skupščina je smela ostati. Leta 1863 je Aleksander sklical parlament in izdal, da naj bi bil finski jezik enak švedskemu in ruskemu v Velikem vojvodstvu, hkrati pa je sprejel zakone glede infrastrukture in valute. Aleksander je postal naklonjen finskemu delavskemu razredu pred švedsko elito, zaradi švedske propagande med krimsko vojno, ki je pozivala k uporu proti Rusom. Aleksander je avgusta 1863 sprejel tudi zakon o jezikovnem odloku, ki je zahteval, da je treba v dvajsetih letih v vseh javnih podjetjih uvesti finski jezik. Zakon je bil leta 1865 razširjen tako, da zahteva, da morajo državni uradi služiti javnosti v finščini, če se zahteva. Kljub temu je zaradi vmešavanja švedske elite, ki je imela v lasti večino teh uradov in podjetij, potreboval nekaj časa, da so bili jezikovni zakoni v celoti uveljavljeni. Kljub temu so se izobraževalni zakoni prebili in prve srednje šole s poukom v finščini so se začele v 1870-ih letih.{Sfn | Hall | 1953 | p = 128}}{{Sfn | Seton-Watson | 1967 |pp = 415–16}} Pooblastilo parlamenta je bilo leta 1869 tudi razširjeno, saj je parlamentu omogočilo večjo moč in možnost sprejemanja različnih zakonodaj; zakon je tudi zahteval, da car vsakih pet let skliče parlament. Leta 1869 je bil sprejet tudi zakon o veri, ki je preprečeval oblast države nad cerkvijo. Poleg tega je Finska dobila tudi svoj denarni sistem, finsko marko, in svojo vojsko.{{Sfn | Jutikkala | Pirinen | 1962 |pp = 215–16, 222}} Prva finska železniška proga je bila odprta med Helsinki in Hämeenlinno 17. marca 1862.<ref>Neil Kent: ''Helsinki: A Cultural History'', p. 18. Interlink Books, 2014. {{ISBN|978-1566565448}}.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://yle.fi/uutiset/3-5061482|title=Tulihevonen saapui ensi kerran Hämeenlinnaan 150 vuotta sitten|trans-title=The "fire horse" arrived first time in Hämeenlinna 150 years ago|work=Yle Häme|publisher=Yle|date=January 31, 2012|access-date=March 17, 2022|language=fi}}</ref> === Rusifikacija === [[File:Robert Wilhelm Ekman - Kreeta Haapasalo Playing the Kantele in a Peasant Cottage.jpg|thumb|270px|left|Ljudska glasbenica Kreeta Haapasalo igra kantele v kmečki bajti (1868)]] [[File:Walkiakoski Oy management 1899.jpg|thumb|Vodje in direktorji Walkiakoski Oy, tovarne sulfatne celuloze v Valkeakoskiju, 1899]] [[File:Svenska Folkpartiet (Swedish People’s party) election advertising in front of Mariankatu 13b in Helsinki during the first unicameral parliamentary elections, Grand Duchy of Finland, Russian Empire, 1907. (50043395033).jpg|thumb|''Svenska Folkpartiet'' (Švedska ljudska stranka) volilno oglaševanje v Helsinkih med prvimi enodomnimi parlamentarnimi volitvami leta 1907]] Politika rusifikacije pod Aleksandrom III. in Nikolajem II. zlahka povzame časovno obdobje od 1881 do 1917. Leta 1881 je Aleksander III. po očetovi smrti prevzel prestol in začel vladati neomajno konzervativno, a miroljubno vladavino Rusije. Finska, pa tudi številna druga obrobna ruska ozemlja, se soočajo z bremenom rusifikacije, kulturne, socialne, gospodarske in politične absorpcije v Rusijo. V primerjavi z zgodnjo rusifikacijo v 1830-ih in 1840-ih je bila rusifikacija poznega 19. – začetka 20. stoletja v svoji politiki veliko bolj živahna. Poleg tega se je Finska soočila s političnimi pretresi v svoji državi med različnimi frakcijami, kot so liberalci, socialdemokrati, mladi Finci in komunisti. Finska je postala tarča panslavističnega gibanja, ki je pozivalo k slovanski enotnosti v vzhodni Evropi. Na Finsko so gledali kot na osvojeno ozemlje in da je morala Finska kot podložnik spoštovati carja. Na Finsko so gledali tudi kot na poselitveno deželo in da je treba 'tujo raso' Fincev asimilirati in zaščititi pred vmešavanjem Zahoda, s čimer bi 'blagoslovili' Fince s svojo prisotnostjo. Poleg tega so finske predstavnike pri carju zamenjali s panslavističnimi zagovorniki.{{Sfn | Jutikkala | Pirinen | 1962 | pp = 222–24}} [[File:Salon rautatieasema1900.jpg|thumb|left|Železniška postaja Salo leta 1900]] [[File:Numismatic postcard from the early 1900's - Grand-Duchy of Finland (Russia).jpg|thumb|Numizmatična razglednica iz začetka 20. stoletja – finska marka]] Od tam se je rusifikacija samo še povečala, toda od 1880-ih naprej se je konflikt med švedsko manjšino ustavil. V primerjavi z baltskimi državami je bila finska večina veliko bolje izobražena in bolj zavzeta za rusko politiko. Reakcionarna politika rusifikacije, katere cilj je bil združiti sekularni nacionalizem in monarhijo božanske pravice, se je infiltrirala v finsko gospodarstvo leta 1885. Finska je uspela ustvariti cvetočo sodobno industrijo, ki je temeljila na tekstilu in lesu in je uspela tekmovati s takratnim ruskim gospodarstvom. Ruski birokrati so iz šoka in ljubosumja pozvali k reviziji rusko-finske tarife. Rusifikacija je dobila tudi gospodarski preobrat, saj je bila osnova reformirane tarife gospodarska enotnost, kar je le še povečalo gospodarske težave Finske. Revizija tarife leta 1885 in nato leta 1897 je bila oblikovana kljub komercialnemu uspehu Finske in enotnosti delavskega razreda. Politika rusifikacije se je nadaljevala v letu 1890 z dodatkom carskega poštnega sistema na Finskem, ki je nadomestil finsko pošto. Šele sredi 1890-ih so Finci spoznali prave namene ruske krone. Nikolaj II. se je po Aleksandrovi smrti leta 1894 povzpel na prestol, z njim pa general Nikolaj Bobrikov, ki je bil imenovan za generalnega guvernerja. Pod Bobrikovim so ga Finci skoraj kolektivno sovražili, čigar reakcionarna politika je povzročila socializem in komunizem med finskim delavskim razredom. Zlasti Stranka aktivnega odpora in Kagal sta na Finskem postali zelo priljubljeni zaradi taktike nasilja prve ter taktike propagande in prepričevanja druge. Na začetku te vladavine je Bobrikov skoraj takoj uvedel obvezno petletno služenje vojaškega roka, v katerem so imeli Finci možnost vpoklica v ruske enote. Poleg tega je uvedel, da se Rusom omogoči opravljati javne funkcije in da se ruščina določi za upravni jezik Finske. Leta 1899 je februarski manifest pod Nikolajem II. razglasil, da je ruska zakonodaja deželna zakonodaja, Finska pa naj bi prisegla zvestobo ruski zakonodaji. Skupščina je bila v bistvu znižana na državno skupščino in da je Finska provinca Rusije, zanemarjena njena avtonomija. Celotna finska vojska je bila leta 1901 razpuščena.{{Sfn | Jutikkala | Pirinen | 1962 | pp = 229–32}}{{Sfn | Seton-Watson | 1967| pp = 498–99}} [[File:Schauman_shoots_Bobrikov.jpg|thumb|''Eugen Schauman je 16. junija 1904 v Helsinkih ubil generalnega guvernerja Bobrikova''. Risba atentata neznanega avtorja.<ref>{{cite journal | first1 = George B. | last1 = Kauffman | first2 = Lauri | last2 = Niinistö | author-link1 = | url = http://chemeducator.org/bibs/0003003/00030208.htm | title = Chemistry and Politics: Edvard Immanuel Hjelt (1855–1921) | journal = The Chemical Educator | year = 1998 | volume = 3 | issue = 5 | doi = 10.1007/s00897980247a | pages = 1&ndash;15 | s2cid = 97163876 | archive-url = https://web.archive.org/web/20041030030706/http://chemeducator.org/bibs/0003003/00030208.htm | archive-date = 2004-10-30 | access-date = 2024-07-18 | url-status = dead }}</ref> A drawing of the assassination by an unknown author.]] Bobrikov je proti Rusiji nehote združil tako Fince kot Švede, kar ga je samo še bolj razjezilo. Ker so cerkve zavračale razglasiti zakon, sodniki, ki so ga zavračali, in naborniki, ki so zavračali službo, je Bobrikov ponorel zaradi trenutnega stanja na Finskem. Bobrikov je na Finskem našel malo podpore, predvsem pri ruski manjšini in članih Stare finske stranke. Bobrikov je privabil ruske uradnike, da so prevzeli vladna in državna mesta, in leta 1903 v skrajni jezi suspendiral finsko ustavo. Finci in Švedi so njegova dejanja sprejeli z izjemno jezo, v kateri so bile zmerne stranke, Mladi Finci in Švedska stranka se je združila v skupni boj proti Bobrikovu. Finska socialdemokratska stranka, med kmeti priljubljena marksistična stranka, je bila prav tako izjemno sovražna in je zagovarjala razredno vojno ter prijela za orožje, v nasprotju s socialdemokrati drugod po Evropi. Končno je Stranka aktivnega odpora, nacionalistična stranka, ki je zagovarjala oborožen boj in gverilsko taktiko, zaslovela, ko je njen član Eugen Schauman 16. junija 1904 v Helsinkih ubil Bobrikova.{{Sfn | Seton-Watson | 1967| pp = 498–99}} Leta 1905 se je Rusija soočila s ponižujočim porazom v [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] in sredi pretresov v [[Sankt Peterburg]]u so Finci preoblikovali svojo ustavo in oblikovali nov parlament, katerega zastopstvo je temeljilo na splošni volilni pravici, kar je ženskam dalo polno volilno pravico pred vsemi drugimi evropskimi državami po kratkotrajna republika Korzika. Pjotr ​​Stolipin, predsednik vlade Nikolaja II., je parlament hitro uničil. Stolipin se je izkazal za še bolj živahnega kot Bobrikov, saj je verjel, da mora biti vsak podložnik stoičen domoljub do krone in podpirati nesmrtno zvestobo Rusiji. Stolipin je želel uničiti finsko avtonomijo in ni upošteval domačih jezikov in kultur neruskih subjektov, saj je verjel, da so v najboljšem primeru tradicionalni in obredni. Finski parlament je bil ponovno oblikovan za boj proti Stolipinu, vendar je bil Stolypin zagnan za zadušitev finskega upora in leta 1909 trajno razpustil parlament. Tako kot pred njim Bobrikov, se Stolypin ni zavedal, da takšna dejanja samo podpihujejo ogenj, in ga je nato ubil Dmitrij Bogrov, judovski pripadnik skrajne levice. Od Stolypinove smrti je ruska krona vladala Finski kot monarhistična diktatura do propada Rusije med [[ruska revolucija|rusko revolucijo]], od katere je Finska razglasila neodvisnost, vojno za neodvisnost, ki se je kmalu spremenila v državljansko vojno.{{Sfn | Seton-Watson | 1967| pp = 668–69}}{{Sfn | Jutikkala | Pirinen | 1962 | pp = 242–55|}}{{Sfn | Hall | 1953 | p = 129}} == Vlada in politika == [[File:Finlandduchy.jpg|200px|thumb|right|Zemljevid Finske, približno 1900. Zemljevid je v ruščini in uporablja švedska imena krajev, zapisana v cirilici.]] [[File:Provinces of Grand Duchy of Finland.svg|200px|thumb|right|Province Velikega vojvodstva Finske]] Ruski car je vladal kot veliki vojvoda Finske in ga je na Finskem zastopal generalni guverner. Finski senat je bil najvišji upravni organ Velikega vojvodstva in so ga sestavljali domači Finci. V Sankt Peterburgu je finske zadeve zastopal minister – državni sekretar za Finsko. Senat je imel predvsem svetovalno vlogo, dokler leta 1886 ni dobil pravice do zastopanja. Poleg lastne centralne, regionalne in lokalne uprave je imela Finska svoje znamke, valuto in vojsko. [[File:00101 Helsinki, Finland - panoramio - Pinochet68 (2).jpg|200px|thumb|Kip Aleksandra II. na [[Senatni trg, Helsinki|Senatnem trgu]] v Helsinkih je bil zgrajen v spomin na njegovo ponovno vzpostavitev finskega parlamenta leta 1863.]] Aleksander I. ni želel, da bi bilo Veliko vojvodstvo ustavna monarhija, vendar so mu vladne institucije, rojene med švedsko vladavino, ponudile učinkovitejšo obliko vladavine kot absolutna monarhija v Rusiji. To se je do konca 19. stoletja razvilo v visoko stopnjo avtonomije. === Province === Upravna razdelitev Velikega vojvodstva je sledila ruskemu carskemu modelu s provincami ({{lang-ru|губерния}} ''gubernija'', {{lang-sv|län}}, {{lang-fi|lääni}}), ki so jih vodili guvernerji. Vendar je bilo narejenih nekaj sprememb in ker je bil jezik skrbnikov še vedno švedščina, se je stara terminologija iz švedskega časa nadaljevala v lokalni rabi. Provinca Viipuri sprva ni bila del Velikega vojvodstva, leta 1812 pa jo je car Aleksander I. prenesel iz ožje Rusije na Finsko. Po letu 1831 je bilo v Velikem vojvodstvu do konca osem provinc in to se je nadaljevalo v neodvisni Finski: *Provinca Turku in Pori ({{lang-ru|Або-Бьернеборгская губерния}}, {{lang-sv|Åbo och Björneborgs län}}, {{lang-fi|Turun ja Porin lääni}}) *Provinca Kuopio ({{lang-ru|Куопиоская губерния}}, {{lang-sv|Kuopio län}}, {{lang-fi|Kuopion lääni}}) *Provinca Vaasa ({{lang-ru|Николайстадская губерния}}, {{lang-sv|Vasa län}}, {{lang-fi|Vaasan lääni}}) *Provinca Uusimaa ({{lang-ru|Нюландская губерния}}, {{lang-sv|Nylands län}}, {{lang-fi|Uudenmaan lääni}}) *Provinca Mikkeli ({{lang-ru|Санкт-Михельская губерния}}, {{lang-sv|S:t Michels län}}, {{lang-fi|Mikkelin lääni}}) *Provinca Häme ({{lang-ru|Тавастгусская губерния}}, {{lang-sv|Tavastehus län}}, {{lang-fi|Hämeen lääni}}) *Provinca Oulu ({{lang-ru|Улеаборгская губерния}}, {{lang-sv|Uleåborgs län}}, {{lang-fi|Oulun lääni}}) *Provinca Viipuri ({{lang-ru|Выборгская губерния}}, {{lang-sv|Viborgs län}}, {{lang-fi|Viipurin lääni}}) === Zastave === Veliko vojvodstvo Finska ni imelo svoje uradne zastave, vendar so se ob različnih priložnostih uporabljale različne vrste zastav. O uradni zastavi so razpravljali celo v finskem parlamentu v 1860-ih, vendar ni bila nikoli uradno izbrana.<ref name="kajanti_1997_p110-140">Kajanti 1997 p. 110–140</ref> Zastava Rusije je bila uradna zastava Finske do osamosvojitve.<ref name="MinistryoftheInterior">{{navedi splet |title=Suomen lipun historia |url=https://intermin.fi/suomen-lippu/tietoa-lipusta/historia |website=Ministry of the Interior |access-date=15 July 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240301022520/https://intermin.fi/suomen-lippu/tietoa-lipusta/historia |archive-date=1 March 2024 |language=fi |url-status=live}}</ref> Uradna pomorska zastava je bila izbrana leta 1812 za vladno uporabo. Bila je bela zastava, z rusko zastavo v zgornjem kotu in kompasno vrtnico na sredini. Leta 1883 je bila zamenjana z modro križno zastavo z vrtnico kompasa v zgornjem kotu. Poštno zastavo (bela zastava z rusko zastavo v zgornjem kotu in poštarskim rogom na sredini) so uporabljali tudi v Velikem vojvodstvu, skupaj s carinsko zastavo (modra zastava z rusko zastavo v zgornjem kotu in logotip carinske agencije v sredini). Prvotno ni bilo predpisov glede trgovskih zastav do 3. oktobra 1821, ko so finske ladje dobile pravico, da brez dovoljenja plujejo pod rusko zastavo. Uporabljene so bile tudi bele, modre in rdeče zastave z rusko zastavo v kotu. Kasneje so bile uporabljene zastave s šestimi in devetimi črtami z barvami ruske zastave dvakrat ali trikrat.<ref name="kajanti_1997_ss88-90">Kajanti 1997 ss. 88–90</ref> Zastavo z modrim križem, podobno sodobni finski zastavi, je prvič uporabil jahtni klub Nyländska Jaktklubben leta 1861, opremljen z grbom Uusimaa v zgornjem kotu. Navdihnila jo je podobna zastava, ki jo uporablja Neva Yacht Club. Zastavo jahtnega kluba je uradno razglasil senat leta 1890, ko je švedsko govoreča Östra Nylands Segelförening sprejela zastavo Švedske. Konec 19. stoletja so se zastave z grbom uporabljale v neuradnih kontekstih, kot so zasebna posestva in protesti. V uradnih kontekstih se je predvsem uporabljala ruska belo-modro-rdeča trobojnica.<ref name="kajanti_1997_p164">Kajanti 1997 p. 164</ref> Veliko vojdstvo Finska je sodelovala na poletnih olimpijskih igrah 1912 s svojo ekipo. Na otvoritveni slovesnosti je za rusko ekipo korakala finska ekipa z znakom Finske. Na podelitvi medalj je bila za finske športnike dvignjena ruska zastava nad belo-modro zastavico z napisom "Finska".<ref name="kajanti_1997_p176-178">Kajanti 1997 p. 176–178</ref> <gallery> Flag of Russia.svg|Zastava Rusije je bila uradna zastava Velikega vojvodstva GD Finland 1809-1821.PNG|Različica finske trgovske zastave, 1809–1821 Nyländska Jaktklubben flag 1861-1900.svg|Zastava jahte, ki jo uporablja Nyländska Jaktklubben, 1861–1900 Striped Flag of Finland (unofficial).svg|Različica finske trgovske zastave, ki jo je uporabljalo švedsko govoreče prebivalstvo, 1905 Blue-White Striped Flag of Finland (unofficial).svg|Finsko govoreča različica iste zastave </gallery> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * {{Citation |last =Hall|first =Wendy|title=Green, Gold, and Granite | year = 1953 |publisher= Max Parrish & Co. |location= London}} * {{Citation | last1=Jussila | first1= Osmo | last2=Henttilä |first2= Seppo | last3=Nevakivi | first3= Jukka | title=From Grand Duchy to a Modern State | year = 1995 | publisher= Hurst & Company | location=London, United Kingdom}}. * {{Citation |last1=Jutikkala |first1= Eino|last2=Pirinen |first2= Kauko|title=A History of Finland | edition = rev. | year = 1962|publisher= Praeger Publishers |location=New York, Washington}}. * {{Citation |last = Mäkinen|first = Ilkka.|title= From Literacy to Love of Reading: The Fennomanian Ideology of Reading in the 19th-Century Finland|journal=Journal of Social History | date = Winter 2015|volume=49|issue= 2}}. * {{Citation |last = Seton-Watson|first = Hugh |title= The Russian Empire 1801–1917 | year = 1967|publisher=Oxford |location= London}}. == Zunanje povezave == {{Commons category|Grand Duchy of Finland}} * [http://flagspot.net/flags/fi-duchy.html Grand Duchy of Finland] at Flags of the World * [http://www.histdoc.net/historia/altfinl.html#suom The text of The Imperial Manifesto of 1811 in German and Finnish] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Finske]] [[Kategorija:Zgodovina Švedske]] [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1809]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1917]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] 96mhh454yz72hz2omm53jygdhnxsikh Demokrati. Anžeta Logarja 0 568920 6759404 6749832 2026-10-01T17:58:20Z VidicK01 193275 izstop G. Mohra, M. Požarja 6759404 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Demokrati. Anžeta Logarja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|250px]] | foundation = 16. november 2024 | headquarters = Kamniška ulica 47<br>1000 [[Ljubljana]] | youth_wing = Mladi Demokrati | ideology = {{ubl|[[Centrizem]]<ref>{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/anze-logar-v-jansevo-vlado-brez-levosredinske-stranke-raje-ne-bi-sel-2701169/| title = Anže Logar: V Janševo vlado brez levosredinske stranke raje ne bi šel| last = Lebinger| first = Anže| date = 15 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Boj proti korupciji]]<ref name="Program">{{navedi splet |title=Program - Demokrati |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |access-date=2024-11-16 |website=Demokrati |language=sl |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Dnevnik-Interview">{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rojstvo-stranke-demokrati-2702612/| title = Logar: Slovenija mora za vsako ceno ostati varna država|agency= [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]| date = 16 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Tretja pot]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>|[[Liberalizem]]|[[Regionalizacija]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>}} | position = [[Centrizem|Sredina]] do [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{navedi splet| url = https://portal24.si/konec-prihodnjega-tedna-na-politicni-parket-stopajo-logarjevi-demokrati| title = Konec prihodnjega tedna na politični parket stopajo Logarjevi Demokrati| last = Kovač| first = Miha D.| date = 10 November 2024| website = Portal24.si| access-date = 20 November 2024}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|20|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra|temno modra]]<br> {{colorbox|#00b5c0;}} [[modra|svetlo modra]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Eva Irgl]]<br>Janez Demšar | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = Tadej Ostrc | president = [[Anže Logar]] | general_secretary = Darja Bučar | membership_year = 2025 | membership = }} [[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sličica|Ustanovitelj in predsednik stranke Demokrati, Anže Logar.]] '''Demokrati. Anžeta Logarja''' (okrajšano '''Demokrati.''', kratica '''D.''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot sredinska do desno sredinska. Njen izvor je bilo prvotno ustanovljeno javno društvo [[Platforma sodelovanja]], ustanovljeno 31. maja 2023 z namenom javne razprave o prihodnosti Slovenije. Nato pa je bila kot stranka ustanovljena 16. novembra 2024. Izoblikovala se je okoli [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], predsedniškega kandidata na volitvah [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]] in bivšega [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]]. V ospredje svojega političnega delovanja postavljajo varnost, sodobno in digitalizirano družbo, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji in zdravje. Že v mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] so člani stranke Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak februarja 2025 ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Stranka je nato kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah v Državni zbor 2026]] in osvojila 6 poslanskih mandatov. Po neuspešnih pogajanjih z relativnim zmagovalcem volitev [[Robert Golob|Robertom Golobom]] so Demokrati vstopili v [[16. vlada Republike Slovenije|četrto vlado Janeza Janše]] in v njej prevzeli vodenje treh ministrskih resorjev. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Po [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, takrat še poslanca stranke SDS, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 13. novembra 2022 je po zaključenem drugem krogu dejal: »Danes smo na začetku nečesa velikega«<ref>{{Navedi splet|title=Logar zbral več glasov kot SDS in NSi na državnozborskih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Ugibalo se je o lastni stranki, a je spomladi 2023 Logar napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 24. novembra 2023 je Anže Logar je na seji Sveta SDS odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v Platformo sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa je pričakoval, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a je ocenil, da »nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju«.<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši, po 25 letih članstva v stranki, poslal svojo izstopno izjavo in dan kasneje napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS, a se slednji za pridružitev kasneje ni odločil.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-24|language=sl}}</ref> === Nastanek stranke === 24. oktobra je Logar povedal, da se bo stranka imenovala ''Demokrati'', saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Kongres nove stranke je potekal 16. novembra 2024 v Mariboru. Na njem sta bila potrjena program in statut, izvoljeni pa so bili še ostali organi stranke. Izvoljeni predsednik Logar je v nagovoru poudaril, da »morata država in politika služiti ljudem« ter napovedal »veliko programsko koalicijo«, kot njeni prioriteti je navedel politično širino in boj proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 30. januarja 2025 je dotedanji poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] Tine Novak prestopil v stranko Demokrati.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak prestopa k Logarjevim Demokratom {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-poslanec-gibanja-svoboda-tine-novak-prestopa-k-logarjevim-demokratom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> S tem je bil izpolnjen pogoj za ustanovitev poslanske skupine v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |title=Novak: K Logarju zaradi Pomurja, ne funkcij. Oba prijavljena KPK-ju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novak-k-logarju-zaradi-pomurja-ne-funkcij-oba-prijavljena-kpk-ju.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Logarjeva trojica lahko ustanovi poslansko skupino, SDS nasprotuje {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarjeva-trojica-lahko-ustanovi-poslansko-skupino.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Ker Logar, Irgl in Novak na prejšnjih volitvah niso bili izvoljeni na listi iste stranke, so ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 28. junija 2025 je bil ustanovljen podmladek stranke z imenom ''Mladi Demokrati''. Njegov prvi predsednik je postal Gašper Krč.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=A. P. |title=Stranka Demokrati ustanovila podmladek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/stranka-demokrati-ustanovila-podmladek/750417 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Pripojitev stranke Konkretno === 17. junija 2025 je bilo na skupni tiskovni konferenci oznanjeno, da se bo Demokratom pripojila stranka [[Konkretno]], ki jo je od umika [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] leta 2023 do kasnejše priključitve vodil Janez Demšar.<ref>{{Navedi splet|title=Združujeta se še dve stranki: "Gre za pomemben trenutek"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdruzujeta-se-se-dve-stranki-gre-za-pomemben-trenutek/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-20|language=sl}}</ref> Spojitveni kongres je potekal 3. julija 2025 v Ljubljani, Anže Logar je na njem napovedal, da bo Demšarja predlagal za podpredsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek ostaja pri SDS|url=https://info360.si/politika/zdravko-pocivalsek-ostaja-pri-sds/|website=Info360|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> === Vstop v parlament in četrto Janševo vlado === 6. januarja 2026 je svet stranke sprejel sklep o dopolnitvi imena stranke ter nadgraditvi celostne grafične podobe; novo ime, s katerim so se podali na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve]], je ''Demokrati. Anžeta Logarja.''<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar se je pred parlamentarnimi volitvami odločil za spremembo imena stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-se-je-pred-parlamentarnimi-volitvami-odlocil-za-spremembo-imena-stranke/|website=N1|date=2026-01-07|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> V kampanji pred državnozborskimi volitvami so se v stranki zavzemali za snovanje »široke, raznobarvne oz. velike programske koalicije«<ref>{{Navedi splet |title=Logar na čelo Demokratov; govori o veliki programski koaliciji {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ter izpostavljali koncept »politične širine«.<ref>{{Navedi splet |title='Za ene smo murgelski podtaknjenec ali zlati prinašalec, za druge satelit' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/intervju-z-anzetom-logarjem.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-02-15 |title=Logar: Govorijo nam, da bomo po volitvah skočili v objem Janeza Janše. Ne, ne bomo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-govorijo-nam-da-bomo-po-volitvah-skocili-v-objem-janeza-janse-ne-ne-bomo/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> V sklepnem soočenju je Logar poudaril, da njegova stranka ne podpira ne nadaljevanja mandata [[Robert Golob|Roberta Goloba]] ne oblikovanja vlade pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka s 6,7 odstotka glasov vstopila v parlament in osvojila šest mandatov; poslanci so postali [[Tea Košir]], Barbara Levstik Šega, [[Tadej Ostrc]], [[Robert Potnik]], [[Franc Križan]] in [[Mojca Žnidarič]], preboj pa medtem ni uspel ne Logarju, niti Irgl ali Novaku.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-03-22 |title=Kdo v DZ? Urška Klakočar Zupančič se poslavlja, izpadla tudi Anže Logar in Eva Irgl |url=https://vecer.com/slovenija/kdo-v-dz-urska-klakocar-zupancic-se-poslavlja-izpadla-tudi-anze-logar-in-eva-irgl-10409538 |access-date=2026-09-12 |website=Večer |language=sl}}</ref> Logar je izid volitev označil za slabši od pričakovanj in napovedal odziv na vsa povabila na koalicijska pogajanja.<ref>{{Navedi splet |title=Logar: Manj, kot smo si želeli {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ==== Pogajanja z Robertom Golobom ==== Logar je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom Resni.ce [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]].<ref name=":44">{{Navedi splet |last=Š |first=T. K. B. , T. L. |title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536 |accessdate=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Sledila so pogajanja, na katera je [[Robert Golob]] kot relativni zmagovalec volitev povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS, z namenom oblikovanja t. i. vlade narodne enotnosti; [[Nova Slovenija|NSi]] je udeležbo na sestankih vnaprej zavrnila.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=NSi s košarico Svobodi, od tam poziv k spoštovanju volje ljudi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-nsi-nudi-tri-ministrstva-sd-demokratom-in-levici-po-dve.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Skozi celotna pogajanja so Demokrati poudarjali tri vsebinske prioritete: boj proti korupciji, vključno z ustanovitvijo posebne tožilske enote SKOK, davčna razbremenitev dela, ter krepitev oziroma reforma javnega zdravstva.<ref>{{Navedi splet |title=Organi Demokratov s podporo vodstvu pri koalicijskih pogajanjih {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/organi-demokratov-s-podporo-vodstvu-pri-koalicijskih-pogajanjih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Po prvem sestanku dne 27. marca je bil Logar nekoliko kritičen, ker da Golob ni prinesel dovolj konkretnih programskih izhodišč in od Svobode zahteval pripravo vsebine, na podlagi katere bi Demokrati lahko presojali, ali je sodelovanje možno.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Prvi pogovori o novi koaliciji. Pet strank je razpravljalo, ali lahko najdejo skupni jezik. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-pogovori-o-novi-koaliciji-pet-strank-je-razpravljalo-ali-lahko-najdejo-skupni-jezik/777663 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na drugem sestanku, ki se je odvil 1. aprila, je bil sprejet dogovor, da Svoboda pripravi osnutek koalicijskega sporazuma in predlog razdelitve ministrstev, nato pa bi sledili individualni pogovori in pozneje še skupno srečanje. Logar je v tej fazi povedal, da Demokrati do prejema konkretnih dokumentov ne bodo nadaljevali vsebinskih pogajanj.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istočasno so se Demokrati skupaj s strankami koalicije [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] ter stranko [[Resni.ca]] povezali v [[Tretji blok]], ki je kot protiutež relativnima zmagovalkama volitev (Svoboda in SDS) pripravila [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila je bil za novega [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]] s podporo SDS in strank Tretjega bloka izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je po koncu seje zagotovil, da so vsi poslanci Demokratov podprli Stevanovića.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> STA je po vpogledu v glasovnice ugotovila, da je bilo med glasovi ZA19 glasovnic dodatno označenih: 9 s krogcem, 6 s piko in 4 z zvezdico.<ref>{{Navedi splet |title=Označevanje glasovnic: Stevanović ne ve nič, Svoboda trdi, da gre za zlorabo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/na-tajnem-glasovanju-o-predsedniku-dz-del-glasovnic-oznacenih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Razporeditev oznak se je ujemala z velikostjo posameznih poslanskih skupin Tretjega bloka, zato se je pojavila razlaga, da so oznake služile preverjanju, ali so posamezne skupine oziroma poslanci res glasovali po dogovoru.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Tarča: Je z izvolitvijo Zorana Stevanovića na čelo DZ-ja nova desna vlada že oblikovana? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-je-z-izvolitvijo-zorana-stevanovica-na-celo-dz-ja-nova-desna-vlada-ze-oblikovana/779675 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Nekaj dni kasneje je generalni sekretar Svobode Matej Grah razkril, da je bila prav [[Eva Irgl]] iz Demokratov prva, ki je po volitvah omenila možnost, da bi Stevanović postal predsednik DZ, kar je Stevanović tudi potrdil.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-04-13 |title=Grah razkril podrobnosti pogajanj: Logar zavrnil možnost predsednika DZ iz vrst Demokratov, Stevanović za glasove lobiral tudi pri Golobu |url=https://n1info.si/volitve-2026/golob-caka-odgovore-na-osnutek-koalicijskega-sporazuma-kaj-bodo-odgovorili-demokrati/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1" /> Golob naj bi Logarju medtem ponudil pomoč pri zbiranju glasov za predsednika DZ iz vrst Demokratov, vendar naj bi Logar to zavrnil.<ref name=":2" /> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se nadaljevala tudi po ustanovni seji državnega zbora. Svoboda je Demokratom posredovala predloge, v katere je vključila več njihovih programskih zahtev, med drugim uvedbo razvojne kapice pri socialnih prispevkih, dodatne davčne olajšave in spodbude ter ustanovitev posebne tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala; del predlogov se je nanašal tudi na spremembe v zdravstvu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Kaj vse je Robert Golob ponudil Demokratom Anžeta Logarja |url=https://n1info.si/volitve-2026/kaj-vse-je-robert-golob-ponudil-demokratom-anzeta-logarja/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Nadaljevanje pogajanj: koga bo povabila Svoboda in kaj se dogaja na desni? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-poslanci-demokratov-enotni-in-bodo-tudi-naprej.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Demokrati kljub temu niso sprejeli odločitve o vstopu v koalicijo. Do zaostritve odnosov je prišlo 16. aprila, ko je izvršilni odbor Svobode vodstvo stranke pooblastil za nadaljevanje pogajanj, iz Svobode pa so ob tem napovedali nadaljevanje dialoga tudi s poslanci in drugimi člani Demokratov. Vodstvo Demokratov je takšno ravnanje razumelo kot poskus neposrednega vplivanja na njihove poslance mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet |title=Demokrati zaključili pogajanja z Golobom, GS: Jasna politična prevara {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-demokrati-dokoncno-zakljucujemo-pogajanja-z-golobom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je zato 17. aprila sporočil, da Demokrati dokončno zaključujejo pogajanja z Golobom, dejal je, da je delovanje Svobode preseglo meje običajnega političnega dialoga in da je neposredno nagovarjanje članov in poslancev potencialnega koalicijskega partnerja zanje nesprejemljivo.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Demokrati prekinili pogajanja s Svobodo: »To je korak predaleč« |url=https://portal24.si/demokrati-prekinili-pogajanja-s-svobodo-to-je-korak-predalec/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> V Svobodi so navedbe Demokratov zavrnili in ocenili, da do dejanskih vsebinskih pogajanj ni nikoli prišlo v obsegu, kot so ga Demokrati predstavljali v javnosti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Svoboda nad Demokrate: govorijo o pogajanjih, ki jih ni bilo |url=https://portal24.si/svoboda-nad-demokrate-govorijo-o-pogajanjih-ki-jih-ni-bilo/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> Po posvetu pri predsednici republike, na katerem je Golob napovedal odhod v opozicijo, pa je Logar dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja prihodnje vlade«.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ==== Vstop v vlado Janeza Janše ==== 21. aprila je bil za enega od treh podpredsednikov Državnega zbora izvoljen poslanec Demokratov [[Franc Križan]].<ref>{{Navedi splet |title=Danijel Krivec in Franc Križan sta podpredsednika državnega zbora |url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanci-na-prvi-izredni-seji-tudi-o-podpredsednikih-dz-689779 |access-date=2026-09-12 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Ker predsednica republike ni želela predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade, se je maja pričel drugi krog izbire mandatarja. Najprej je 29. aprila na plenarni seji DZ potrjen [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakon o reorganizaciji vlade]], ki ga je predlagala [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in je poleg nje dobil podporo NSi, SLS, FOKUS, Resni.ce ter tudi Demokratov.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanci potrdili zakon: vlada bo imela 14 ministrstev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-danes-o-spremembi-zakona-o-vladi-po-predlogu-sds.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Dan po tem je v skladu z napovedjo Janeza Janše SDS strankam podpornicam zakona poslala izhodišča za koalicijsko pogodbo, sledila pa so večtedenska medstrankarska usklajevanja.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-30 |title=Demokrati za zdaj edini potrdili prejem Janševih izhodišč za koalicijo |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/demokrati-za-zdaj-edini-potrdili-prejem-jansevih-izhodisc-za-koalicijsko-pogodbo-2799813/ |access-date=2026-09-12 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Kot glavno pogajalsko izhodišče je Logar izpostavil posebno enoto SKOK za pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet |title=S čim Logar pogojuje vstop v Janševo vlado in ali bo Resnica dala podpise? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-cim-logar-pogojuje-vstop-v-jansevo-vlado-in-ali-bo-resnica-dala-podpise.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Mediji so poročali, da naj bi zadržke pri podpori Janši izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-14 |title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Bodo Demokrati iz DZ "odstranili" poslanca, ki noče v Janševo vlado? |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/robert-potnik-demokrati-vlada-janez-jansa-1899581 |access-date=2026-09-12 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Organi stranke so nato 14. maja potrdili vstop v koalicijo s strankami SDS, NSi, SLS in FOKUS, svet stranke pa je soglasno potrdil tudi koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Organi stranke Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS-om ter NSi-jem, SLS-om in Fokusom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/organi-stranke-demokrati-potrdili-vstop-v-koalicijo-s-sds-om-ter-nsi-jem-sls-om-in-fokusom/782195 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Logar je odločitev o vstopu v vlado utemeljil s pojasnilom, da je »na koncu ostalo razmeroma malo izbire« in da so se med možnostmi vlade Janeza Janše, nadaljevanjem Golobovega mandata ali predčasnih volitev odločili za desnosredinsko vlado, ki da je dala Demokratom »težo« in v kateri lahko uresničujejo svoj program.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijska pogodba je bila podpisana teden dni kasneje, poslanci Demokratov so sopodpisali mandatarsko kandidaturo Janše in ga 22. maja podprli za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Peterica strank podpisala koalicijsko pogodbo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/peterica-strank-podpisala-koalicijsko-pogodbo/782828 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> [[16. vlada Republike Slovenije|Četrta Janševa vlada]] je z delom uradno pričela 4. junija 2026, ministri iz vrst Demokratov so postali [[Anže Logar]] (gospodarstvo, delo in šport), [[Tadej Ostrc]] (zdravje) ter [[Mihael Zupančič]] (pravosodje).<ref>{{Navedi splet |title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po vstopu Demokratov v četrto vlado Janeza Janše je avgusta 2026 iz stranke izstopil [[Georg Mohr]], član izvršilnega odbora. V izstopni izjavi je izrazil razočaranje nad ubrano politično potjo stranke.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-23|title=Vidni član vodstva Logarjevih Demokratov izstopil iz stranke. Kaj je zapisal v izstopni izjavi?|url=https://vecer.com/slovenija/vidni-clan-vodstva-logarjevih-demokratov-izstopil-iz-stranke-kaj-je-zapisal-v-izstopni-izjavi-10424758|access-date=2026-08-24|website=Večer|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=|date=2026-08-23|title=Šahovski velemojster Georg Mohr izstopil iz Logarjeve stranke z jasnim|url=https://www.politikis.si/2026/08/sahovski-velemojster-georg-mohr-izstopil-iz-logarjeve-stranke-z-jasnim-sporocilom-politika-je-kurba-s-tem-je-povedal-vse-in-se-vec-o-logarjevem-samostojnem-politicnem-projektu/|access-date=2026-08-24|website=Politikis|language=sl-SI|archive-date=2026-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20260825093054/https://www.politikis.si/2026/08/sahovski-velemojster-georg-mohr-izstopil-iz-logarjeve-stranke-z-jasnim-sporocilom-politika-je-kurba-s-tem-je-povedal-vse-in-se-vec-o-logarjevem-samostojnem-politicnem-projektu/|url-status=dead}}</ref> Konec septembra je sledil izstop podjetnika Mirka Požarja, ki je odšel zaradi nestrinjanja z vodenjem stranke, z dodatnim pojasnilom, da ga »od volitev nihče iz vodstva ni kontaktiral«, zato je sklepal, da »njegovega sodelovanja več ne potrebujejo«.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-01 |title=Demokrate zapušča vidni član in podjetnik: "Žal je bilo vse to zaman" |url=https://vecer.com/slovenija/demokrati-izstop-mirko-pozar-odstop-podjetnik-soltec-10428913 |access-date=2026-10-01 |website=Večer |language=sl}}</ref> Na prvem volilnem kongresu Mladih Demokratov dne 11. septembra 2026 je bil za novega predsednika podmladka izvoljen Rok Klanjšek.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-12 |title=Mladi Demokrati na prvem volilnem kongresu izvolili novo vodstvo |url=https://primorske.si/slovenija/mladi-demokrati-na-prvem-volilnem-kongresu-izvolili-novo-vodstvo/ |access-date=2026-09-12 |website=primorske.si |language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 78.902 | 6,69 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#09105e}} | {{Steady}} | 5. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka Demokrati. Anžeta Logarja se je s samostojno listo kandidatov ter sloganom ''Obstaja izbira'' podajala na državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Če hočemo na pot napredka, je edina možnost, da Demokrati sestavljamo prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ce-hocemo-na-pot-napredka-je-edina-moznost-da-demokrati-sestavljamo-prihodnjo-vlado/773168|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|title=Obstaja izbira.|date=2025-11-21|accessdate=2026-02-12|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref> V javnosti so se pojavljala ugibanja o morebitnem povezovanju z drugimi strankami desne sredine,<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> predvsem z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], katere glavni odbor je sprejel sklep o sodelovanju ter pogovorih, tudi z Demokrati, a do povezovanja ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Željo po povezovanju z Demokrati je javno izrazila in iniciirala tudi [[Nova socialdemokracija]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=N1|date=2025-11-27|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Svoj volilni program ''Uspešna Slovenija 2034'' je stranka predstavila 15. novembra 2025 v Portorožu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili volilni program, na volitvah bodo ciljali na več kot 20 poslanskih sedežev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-volilni-program-na-volitvah-bodo-ciljali-na-vec-kot-20-poslanskih-sedezev/764166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Program so zasnovali na 15 področjih, kar sovpada tudi z njihovim predlogom o številu ministrstev, slednja pa bi med drugim vodili [[Matej Avbelj]] (pravosodje), [[Senko Pličanič]] (okolje, prostor, kohezija), [[Igor Masten]] (finance), Mirko Požar (gospodarstvo), Aleš Novak (kultura), [[Simon Zajc]] (kmetijstvo), nagovor na kongresu je imel med drugim tudi [[Božo Cerar]], ki pa bi bil po besedah Logarja lahko zunanji minister.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati z vizijo “Uspešna Slovenija” napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/demokrati-z-vizijo-uspesna-slovenija-napovedujejo-zmago-na-prihodnjih-volitvah/|website=obalaplus.si|date=2025-11-29|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v izjavi za medije dejal, da je cilj stranke osvojiti več kot 20 poslanskih mandatov.<ref name=":0" /> Konec januarja 2026 se je stranki pridružil Luka Mihalič, dotedanji predsednik [[Študentska organizacija Slovenije|Študentske organizacije Slovenije]], uvrščen je bil tudi na kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Demokratov bo kandidiral tudi donedavni predsednik ŠOS-a Luka Mihalič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-demokratov-bo-kandidiral-tudi-donedavni-predsednik-sos-a-luka-mihalic/771403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Končno listo je stranka predstavila na volilni konvenciji v Logatcu, dne 15. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Konvencija stranke Demokrati. Anžeta Logarja v Logatcu|url=https://www.demokrati.si/dogodki/konvencija-stranke-demokrati-anzeta-logarja-v-logatcu/|website=Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter dejal, da ne bodo stopili v vlado ne z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], niti ne bodo po volitvah »skočili v objem [[Janez Janša|Janezu Janši]]«, temveč bodo »oni sestavljali vlado.«<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Logar je kandidiral v okraju Logatec, na kandidatni listi sta bila podpredsednika Eva Irgl (Ajdovščina) in Janez Demšar (Škofja Loka I), predsednik sveta [[Tadej Ostrc]] (Vič Rudnik IV) in generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj (Kranj III), poleg njih pa tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]] (Bežigrad II), nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič (Ormož), koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec (Novo mesto I) in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir (Radovljica I).<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> Na volitvah je stranka osvojila [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije#Demokrati. Anžeta Logarja|6 poslanskih mandatov]], izvoljena pa nista bila tako Logar kakor Irgl. == Nazori == === Notranja politika === ==== Digitalizacija ==== Demokrati podpirajo ustanovitev portala "eSlovenija" z mobilnimi aplikacijami za vse javne storitve po načelu 'one-stop-shop'. Portal, ki bi združil eUpravo, Zemljiško knjigo in FURS ter omogočil uporabo digitalne osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja. Prav tako zagovarjajo vključevanje notarstvo za oddaljene storitve. V gospodarstvu bi uvedli letno e-poročanje z enotnim obrazcem. Spodbujajo solastništvo zaposlenih v podjetjih z reformo obdavčitve opcij in delnic. Za digitalne nomade bi zmanjšali administrativne ovire, kar naj bi povečalo prihodke državnega proračuna. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-16 |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref> ==== Gospodarska politika ==== Demokrati se zavzemajo za vključevanje ukrepov na področjih javnih financ, industrijske politike, raziskav, izobraževanja in trga dela. Cilji so izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje podjetništva, inovacij in digitalizacija, zmanjšanje administrativnih ovir ter zagotavljanje virov za zagonska podjetja. Program poudarja subsidiarnost in sorazmernost v regulaciji, digitalizacijo javne uprave in transparentnost javne porabe. ==== Fiskalna politika ==== Demokrati posebno pozornost namenjajo javnim financam v kontekstu industrijske politike in trajnostnega razvoja. Vključujejo zagotavljanje virov energije in razogljičenje, spodbujanje investicij v zagonska podjetja z uporabo različnih shem, reformo obdavčenja za primerljive davčne obremenitve ter poudarja sledenje uspešnosti in učinkovitosti v upravljanju javnih financ. Prav tako predlagajo neodvisne preglede za večjo transparentnost javne porabe, finančno podporo programom pametne specializacije z merjenjem uspeha po hitrosti inovacij in investicije v zakonodajo za zaščito strateških panog pred napadi. ==== Infrastruktura in mobilnost ==== Demokrati podpirajo širitev avtocestnega omrežja, izgradnjo tretje razvojne osi, posodobitev prometnih povezav, vključno z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) za boljše upravljanje prometa. Pri železniški infrastrukturi se zavzemajo za modernizacijo prog, nabavo energetsko učinkovitih vlakov, elektrifikacijo in učinkovito javno naročanje za zmanjšanje stroškov. Prav tako investicije v Luko Koper, multimodalne centre in železniško infrastrukturo za ohranjanje konkurenčnosti. Investicije v obnovljive vire energije (sončna, vetrna, hidro), energetska učinkovitost, podaljšanje življenjske dobe JEK1 in razvoj črpalnih elektrarn ter spodbujanje trajne mobilnosti z izgradnjo kolesarskih povezav in promocijo javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. ==== Izobraževanje, znanost in inovacije ==== Demokrati menijo, da je izobraževanje ključ do razvoja in uspeha, spodbuja kritično mišljenje. Zahteva kakovostno, dostopno šolsko okolje, poudarek na slovenščini, vključevanje deležnikov, avtonomijo šol in konkurenčnost visokega šolstva. Spodbujajo raznolikost storitev, avtonomijo, enakopravnost izobraževanj in dualni sistem. Prav tako menijo, da naj bo visoko šolstvo odprto, inovativno, prilagojeno trgu, z izmenjavo v EU. Podpirajo vseživljenjsko učenje z mentorstvom, digitalizacijo, spodbujajo raziskave in inovacije s sodelovanjem znanosti in gospodarstva, državno podporo. Izzivi so digitalna pismenost, povezovanje s prakso, ustvarjalnost, decentralizacija in boljši pogoji za učitelje. ==== Okolje in podnebne spremembe ==== Demokrati poudarjajo, da je varovanje okolja, vključno z vodami, gozdovi in zemljišči, ključno za prihodnje generacije, vendar morajo biti posegi v naravo trajnostni in zagotavljati samozadostno oskrbo z viri. Prioritete dajejo boljšemu varstvo voda, tal, zraka in upravljanju z odpadki, spodbujanju krožnega gospodarstva in premišljenemu upravljanju z naravo ter učinkovitejšemu prostorskemu načrtovanju in pospešitvi dovoljenj za gradnjo. Spodbujevalni ukrepi za zeleni prehod morajo biti cenovno dostopni, z davčnimi olajšavami in programi za trajnostno bivanje in mobilnost. Obenem so potrebni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. ==== Zdravstvo ==== Vizija Demokratov za javno zdravstvo se osredotoča na pravičnost, dostopnost in učinkovitost, s poudarkom na kakovostni oskrbi, sodobni tehnologiji in preglednem upravljanju. Vključuje uvedbo zdravstvenih pokrajin za prilagajanje storitev po regijah, boljšo dostopnost in krajše čakalne dobe. Izboljšanje organizacije zajema upravljanje čakalnih seznamov, koordinacijo med zdravstvenimi ravnmi in uvedbo novih kapacitet z gradnjo ustanov ter mobilnimi enotami za oddaljene regije. Prenova upravljanja bo zmanjšala administrativne obremenitve za večjo učinkovitost. Preventiva bo krepila z večjim financiranjem programov za preprečevanje bolezni, nacionalnimi pregledi in digitalnim centrom za analizo zdravstvenega stanja. Digitalizacija bo prinesla popolno digitalizacijo kartotek, tele-medicino, uporabo AI in partnerstva za napredne rešitve. Duševno zdravje bo integrirano v politike kot pomembna naložba v prihodnost. ==== Pravosodje ==== Demokrati pozdravljajo popolno reformo pravosodja v Sloveniji. Pod to spada prenova sodnega sistema z odpravljanjem okrajnih sodišč za poenostavitev strukture, izboljšanje učinkovitosti z uvedbo kabinetnega sistema, povečanjem podpornega osebja, urejanjem sodniških plač in profesionalizacijo sodnega sveta; kadrovska politika, ki spodbuja meritokracijo, izbor najboljših vodstvenih kadrov ter imenovanje sodnikov s strani predsednika republike na predlog sodnega sveta; digitalizacija za izboljšanje dostopnosti sodnih odločitev in nadzora nad postopki; ter povečanje dostopnosti do pravosodja, zlasti za ranljive skupine. === Zunanja politika === Cilji zunanje politike Demokratov je uresničevanje strateških interesov, krepitev varnosti in blaginje, kot je opredeljeno z ustavo, mednarodnimi dokumenti ter članstvom v EU in NATO. Vključujejo poudarek na kolektivni, energetski, surovinski, kibernetski in prehranski varnosti; razlikovanje med begunci in migranti ter omejevanje ilegalnih migracij z integracijskimi programi za socialno kohezijo; krepitev političnih odnosov s sosednjimi državami, skrb za slovenske manjšine in vezi v Srednji Evropi ter Sredozemlju; sistemsko podporo Slovencem v tujini; spodbujanje kandidatur za položaje v mednarodnih organizacijah na podlagi usposobljenosti; ter podporo reformam EU za povečanje konkurenčnosti, varnost kritične infrastrukture, širitev EU in ohranjanje evropske kulture in vrednot. == Organi stranke == === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Anže Logar]] * '''Podpredsednika:''' [[Eva Irgl]], [[Janez Demšar (politik)|Janez Demšar]] * '''Generalna sekretarka:''' [[Darja Bučar]] * '''Predsednik sveta stranke:''' [[Tadej Ostrc]] === Poslanska skupina === {{glavni|Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja}} * '''Sekretar poslanske skupine:''' Iztok Artič === Izvršilni in nadzorni odbor === Izvršilni odbor: [[Eva Irgl]], Primož Novak, Mirko Požar, Rok Roblek, Dejan Zakrajšek, Tine Novak, Igor Horvat Nadzorni odbor: Gašper Krč, Igor Prodanović, Slavko Remec, Nataša Slejko === Svet stranke === Sestavljajo ga: Tadej Ostrc (predsednik), Ermin Hvalica (podpredsednik), [[Mark Boris Andrijanič]], Slaven Bajić, Neža Čepon, Stojan Cotič, Jan Dobrilovič, Gorazd Justinek, Matjaž Krk, Helena Kujundžić Lukaček, Suzi Kvas, Matic Logar, Saša Lavrič, Senko Pličanič, Damjan Stanek, Gregor Štrumbelj, Ana Šuštar, Matjaž Vede, Milan Osterc == Seznam predsednikov == * [[Anže Logar]]; 16. november 2024 – danes == Vidnejši člani stranke == *[[Anže Logar]], predsednik stranke *[[Eva Irgl]], nekdanja poslanka DZ in podpredsednica stranke *[[Romana Jordan]], nekdanja evropska poslanka *[[Tine Novak]], nekdanji poslanec DZ *[[Mark Boris Andrijanič]], politik in nekdanji [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister za digitalizacijo]] *[[Tadej Ostrc]], zdravnik in politik *[[Senko Pličanič]], politik, izredni profesor na pravni fakulteti in nekdanji [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]] *[[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]], gledališki režiser in umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje<ref>{{Navedi splet|title=Logarjevi Demokrati v Mariboru izvolili predsednika mestnega odbora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/logarjevi-demokrati-v-mariboru-izvolili-predsednika-mestnega-odbora-10379505?fbclid=IwY2xjawJQEPlleHRuA2FlbQIxMQABHZm6J6Mz3aRSxEXjx3GautlNd1gk0N8H59_4_Vi2M2n6albunqh0JvDI_w_aem_gVK1RPiKFMeZtnkfhg-46w|website=vecer.com|accessdate=2025-03-25|language=sl}}</ref> *[[Mihael Zupančič]], diplomat == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Anže Logar]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] gdly3z7xtesr5gwnfhxx0594yhr0r7o 6759421 6759404 2026-10-01T18:19:44Z VidicK01 193275 razširitev: serija odhodov, vrnitev & grožnje Košir 6759421 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Demokrati. Anžeta Logarja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|250px]] | foundation = 16. november 2024 | headquarters = Kamniška ulica 47<br>1000 [[Ljubljana]] | youth_wing = Mladi Demokrati | ideology = {{ubl|[[Centrizem]]<ref>{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/anze-logar-v-jansevo-vlado-brez-levosredinske-stranke-raje-ne-bi-sel-2701169/| title = Anže Logar: V Janševo vlado brez levosredinske stranke raje ne bi šel| last = Lebinger| first = Anže| date = 15 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Boj proti korupciji]]<ref name="Program">{{navedi splet |title=Program - Demokrati |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |access-date=2024-11-16 |website=Demokrati |language=sl |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Dnevnik-Interview">{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rojstvo-stranke-demokrati-2702612/| title = Logar: Slovenija mora za vsako ceno ostati varna država|agency= [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]| date = 16 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Tretja pot]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>|[[Liberalizem]]|[[Regionalizacija]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>}} | position = [[Centrizem|Sredina]] do [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{navedi splet| url = https://portal24.si/konec-prihodnjega-tedna-na-politicni-parket-stopajo-logarjevi-demokrati| title = Konec prihodnjega tedna na politični parket stopajo Logarjevi Demokrati| last = Kovač| first = Miha D.| date = 10 November 2024| website = Portal24.si| access-date = 20 November 2024}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|20|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra|temno modra]]<br> {{colorbox|#00b5c0;}} [[modra|svetlo modra]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Eva Irgl]]<br>Janez Demšar | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = Tadej Ostrc | president = [[Anže Logar]] | general_secretary = Darja Bučar | membership_year = 2025 | membership = }} [[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sličica|Ustanovitelj in predsednik stranke Demokrati, Anže Logar.]] '''Demokrati. Anžeta Logarja''' (okrajšano '''Demokrati.''', kratica '''D.''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot sredinska do desno sredinska. Njen izvor je bilo prvotno ustanovljeno javno društvo [[Platforma sodelovanja]], ustanovljeno 31. maja 2023 z namenom javne razprave o prihodnosti Slovenije. Nato pa je bila kot stranka ustanovljena 16. novembra 2024. Izoblikovala se je okoli [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], predsedniškega kandidata na volitvah [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]] in bivšega [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]]. V ospredje svojega političnega delovanja postavljajo varnost, sodobno in digitalizirano družbo, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji in zdravje. Že v mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] so člani stranke Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak februarja 2025 ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Stranka je nato kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah v Državni zbor 2026]] in osvojila 6 poslanskih mandatov. Po neuspešnih pogajanjih z relativnim zmagovalcem volitev [[Robert Golob|Robertom Golobom]] so Demokrati vstopili v [[16. vlada Republike Slovenije|četrto vlado Janeza Janše]] in v njej prevzeli vodenje treh ministrskih resorjev. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Po [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, takrat še poslanca stranke SDS, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 13. novembra 2022 je po zaključenem drugem krogu dejal: »Danes smo na začetku nečesa velikega«<ref>{{Navedi splet|title=Logar zbral več glasov kot SDS in NSi na državnozborskih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Ugibalo se je o lastni stranki, a je spomladi 2023 Logar napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 24. novembra 2023 je Anže Logar je na seji Sveta SDS odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v Platformo sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa je pričakoval, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a je ocenil, da »nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju«.<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši, po 25 letih članstva v stranki, poslal svojo izstopno izjavo in dan kasneje napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS, a se slednji za pridružitev kasneje ni odločil.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-24|language=sl}}</ref> === Nastanek stranke === 24. oktobra je Logar povedal, da se bo stranka imenovala ''Demokrati'', saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Kongres nove stranke je potekal 16. novembra 2024 v Mariboru. Na njem sta bila potrjena program in statut, izvoljeni pa so bili še ostali organi stranke. Izvoljeni predsednik Logar je v nagovoru poudaril, da »morata država in politika služiti ljudem« ter napovedal »veliko programsko koalicijo«, kot njeni prioriteti je navedel politično širino in boj proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 30. januarja 2025 je dotedanji poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] Tine Novak prestopil v stranko Demokrati.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak prestopa k Logarjevim Demokratom {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-poslanec-gibanja-svoboda-tine-novak-prestopa-k-logarjevim-demokratom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> S tem je bil izpolnjen pogoj za ustanovitev poslanske skupine v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |title=Novak: K Logarju zaradi Pomurja, ne funkcij. Oba prijavljena KPK-ju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novak-k-logarju-zaradi-pomurja-ne-funkcij-oba-prijavljena-kpk-ju.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Logarjeva trojica lahko ustanovi poslansko skupino, SDS nasprotuje {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarjeva-trojica-lahko-ustanovi-poslansko-skupino.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Ker Logar, Irgl in Novak na prejšnjih volitvah niso bili izvoljeni na listi iste stranke, so ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 28. junija 2025 je bil ustanovljen podmladek stranke z imenom ''Mladi Demokrati''. Njegov prvi predsednik je postal Gašper Krč.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=A. P. |title=Stranka Demokrati ustanovila podmladek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/stranka-demokrati-ustanovila-podmladek/750417 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Pripojitev stranke Konkretno === 17. junija 2025 je bilo na skupni tiskovni konferenci oznanjeno, da se bo Demokratom pripojila stranka [[Konkretno]], ki jo je od umika [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] leta 2023 do kasnejše priključitve vodil Janez Demšar.<ref>{{Navedi splet|title=Združujeta se še dve stranki: "Gre za pomemben trenutek"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdruzujeta-se-se-dve-stranki-gre-za-pomemben-trenutek/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-20|language=sl}}</ref> Spojitveni kongres je potekal 3. julija 2025 v Ljubljani, Anže Logar je na njem napovedal, da bo Demšarja predlagal za podpredsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek ostaja pri SDS|url=https://info360.si/politika/zdravko-pocivalsek-ostaja-pri-sds/|website=Info360|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> === Vstop v parlament in četrto Janševo vlado === 6. januarja 2026 je svet stranke sprejel sklep o dopolnitvi imena stranke ter nadgraditvi celostne grafične podobe; novo ime, s katerim so se podali na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve]], je ''Demokrati. Anžeta Logarja.''<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar se je pred parlamentarnimi volitvami odločil za spremembo imena stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-se-je-pred-parlamentarnimi-volitvami-odlocil-za-spremembo-imena-stranke/|website=N1|date=2026-01-07|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> V kampanji pred državnozborskimi volitvami so se v stranki zavzemali za snovanje »široke, raznobarvne oz. velike programske koalicije«<ref>{{Navedi splet |title=Logar na čelo Demokratov; govori o veliki programski koaliciji {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ter izpostavljali koncept »politične širine«.<ref>{{Navedi splet |title='Za ene smo murgelski podtaknjenec ali zlati prinašalec, za druge satelit' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/intervju-z-anzetom-logarjem.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-02-15 |title=Logar: Govorijo nam, da bomo po volitvah skočili v objem Janeza Janše. Ne, ne bomo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-govorijo-nam-da-bomo-po-volitvah-skocili-v-objem-janeza-janse-ne-ne-bomo/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> V sklepnem soočenju je Logar poudaril, da njegova stranka ne podpira ne nadaljevanja mandata [[Robert Golob|Roberta Goloba]] ne oblikovanja vlade pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka s 6,7 odstotka glasov vstopila v parlament in osvojila šest mandatov; poslanci so postali [[Tea Košir]], Barbara Levstik Šega, [[Tadej Ostrc]], [[Robert Potnik]], [[Franc Križan]] in [[Mojca Žnidarič]], preboj pa medtem ni uspel ne Logarju, niti Irgl ali Novaku.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-03-22 |title=Kdo v DZ? Urška Klakočar Zupančič se poslavlja, izpadla tudi Anže Logar in Eva Irgl |url=https://vecer.com/slovenija/kdo-v-dz-urska-klakocar-zupancic-se-poslavlja-izpadla-tudi-anze-logar-in-eva-irgl-10409538 |access-date=2026-09-12 |website=Večer |language=sl}}</ref> Logar je izid volitev označil za slabši od pričakovanj in napovedal odziv na vsa povabila na koalicijska pogajanja.<ref>{{Navedi splet |title=Logar: Manj, kot smo si želeli {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ==== Pogajanja z Robertom Golobom ==== Logar je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom Resni.ce [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]].<ref name=":44">{{Navedi splet |last=Š |first=T. K. B. , T. L. |title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536 |accessdate=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Sledila so pogajanja, na katera je [[Robert Golob]] kot relativni zmagovalec volitev povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS, z namenom oblikovanja t. i. vlade narodne enotnosti; [[Nova Slovenija|NSi]] je udeležbo na sestankih vnaprej zavrnila.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=NSi s košarico Svobodi, od tam poziv k spoštovanju volje ljudi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-nsi-nudi-tri-ministrstva-sd-demokratom-in-levici-po-dve.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Skozi celotna pogajanja so Demokrati poudarjali tri vsebinske prioritete: boj proti korupciji, vključno z ustanovitvijo posebne tožilske enote SKOK, davčna razbremenitev dela, ter krepitev oziroma reforma javnega zdravstva.<ref>{{Navedi splet |title=Organi Demokratov s podporo vodstvu pri koalicijskih pogajanjih {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/organi-demokratov-s-podporo-vodstvu-pri-koalicijskih-pogajanjih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Po prvem sestanku dne 27. marca je bil Logar nekoliko kritičen, ker da Golob ni prinesel dovolj konkretnih programskih izhodišč in od Svobode zahteval pripravo vsebine, na podlagi katere bi Demokrati lahko presojali, ali je sodelovanje možno.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Prvi pogovori o novi koaliciji. Pet strank je razpravljalo, ali lahko najdejo skupni jezik. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-pogovori-o-novi-koaliciji-pet-strank-je-razpravljalo-ali-lahko-najdejo-skupni-jezik/777663 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na drugem sestanku, ki se je odvil 1. aprila, je bil sprejet dogovor, da Svoboda pripravi osnutek koalicijskega sporazuma in predlog razdelitve ministrstev, nato pa bi sledili individualni pogovori in pozneje še skupno srečanje. Logar je v tej fazi povedal, da Demokrati do prejema konkretnih dokumentov ne bodo nadaljevali vsebinskih pogajanj.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istočasno so se Demokrati skupaj s strankami koalicije [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] ter stranko [[Resni.ca]] povezali v [[Tretji blok]], ki je kot protiutež relativnima zmagovalkama volitev (Svoboda in SDS) pripravila [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila je bil za novega [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]] s podporo SDS in strank Tretjega bloka izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je po koncu seje zagotovil, da so vsi poslanci Demokratov podprli Stevanovića.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> STA je po vpogledu v glasovnice ugotovila, da je bilo med glasovi ZA19 glasovnic dodatno označenih: 9 s krogcem, 6 s piko in 4 z zvezdico.<ref>{{Navedi splet |title=Označevanje glasovnic: Stevanović ne ve nič, Svoboda trdi, da gre za zlorabo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/na-tajnem-glasovanju-o-predsedniku-dz-del-glasovnic-oznacenih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Razporeditev oznak se je ujemala z velikostjo posameznih poslanskih skupin Tretjega bloka, zato se je pojavila razlaga, da so oznake služile preverjanju, ali so posamezne skupine oziroma poslanci res glasovali po dogovoru.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Tarča: Je z izvolitvijo Zorana Stevanovića na čelo DZ-ja nova desna vlada že oblikovana? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-je-z-izvolitvijo-zorana-stevanovica-na-celo-dz-ja-nova-desna-vlada-ze-oblikovana/779675 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Nekaj dni kasneje je generalni sekretar Svobode Matej Grah razkril, da je bila prav [[Eva Irgl]] iz Demokratov prva, ki je po volitvah omenila možnost, da bi Stevanović postal predsednik DZ, kar je Stevanović tudi potrdil.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-04-13 |title=Grah razkril podrobnosti pogajanj: Logar zavrnil možnost predsednika DZ iz vrst Demokratov, Stevanović za glasove lobiral tudi pri Golobu |url=https://n1info.si/volitve-2026/golob-caka-odgovore-na-osnutek-koalicijskega-sporazuma-kaj-bodo-odgovorili-demokrati/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1" /> Golob naj bi Logarju medtem ponudil pomoč pri zbiranju glasov za predsednika DZ iz vrst Demokratov, vendar naj bi Logar to zavrnil.<ref name=":2" /> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se nadaljevala tudi po ustanovni seji državnega zbora. Svoboda je Demokratom posredovala predloge, v katere je vključila več njihovih programskih zahtev, med drugim uvedbo razvojne kapice pri socialnih prispevkih, dodatne davčne olajšave in spodbude ter ustanovitev posebne tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala; del predlogov se je nanašal tudi na spremembe v zdravstvu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Kaj vse je Robert Golob ponudil Demokratom Anžeta Logarja |url=https://n1info.si/volitve-2026/kaj-vse-je-robert-golob-ponudil-demokratom-anzeta-logarja/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Nadaljevanje pogajanj: koga bo povabila Svoboda in kaj se dogaja na desni? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-poslanci-demokratov-enotni-in-bodo-tudi-naprej.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Demokrati kljub temu niso sprejeli odločitve o vstopu v koalicijo. Do zaostritve odnosov je prišlo 16. aprila, ko je izvršilni odbor Svobode vodstvo stranke pooblastil za nadaljevanje pogajanj, iz Svobode pa so ob tem napovedali nadaljevanje dialoga tudi s poslanci in drugimi člani Demokratov. Vodstvo Demokratov je takšno ravnanje razumelo kot poskus neposrednega vplivanja na njihove poslance mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet |title=Demokrati zaključili pogajanja z Golobom, GS: Jasna politična prevara {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-demokrati-dokoncno-zakljucujemo-pogajanja-z-golobom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je zato 17. aprila sporočil, da Demokrati dokončno zaključujejo pogajanja z Golobom, dejal je, da je delovanje Svobode preseglo meje običajnega političnega dialoga in da je neposredno nagovarjanje članov in poslancev potencialnega koalicijskega partnerja zanje nesprejemljivo.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Demokrati prekinili pogajanja s Svobodo: »To je korak predaleč« |url=https://portal24.si/demokrati-prekinili-pogajanja-s-svobodo-to-je-korak-predalec/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> V Svobodi so navedbe Demokratov zavrnili in ocenili, da do dejanskih vsebinskih pogajanj ni nikoli prišlo v obsegu, kot so ga Demokrati predstavljali v javnosti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Svoboda nad Demokrate: govorijo o pogajanjih, ki jih ni bilo |url=https://portal24.si/svoboda-nad-demokrate-govorijo-o-pogajanjih-ki-jih-ni-bilo/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> Po posvetu pri predsednici republike, na katerem je Golob napovedal odhod v opozicijo, pa je Logar dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja prihodnje vlade«.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ==== Vstop v vlado Janeza Janše ==== 21. aprila je bil za enega od treh podpredsednikov Državnega zbora izvoljen poslanec Demokratov [[Franc Križan]].<ref>{{Navedi splet |title=Danijel Krivec in Franc Križan sta podpredsednika državnega zbora |url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanci-na-prvi-izredni-seji-tudi-o-podpredsednikih-dz-689779 |access-date=2026-09-12 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Ker predsednica republike ni želela predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade, se je maja pričel drugi krog izbire mandatarja. Najprej je 29. aprila na plenarni seji DZ potrjen [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakon o reorganizaciji vlade]], ki ga je predlagala [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in je poleg nje dobil podporo NSi, SLS, FOKUS, Resni.ce ter tudi Demokratov.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanci potrdili zakon: vlada bo imela 14 ministrstev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-danes-o-spremembi-zakona-o-vladi-po-predlogu-sds.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Dan po tem je v skladu z napovedjo Janeza Janše SDS strankam podpornicam zakona poslala izhodišča za koalicijsko pogodbo, sledila pa so večtedenska medstrankarska usklajevanja.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-30 |title=Demokrati za zdaj edini potrdili prejem Janševih izhodišč za koalicijo |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/demokrati-za-zdaj-edini-potrdili-prejem-jansevih-izhodisc-za-koalicijsko-pogodbo-2799813/ |access-date=2026-09-12 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Kot glavno pogajalsko izhodišče je Logar izpostavil posebno enoto SKOK za pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet |title=S čim Logar pogojuje vstop v Janševo vlado in ali bo Resnica dala podpise? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-cim-logar-pogojuje-vstop-v-jansevo-vlado-in-ali-bo-resnica-dala-podpise.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Mediji so poročali, da naj bi zadržke pri podpori Janši izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-14 |title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Bodo Demokrati iz DZ "odstranili" poslanca, ki noče v Janševo vlado? |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/robert-potnik-demokrati-vlada-janez-jansa-1899581 |access-date=2026-09-12 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Organi stranke so nato 14. maja potrdili vstop v koalicijo s strankami SDS, NSi, SLS in FOKUS, svet stranke pa je soglasno potrdil tudi koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Organi stranke Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS-om ter NSi-jem, SLS-om in Fokusom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/organi-stranke-demokrati-potrdili-vstop-v-koalicijo-s-sds-om-ter-nsi-jem-sls-om-in-fokusom/782195 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Logar je odločitev o vstopu v vlado utemeljil s pojasnilom, da je »na koncu ostalo razmeroma malo izbire« in da so se med možnostmi vlade Janeza Janše, nadaljevanjem Golobovega mandata ali predčasnih volitev odločili za desnosredinsko vlado, ki da je dala Demokratom »težo« in v kateri lahko uresničujejo svoj program.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijska pogodba je bila podpisana teden dni kasneje, poslanci Demokratov so sopodpisali mandatarsko kandidaturo Janše in ga 22. maja podprli za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Peterica strank podpisala koalicijsko pogodbo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/peterica-strank-podpisala-koalicijsko-pogodbo/782828 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> [[16. vlada Republike Slovenije|Četrta Janševa vlada]] je z delom uradno pričela 4. junija 2026, ministri iz vrst Demokratov so postali [[Anže Logar]] (gospodarstvo, delo in šport), [[Tadej Ostrc]] (zdravje) ter [[Mihael Zupančič]] (pravosodje).<ref>{{Navedi splet |title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanki [[Tea Košir]] in Barbara Levstik Šega sta postali državni sekretarki.<ref>{{Navedi splet |title=PRVE KADROVSKE POTEZE NOVE VLADE: Imenovana večina državnih sekretarjev, menjave v vladnih uradih |url=http://www.regionalobala.si/novica/prve-kadrovske-poteze-nove-vlade-imenovana-vecina-drzavnih-sekretarjev-menjave-v-vladnih-uradih |access-date=2026-10-01 |website=regionalobala.si |language=sl}}</ref> Po vstopu Demokratov v četrto vlado Janeza Janše je avgusta 2026 iz stranke izstopil [[Georg Mohr]], član izvršilnega odbora. V izstopni izjavi je izrazil razočaranje nad ubrano politično potjo stranke.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-23|title=Vidni član vodstva Logarjevih Demokratov izstopil iz stranke. Kaj je zapisal v izstopni izjavi?|url=https://vecer.com/slovenija/vidni-clan-vodstva-logarjevih-demokratov-izstopil-iz-stranke-kaj-je-zapisal-v-izstopni-izjavi-10424758|access-date=2026-08-24|website=Večer|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=|date=2026-08-23|title=Šahovski velemojster Georg Mohr izstopil iz Logarjeve stranke z jasnim|url=https://www.politikis.si/2026/08/sahovski-velemojster-georg-mohr-izstopil-iz-logarjeve-stranke-z-jasnim-sporocilom-politika-je-kurba-s-tem-je-povedal-vse-in-se-vec-o-logarjevem-samostojnem-politicnem-projektu/|access-date=2026-08-24|website=Politikis|language=sl-SI|archive-date=2026-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20260825093054/https://www.politikis.si/2026/08/sahovski-velemojster-georg-mohr-izstopil-iz-logarjeve-stranke-z-jasnim-sporocilom-politika-je-kurba-s-tem-je-povedal-vse-in-se-vec-o-logarjevem-samostojnem-politicnem-projektu/|url-status=dead}}</ref> Konec septembra je sledil izstop podjetnika Mirka Požarja, ki je odšel zaradi nestrinjanja z vodenjem stranke, z dodatnim pojasnilom, da ga »od volitev nihče iz vodstva ni kontaktiral«, zato je sklepal, da »njegovega sodelovanja več ne potrebujejo«.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-01 |title=Demokrate zapušča vidni član in podjetnik: "Žal je bilo vse to zaman" |url=https://vecer.com/slovenija/demokrati-izstop-mirko-pozar-odstop-podjetnik-soltec-10428913 |access-date=2026-10-01 |website=Večer |language=sl}}</ref> 27. septembra je [[Tea Košir]], državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, podala odstopno izjavo. Odstop je bil drugi odhod v enem mesecu na istem ministrstvu, saj je že 3. septembra odstopila Vesna Marinko, kar je v medijih sprožilo ugibanja o strankarskem razkolu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Odstopila državna sekretarka Vesna Marinko. Bo odhodov še več? |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odstopila-drzavna-sekretarka-vesna-marinko-bo-odhodov-se-vec-2825535/ |access-date=2026-10-01 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Odstopila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tea Košir |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odstopila-drzavna-sekretarka-na-ministrstvu-za-zdravje-tea-kosir-2830773/ |access-date=2026-10-01 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Se odnosi v stranki Demokrati krhajo? Tea Košir opozorila na grožnje. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/se-odnosi-v-stranki-demokrati-krhajo-tea-kosir-opozorila-na-groznje/795541 |access-date=2026-10-01 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Košir je ob tem napovedala vrnitev na poslansko funkcijo, zaradi česar se bo od slednje morala posloviti [[Elena Zavadlav Ušaj]], od junija vodja poslanske skupine.<ref>{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-09-30 |title=Demokrati ostajajo brez vodje poslanske skupine, Košir se vrača v parlament |url=https://info360.si/politika/demokrati-ostajajo-brez-vodje-poslanske-skupine-kosir-se-vraca-v-parlament/ |access-date=2026-10-01 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> V luči odstopa je navedla še, da se je soočala z grožnjami, vendar da ostaja zvesta vrednotam, zaradi katerih se je v politiko podala.<ref>{{Navedi splet |title=Tea Košir po odstopu: Da naj bom pozorna, kdo se bo vozil ob meni na avtocesti |url=https://siol.net/novice/slovenija/tea-kosir-po-odstopu-da-naj-bom-pozorna-kdo-se-bo-vozil-ob-meni-na-avtocesti-702948 |access-date=2026-10-01 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Na prvem volilnem kongresu Mladih Demokratov dne 11. septembra 2026 je bil za novega predsednika podmladka izvoljen Rok Klanjšek.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-12 |title=Mladi Demokrati na prvem volilnem kongresu izvolili novo vodstvo |url=https://primorske.si/slovenija/mladi-demokrati-na-prvem-volilnem-kongresu-izvolili-novo-vodstvo/ |access-date=2026-09-12 |website=primorske.si |language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 78.902 | 6,69 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#09105e}} | {{Steady}} | 5. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka Demokrati. Anžeta Logarja se je s samostojno listo kandidatov ter sloganom ''Obstaja izbira'' podajala na državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Če hočemo na pot napredka, je edina možnost, da Demokrati sestavljamo prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ce-hocemo-na-pot-napredka-je-edina-moznost-da-demokrati-sestavljamo-prihodnjo-vlado/773168|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|title=Obstaja izbira.|date=2025-11-21|accessdate=2026-02-12|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref> V javnosti so se pojavljala ugibanja o morebitnem povezovanju z drugimi strankami desne sredine,<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> predvsem z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], katere glavni odbor je sprejel sklep o sodelovanju ter pogovorih, tudi z Demokrati, a do povezovanja ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Željo po povezovanju z Demokrati je javno izrazila in iniciirala tudi [[Nova socialdemokracija]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=N1|date=2025-11-27|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Svoj volilni program ''Uspešna Slovenija 2034'' je stranka predstavila 15. novembra 2025 v Portorožu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili volilni program, na volitvah bodo ciljali na več kot 20 poslanskih sedežev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-volilni-program-na-volitvah-bodo-ciljali-na-vec-kot-20-poslanskih-sedezev/764166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Program so zasnovali na 15 področjih, kar sovpada tudi z njihovim predlogom o številu ministrstev, slednja pa bi med drugim vodili [[Matej Avbelj]] (pravosodje), [[Senko Pličanič]] (okolje, prostor, kohezija), [[Igor Masten]] (finance), Mirko Požar (gospodarstvo), Aleš Novak (kultura), [[Simon Zajc]] (kmetijstvo), nagovor na kongresu je imel med drugim tudi [[Božo Cerar]], ki pa bi bil po besedah Logarja lahko zunanji minister.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati z vizijo “Uspešna Slovenija” napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/demokrati-z-vizijo-uspesna-slovenija-napovedujejo-zmago-na-prihodnjih-volitvah/|website=obalaplus.si|date=2025-11-29|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v izjavi za medije dejal, da je cilj stranke osvojiti več kot 20 poslanskih mandatov.<ref name=":0" /> Konec januarja 2026 se je stranki pridružil Luka Mihalič, dotedanji predsednik [[Študentska organizacija Slovenije|Študentske organizacije Slovenije]], uvrščen je bil tudi na kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Demokratov bo kandidiral tudi donedavni predsednik ŠOS-a Luka Mihalič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-demokratov-bo-kandidiral-tudi-donedavni-predsednik-sos-a-luka-mihalic/771403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Končno listo je stranka predstavila na volilni konvenciji v Logatcu, dne 15. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Konvencija stranke Demokrati. Anžeta Logarja v Logatcu|url=https://www.demokrati.si/dogodki/konvencija-stranke-demokrati-anzeta-logarja-v-logatcu/|website=Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter dejal, da ne bodo stopili v vlado ne z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], niti ne bodo po volitvah »skočili v objem [[Janez Janša|Janezu Janši]]«, temveč bodo »oni sestavljali vlado.«<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Logar je kandidiral v okraju Logatec, na kandidatni listi sta bila podpredsednika Eva Irgl (Ajdovščina) in Janez Demšar (Škofja Loka I), predsednik sveta [[Tadej Ostrc]] (Vič Rudnik IV) in generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj (Kranj III), poleg njih pa tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]] (Bežigrad II), nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič (Ormož), koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec (Novo mesto I) in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir (Radovljica I).<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> Na volitvah je stranka osvojila [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije#Demokrati. Anžeta Logarja|6 poslanskih mandatov]], izvoljena pa nista bila tako Logar kakor Irgl. == Nazori == === Notranja politika === ==== Digitalizacija ==== Demokrati podpirajo ustanovitev portala "eSlovenija" z mobilnimi aplikacijami za vse javne storitve po načelu 'one-stop-shop'. Portal, ki bi združil eUpravo, Zemljiško knjigo in FURS ter omogočil uporabo digitalne osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja. Prav tako zagovarjajo vključevanje notarstvo za oddaljene storitve. V gospodarstvu bi uvedli letno e-poročanje z enotnim obrazcem. Spodbujajo solastništvo zaposlenih v podjetjih z reformo obdavčitve opcij in delnic. Za digitalne nomade bi zmanjšali administrativne ovire, kar naj bi povečalo prihodke državnega proračuna. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-16 |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref> ==== Gospodarska politika ==== Demokrati se zavzemajo za vključevanje ukrepov na področjih javnih financ, industrijske politike, raziskav, izobraževanja in trga dela. Cilji so izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje podjetništva, inovacij in digitalizacija, zmanjšanje administrativnih ovir ter zagotavljanje virov za zagonska podjetja. Program poudarja subsidiarnost in sorazmernost v regulaciji, digitalizacijo javne uprave in transparentnost javne porabe. ==== Fiskalna politika ==== Demokrati posebno pozornost namenjajo javnim financam v kontekstu industrijske politike in trajnostnega razvoja. Vključujejo zagotavljanje virov energije in razogljičenje, spodbujanje investicij v zagonska podjetja z uporabo različnih shem, reformo obdavčenja za primerljive davčne obremenitve ter poudarja sledenje uspešnosti in učinkovitosti v upravljanju javnih financ. Prav tako predlagajo neodvisne preglede za večjo transparentnost javne porabe, finančno podporo programom pametne specializacije z merjenjem uspeha po hitrosti inovacij in investicije v zakonodajo za zaščito strateških panog pred napadi. ==== Infrastruktura in mobilnost ==== Demokrati podpirajo širitev avtocestnega omrežja, izgradnjo tretje razvojne osi, posodobitev prometnih povezav, vključno z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) za boljše upravljanje prometa. Pri železniški infrastrukturi se zavzemajo za modernizacijo prog, nabavo energetsko učinkovitih vlakov, elektrifikacijo in učinkovito javno naročanje za zmanjšanje stroškov. Prav tako investicije v Luko Koper, multimodalne centre in železniško infrastrukturo za ohranjanje konkurenčnosti. Investicije v obnovljive vire energije (sončna, vetrna, hidro), energetska učinkovitost, podaljšanje življenjske dobe JEK1 in razvoj črpalnih elektrarn ter spodbujanje trajne mobilnosti z izgradnjo kolesarskih povezav in promocijo javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. ==== Izobraževanje, znanost in inovacije ==== Demokrati menijo, da je izobraževanje ključ do razvoja in uspeha, spodbuja kritično mišljenje. Zahteva kakovostno, dostopno šolsko okolje, poudarek na slovenščini, vključevanje deležnikov, avtonomijo šol in konkurenčnost visokega šolstva. Spodbujajo raznolikost storitev, avtonomijo, enakopravnost izobraževanj in dualni sistem. Prav tako menijo, da naj bo visoko šolstvo odprto, inovativno, prilagojeno trgu, z izmenjavo v EU. Podpirajo vseživljenjsko učenje z mentorstvom, digitalizacijo, spodbujajo raziskave in inovacije s sodelovanjem znanosti in gospodarstva, državno podporo. Izzivi so digitalna pismenost, povezovanje s prakso, ustvarjalnost, decentralizacija in boljši pogoji za učitelje. ==== Okolje in podnebne spremembe ==== Demokrati poudarjajo, da je varovanje okolja, vključno z vodami, gozdovi in zemljišči, ključno za prihodnje generacije, vendar morajo biti posegi v naravo trajnostni in zagotavljati samozadostno oskrbo z viri. Prioritete dajejo boljšemu varstvo voda, tal, zraka in upravljanju z odpadki, spodbujanju krožnega gospodarstva in premišljenemu upravljanju z naravo ter učinkovitejšemu prostorskemu načrtovanju in pospešitvi dovoljenj za gradnjo. Spodbujevalni ukrepi za zeleni prehod morajo biti cenovno dostopni, z davčnimi olajšavami in programi za trajnostno bivanje in mobilnost. Obenem so potrebni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. ==== Zdravstvo ==== Vizija Demokratov za javno zdravstvo se osredotoča na pravičnost, dostopnost in učinkovitost, s poudarkom na kakovostni oskrbi, sodobni tehnologiji in preglednem upravljanju. Vključuje uvedbo zdravstvenih pokrajin za prilagajanje storitev po regijah, boljšo dostopnost in krajše čakalne dobe. Izboljšanje organizacije zajema upravljanje čakalnih seznamov, koordinacijo med zdravstvenimi ravnmi in uvedbo novih kapacitet z gradnjo ustanov ter mobilnimi enotami za oddaljene regije. Prenova upravljanja bo zmanjšala administrativne obremenitve za večjo učinkovitost. Preventiva bo krepila z večjim financiranjem programov za preprečevanje bolezni, nacionalnimi pregledi in digitalnim centrom za analizo zdravstvenega stanja. Digitalizacija bo prinesla popolno digitalizacijo kartotek, tele-medicino, uporabo AI in partnerstva za napredne rešitve. Duševno zdravje bo integrirano v politike kot pomembna naložba v prihodnost. ==== Pravosodje ==== Demokrati pozdravljajo popolno reformo pravosodja v Sloveniji. Pod to spada prenova sodnega sistema z odpravljanjem okrajnih sodišč za poenostavitev strukture, izboljšanje učinkovitosti z uvedbo kabinetnega sistema, povečanjem podpornega osebja, urejanjem sodniških plač in profesionalizacijo sodnega sveta; kadrovska politika, ki spodbuja meritokracijo, izbor najboljših vodstvenih kadrov ter imenovanje sodnikov s strani predsednika republike na predlog sodnega sveta; digitalizacija za izboljšanje dostopnosti sodnih odločitev in nadzora nad postopki; ter povečanje dostopnosti do pravosodja, zlasti za ranljive skupine. === Zunanja politika === Cilji zunanje politike Demokratov je uresničevanje strateških interesov, krepitev varnosti in blaginje, kot je opredeljeno z ustavo, mednarodnimi dokumenti ter članstvom v EU in NATO. Vključujejo poudarek na kolektivni, energetski, surovinski, kibernetski in prehranski varnosti; razlikovanje med begunci in migranti ter omejevanje ilegalnih migracij z integracijskimi programi za socialno kohezijo; krepitev političnih odnosov s sosednjimi državami, skrb za slovenske manjšine in vezi v Srednji Evropi ter Sredozemlju; sistemsko podporo Slovencem v tujini; spodbujanje kandidatur za položaje v mednarodnih organizacijah na podlagi usposobljenosti; ter podporo reformam EU za povečanje konkurenčnosti, varnost kritične infrastrukture, širitev EU in ohranjanje evropske kulture in vrednot. == Organi stranke == === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Anže Logar]] * '''Podpredsednika:''' [[Eva Irgl]], [[Janez Demšar (politik)|Janez Demšar]] * '''Generalna sekretarka:''' [[Darja Bučar]] * '''Predsednik sveta stranke:''' [[Tadej Ostrc]] === Poslanska skupina === {{glavni|Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja}} * '''Sekretar poslanske skupine:''' Iztok Artič === Izvršilni in nadzorni odbor === Izvršilni odbor: [[Eva Irgl]], Primož Novak, Mirko Požar, Rok Roblek, Dejan Zakrajšek, Tine Novak, Igor Horvat Nadzorni odbor: Gašper Krč, Igor Prodanović, Slavko Remec, Nataša Slejko === Svet stranke === Sestavljajo ga: Tadej Ostrc (predsednik), Ermin Hvalica (podpredsednik), [[Mark Boris Andrijanič]], Slaven Bajić, Neža Čepon, Stojan Cotič, Jan Dobrilovič, Gorazd Justinek, Matjaž Krk, Helena Kujundžić Lukaček, Suzi Kvas, Matic Logar, Saša Lavrič, Senko Pličanič, Damjan Stanek, Gregor Štrumbelj, Ana Šuštar, Matjaž Vede, Milan Osterc == Seznam predsednikov == * [[Anže Logar]]; 16. november 2024 – danes == Vidnejši člani stranke == *[[Anže Logar]], predsednik stranke *[[Eva Irgl]], nekdanja poslanka DZ in podpredsednica stranke *[[Romana Jordan]], nekdanja evropska poslanka *[[Tine Novak]], nekdanji poslanec DZ *[[Mark Boris Andrijanič]], politik in nekdanji [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister za digitalizacijo]] *[[Tadej Ostrc]], zdravnik in politik *[[Senko Pličanič]], politik, izredni profesor na pravni fakulteti in nekdanji [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]] *[[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]], gledališki režiser in umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje<ref>{{Navedi splet|title=Logarjevi Demokrati v Mariboru izvolili predsednika mestnega odbora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/logarjevi-demokrati-v-mariboru-izvolili-predsednika-mestnega-odbora-10379505?fbclid=IwY2xjawJQEPlleHRuA2FlbQIxMQABHZm6J6Mz3aRSxEXjx3GautlNd1gk0N8H59_4_Vi2M2n6albunqh0JvDI_w_aem_gVK1RPiKFMeZtnkfhg-46w|website=vecer.com|accessdate=2025-03-25|language=sl}}</ref> *[[Mihael Zupančič]], diplomat == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Anže Logar]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] fwcceyvn7dnjgdicsm37k9k78xtjy88 6759443 6759421 2026-10-01T20:05:13Z Tiank07 252323 /* Izvršilni in nadzorni odbor */ Gospoda Požarja ni več v stranki 6759443 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Demokrati. Anžeta Logarja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|250px]] | foundation = 16. november 2024 | headquarters = Kamniška ulica 47<br>1000 [[Ljubljana]] | youth_wing = Mladi Demokrati | ideology = {{ubl|[[Centrizem]]<ref>{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/anze-logar-v-jansevo-vlado-brez-levosredinske-stranke-raje-ne-bi-sel-2701169/| title = Anže Logar: V Janševo vlado brez levosredinske stranke raje ne bi šel| last = Lebinger| first = Anže| date = 15 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Boj proti korupciji]]<ref name="Program">{{navedi splet |title=Program - Demokrati |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |access-date=2024-11-16 |website=Demokrati |language=sl |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Dnevnik-Interview">{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rojstvo-stranke-demokrati-2702612/| title = Logar: Slovenija mora za vsako ceno ostati varna država|agency= [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]| date = 16 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Tretja pot]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>|[[Liberalizem]]|[[Regionalizacija]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>}} | position = [[Centrizem|Sredina]] do [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{navedi splet| url = https://portal24.si/konec-prihodnjega-tedna-na-politicni-parket-stopajo-logarjevi-demokrati| title = Konec prihodnjega tedna na politični parket stopajo Logarjevi Demokrati| last = Kovač| first = Miha D.| date = 10 November 2024| website = Portal24.si| access-date = 20 November 2024}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|20|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra|temno modra]]<br> {{colorbox|#00b5c0;}} [[modra|svetlo modra]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Eva Irgl]]<br>Janez Demšar | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = Tadej Ostrc | president = [[Anže Logar]] | general_secretary = Darja Bučar | membership_year = 2025 | membership = }} [[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sličica|Ustanovitelj in predsednik stranke Demokrati, Anže Logar.]] '''Demokrati. Anžeta Logarja''' (okrajšano '''Demokrati.''', kratica '''D.''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot sredinska do desno sredinska. Njen izvor je bilo prvotno ustanovljeno javno društvo [[Platforma sodelovanja]], ustanovljeno 31. maja 2023 z namenom javne razprave o prihodnosti Slovenije. Nato pa je bila kot stranka ustanovljena 16. novembra 2024. Izoblikovala se je okoli [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], predsedniškega kandidata na volitvah [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]] in bivšega [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]]. V ospredje svojega političnega delovanja postavljajo varnost, sodobno in digitalizirano družbo, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji in zdravje. Že v mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] so člani stranke Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak februarja 2025 ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Stranka je nato kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah v Državni zbor 2026]] in osvojila 6 poslanskih mandatov. Po neuspešnih pogajanjih z relativnim zmagovalcem volitev [[Robert Golob|Robertom Golobom]] so Demokrati vstopili v [[16. vlada Republike Slovenije|četrto vlado Janeza Janše]] in v njej prevzeli vodenje treh ministrskih resorjev. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Po [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, takrat še poslanca stranke SDS, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 13. novembra 2022 je po zaključenem drugem krogu dejal: »Danes smo na začetku nečesa velikega«<ref>{{Navedi splet|title=Logar zbral več glasov kot SDS in NSi na državnozborskih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Ugibalo se je o lastni stranki, a je spomladi 2023 Logar napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 24. novembra 2023 je Anže Logar je na seji Sveta SDS odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v Platformo sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa je pričakoval, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a je ocenil, da »nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju«.<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši, po 25 letih članstva v stranki, poslal svojo izstopno izjavo in dan kasneje napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS, a se slednji za pridružitev kasneje ni odločil.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-24|language=sl}}</ref> === Nastanek stranke === 24. oktobra je Logar povedal, da se bo stranka imenovala ''Demokrati'', saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Kongres nove stranke je potekal 16. novembra 2024 v Mariboru. Na njem sta bila potrjena program in statut, izvoljeni pa so bili še ostali organi stranke. Izvoljeni predsednik Logar je v nagovoru poudaril, da »morata država in politika služiti ljudem« ter napovedal »veliko programsko koalicijo«, kot njeni prioriteti je navedel politično širino in boj proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 30. januarja 2025 je dotedanji poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] Tine Novak prestopil v stranko Demokrati.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak prestopa k Logarjevim Demokratom {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-poslanec-gibanja-svoboda-tine-novak-prestopa-k-logarjevim-demokratom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> S tem je bil izpolnjen pogoj za ustanovitev poslanske skupine v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |title=Novak: K Logarju zaradi Pomurja, ne funkcij. Oba prijavljena KPK-ju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novak-k-logarju-zaradi-pomurja-ne-funkcij-oba-prijavljena-kpk-ju.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Logarjeva trojica lahko ustanovi poslansko skupino, SDS nasprotuje {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarjeva-trojica-lahko-ustanovi-poslansko-skupino.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Ker Logar, Irgl in Novak na prejšnjih volitvah niso bili izvoljeni na listi iste stranke, so ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 28. junija 2025 je bil ustanovljen podmladek stranke z imenom ''Mladi Demokrati''. Njegov prvi predsednik je postal Gašper Krč.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=A. P. |title=Stranka Demokrati ustanovila podmladek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/stranka-demokrati-ustanovila-podmladek/750417 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Pripojitev stranke Konkretno === 17. junija 2025 je bilo na skupni tiskovni konferenci oznanjeno, da se bo Demokratom pripojila stranka [[Konkretno]], ki jo je od umika [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] leta 2023 do kasnejše priključitve vodil Janez Demšar.<ref>{{Navedi splet|title=Združujeta se še dve stranki: "Gre za pomemben trenutek"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdruzujeta-se-se-dve-stranki-gre-za-pomemben-trenutek/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-20|language=sl}}</ref> Spojitveni kongres je potekal 3. julija 2025 v Ljubljani, Anže Logar je na njem napovedal, da bo Demšarja predlagal za podpredsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek ostaja pri SDS|url=https://info360.si/politika/zdravko-pocivalsek-ostaja-pri-sds/|website=Info360|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> === Vstop v parlament in četrto Janševo vlado === 6. januarja 2026 je svet stranke sprejel sklep o dopolnitvi imena stranke ter nadgraditvi celostne grafične podobe; novo ime, s katerim so se podali na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve]], je ''Demokrati. Anžeta Logarja.''<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar se je pred parlamentarnimi volitvami odločil za spremembo imena stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-se-je-pred-parlamentarnimi-volitvami-odlocil-za-spremembo-imena-stranke/|website=N1|date=2026-01-07|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> V kampanji pred državnozborskimi volitvami so se v stranki zavzemali za snovanje »široke, raznobarvne oz. velike programske koalicije«<ref>{{Navedi splet |title=Logar na čelo Demokratov; govori o veliki programski koaliciji {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ter izpostavljali koncept »politične širine«.<ref>{{Navedi splet |title='Za ene smo murgelski podtaknjenec ali zlati prinašalec, za druge satelit' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/intervju-z-anzetom-logarjem.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-02-15 |title=Logar: Govorijo nam, da bomo po volitvah skočili v objem Janeza Janše. Ne, ne bomo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-govorijo-nam-da-bomo-po-volitvah-skocili-v-objem-janeza-janse-ne-ne-bomo/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> V sklepnem soočenju je Logar poudaril, da njegova stranka ne podpira ne nadaljevanja mandata [[Robert Golob|Roberta Goloba]] ne oblikovanja vlade pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka s 6,7 odstotka glasov vstopila v parlament in osvojila šest mandatov; poslanci so postali [[Tea Košir]], Barbara Levstik Šega, [[Tadej Ostrc]], [[Robert Potnik]], [[Franc Križan]] in [[Mojca Žnidarič]], preboj pa medtem ni uspel ne Logarju, niti Irgl ali Novaku.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-03-22 |title=Kdo v DZ? Urška Klakočar Zupančič se poslavlja, izpadla tudi Anže Logar in Eva Irgl |url=https://vecer.com/slovenija/kdo-v-dz-urska-klakocar-zupancic-se-poslavlja-izpadla-tudi-anze-logar-in-eva-irgl-10409538 |access-date=2026-09-12 |website=Večer |language=sl}}</ref> Logar je izid volitev označil za slabši od pričakovanj in napovedal odziv na vsa povabila na koalicijska pogajanja.<ref>{{Navedi splet |title=Logar: Manj, kot smo si želeli {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ==== Pogajanja z Robertom Golobom ==== Logar je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom Resni.ce [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]].<ref name=":44">{{Navedi splet |last=Š |first=T. K. B. , T. L. |title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536 |accessdate=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Sledila so pogajanja, na katera je [[Robert Golob]] kot relativni zmagovalec volitev povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS, z namenom oblikovanja t. i. vlade narodne enotnosti; [[Nova Slovenija|NSi]] je udeležbo na sestankih vnaprej zavrnila.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=NSi s košarico Svobodi, od tam poziv k spoštovanju volje ljudi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-nsi-nudi-tri-ministrstva-sd-demokratom-in-levici-po-dve.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Skozi celotna pogajanja so Demokrati poudarjali tri vsebinske prioritete: boj proti korupciji, vključno z ustanovitvijo posebne tožilske enote SKOK, davčna razbremenitev dela, ter krepitev oziroma reforma javnega zdravstva.<ref>{{Navedi splet |title=Organi Demokratov s podporo vodstvu pri koalicijskih pogajanjih {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/organi-demokratov-s-podporo-vodstvu-pri-koalicijskih-pogajanjih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Po prvem sestanku dne 27. marca je bil Logar nekoliko kritičen, ker da Golob ni prinesel dovolj konkretnih programskih izhodišč in od Svobode zahteval pripravo vsebine, na podlagi katere bi Demokrati lahko presojali, ali je sodelovanje možno.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Prvi pogovori o novi koaliciji. Pet strank je razpravljalo, ali lahko najdejo skupni jezik. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-pogovori-o-novi-koaliciji-pet-strank-je-razpravljalo-ali-lahko-najdejo-skupni-jezik/777663 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na drugem sestanku, ki se je odvil 1. aprila, je bil sprejet dogovor, da Svoboda pripravi osnutek koalicijskega sporazuma in predlog razdelitve ministrstev, nato pa bi sledili individualni pogovori in pozneje še skupno srečanje. Logar je v tej fazi povedal, da Demokrati do prejema konkretnih dokumentov ne bodo nadaljevali vsebinskih pogajanj.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istočasno so se Demokrati skupaj s strankami koalicije [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] ter stranko [[Resni.ca]] povezali v [[Tretji blok]], ki je kot protiutež relativnima zmagovalkama volitev (Svoboda in SDS) pripravila [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila je bil za novega [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]] s podporo SDS in strank Tretjega bloka izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je po koncu seje zagotovil, da so vsi poslanci Demokratov podprli Stevanovića.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> STA je po vpogledu v glasovnice ugotovila, da je bilo med glasovi ZA19 glasovnic dodatno označenih: 9 s krogcem, 6 s piko in 4 z zvezdico.<ref>{{Navedi splet |title=Označevanje glasovnic: Stevanović ne ve nič, Svoboda trdi, da gre za zlorabo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/na-tajnem-glasovanju-o-predsedniku-dz-del-glasovnic-oznacenih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Razporeditev oznak se je ujemala z velikostjo posameznih poslanskih skupin Tretjega bloka, zato se je pojavila razlaga, da so oznake služile preverjanju, ali so posamezne skupine oziroma poslanci res glasovali po dogovoru.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Tarča: Je z izvolitvijo Zorana Stevanovića na čelo DZ-ja nova desna vlada že oblikovana? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-je-z-izvolitvijo-zorana-stevanovica-na-celo-dz-ja-nova-desna-vlada-ze-oblikovana/779675 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Nekaj dni kasneje je generalni sekretar Svobode Matej Grah razkril, da je bila prav [[Eva Irgl]] iz Demokratov prva, ki je po volitvah omenila možnost, da bi Stevanović postal predsednik DZ, kar je Stevanović tudi potrdil.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-04-13 |title=Grah razkril podrobnosti pogajanj: Logar zavrnil možnost predsednika DZ iz vrst Demokratov, Stevanović za glasove lobiral tudi pri Golobu |url=https://n1info.si/volitve-2026/golob-caka-odgovore-na-osnutek-koalicijskega-sporazuma-kaj-bodo-odgovorili-demokrati/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1" /> Golob naj bi Logarju medtem ponudil pomoč pri zbiranju glasov za predsednika DZ iz vrst Demokratov, vendar naj bi Logar to zavrnil.<ref name=":2" /> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se nadaljevala tudi po ustanovni seji državnega zbora. Svoboda je Demokratom posredovala predloge, v katere je vključila več njihovih programskih zahtev, med drugim uvedbo razvojne kapice pri socialnih prispevkih, dodatne davčne olajšave in spodbude ter ustanovitev posebne tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala; del predlogov se je nanašal tudi na spremembe v zdravstvu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Kaj vse je Robert Golob ponudil Demokratom Anžeta Logarja |url=https://n1info.si/volitve-2026/kaj-vse-je-robert-golob-ponudil-demokratom-anzeta-logarja/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Nadaljevanje pogajanj: koga bo povabila Svoboda in kaj se dogaja na desni? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-poslanci-demokratov-enotni-in-bodo-tudi-naprej.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Demokrati kljub temu niso sprejeli odločitve o vstopu v koalicijo. Do zaostritve odnosov je prišlo 16. aprila, ko je izvršilni odbor Svobode vodstvo stranke pooblastil za nadaljevanje pogajanj, iz Svobode pa so ob tem napovedali nadaljevanje dialoga tudi s poslanci in drugimi člani Demokratov. Vodstvo Demokratov je takšno ravnanje razumelo kot poskus neposrednega vplivanja na njihove poslance mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet |title=Demokrati zaključili pogajanja z Golobom, GS: Jasna politična prevara {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-demokrati-dokoncno-zakljucujemo-pogajanja-z-golobom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je zato 17. aprila sporočil, da Demokrati dokončno zaključujejo pogajanja z Golobom, dejal je, da je delovanje Svobode preseglo meje običajnega političnega dialoga in da je neposredno nagovarjanje članov in poslancev potencialnega koalicijskega partnerja zanje nesprejemljivo.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Demokrati prekinili pogajanja s Svobodo: »To je korak predaleč« |url=https://portal24.si/demokrati-prekinili-pogajanja-s-svobodo-to-je-korak-predalec/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> V Svobodi so navedbe Demokratov zavrnili in ocenili, da do dejanskih vsebinskih pogajanj ni nikoli prišlo v obsegu, kot so ga Demokrati predstavljali v javnosti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Svoboda nad Demokrate: govorijo o pogajanjih, ki jih ni bilo |url=https://portal24.si/svoboda-nad-demokrate-govorijo-o-pogajanjih-ki-jih-ni-bilo/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> Po posvetu pri predsednici republike, na katerem je Golob napovedal odhod v opozicijo, pa je Logar dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja prihodnje vlade«.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ==== Vstop v vlado Janeza Janše ==== 21. aprila je bil za enega od treh podpredsednikov Državnega zbora izvoljen poslanec Demokratov [[Franc Križan]].<ref>{{Navedi splet |title=Danijel Krivec in Franc Križan sta podpredsednika državnega zbora |url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanci-na-prvi-izredni-seji-tudi-o-podpredsednikih-dz-689779 |access-date=2026-09-12 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Ker predsednica republike ni želela predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade, se je maja pričel drugi krog izbire mandatarja. Najprej je 29. aprila na plenarni seji DZ potrjen [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakon o reorganizaciji vlade]], ki ga je predlagala [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in je poleg nje dobil podporo NSi, SLS, FOKUS, Resni.ce ter tudi Demokratov.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanci potrdili zakon: vlada bo imela 14 ministrstev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-danes-o-spremembi-zakona-o-vladi-po-predlogu-sds.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Dan po tem je v skladu z napovedjo Janeza Janše SDS strankam podpornicam zakona poslala izhodišča za koalicijsko pogodbo, sledila pa so večtedenska medstrankarska usklajevanja.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-30 |title=Demokrati za zdaj edini potrdili prejem Janševih izhodišč za koalicijo |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/demokrati-za-zdaj-edini-potrdili-prejem-jansevih-izhodisc-za-koalicijsko-pogodbo-2799813/ |access-date=2026-09-12 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Kot glavno pogajalsko izhodišče je Logar izpostavil posebno enoto SKOK za pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet |title=S čim Logar pogojuje vstop v Janševo vlado in ali bo Resnica dala podpise? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-cim-logar-pogojuje-vstop-v-jansevo-vlado-in-ali-bo-resnica-dala-podpise.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Mediji so poročali, da naj bi zadržke pri podpori Janši izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-14 |title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Bodo Demokrati iz DZ "odstranili" poslanca, ki noče v Janševo vlado? |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/robert-potnik-demokrati-vlada-janez-jansa-1899581 |access-date=2026-09-12 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Organi stranke so nato 14. maja potrdili vstop v koalicijo s strankami SDS, NSi, SLS in FOKUS, svet stranke pa je soglasno potrdil tudi koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Organi stranke Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS-om ter NSi-jem, SLS-om in Fokusom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/organi-stranke-demokrati-potrdili-vstop-v-koalicijo-s-sds-om-ter-nsi-jem-sls-om-in-fokusom/782195 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Logar je odločitev o vstopu v vlado utemeljil s pojasnilom, da je »na koncu ostalo razmeroma malo izbire« in da so se med možnostmi vlade Janeza Janše, nadaljevanjem Golobovega mandata ali predčasnih volitev odločili za desnosredinsko vlado, ki da je dala Demokratom »težo« in v kateri lahko uresničujejo svoj program.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijska pogodba je bila podpisana teden dni kasneje, poslanci Demokratov so sopodpisali mandatarsko kandidaturo Janše in ga 22. maja podprli za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Peterica strank podpisala koalicijsko pogodbo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/peterica-strank-podpisala-koalicijsko-pogodbo/782828 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> [[16. vlada Republike Slovenije|Četrta Janševa vlada]] je z delom uradno pričela 4. junija 2026, ministri iz vrst Demokratov so postali [[Anže Logar]] (gospodarstvo, delo in šport), [[Tadej Ostrc]] (zdravje) ter [[Mihael Zupančič]] (pravosodje).<ref>{{Navedi splet |title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanki [[Tea Košir]] in Barbara Levstik Šega sta postali državni sekretarki.<ref>{{Navedi splet |title=PRVE KADROVSKE POTEZE NOVE VLADE: Imenovana večina državnih sekretarjev, menjave v vladnih uradih |url=http://www.regionalobala.si/novica/prve-kadrovske-poteze-nove-vlade-imenovana-vecina-drzavnih-sekretarjev-menjave-v-vladnih-uradih |access-date=2026-10-01 |website=regionalobala.si |language=sl}}</ref> Po vstopu Demokratov v četrto vlado Janeza Janše je avgusta 2026 iz stranke izstopil [[Georg Mohr]], član izvršilnega odbora. V izstopni izjavi je izrazil razočaranje nad ubrano politično potjo stranke.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-23|title=Vidni član vodstva Logarjevih Demokratov izstopil iz stranke. Kaj je zapisal v izstopni izjavi?|url=https://vecer.com/slovenija/vidni-clan-vodstva-logarjevih-demokratov-izstopil-iz-stranke-kaj-je-zapisal-v-izstopni-izjavi-10424758|access-date=2026-08-24|website=Večer|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=|date=2026-08-23|title=Šahovski velemojster Georg Mohr izstopil iz Logarjeve stranke z jasnim|url=https://www.politikis.si/2026/08/sahovski-velemojster-georg-mohr-izstopil-iz-logarjeve-stranke-z-jasnim-sporocilom-politika-je-kurba-s-tem-je-povedal-vse-in-se-vec-o-logarjevem-samostojnem-politicnem-projektu/|access-date=2026-08-24|website=Politikis|language=sl-SI|archive-date=2026-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20260825093054/https://www.politikis.si/2026/08/sahovski-velemojster-georg-mohr-izstopil-iz-logarjeve-stranke-z-jasnim-sporocilom-politika-je-kurba-s-tem-je-povedal-vse-in-se-vec-o-logarjevem-samostojnem-politicnem-projektu/|url-status=dead}}</ref> Konec septembra je sledil izstop podjetnika Mirka Požarja, ki je odšel zaradi nestrinjanja z vodenjem stranke, z dodatnim pojasnilom, da ga »od volitev nihče iz vodstva ni kontaktiral«, zato je sklepal, da »njegovega sodelovanja več ne potrebujejo«.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-01 |title=Demokrate zapušča vidni član in podjetnik: "Žal je bilo vse to zaman" |url=https://vecer.com/slovenija/demokrati-izstop-mirko-pozar-odstop-podjetnik-soltec-10428913 |access-date=2026-10-01 |website=Večer |language=sl}}</ref> 27. septembra je [[Tea Košir]], državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, podala odstopno izjavo. Odstop je bil drugi odhod v enem mesecu na istem ministrstvu, saj je že 3. septembra odstopila Vesna Marinko, kar je v medijih sprožilo ugibanja o strankarskem razkolu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-03 |title=Odstopila državna sekretarka Vesna Marinko. Bo odhodov še več? |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odstopila-drzavna-sekretarka-vesna-marinko-bo-odhodov-se-vec-2825535/ |access-date=2026-10-01 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Odstopila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tea Košir |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odstopila-drzavna-sekretarka-na-ministrstvu-za-zdravje-tea-kosir-2830773/ |access-date=2026-10-01 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Se odnosi v stranki Demokrati krhajo? Tea Košir opozorila na grožnje. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/se-odnosi-v-stranki-demokrati-krhajo-tea-kosir-opozorila-na-groznje/795541 |access-date=2026-10-01 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Košir je ob tem napovedala vrnitev na poslansko funkcijo, zaradi česar se bo od slednje morala posloviti [[Elena Zavadlav Ušaj]], od junija vodja poslanske skupine.<ref>{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-09-30 |title=Demokrati ostajajo brez vodje poslanske skupine, Košir se vrača v parlament |url=https://info360.si/politika/demokrati-ostajajo-brez-vodje-poslanske-skupine-kosir-se-vraca-v-parlament/ |access-date=2026-10-01 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> V luči odstopa je navedla še, da se je soočala z grožnjami, vendar da ostaja zvesta vrednotam, zaradi katerih se je v politiko podala.<ref>{{Navedi splet |title=Tea Košir po odstopu: Da naj bom pozorna, kdo se bo vozil ob meni na avtocesti |url=https://siol.net/novice/slovenija/tea-kosir-po-odstopu-da-naj-bom-pozorna-kdo-se-bo-vozil-ob-meni-na-avtocesti-702948 |access-date=2026-10-01 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Na prvem volilnem kongresu Mladih Demokratov dne 11. septembra 2026 je bil za novega predsednika podmladka izvoljen Rok Klanjšek.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-12 |title=Mladi Demokrati na prvem volilnem kongresu izvolili novo vodstvo |url=https://primorske.si/slovenija/mladi-demokrati-na-prvem-volilnem-kongresu-izvolili-novo-vodstvo/ |access-date=2026-09-12 |website=primorske.si |language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 78.902 | 6,69 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#09105e}} | {{Steady}} | 5. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka Demokrati. Anžeta Logarja se je s samostojno listo kandidatov ter sloganom ''Obstaja izbira'' podajala na državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Če hočemo na pot napredka, je edina možnost, da Demokrati sestavljamo prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ce-hocemo-na-pot-napredka-je-edina-moznost-da-demokrati-sestavljamo-prihodnjo-vlado/773168|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|title=Obstaja izbira.|date=2025-11-21|accessdate=2026-02-12|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref> V javnosti so se pojavljala ugibanja o morebitnem povezovanju z drugimi strankami desne sredine,<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> predvsem z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], katere glavni odbor je sprejel sklep o sodelovanju ter pogovorih, tudi z Demokrati, a do povezovanja ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Željo po povezovanju z Demokrati je javno izrazila in iniciirala tudi [[Nova socialdemokracija]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=N1|date=2025-11-27|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Svoj volilni program ''Uspešna Slovenija 2034'' je stranka predstavila 15. novembra 2025 v Portorožu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili volilni program, na volitvah bodo ciljali na več kot 20 poslanskih sedežev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-volilni-program-na-volitvah-bodo-ciljali-na-vec-kot-20-poslanskih-sedezev/764166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Program so zasnovali na 15 področjih, kar sovpada tudi z njihovim predlogom o številu ministrstev, slednja pa bi med drugim vodili [[Matej Avbelj]] (pravosodje), [[Senko Pličanič]] (okolje, prostor, kohezija), [[Igor Masten]] (finance), Mirko Požar (gospodarstvo), Aleš Novak (kultura), [[Simon Zajc]] (kmetijstvo), nagovor na kongresu je imel med drugim tudi [[Božo Cerar]], ki pa bi bil po besedah Logarja lahko zunanji minister.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati z vizijo “Uspešna Slovenija” napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/demokrati-z-vizijo-uspesna-slovenija-napovedujejo-zmago-na-prihodnjih-volitvah/|website=obalaplus.si|date=2025-11-29|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v izjavi za medije dejal, da je cilj stranke osvojiti več kot 20 poslanskih mandatov.<ref name=":0" /> Konec januarja 2026 se je stranki pridružil Luka Mihalič, dotedanji predsednik [[Študentska organizacija Slovenije|Študentske organizacije Slovenije]], uvrščen je bil tudi na kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Demokratov bo kandidiral tudi donedavni predsednik ŠOS-a Luka Mihalič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-demokratov-bo-kandidiral-tudi-donedavni-predsednik-sos-a-luka-mihalic/771403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Končno listo je stranka predstavila na volilni konvenciji v Logatcu, dne 15. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Konvencija stranke Demokrati. Anžeta Logarja v Logatcu|url=https://www.demokrati.si/dogodki/konvencija-stranke-demokrati-anzeta-logarja-v-logatcu/|website=Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter dejal, da ne bodo stopili v vlado ne z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], niti ne bodo po volitvah »skočili v objem [[Janez Janša|Janezu Janši]]«, temveč bodo »oni sestavljali vlado.«<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Logar je kandidiral v okraju Logatec, na kandidatni listi sta bila podpredsednika Eva Irgl (Ajdovščina) in Janez Demšar (Škofja Loka I), predsednik sveta [[Tadej Ostrc]] (Vič Rudnik IV) in generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj (Kranj III), poleg njih pa tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]] (Bežigrad II), nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič (Ormož), koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec (Novo mesto I) in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir (Radovljica I).<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> Na volitvah je stranka osvojila [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije#Demokrati. Anžeta Logarja|6 poslanskih mandatov]], izvoljena pa nista bila tako Logar kakor Irgl. == Nazori == === Notranja politika === ==== Digitalizacija ==== Demokrati podpirajo ustanovitev portala "eSlovenija" z mobilnimi aplikacijami za vse javne storitve po načelu 'one-stop-shop'. Portal, ki bi združil eUpravo, Zemljiško knjigo in FURS ter omogočil uporabo digitalne osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja. Prav tako zagovarjajo vključevanje notarstvo za oddaljene storitve. V gospodarstvu bi uvedli letno e-poročanje z enotnim obrazcem. Spodbujajo solastništvo zaposlenih v podjetjih z reformo obdavčitve opcij in delnic. Za digitalne nomade bi zmanjšali administrativne ovire, kar naj bi povečalo prihodke državnega proračuna. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-16 |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref> ==== Gospodarska politika ==== Demokrati se zavzemajo za vključevanje ukrepov na področjih javnih financ, industrijske politike, raziskav, izobraževanja in trga dela. Cilji so izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje podjetništva, inovacij in digitalizacija, zmanjšanje administrativnih ovir ter zagotavljanje virov za zagonska podjetja. Program poudarja subsidiarnost in sorazmernost v regulaciji, digitalizacijo javne uprave in transparentnost javne porabe. ==== Fiskalna politika ==== Demokrati posebno pozornost namenjajo javnim financam v kontekstu industrijske politike in trajnostnega razvoja. Vključujejo zagotavljanje virov energije in razogljičenje, spodbujanje investicij v zagonska podjetja z uporabo različnih shem, reformo obdavčenja za primerljive davčne obremenitve ter poudarja sledenje uspešnosti in učinkovitosti v upravljanju javnih financ. Prav tako predlagajo neodvisne preglede za večjo transparentnost javne porabe, finančno podporo programom pametne specializacije z merjenjem uspeha po hitrosti inovacij in investicije v zakonodajo za zaščito strateških panog pred napadi. ==== Infrastruktura in mobilnost ==== Demokrati podpirajo širitev avtocestnega omrežja, izgradnjo tretje razvojne osi, posodobitev prometnih povezav, vključno z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) za boljše upravljanje prometa. Pri železniški infrastrukturi se zavzemajo za modernizacijo prog, nabavo energetsko učinkovitih vlakov, elektrifikacijo in učinkovito javno naročanje za zmanjšanje stroškov. Prav tako investicije v Luko Koper, multimodalne centre in železniško infrastrukturo za ohranjanje konkurenčnosti. Investicije v obnovljive vire energije (sončna, vetrna, hidro), energetska učinkovitost, podaljšanje življenjske dobe JEK1 in razvoj črpalnih elektrarn ter spodbujanje trajne mobilnosti z izgradnjo kolesarskih povezav in promocijo javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. ==== Izobraževanje, znanost in inovacije ==== Demokrati menijo, da je izobraževanje ključ do razvoja in uspeha, spodbuja kritično mišljenje. Zahteva kakovostno, dostopno šolsko okolje, poudarek na slovenščini, vključevanje deležnikov, avtonomijo šol in konkurenčnost visokega šolstva. Spodbujajo raznolikost storitev, avtonomijo, enakopravnost izobraževanj in dualni sistem. Prav tako menijo, da naj bo visoko šolstvo odprto, inovativno, prilagojeno trgu, z izmenjavo v EU. Podpirajo vseživljenjsko učenje z mentorstvom, digitalizacijo, spodbujajo raziskave in inovacije s sodelovanjem znanosti in gospodarstva, državno podporo. Izzivi so digitalna pismenost, povezovanje s prakso, ustvarjalnost, decentralizacija in boljši pogoji za učitelje. ==== Okolje in podnebne spremembe ==== Demokrati poudarjajo, da je varovanje okolja, vključno z vodami, gozdovi in zemljišči, ključno za prihodnje generacije, vendar morajo biti posegi v naravo trajnostni in zagotavljati samozadostno oskrbo z viri. Prioritete dajejo boljšemu varstvo voda, tal, zraka in upravljanju z odpadki, spodbujanju krožnega gospodarstva in premišljenemu upravljanju z naravo ter učinkovitejšemu prostorskemu načrtovanju in pospešitvi dovoljenj za gradnjo. Spodbujevalni ukrepi za zeleni prehod morajo biti cenovno dostopni, z davčnimi olajšavami in programi za trajnostno bivanje in mobilnost. Obenem so potrebni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. ==== Zdravstvo ==== Vizija Demokratov za javno zdravstvo se osredotoča na pravičnost, dostopnost in učinkovitost, s poudarkom na kakovostni oskrbi, sodobni tehnologiji in preglednem upravljanju. Vključuje uvedbo zdravstvenih pokrajin za prilagajanje storitev po regijah, boljšo dostopnost in krajše čakalne dobe. Izboljšanje organizacije zajema upravljanje čakalnih seznamov, koordinacijo med zdravstvenimi ravnmi in uvedbo novih kapacitet z gradnjo ustanov ter mobilnimi enotami za oddaljene regije. Prenova upravljanja bo zmanjšala administrativne obremenitve za večjo učinkovitost. Preventiva bo krepila z večjim financiranjem programov za preprečevanje bolezni, nacionalnimi pregledi in digitalnim centrom za analizo zdravstvenega stanja. Digitalizacija bo prinesla popolno digitalizacijo kartotek, tele-medicino, uporabo AI in partnerstva za napredne rešitve. Duševno zdravje bo integrirano v politike kot pomembna naložba v prihodnost. ==== Pravosodje ==== Demokrati pozdravljajo popolno reformo pravosodja v Sloveniji. Pod to spada prenova sodnega sistema z odpravljanjem okrajnih sodišč za poenostavitev strukture, izboljšanje učinkovitosti z uvedbo kabinetnega sistema, povečanjem podpornega osebja, urejanjem sodniških plač in profesionalizacijo sodnega sveta; kadrovska politika, ki spodbuja meritokracijo, izbor najboljših vodstvenih kadrov ter imenovanje sodnikov s strani predsednika republike na predlog sodnega sveta; digitalizacija za izboljšanje dostopnosti sodnih odločitev in nadzora nad postopki; ter povečanje dostopnosti do pravosodja, zlasti za ranljive skupine. === Zunanja politika === Cilji zunanje politike Demokratov je uresničevanje strateških interesov, krepitev varnosti in blaginje, kot je opredeljeno z ustavo, mednarodnimi dokumenti ter članstvom v EU in NATO. Vključujejo poudarek na kolektivni, energetski, surovinski, kibernetski in prehranski varnosti; razlikovanje med begunci in migranti ter omejevanje ilegalnih migracij z integracijskimi programi za socialno kohezijo; krepitev političnih odnosov s sosednjimi državami, skrb za slovenske manjšine in vezi v Srednji Evropi ter Sredozemlju; sistemsko podporo Slovencem v tujini; spodbujanje kandidatur za položaje v mednarodnih organizacijah na podlagi usposobljenosti; ter podporo reformam EU za povečanje konkurenčnosti, varnost kritične infrastrukture, širitev EU in ohranjanje evropske kulture in vrednot. == Organi stranke == === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Anže Logar]] * '''Podpredsednika:''' [[Eva Irgl]], [[Janez Demšar (politik)|Janez Demšar]] * '''Generalna sekretarka:''' [[Darja Bučar]] * '''Predsednik sveta stranke:''' [[Tadej Ostrc]] === Poslanska skupina === {{glavni|Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja}} * '''Sekretar poslanske skupine:''' Iztok Artič === Izvršilni in nadzorni odbor === Izvršilni odbor: [[Eva Irgl]], Primož Novak, Rok Roblek, Dejan Zakrajšek, Tine Novak, Igor Horvat Nadzorni odbor: Gašper Krč, Igor Prodanović, Slavko Remec, Nataša Slejko === Svet stranke === Sestavljajo ga: Tadej Ostrc (predsednik), Ermin Hvalica (podpredsednik), [[Mark Boris Andrijanič]], Slaven Bajić, Neža Čepon, Stojan Cotič, Jan Dobrilovič, Gorazd Justinek, Matjaž Krk, Helena Kujundžić Lukaček, Suzi Kvas, Matic Logar, Saša Lavrič, Senko Pličanič, Damjan Stanek, Gregor Štrumbelj, Ana Šuštar, Matjaž Vede, Milan Osterc == Seznam predsednikov == * [[Anže Logar]]; 16. november 2024 – danes == Vidnejši člani stranke == *[[Anže Logar]], predsednik stranke *[[Eva Irgl]], nekdanja poslanka DZ in podpredsednica stranke *[[Romana Jordan]], nekdanja evropska poslanka *[[Tine Novak]], nekdanji poslanec DZ *[[Mark Boris Andrijanič]], politik in nekdanji [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister za digitalizacijo]] *[[Tadej Ostrc]], zdravnik in politik *[[Senko Pličanič]], politik, izredni profesor na pravni fakulteti in nekdanji [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]] *[[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]], gledališki režiser in umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje<ref>{{Navedi splet|title=Logarjevi Demokrati v Mariboru izvolili predsednika mestnega odbora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/logarjevi-demokrati-v-mariboru-izvolili-predsednika-mestnega-odbora-10379505?fbclid=IwY2xjawJQEPlleHRuA2FlbQIxMQABHZm6J6Mz3aRSxEXjx3GautlNd1gk0N8H59_4_Vi2M2n6albunqh0JvDI_w_aem_gVK1RPiKFMeZtnkfhg-46w|website=vecer.com|accessdate=2025-03-25|language=sl}}</ref> *[[Mihael Zupančič]], diplomat == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Anže Logar]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] j4af2j9nyu2ud6eic9f3wwz5292495q Tamara Ražem Locatelli 0 575817 6759504 6736650 2026-10-02T01:29:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759504 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Tamara Ražem Locatelli''', [[Glasbenik|glasbenica]], [[Pianist|pianistka]], [[Pedagogika|glasbena pedagoginja]], [[zborovodkinja]], * [[17. maj]] [[1973]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Tamara Ražem se je rodila v [[Trst|Trstu]], a je vedno živela v [[Bazovica|Bazovici]]. Obvezno šolanje je opravila v slovenski osnovni in srednji šoli, nato se je vpisala na Državni trgovski tehnični zavod Žiga Žois v Trstu, kjer je maturirala leta 1972. Medtem je študirala glasbo oziroma klavir na [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici v Trstu]] pri prof. Xenji Brass. Leta 1994 je diplomirala z odliko na državnem [[Konservatorij za glasbo Giuseppe Tartini|konservatoriju Giuseppe Tartini]] v Trstu. Istočasno je dajala suplence iz klavirja na [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici]] in tudi poučevala glasbeno vzgojo na državni srednji šoli. Sodelovala je tudi z [[Radio Trst A|Radiem Trst A]], kjer je pripravljala oddaje o glasbenih koncertih in koncertnih sezonah v [[Slovenija|Sloveniji]] in v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]].<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Ražem Locatelli – Glasbena šola Celje|url=https://www.glasbena-sola-celje.si/4-mednarodno-tekmovanje-celeia-2023-2-2/strokovna-zirija/tamara-razem-2023/|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> Bila je tudi izredno uspešna športnica, saj se je ukvarjala z lokostrelstvom in je z Italijansko državno reprezentanco sodelovala na mnogih turnirjih, postavila je tri rekorde, zmagovala na italijanskih državnih prvenstvih in postala celo evropska podprvakinja.<ref>{{Navedi splet|title=Športel o lokostrelski družini|url=https://www.primorski.eu/sport/sportel-o-lokostrelski-druzini-FY1607070|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl}}</ref> Vrhunski šport pa je bil težko združljiv z ostalimi obveznostmi, Tamara Ražem je raje izbrala pot glasbenice.<ref>https://www.epta.si/wp-content/Virkla_10_210x280_okt_2022_listanje.pdf</ref> Tamara Ražem je po diplomi nadaljevala glasbeni študij za solistični repertoar pri ruskem profesorju Sijavushu Gadjievu. Obiskovala je tudi dvoletno pedagoško šolo za pianiste v [[Gorica|Gorici]] in jo junija 1997 zaključila s specializacijo v glasbeni didaktiki, zgodovini glasbe in klavirja, harmoniji, analizi, kompoziciji in kontrapunktu ter psihologiji v glasbeni pedagogiki (profesorji in mentorji so bili Vincenzo Balzani, Luciano Lanfranchi, Siavush Gadjiev, Igor Lazko, [[Damjana Bratuž]], Ivan Florjanc, Bojan Glavina). Obiskovala je tudi tečaj jazz glasbe in improvizacije ter razne zborovodske tečaje. Medtem je uspešno nastopala na raznih mednarodnih klavirskih tekmovanjih in prejemala najvišja točkovanja.<ref>{{Navedi splet|title=DPG Koper - koncerti|url=https://www.dpgkoper.com/index.php/dpg/poletna_sola_godalko.php?id=115&p=&search=|website=www.dpgkoper.com|accessdate=2025-02-18}}</ref> Leta 1998 se je omožila z glasbenikom Damjanom Locatellijem (solist baritonist), s katerim tudi redno nastopa in koncertira.<ref>{{Navedi splet|title=Večer italijanskih arij|url=https://teatrifkovic.com/event/vecer-italijanskih-arij/|website=Tea Trifković|accessdate=2025-02-18|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20250426012033/https://teatrifkovic.com/event/vecer-italijanskih-arij/|archive-date=2025-04-26|url-status=dead}}</ref><ref>{{Citat|title=Glasbena družina Ražem-Locatelli publiko pospremila v opero|url=https://www.rainews.it/amp/tgr/fjk/video/2026/03/glasbena-druzina-razem-locatelli-publiko-pospremila-v-opero-0d470f23-70b3-463b-af59-5b49dff8beb2.html|date=2026-03-31|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Leta 2006 sta s kolegico pianistko Aleksandro Češnjevar Glavina sestavili duo Excentury<ref>{{Navedi splet|title=Klavirski duo Excentury|url=https://www.kdarsmagna.com/excentury/index.php|website=www.kdarsmagna.com|accessdate=2025-02-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žlahtni duo Excentury za klavirjem|url=https://www.primorski.eu/kultura/281985-lahtni-duo-excentury-za-klavirjem-EBPR307298|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl}}</ref> in uspešno koncertirata na odrih po vsem svetu<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski skladatelji na Dunaju|url=https://www.primorski.eu/kultura/slovenski-skladatelji-na-dunaju-NG383197|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Katja|last=Kralj {{!}}}}</ref> ter snemata zgoščenke.<ref>{{Navedi splet|title=Pozabljeni rokopisi za duo Excentury|url=https://www.primorski.eu/kultura/pozabljeni-rokopisi-za-duo-excentury-YB762023|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Katja|last=Kralj {{!}}}}</ref> Leta 2020 je z Beatrice Zonta, Tatjano Jercog in Claudio Sedmach soustanovila klavirski kvartet Phoenix Piano Quartet,<ref>{{Navedi splet|title=DPG Koper - koncerti|url=https://www.dpgkoper.com/index.php?id=144&p=&search=|website=www.dpgkoper.com|accessdate=2025-02-18}}</ref> s katerim tudi mnogo nastopa.<ref>{{Navedi splet|title=Štirideset prstov za Ukrajino|url=https://www.primorski.eu/trzaska/stirideset-prstov-za-ukrajino-KL1094783|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osemročni nastop kvarteta Phoenix|url=https://www.primorski.eu/trzaska/osemrocni-nastop-kvarteta-phoenix-DH977252|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Tamara Ražem Locatelli uči na dveh glasbenih šolah, [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici v Trstu]] in glasbeni šoli v [[Sežana|Sežani]], kjer odlično pripravlja svoje učence,<ref>{{Navedi splet|title=13. MEDNARODNO TEKMOVANJE PIANISTOV “Ivan Rijavec” 3. – 4. februar 2024, Rogaška Slatina – Glasbena Šola Sežana|url=https://www.glasbena-sezana.si/13-mednarodno-tekmovanje-pianistov-ivan-rijavec-3-4-februar-2024-rogaska-slatina/|date=2024-02-06|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> saj segajo po najvišjih priznanjih<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodno tekmovanje pianistov v Cervigniano, Italija, 2.5.2024 – Glasbena Šola Sežana|url=https://www.glasbena-sezana.si/mednarodno-tekmovanje-pianistov-v-cervigniano-italija-2-5-2024/|date=2024-05-13|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> na raznih mednarodnih<ref>{{Navedi splet|title=44. mednarodna konferenca EPTA 2022 – PORTUGALSKA – Glasbena Šola Sežana|url=https://www.glasbena-sezana.si/44-mednarodna-konferenca-epta-2022/|date=2022-09-05|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> klavirskih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|title=Z disciplino do uspehov|url=https://primorske.svet24.si/primorska/srednja-primorska/z-disciplino-do-uspehov.aspx|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-18}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MUSICA. SIGILLO CR A EVAN MILIANI. BORDIN: ESEMPIO PER SUOI COETANEI|url=https://www.consiglio.regione.fvg.it/pagineinterne/Portale/comunicatiStampaDettaglio.aspx?ID=835974|website=www.consiglio.regione.fvg.it|accessdate=2025-02-18|language=it-IT}}</ref> Tajnica je v Društvu klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA iz [[Ljubljana|Ljubljane]].<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo|url=https://www.epta.si/clanstvo/|website=Epta Slovenija|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> Od leta 1996 redno orgla vsako nedeljo pri slovenski sv. maši v svoji rodni vasi [[Bazovica|Bazovici]], kjer tudi vodi mešani pevski zbor Lipa, s katerim je imela tudi nešteto nastopov.<ref>{{Navedi splet|title=Jubilej društva Lipa: energično delo in sodelovanje|url=https://www.primorski.eu/trzaska/jubilej-drustva-lipa-energicno-delo-in-sodelovanje-EA398413|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Leta 2024 je za svojo predanost župnijskemu zboru dobila priznanje [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta]].<ref>{{Navedi splet|title=Zvenele orgle in glasovi » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zvenele-orgle-glasovi/|website=Noviglas|date=2024-01-17|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2018 je Tamara Ražem Locatelli prejela Gerbičevo nagrado za odličnost pri svojem pedagoškem delu.<ref>{{Navedi splet|title=Tamari Ražem Locatelli Gerbičeva nagrada|url=https://www.primorski.eu/novice/283533-tamari-raem-locatelli-gerbieva-nagrada-PBPR309789|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nagrade in priznanja glasbenikom in pedagogom|url=https://primorske.svet24.si/kultura/nagrade-in-priznanja-glasbenikom-in-pedagogom|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-18}}</ref> Leta 2025 je prejela priznanje, ki ga krovni organizaciji [[Slovenci v Italiji|Slovencev v Italiji]] [[Svet slovenskih organizacij|SSO]] in [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|SKGZ]] podeljujeta ob prazniku kulture.<ref>{{Navedi splet|title=Priznanje SKGZ in SSO prejmeta Adrijan Rustja in Tamara Ražem Locatelli|url=https://www.primorski.eu/kultura/priznanje-skgz-in-sso-prejmeta-adrijan-rustja-in-tamara-razem-locatelli-KH1810286|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ePrimorski|url=https://epaper.primorski.eu/SubscriberPortal/#/?urlref=//EPAPER.PRIMORSKI.EU/epaper/viewer.aspx|website=epaper.primorski.eu|accessdate=2025-02-18}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ražem Locatelli, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] foroulxz0vffjjhcg1qzg3vi95oz8fd 6759505 6759504 2026-10-02T01:29:28Z KiranBOT 242835 odstranjeno sledenje AMP iz URL-jev ([[:m:User:KiranBOT/AMP|podrobnosti]]) ([[User talk:Usernamekiran|prijavi napako]]) v3.1.1s 6759505 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Tamara Ražem Locatelli''', [[Glasbenik|glasbenica]], [[Pianist|pianistka]], [[Pedagogika|glasbena pedagoginja]], [[zborovodkinja]], * [[17. maj]] [[1973]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Tamara Ražem se je rodila v [[Trst|Trstu]], a je vedno živela v [[Bazovica|Bazovici]]. Obvezno šolanje je opravila v slovenski osnovni in srednji šoli, nato se je vpisala na Državni trgovski tehnični zavod Žiga Žois v Trstu, kjer je maturirala leta 1972. Medtem je študirala glasbo oziroma klavir na [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici v Trstu]] pri prof. Xenji Brass. Leta 1994 je diplomirala z odliko na državnem [[Konservatorij za glasbo Giuseppe Tartini|konservatoriju Giuseppe Tartini]] v Trstu. Istočasno je dajala suplence iz klavirja na [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici]] in tudi poučevala glasbeno vzgojo na državni srednji šoli. Sodelovala je tudi z [[Radio Trst A|Radiem Trst A]], kjer je pripravljala oddaje o glasbenih koncertih in koncertnih sezonah v [[Slovenija|Sloveniji]] in v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]].<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Ražem Locatelli – Glasbena šola Celje|url=https://www.glasbena-sola-celje.si/4-mednarodno-tekmovanje-celeia-2023-2-2/strokovna-zirija/tamara-razem-2023/|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> Bila je tudi izredno uspešna športnica, saj se je ukvarjala z lokostrelstvom in je z Italijansko državno reprezentanco sodelovala na mnogih turnirjih, postavila je tri rekorde, zmagovala na italijanskih državnih prvenstvih in postala celo evropska podprvakinja.<ref>{{Navedi splet|title=Športel o lokostrelski družini|url=https://www.primorski.eu/sport/sportel-o-lokostrelski-druzini-FY1607070|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl}}</ref> Vrhunski šport pa je bil težko združljiv z ostalimi obveznostmi, Tamara Ražem je raje izbrala pot glasbenice.<ref>https://www.epta.si/wp-content/Virkla_10_210x280_okt_2022_listanje.pdf</ref> Tamara Ražem je po diplomi nadaljevala glasbeni študij za solistični repertoar pri ruskem profesorju Sijavushu Gadjievu. Obiskovala je tudi dvoletno pedagoško šolo za pianiste v [[Gorica|Gorici]] in jo junija 1997 zaključila s specializacijo v glasbeni didaktiki, zgodovini glasbe in klavirja, harmoniji, analizi, kompoziciji in kontrapunktu ter psihologiji v glasbeni pedagogiki (profesorji in mentorji so bili Vincenzo Balzani, Luciano Lanfranchi, Siavush Gadjiev, Igor Lazko, [[Damjana Bratuž]], Ivan Florjanc, Bojan Glavina). Obiskovala je tudi tečaj jazz glasbe in improvizacije ter razne zborovodske tečaje. Medtem je uspešno nastopala na raznih mednarodnih klavirskih tekmovanjih in prejemala najvišja točkovanja.<ref>{{Navedi splet|title=DPG Koper - koncerti|url=https://www.dpgkoper.com/index.php/dpg/poletna_sola_godalko.php?id=115&p=&search=|website=www.dpgkoper.com|accessdate=2025-02-18}}</ref> Leta 1998 se je omožila z glasbenikom Damjanom Locatellijem (solist baritonist), s katerim tudi redno nastopa in koncertira.<ref>{{Navedi splet|title=Večer italijanskih arij|url=https://teatrifkovic.com/event/vecer-italijanskih-arij/|website=Tea Trifković|accessdate=2025-02-18|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20250426012033/https://teatrifkovic.com/event/vecer-italijanskih-arij/|archive-date=2025-04-26|url-status=dead}}</ref><ref>{{Citat|title=Glasbena družina Ražem-Locatelli publiko pospremila v opero|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2026/03/glasbena-druzina-razem-locatelli-publiko-pospremila-v-opero-0d470f23-70b3-463b-af59-5b49dff8beb2.html|date=2026-03-31|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Leta 2006 sta s kolegico pianistko Aleksandro Češnjevar Glavina sestavili duo Excentury<ref>{{Navedi splet|title=Klavirski duo Excentury|url=https://www.kdarsmagna.com/excentury/index.php|website=www.kdarsmagna.com|accessdate=2025-02-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žlahtni duo Excentury za klavirjem|url=https://www.primorski.eu/kultura/281985-lahtni-duo-excentury-za-klavirjem-EBPR307298|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl}}</ref> in uspešno koncertirata na odrih po vsem svetu<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski skladatelji na Dunaju|url=https://www.primorski.eu/kultura/slovenski-skladatelji-na-dunaju-NG383197|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Katja|last=Kralj {{!}}}}</ref> ter snemata zgoščenke.<ref>{{Navedi splet|title=Pozabljeni rokopisi za duo Excentury|url=https://www.primorski.eu/kultura/pozabljeni-rokopisi-za-duo-excentury-YB762023|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Katja|last=Kralj {{!}}}}</ref> Leta 2020 je z Beatrice Zonta, Tatjano Jercog in Claudio Sedmach soustanovila klavirski kvartet Phoenix Piano Quartet,<ref>{{Navedi splet|title=DPG Koper - koncerti|url=https://www.dpgkoper.com/index.php?id=144&p=&search=|website=www.dpgkoper.com|accessdate=2025-02-18}}</ref> s katerim tudi mnogo nastopa.<ref>{{Navedi splet|title=Štirideset prstov za Ukrajino|url=https://www.primorski.eu/trzaska/stirideset-prstov-za-ukrajino-KL1094783|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osemročni nastop kvarteta Phoenix|url=https://www.primorski.eu/trzaska/osemrocni-nastop-kvarteta-phoenix-DH977252|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Tamara Ražem Locatelli uči na dveh glasbenih šolah, [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici v Trstu]] in glasbeni šoli v [[Sežana|Sežani]], kjer odlično pripravlja svoje učence,<ref>{{Navedi splet|title=13. MEDNARODNO TEKMOVANJE PIANISTOV “Ivan Rijavec” 3. – 4. februar 2024, Rogaška Slatina – Glasbena Šola Sežana|url=https://www.glasbena-sezana.si/13-mednarodno-tekmovanje-pianistov-ivan-rijavec-3-4-februar-2024-rogaska-slatina/|date=2024-02-06|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> saj segajo po najvišjih priznanjih<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodno tekmovanje pianistov v Cervigniano, Italija, 2.5.2024 – Glasbena Šola Sežana|url=https://www.glasbena-sezana.si/mednarodno-tekmovanje-pianistov-v-cervigniano-italija-2-5-2024/|date=2024-05-13|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> na raznih mednarodnih<ref>{{Navedi splet|title=44. mednarodna konferenca EPTA 2022 – PORTUGALSKA – Glasbena Šola Sežana|url=https://www.glasbena-sezana.si/44-mednarodna-konferenca-epta-2022/|date=2022-09-05|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> klavirskih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|title=Z disciplino do uspehov|url=https://primorske.svet24.si/primorska/srednja-primorska/z-disciplino-do-uspehov.aspx|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-18}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MUSICA. SIGILLO CR A EVAN MILIANI. BORDIN: ESEMPIO PER SUOI COETANEI|url=https://www.consiglio.regione.fvg.it/pagineinterne/Portale/comunicatiStampaDettaglio.aspx?ID=835974|website=www.consiglio.regione.fvg.it|accessdate=2025-02-18|language=it-IT}}</ref> Tajnica je v Društvu klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA iz [[Ljubljana|Ljubljane]].<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo|url=https://www.epta.si/clanstvo/|website=Epta Slovenija|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> Od leta 1996 redno orgla vsako nedeljo pri slovenski sv. maši v svoji rodni vasi [[Bazovica|Bazovici]], kjer tudi vodi mešani pevski zbor Lipa, s katerim je imela tudi nešteto nastopov.<ref>{{Navedi splet|title=Jubilej društva Lipa: energično delo in sodelovanje|url=https://www.primorski.eu/trzaska/jubilej-drustva-lipa-energicno-delo-in-sodelovanje-EA398413|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Leta 2024 je za svojo predanost župnijskemu zboru dobila priznanje [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta]].<ref>{{Navedi splet|title=Zvenele orgle in glasovi » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zvenele-orgle-glasovi/|website=Noviglas|date=2024-01-17|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2018 je Tamara Ražem Locatelli prejela Gerbičevo nagrado za odličnost pri svojem pedagoškem delu.<ref>{{Navedi splet|title=Tamari Ražem Locatelli Gerbičeva nagrada|url=https://www.primorski.eu/novice/283533-tamari-raem-locatelli-gerbieva-nagrada-PBPR309789|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nagrade in priznanja glasbenikom in pedagogom|url=https://primorske.svet24.si/kultura/nagrade-in-priznanja-glasbenikom-in-pedagogom|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-18}}</ref> Leta 2025 je prejela priznanje, ki ga krovni organizaciji [[Slovenci v Italiji|Slovencev v Italiji]] [[Svet slovenskih organizacij|SSO]] in [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|SKGZ]] podeljujeta ob prazniku kulture.<ref>{{Navedi splet|title=Priznanje SKGZ in SSO prejmeta Adrijan Rustja in Tamara Ražem Locatelli|url=https://www.primorski.eu/kultura/priznanje-skgz-in-sso-prejmeta-adrijan-rustja-in-tamara-razem-locatelli-KH1810286|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ePrimorski|url=https://epaper.primorski.eu/SubscriberPortal/#/?urlref=//EPAPER.PRIMORSKI.EU/epaper/viewer.aspx|website=epaper.primorski.eu|accessdate=2025-02-18}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ražem Locatelli, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] bvgzmp3j9x8u11uvsmhausol3k1p7i4 Seznam albanskih izumov in odkritij 0 580888 6759263 6742953 2026-10-01T13:59:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759263 wikitext text/x-wiki {{Incomplete list|date=Marec 2025}} '''Seznam albanskih izumov in odkritij''' so objekti, postopki ali tehnike, ki so jih [[izum]]ili, [[Inovacija|inovirali]] ali [[Odkritje|odkrili]], delno ali v celoti, [[Albanci]] ali posamezniki iz [[Albanska diaspora|albanske diaspore]] (ljudje, katerih družine izvirajo iz Albanije, tudi če živijo v drugih državah). {| class="wikitable" style="width:6o%; text-align:left;" |- ! style="width:30%;"| Izum/odkritje ! style="width:20%;"| Izumitelj/odkritelj ! style="width:20%;"| Področje ! style="width:50%;"| Opombe |- | Odkritje vloge [[Dušikov oksid|dušikovega oksida]] pri sproščanju krvnih žil, kar je vplivalo na zdravljenje bolezni srca, erektilno disfunkcijo in dihalnih težav prezgodaj rojenih dojenčkov. Muradovo odkritje je prispevalo tudi k izumu [[Viagra|viagre]]. | [[Ferid Murad]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.nobelprize.org/prizes/medicine/1998/murad/biographical/ |title=The Nobel Prize - Ferid Murad |accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://news.med.virginia.edu/community/in-memorarium-honoring-the-life-of-nobel-laureate-ferid-murad-md-phd/#:~:text=Murad%20was%20awarded%20the%20Nobel,at%20the%20University%20of%20Virginia. |title=In Memorarium: Honoring the Life of Nobel Laureate Ferid Murad, MD, PhD |date=19 September 2023 |accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2023/09/11/ferid-murad-nobel-prize-winner-in-medicine-for-cardiovascular-discovery-of-nitroglycerin/ |title=Ferid Murad, who won Nobel Prize for cardiovascular discovery, dies at 86 |newspaper=[[The Washington Post]] |accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Farmakologija]] in [[biokemija]] |Leta 1998 je prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino]] skupaj z [[Robert F. Furchgott|Robertom F. Furchgottom]] in [[Louis Ignarro|Louisom Ignarrom]] za svoje raziskovanje presnovne poti dušikovega oksida pri [[Vazodilatacija|vazodilataciji]] gladkih mišic. |- | Odkritje novega postopka, ki nadzoruje združevanje atomov zlata na površinah kristala. |[[Afërdita Veveçka Priftaj]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/235528410 |title=Leaky atomic traps: Upward diffusion of Au from nanoscale pits on ionic-crystal surfaces|accessdate=2023-12-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://epavarura.com/ndahet-nga-jeta-fizikantja-dhe-akademikja-e-njohur-shqiptare/ |title=Ndahet nga jeta fizikantja dhe akademikja e njohur shqiptare|archive-url=https://web.archive.org/web/20181019204925/http://epavarura.com/ndahet-nga-jeta-fizikantja-dhe-akademikja-e-njohur-shqiptare/ |accessdate=2023-12-08|archive-date=2018-10-19 }}</ref> |[[Fizika]] |Odkritje mehanizma ponuja boljše razumevanje procesov, ki se uporabljajo v katalizi, nanotehnologiji in znanosti o materialih. |- |Pionirske raziskave o vplivu [[Živo srebro|živega srebra]] v prehrani in [[arzen]]a na zdravje ljudi in ekosistema. |[[Carol Folt]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.president.usc.edu/biography/ |title=Biography Carol Folt, PhD|accessdate=2023-12-23}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://carolfolt.unc.edu/about-carol-l-folt/ |title=ABOUT CAROL L. FOLT|accessdate=2023-12-23}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://today.usc.edu/usc-president-carol-folt-students-faculty-sustainability/ |title=USC President Carol Folt's Mission to Put Students and Discovery First|date=9 October 2019 |accessdate=2023-12-23}}</ref> |[[Biologija|Biološke vede]] |Pionirske so imele velik vpliv na oblikovanje zakonodaje in smernic na nacionalni in globalni ravni, kar je privedlo do priporočil glede varnega uživanja hrane in varovanja ekosistemov. |- | Pionirske raziskave in razvoj metod za uporabo [[etanol]]a kot alternativnega goriva za motorje. |[[Savo Gjirja]]<ref>{{cite journal|url=https://research.chalmers.se/en/publication/156684 |title=Development of an Ethanol Fueled Version of the Volvo TD73 Diesel Engine.|journal=Vti och KFB Forskardagar |date=1994 |page=53 |accessdate=2023-12-23 |last1=Gjirja |first1=Savo |last2=Olsson |first2=Erik }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://research.chalmers.se/en/person/savo |title=Savo Gjirja Publications|accessdate=2023-12-23}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.semanticscholar.org/author/Savo-Gjirja/91750221 |title=Savo Gjirja|accessdate=2023-12-23}}</ref> |[[Inženirstvo]] | |- |Aktivno sodelovanje v [[Program Apollo|vesoljskem Programu Apollo]] in prispevek k [[Apollo 11|misiji Apollo 11]]. |[[Wilson Kokalari]]<ref>{{navedi splet|url=https://mip-aadf.org/a-space-walk-among-giants/ |title=A (space) walk among giants|accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://illyriapress.com/farewell-wilson-kokalari-distinguished-engineer-apollo-program/ |title=Farewell to Wilson Kokalari, distinguished engineer of Apollo program|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915232510/http://illyriapress.com/farewell-wilson-kokalari-distinguished-engineer-apollo-program/ |accessdate=2023-12-05|archive-date=2019-09-15 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.ocnal.com/2019/09/wilson-kokalari-albanian-engineer.html |title=Wilson Kokalari, an Albanian engineer leading the Apollo program|accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Astronavtika]] in [[vesoljsko inženirstvo]] |Njegovo ime je vgravirano na plošči, ki so jo astronavti Apollo 11 pustili na Luni v čast vsem, ki so prispevali k uspehu misije. |- | Odkritje [[asteroidni pas|glavnega asteroidnega pasu]], 2020 SS13 in 2000 EK140 = 1998 YE31, ki ga je [[Mednarodna astronomska zveza]] uradno poimenovala 45687 Pranverahyseni v čast njenemu prispevku k popularizaciji astronomije. | [[Pranvera Hyseni]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.explorescientific.com/pages/explore-alliance-ambassadors-pranvera-hyseni?srsltid=AfmBOor_YbC15FKOicbv-FvDq3gdSQ2AOupZY_dFyU9aHCYawqA1VzN5 |title=Explore Alliance Ambassadors - Pranvera Hyseni |accessdate=2024-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241222230950/https://www.explorescientific.com/pages/explore-alliance-ambassadors-pranvera-hyseni?srsltid=AfmBOor_YbC15FKOicbv-FvDq3gdSQ2AOupZY_dFyU9aHCYawqA1VzN5 |archive-date=2024-12-22 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.celestron.com/blogs/team-celestron/pranvera-hyseni?srsltid=AfmBOoo5kaE70PdMNAHkwvu02_TMdI2DKns1TIuF4HxrmTNIkgdGB-Wg |title=Pranvera Hyseni Earth and Planetary Science Educator |accessdate=2024-10-18}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://news.ucsc.edu/2024/06/kosovo-observatory.html |title=Ph.D. student leads effort to open Kosovo's first observatory |accessdate=2024-10-18}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ssd.jpl.nasa.gov/tools/sbdb_lookup.html#/?sstr=45687 |title=Small-Body Database Lookup |accessdate=2024-10-18}}</ref> |[[Astronomija]], [[vede o Zemlji]] in [[planetologija]] |Je doktorska kandidatka na področju Zemeljskih in planetarnih znanosti na [[Univerza Kalifornije, Santa Cruz|Univerzi Kalifornije v Santa Cruzu]] in ustanoviteljica organizacije [[Astronomy Outreach of Kosovo]] (AOK), ki se ukvarja s širjenjem znanja o astronomiji med splošno javnostjo v vzhodni Evropi. Bila je ključna pri ustanovitvi [[Nacionalni observatorij in planetarij Kosova|Nacionalnega observatorija in planetarija Kosova]]. Prejela je več nagrad za svoj prispevek k izobraževanju in popularizaciji znanosti. Njeno delo je pomembno vplivalo na znanstveno pismenost na [[Kosovo|Kosovu]], saj dejavnosti AOK letno vključujejo več kot 25.000 ljudi. |- |Izum "Gjotovih generatorjev in elektromotorjev". Delal je na odkritju izboljšanja učinkovitosti električnih motorjev, ki bistveno varčujejo z energijo in zmanjšujejo uporabo bakra potrebnega za izdelavo. Leta 2005 je objavil knjigo o svojih odkritjih "''Komplementarno-kompleksni električni stroji''". |[[Rifat Gjota]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.koha.net/en/arboretum/306279/Albanian-scientist-and-pedagogue-Rifat-Gjota-died/ |title=The Albanian scientist and pedagogue Rifat Gjota died|accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://patents.google.com/patent/WO1986007656A1/en |title=Gjota generators and electromotors|accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Elektrotehnika]] | Diplomiral je leta 1965 na [[Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju|Elektrotehniški fakulteti Univerze v Skopju]], magistriral na [[Univerza v Zagrebu|Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Zagrebu]] in doktoriral na [[Univerza v Prištini|Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Prištini]], kjer je kasneje deloval kot profesor. |- |Izum in razvoj [[Žarnica|žarnic]] s [[Volfram|volframovo]] nitko za [[barvna fotografija|barvno fotografijo]] na [[Massachusetts Institute of Technology|MIT-u]] in inovacije v [[stroboskop|stroboskopski]] fotografiji. |[[Gjon Mili]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.icp.org/browse/archive/constituents/gjon-mili?all/all/all/all/0|title=Artist Gjon Mili|accessdate=2023-12-05|archive-date=2023-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231203204846/https://www.icp.org/browse/archive/constituents/gjon-mili?all/all/all/all/0|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.howardgreenberg.com/artists/gjon-mili |title=Howard Greenberg Gallery Gjon Mili|accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/tech/annals-of-technology/slide-show-gjon-mili-and-the-science-of-movement |title=Slide Show: Gjon Mili and the Science of Movement|magazine=[[The New Yorker]] |accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Elektrotehnika]], [[fotografija]] in [[kinematografija]] |Sodeloval je z različnimi umetniki kot so [[Pablo Picasso]], [[Henri Matisse]], [[Igor Stravinski|Igor Stravinsk]] in [[Duke Ellington]], ter na inovativen način s fotografijo in filmom dokumentiral njihovo delo. |- |Ključna vloga (kot glavna tehnološka direktorica [[OpenAI]]) pri razvoju [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] [[ChatGPT]], [[DALL-E]] in [[OpenAI Codex|Codex]]. Poleg teh projektov je bila odgovorna za usmerjanje raziskav in uvajanje strategij za izboljšanje funkcionalnosti in prilagodljivosti ChatGPT na različnih področjih. |[[Mira Murati]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.wired.com/story/openai-new-ceo-who-is-mira-murati/ |title=Who Is Mira Murati, OpenAI's New Interim CEO?|accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2023/11/17/technology/mira-murati-openai.html |title=Meet Mira Murati, the Engineer Now Leading OpenAI|website=[[The New York Times]] |accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://globalwomanmagazine.com/mira-murati-the-albanian-woman-who-developed-chatgpt/ |title=Mira Murati: The Albanian Woman Who Developed ChatGPT|accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Strojništvo]], [[računalništvo]] in [[umetna inteligenca]]. | Študirala je računalništvo na [[Univerza v Tirani|Univerzi v Tirani]] in diplomirala z odliko. Po zaključku dodiplomskega študija se je preselila v Združene države Amerike, kjer se je vpisala na študij strojništva na [[Dartmouth College]]. Tam je sodelovala pri razvoju hibridnega dirkalnega avtomobila. |- |Razvoj [[multiverzum|hipoteze o multiverzumu]] in raziskave izvora vesolja, kvantne gravitacije in potencialnih vplivih drugih vesolj na naš univerzum. |[[Laura Mersini-Houghton]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/science/2022/aug/27/cosmologist-laura-mersini-houghton-before-the-big-bang-interview |title=Cosmologist Laura Mersini-Houghton: 'Our universe is one tiny grain of dust in a beautiful cosmos'|website=[[TheGuardian.com]] |accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.theage.com.au/national/into-the-void-a-glimpse-of-our-tiny-place-in-the-scheme-of-things-20071209-ge6hdx.html |title=Into the void: a glimpse of our tiny place in the scheme of things|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.ibtimes.co.uk/planck-universe-big-bang-mercini-holman-468831 |title=Planck Space Data Yields Evidence of Universes Beyond Our Own|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/news/uk_news/Science/article1261602.ece |title=Cosmic map reveals first evidence of other universes|website=[[The Sunday Times]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20131123230832/http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/news/uk_news/Science/article1261602.ece |accessdate=2023-12-06|archive-date=2013-11-23 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.nationalheadlines.co.uk/could-big-bang-ripples-prove-the-existence-of-a-parallel-universe-gravitational-wave-discovery-paves-the-way-for-the-multiverse/231161/ |title=Could Big Bang ripples prove the existence of a PARALLEL universe? Gravitational wave discovery paves the way for the 'multiverse'|archive-url=https://web.archive.org/web/20140816162029/http://www.nationalheadlines.co.uk/could-big-bang-ripples-prove-the-existence-of-a-parallel-universe-gravitational-wave-discovery-paves-the-way-for-the-multiverse/231161/ |accessdate=2023-12-06|archive-date=2014-08-16 }}</ref> |[[Kozmologija]] in [[teoretična fizika]] | Poučevala je podiplomske kot dodiplomske predmete kvantne mehanike na [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu|Univerzi Severne Karoline v Chapel Hillu]]. Njeno delo je bilo predstavljeno v znanstvenih dokumentarnih filmih, intervjujih in člankih v uglednih publikacijah. |- | [[Oklepno bojno vozilo|Oklepno vojaško vozilo]] "[[Shota]]". |[[Grigor Andoni]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.voxnews.al/english/aktualitet/mberrin-shota-bisha-e-pare-shqiptare-e-blinduar-foto-i67744 |title='Shota' arrives, the first Albanian armored beast (PHOTO)|accessdate=2024-06-12}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://seenews.com/news/timak-unveils-albanias-first-armoured-military-vehicle-prototype-860511 |title=Timak unveils Albania's first armored military vehicle prototype|website=SeeNews |accessdate=2024-06-12}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.koha.net/en/arberi/422485/shota-vetura-e-pare-ushtarake-e-blinduar-made-in-albania |title="Shota", the first armored military vehicle "Made in Albania"|accessdate=2024-06-12}}</ref> |[[Vojska]] |Albanski proizvajalec vozil Timak je ustvaril prvo oklepno vojaško vozilo v Albaniji, zasnovano za povečanje mobilnosti pehote na bojišču. |- |Načrtovanje in gradnja [[Železniška proga čez Semmering|železniške proge čez Semmering]], prve gorske železnice v Evropi s standardno širino tirov. |[[Karl Ritter von Ghega]]<ref name="Architect">{{navedi knjigo|title=The Architect, Volume 3|url=https://books.google.com/books?id=4svlAAAAMAAJ&pg=PA184 |date=1870|location=175 Strand W.C.|page=184}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Paar |first1=Rinaldo |title=Carl Ritter von Ghega – 2018 Surveyor of the Year |journal=Kartografija I Geoinformacije |date=2019 |volume=18 |issue=32 |doi=10.32909/kg.18.32.5 |url=https://www.researchgate.net/publication/338052254 |page=64 |s2cid=214043118 |doi-access=free }}</ref> |[[Gradbeništvo]] in [[arhitektura]] | Za svoje dosežke v inženirstvu in gradbeništvu je bil odlikovan z nazivom (''[[Ritter]]'') in bil imenovan za vodjo načrtovanja železniškega omrežja Avstrijskega cesarstva. |- |Inovacije v gradnji mostov in bil ključen pri razvoju mostu [[Real Ferdinando Bridge]] preko [[Garigliano|reke Garigliano]], ki je bil dokončan leta 1832. Most je bil prvi železniški viseči most s katenarno vrvjo v Italiji in eden izmed prvih v celinski Evropi. | [[Luigi Giura]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.italia.it/en/lazio/minturno/monuments/real-ferdinando-ii-of-borbone-sul-garigliano-bridge|title=Ponte Real Ferdinando II di Borbone sul Garigliano|accessdate=2024-10-14|archive-date=2024-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20241001214159/https://www.italia.it/en/lazio/minturno/monuments/real-ferdinando-ii-of-borbone-sul-garigliano-bridge|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.sedhc.es/biblioteca/actas/CIHC1_053_Catalano%20A.pdf|title=The suspension bridge by iron chains on the Garigliano Real Ferdinando. An example of innovative construction technique in Naples and Italy in the Bourbon Age in 1832 |date=|accessdate=2024-10-14}}</ref> |[[Gradbeništvo]] in [[arhitektura]] |Z inovativno uporabo železa pri gradnji mostov je omogočil večje razpone in večjo vzdržljivost v primerjavi s tradicionalnimi materiali. Z uvedbo katenarnega principa pri mostovih je postavil nove standarde za inženirski dizajn, ki so vplivali na oblikovanje mostov in drugih strukturalnih projektov po vsej Evropi. |- |Pionirske raziskave na področju [[Ihtiologija|ihtiologije]] Albanije. |[[Sabiha Kasimati]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/43652957 |title=Museum of Natural Sciences "Sabiha Kasimati": Past and present|accessdate=2024-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://opinion.al/kush-ishte-sabiha-kasimati-shoqja-e-klases-se-enver-hoxhes-qe-u-pushkatua-me-urdher-te-tij/ |title=Who was Sabiha Kasimati|accessdate=2024-01-13}}</ref> |[[Biologija]] in [[ihtiologija]] |Njen največji prispevek je bilo raziskovanje ribjih vrst v Albaniji, kjer je v svojem delu "''Ribe Albanije''" dokumentirala 257 različnih vrst rib v albanskih vodah. |- |Izumil je sorto [[pšenica|pšenice]] “Dajti”. |[[Mentor Përmeti]]<ref>{{navedi splet|url=https://gazetadielli.com/ndahet-nga-jeta-ne-new-york-akademik-mentor-permeti/ |title=NDAHET NGA JETA NE NEW YORK AKADEMIK MENTOR PËRMETI|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.akad.gov.al/ash/asambleja/te-ndare-jeta/2-uncategorised/119-mentor-permeti |title=Akademik Mentor PËRMETI|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://sustainablefoodtrust.org/news-views/albania-a-lesson-in-localism/ |title=Albania: A lesson in localism|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{cite journal|title=GSTF1 gene expression at local Albanian wheat cultivar Dajti under salinity and heat conditions|date=2017 |doi=10.24190/ISSN2564-615X/2017/03.10 |last1=Bacu |first1=Ariola |last2=Comashi |first2=Kristjana |last3=Hoxhaj |first3=Markeljana |last4=Ibro |first4=Vjollca |journal=The Eurobiotech Journal |volume=1 |issue=3 |pages=253–257 |doi-access=free }}</ref> |[[Agronomija]] |Prejel je priznanja, kot so [[Odlikovanja Albanije|Nagrada republike Albanije]] za inovacije v kmetijstvu, [[Odlikovanja Albanije|medaljo Veliki mojster dela]], ter priznanje Častni občan mesta Përmet. |- |Odkrili so [[Epimedium alpinum|''Epimedium alpinum subsp. albanicum'']] |Lulzim Shuka, Kit Tan and Besnik Hallaçi <ref>{{navedi splet|url=https://italianbotanist.pensoft.net/article/91193/ |title=Epimedium alpinum subsp. albanicum new subspecies for the flora of Kosovo|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/367072806 |title=Epimedium alpinum subsp. albanicum new subspecies|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://shqiptarja.com/lajm/zbulohet-bima-endemike-e-rralle-ne-alpet-shqiptare-biologu-kukesi-eshte-unik |title=The rare endemic plant in the Albanian Alps is discovered, the biologist: Kukësi is unique|accessdate=2023-12-06}}</ref> |[[Botanika]] | Nova podvrsta [[alpski vimček|alpskega vimčka]] (''Epimedium alpinum'') je bila odkrita v [[Albanske Alpe|albanskih Alpah]] na Kosovu. Raste na [[Serpentin|serpentinastih substratih]] v subalpinskih območjih. Zaradi majhne razširjenosti in nevarnosti, kot so rudarjenje in prekomerno paša, potrebuje zaščito. |- |Odkritje [[Tulipa albanica|''Tulipa albanica'']] |Lulzim Shuka, Besnik Hallaçi in L. Vata<ref>{{navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/273883629 |title=Tulipa albanica (Liliaceae), a new species from northeastern Albania|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://invest-in-albania.org/tulipa-albanica-habitat-designated-natural-monument/ |title= Tulipa Albanica Habitat Designated Natural Monument|accessdate=2023-12-06}}</ref> |[[Botanika]] |Nova vrsta ''Tulipa albanica'' (Albanski tulipan) je bila odkrita v severovzhodnem delu Albanije in je [[Skrajno ogrožena vrsta|skrajno ogrožena]] (CR), saj raste na območju, manjšem od 100 ha. |- |Izum '''[[Elbasanska pisava|elbasanske pisave]]''' |[[Gregor iz Drača]]<ref>Mahir Domi (1965). Rreth autorit dhe kohës së dorëshkrimit elbasanas me shqipërim copash të ungjillit. In: “Konferenca e parë e Studimeve Albanologjike,” Tiranë, 15-21 nëndor 1962. Tiranë, p. 170–177</ref> ||[[Tisk|Tiskarstvo]], [[tipografija]] | |- |Izum '''[[Todhrijeva pisava|Todhrijeve pisave]]''' |[[Theodhor Haxhifilipi]]<ref name="Pollo1983">{{navedi knjigo|author=Stefanaq Pollo|title=Historia e Shqipërisë: Vitet 30 të shek. XIX-1912|url=https://books.google.com/books?id=f4i4AAAAIAAJ|year=1983|publisher=Akademia e Shkencave e RPS të Shqipërisë, Instituti i Historisë|page=169}}</ref> |[[Jezikoslovje]] | |- |Izum '''[[Gjirokastrska pisava|gjirokastrske pisave]]''' |[[Veso beg]]<ref>{{cite journal|title=Münchner Zeitschrift für Balkankunde| journal=Münchner Zeitschrift für Balkankunde| volume=4| location=München|language=de|issn=0170-8929| oclc=5784326 |url=https://books.google.com/books?id=1ixpAAAAMAAJ|year=1984|publisher=R. Trofenik|page=204}}</ref> |[[Jezikoslovec|Jezikoslovje]] | |- |Izum '''[[Vithkuška pisava|vithkuške pisave]]''' |[[Naum Veqilharxhi]]<ref name = "Everson">{{navedi splet|url=https://www.unicode.org/L2/L2020/20187r2-n5138r2-vithkuqi.pdf|title=Proposal for encoding the Vithkuqi script in the SMP of the UCS|id=L2/20-187R2|date=2020-12-07|access-date=2023-12-06|first1=Michael|last1=Everson|authorlink=Michael Everson}}</ref> |[[Jezikoslovec|Jezikoslovje]] | |} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Seznami Albancev|Izum]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Albaniji]] c20cwwhi6ynlfarrlqdg7setzzkmwvk Kupid in Psihe (David) 0 582241 6759465 6743213 2026-10-01T21:32:32Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Clevelandart_1962.37.jpg z [[c:File:Jacques-Louis_David_-_Cupidon_et_Psyché,_1817_(Clevelandart_1962.37).jpg|Jacques-Louis_David_-_Cupidon_et_Psyché,_1817_(Clevelandart_1962.37).jpg]] 6759465 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=Jacques-Louis David - Cupidon et Psyché, 1817 (Clevelandart 1962.37).jpg | image_size=370px | title=Kupid in Psihe | artist=[[Jacques-Louis David]] | year=1817 | type=[[olje na platnu]] | height_metric=221 | width_metric=282 | metric_unit=cm | museum= Cleveland Museum of Art | city=[[Cleveland]] }} '''''Kupid in Psihe''''' ali '''''Ljubezen in Psihe''''' je slika [[Jacques-Louis David|Jacquesa-Louisa Davida]] iz leta 1817, ki je zdaj v Clevelandskem muzeju umetnosti. Prikazuje Kupida in Psihe. Izdelana je bila med Davidovim izgnanstvom v Bruslju<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ZbG7CAAAQBAJ&q=Love+and+Psyche+(David&pg=PT87|title=Jacques Louis David: 88 Paintings|last=Bender|first=Narim|date=2015-04-29|publisher=Osmora Incorporated|isbn=978-2-7659-1336-8|language=en}}</ref> za mecena in zbiratelja Giana Battisto Sommarivo.<ref>{{Cite journal|last=Francis|first=Henry S.|date=1963|title=Jacques Louis David: Cupid and Psyche|url=https://archive.org/details/sim_bulletin-of-the-cleveland-museum-of-art_1963-02_50_2/page/n3|journal=The Bulletin of the Cleveland Museum of Art|volume=50|issue=2|pages=29–34|jstor=25151934|issn=0009-8841}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=T3noLir82usC&q=Love+and+Psyche+(David+surprised+viewers&pg=PA84|title=Jacques-Louis David: New Perspectives|last=David|first=Jacques Louis|date=2006|publisher=University of Delaware Press|isbn=978-0-87413-930-3|pages=145|language=en}}</ref> Na svoji prvi razstavi v muzeju v Bruslju je gledalce presenetila z realistično obdelavo figure Kupida.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=BpYnAgAAQBAJ&q=Love+and+Psyche+(David+surprised+viewers&pg=PA2|title=Jacques-Louis David: The Farewell of Telemachus and Eucharis|last=Johnson|first=Dorothy|date=1997|publisher=Getty Publications|isbn=978-0-89236-236-3|pages=8|language=en}}</ref> Kritiki so na splošno videli nekonvencionalen slog slike in realistično upodobitev Kupida kot dokaz Davidovega propada med izgnanstvom, umetnostni zgodovinarji pa so delo videli kot namerno odstopanje od tradicionalnih metod predstavljanja mitoloških figur. == Ozadje == === Izgnanstvo === David je začel načrtovati ''Ljubezen in Psihe'' v Parizu leta 1813, nato pa jo je dokončal v izgnanstvu v Bruslju po Napoleonovem padcu z oblasti. To je bila prva slika, ki jo je David dokončal v izgnanstvu.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Francis |first=Henry S. |date=1963 |title=Jacques Louis David: Cupid and Psyche |url=https://www.jstor.org/stable/25151934 |journal=The Bulletin of the Cleveland Museum of Art |volume=50 |issue=2 |pages=29–34 |jstor=25151934 |issn=0009-8841}}</ref> [[Ludvik XVIII. Francoski]] je Davidu ponudil pomilostitev za njegove dejavnosti med revolucijo, vendar se je slikar namesto tega odločil za izgnanstvo v Bruselj. Do tega časa je David pogosto veljal za posnemovalca starodavne umetnosti. Njegov tipičen slog je bil tisto, kar je nemški umetnostni zgodovinar [[Johann Joachim Winckelmann|Winckelmann]] opisal kot »beau ideal«. Ta slog se je osredotočal na idealizirano podobo teles. Za Davidov slog je bila prej značilna tudi preprostost. ''Ljubezen in Psihe'' dramatično odstopa od teh lastnosti. Ko je debitiral v Parizu, so jo številni gledalci videli kot simbol negativnega učinka Davidovega izgnanstva. === Pokroviteljstvo in navdih === Ta slika je bila narejena za zbirko Sommariva, ki je svoje bogastvo hitro pridobil z dvomljivimi finančnimi operacijami.<ref name=":14">{{Cite book |last=Bordes |first=Philippe |title=Jacques-Louis David: Empire to Exile |url=https://archive.org/details/jacqueslouisdavi0000bord |publisher=Yale University Press |year=2005}}</ref>{{rp|232}} Sommariva je svojo zbirko verjetno zbral, da bi prikazal svoje bogastvo in povečal svoj ugled. Glede na Davidovo dopisovanje ga je začela zanimati zgodba o Kupidu in Psihi in je želel narediti nov zasuk na preveč uporabljano temo z uporabo realizma. James Gallatin, 17-letni sin ameriškega diplomata, je za sliko poziral gol, kar lahko pojasni neroden najstniški videz Kupida. Ta slika temelji na mitu, ki izhaja iz Apulejevih ''Metamorfoz''. Po zgodbi je Psihe lepa smrtnica, ki jo zaradi njene lepote kaznuje [[Venera (mitologija)|Venera]], ki je ljubosumna na njeno lepoto. Njeno kazen prepustijo Venerinemu sinu Kupidu, ki pa se zaljubi v Psihe. Kupid reši Psihe pred njeno končno smrtjo tako, da jo ujame in pripelje v svoj grad. Svojo identiteto skriva, da ne bi razburil svojo mater. Kupid vsako noč ostane pri Psihi in zjutraj odide, preden se ona zbudi. Psihe se začne spraševati, kdo je, in poskuša s svetilko odkriti njegovo pravo identiteto. Kupid jo pri tem dejanju ujame in jo zapusti. V Apulejevi zgodbi je preostanek mita o Psihi, ki poskuša ponovno pridobiti Kupidovo ljubezen.<ref name=":23">{{Cite journal |last=Vidal |first=Mary |date=June 1999 |title=With a Pretty Whisper: Deception and Transformation in David's Cupid and Psyche and Apuleius's Metamorphoses |url=https://archive.org/details/art-history_1999-06_22_2/page/n63 |journal=Art History |language=en |volume=22 |issue=2 |pages=214–243 |doi=10.1111/1467-8365.00150 |issn=0141-6790|doi-access=free }}</ref> Na Davidovi sliki je ujet jutranji trenutek, ko se Kupid izmuzne, potem ko je z njo preživel noč. Umetnostna zgodovinarka Mary Vidal je trdila, da se Davidova slika ukvarja z dvoumnostjo in obračanjem pomena v Apulejevem izvirnem delu, pri čemer poustvarja avtorjev »zavajajoči pristop k alegoriji«. == Slikanje podrobnosti == Slika prikazuje Kupida, ki se izmuzne, medtem ko Psihe mirno spi v ozadju. Prizorišče je dekorativno in natrpano, saj David poskuša sporočiti okoliščine Psihinega zapora.<ref name=":45">{{Cite book |last=Dorothy |first=Johnson |url=http://worldcat.org/oclc/471523490 |title=Jacques-Louis David : art in metamorphosis. |date=1993 |publisher=Princeton University Press |isbn=0-691-03218-1 |oclc=471523490}}</ref> Temne, globoke barve in ogromen baldahin so v kontrastu z okoljem v ozadju. Pokrajina po besedah ​​Mary Vidal simbolizira »potovanje, obnovo in osvetlitev,« kar je v nasprotju z okoliščinami Psihe. Telesi Kupida in Psihe sta osvetljeni v kontrastu s temnimi barvami ozadja, kar dodatno poudarja njun neidealiziran videz. David je začel s projektom pred svojim izgnanstvom, po prihodu v Bruselj pa je naredil številne spremembe v svoji zasnovi. Ko je bil dizajn prenesen na platno, je naredil pomembne spremembe, kar je bilo nenavadno. Največja sprememba je bila dekoracija notranjosti v slogu [[empir]], ki je morda služila kot spomin na čas Napoleonove oblasti. Nad Psihe je majhen detajl metulja. Leteči metulj simbolizira, po besedah ​​umetnostne zgodovinarke Isse Lampe, »smrt in transcendenco«, ki služi kot komentar na Kupidov odhod iz Psihe vsako jutro. Najbolj osupljiva podrobnost te slike je hiperrealistična upodobitev Kupidovega telesa in njegovega izraza. Davidova izvirna študija kaže, da je vedno nameraval slikati Kupida na ta način, še pred svojim izgnanstvom. Kupidova krila nadaljujejo ta slog, saj so obrabljena in grda, zaradi česar se zdi, da je Kupid del sveta smrtnikov in ne božanski. == Analiza == [[File:Gerard_FrancoisPascalSimon-Cupid_Psyche_end.jpg|thumb|271x271px|François Gérard ''Kupid in Psihe'' (1798)]] Analize slike se običajno osredotočajo na realistično podobo Kupida, ki odstopa od tradicionalne obravnave mita. Včasih se kot primerjava navaja delo Françoisa Gérarda Kupid in Psiha iz leta 1798. V Gérardovem delu sta oba lika naslikana na idealiziran način, ki poudarja čistost mlade ljubezni. Tudi tradicionalne upodobitve mita običajno niso vpletale Kupida in so ga prikazovale kot večinoma nedolžnega in lepega. Umetnostni zgodovinarji so Davidovo sliko primerjali tudi z ''Ljubezen in Psihe'' (1817) Françoisa Édouarda Picota, ki prikazuje isti trenutek Kupidovega odhoda, vendar na idealiziran način. V Davidovi različici se zdi, da je Kupid zlovešč, medtem ko je Psihe ranljiva, kar kaže na nekoliko sprevržen odnos med obema. Kupid se zdi skoraj nezdrav; njegova polt je umazana, njegov izraz in govorica telesa se zdita neljubeča, mejita na sovražnost, njegovo telo je pusto, kar je daleč od idealiziranih teles, značilnih za ta čas. Kupidov položaj in pogled prekineta ločnico med subjektom in gledalcem. Zdi se, kot da izstopi iz slike v realnost in njegov pogled je usmerjen v gledalca. Po besedah ​​umetnostne zgodovinarke Dorothy Johnson to ustvarja neprijeten občutek ob pogledu na sliko, saj »gledalce naredi sokrive za to dinamiko moči« med Kupidom in Psiho. [[File:Amore e Psiche – François-Édouard Picot – 1817 – Paris (29664001984).jpg|thumb|235x235px|Picot, ''Amor in Psihe'' (1817)]] Psihino pozo so primerjali tudi s [[Tizian]]ovimi in [[Correggio]]vimi upodobitvami ležečih boginj. Njen izraz na obrazu je nedolžen in lep. Še vedno spi, kar poudarja njeno ranljivost. Kontrast med sladko Psiho in vulgarnim Kupidom je pomemben za novost, ki so jo umetnostni zgodovinarji videli na sliki. [[File:Venus_de_Urbino,_por_Tiziano.jpg|thumb|210x210px|Tizian ''[[Urbinska Venera]]'' (1538): Primer ležeče boginje]] == Kritika == Ko je bila slika prvič prikazana, sta se pojavila dva podporna članka o sliki, vendar je nanje verjetno vplival sam David. Oba sta se osredotočila na realizem, en članek pa pravi, da gre za »čisto zgodovinski« pristop k mitologiji. Ko so ga postavili v nasprotje s Picotovim delom, so nekateri še dodatno ploskali realizmu. Velik odziv pa je bil negativen. Vladajoči razred je imel raje bolj idealizirana dela, saj je bil realizem ocenjen kot nemoralen zaradi namigovanja na spolne podtone. Gros, ki je bil sicer znan zagovornik Davida, je dejal, da ima »glava Amorja nekoliko favnov značaj, roke so nekoliko temne in predvsem premalo prečiščene«. Druge kritike je zmedlo odstopanje od značilnega Kupidovega videza in jih je motilo njegovo popačenje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Cupidon et Psyché (Jacques-Louis David)}} *[https://www.clevelandart.org/art/1962.37 Cupid and Psyche], Cleveland Museum of Art, *https://www.wikiart.org/en/jacques-louis-david/cupid-and-psyche-1817 *https://www.artrenewal.org/Article/Title/cupid-and-psyche {{DEFAULTSORT:Love and Psyche}} [[Kategorija:Slike leta 1817]] [[Kategorija:Dela Jacquesa-Louisa Davida]] 2tygpzxdusbegzoq9w4e2y0moihgr0w Slana kotanja Makgadikgadi 0 583260 6759405 6725108 2026-10-01T17:59:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759405 wikitext text/x-wiki {{Infobox valley | name = Slana kotanja Makgadikgadi | other_name = | photo = DeltaOkawango.jpg | photo_caption = Slane plošče Makgadikgadi so na tej satelitski sliki Bocvane jasno vidne desno od temno zelene Okavangove delte v obliki metle. <!-- MAP --> | map = | map_image = Zambezian Halophytics map.jpg | map_caption = Glavni vir vode je reka [[Nata (reka)|Nata]], imenovana Amanzanyama v [[Zimbabve]]ju, kjer izvira pri Sandownu, Bocvana približno 60 km iz [[Bulawayo|Bulawaya]]. Manjšo količino vode zagotavlja reka Boteti iz Okavangove delte. | location = [[Okavangova delta]] | country = Bocvana | state = | district_type = okrožje | district = | city = | relief = | label = | label_position = | coordinates = {{coord|20|48|S|25|20|E|type:landmark_region:BW_dim:100000|display=inline,title}} | coordinates_ref = <!-- Statistics --> | elevation = | elevation_m = | elevation_ft = | elevation_ref = | length = | length_mi = | length_km = | length_orientation = | length_note = | width = | width_mi = | width_km = | width_orientation = | width_note = | area = | area_mi2 = | area_km2 = | depth = | depth_ft = | depth_m = | type = | age = | border = | topo = | traversed = | river = <!-- Below --> | footnotes = | embed = }} '''Slana kotanja Makgadikgadi''' /məˈkædiˈkædi/ (izgovorjava cvanščina [makχʰadiˈkχʰaːdi]), [[slanišče]] sredi suhe [[savana|savane]] severovzhodne [[Bocvana|Bocvane]], je eno največjih slanišč na svetu. Slana kotanja je vse, kar je ostalo od nekoč ogromnega jezera [[Makgadikgadi (jezero)|Makgadikgadi]], ki je nekoč pokrivalo območje, večje od Švice, a se je pred več deset tisoč leti posušilo. Nedavne študije človeške mitohondrijske DNK kažejo, da se je sodobni ''[[Homo sapiens]]'' v tej regiji začel razvijati pred približno 200.000 leti, ko je bilo to obsežno, izjemno rodovitno območje jezer, rek, močvirij, gozdov in travnikov, ki so bili še posebej ugodni za bivanje razvijajočih se [[človečnjaki|homininov]] in drugih [[sesalci|sesalcev]].<ref>Chan, E. K. F., 2019. Human origins in a southern African palaeo-wetland and first migrations. ''Nature'' doi: 10.1038/s41586-019-1714-1</ref> == Lokacija in opis == Makgadikgadi, ki leži jugovzhodno od [[Okavangova delta|Okavangove delte]] in ga obdaja [[puščava]] [[Kalahari]], tehnično ni ena sama slana ravnina, temveč več slanišč s peščeno puščavo vmes, največje so slane kotanje Sua (Sowa), Ntwetwe in Nxai. Največja posamezna slanišča merijo približno 4921,0&nbsp;km<sup>2</sup>. Za primerjavo, [[Salar de Uyuni]] v [[Bolivija|Boliviji]] je ena sama slana ravnina s površino 10.619,0&nbsp;km<sup>2</sup>, redko ima veliko vode in na splošno velja za največjo slanišče na svetu. Slanišča, ki imajo večino leta suho, slano, glineno skorjo, so sezonsko prekrita z vodo in travo ter so nato zatočišče za ptice in živali v tem zelo sušnem delu sveta. Podnebje je vroče in suho, vendar z rednim letnim deževjem. Glavni vir vode je 330 kilometrov dolga reka [[Nata (reka)|Nata]], imenovana Amanzanyama v [[Zimbabve]]ju, kjer izvira pri Sandownu približno 59,5&nbsp;km od [[Bulawayo|Bulawaya]]. Manjšo količino vode zagotavlja reka Boteti iz Okavangove delte.<ref>{{Citation |title=The Lake That Completely Disappeared In Botswana {{!}} Our World |url=https://www.youtube.com/watch?v=Q8jAPXFDz4Y |language=en |access-date=2022-08-15}}</ref> Ta slanišča pokrivajo 16.057,9&nbsp;km<sup>2</sup> v porečju Kalahari in tvorijo dno starodavnega jezera Makgadikgadi, ki je izhlapelo pred mnogimi tisočletji. Arheološka odkritja v porečju Makgadikgadi so razkrila prisotnost prazgodovinskega človeka z obilnimi najdbami kamnitega orodja; nekatera od teh orodij so bila dovolj zgodaj datirana, da se lahko ugotovi njihov izvor pred obdobjem ''Homo sapiens''.<ref>C. Michael Hogan (2008) ''Makgadikgadi'', The Megalithic Portal, ed. A. Burnham [http://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=22373&mode=&order=0] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231030065111/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=22373&mode=&order=0 |date=2023-10-30 }}</ref> Ljudje so tukaj pasli živino, ko je bilo v [[holocen]]u več vode.<ref>Chris McIntyre (2008) ''Botswana: Okavango Delta, Chobe National Park, Northern Kalahari'', Bradt publishers, 502 pages {{ISBN|1-84162-166-8}}</ref> Najnižje mesto v porečju je kotlina Sua z nadmorsko višino 960 m.<ref name="Helgren-299">Helgren, David M. (1984) "Historical Geomorphology and Geoarchaeology in the Southwestern Makgadikgadi Basin, Botswana" ''Annals of the Association of American Geographers'' 74(2): pp. 298–307, page 299</ref> {{Wide image|Salar del parque nacional Makgadikgadi Pans, Botsuana, 2018-07-30, DD 38-50 PAN.jpg|800|Panoramski pogled na slao kotanjo}} == Geologija == [[File:Victoria Falls National Park marker.jpg|thumb|upright=0.5|left|Viktorijini slapovi si delijo geologijo z Makgadikgadi in Kalahari]] Ko se je starodavno jezero Makgadikgadi krčilo, je za seboj pustilo reliktne obale, ki so najbolj očitne v jugozahodnem delu porečja. Ko se je jezero krčilo, so nastala številna manjša jezera s postopoma manjšimi obalami. Reliktne obale na nadmorski višini 945 m in 920 m so večinoma dobro vidne na grebenu Gidikwe, zahodno od reke Boteti. Geološki procesi, ki so vplivali na nastanek porečja, niso dobro razumljeni. Domneva se, da je prišlo do nežnega upogibanja skorje navzdol, s spremljajočo blago tektoniko in povezanimi prelomnimi tvorbami; vendar niso bili ugotovljeni nobeni pomembni [[prelom (geologija)|prelomi]] na meji med [[tektonska plošča|ploščami]].<ref>Cooke, H. J. (1980) "Landform evolution in the context of climatic change and neo-tectonism in the Middle Kalahari of north-central Botswana" ''Transactions, Institute of British Geographers'' 5: pp. 80–99, pages 83-84</ref> Glavna os razvijajočega se [[tektonski jarek|tektonska jarka]] poteka od severovzhoda proti jugozahodu.<ref>Cooke, H. J. (1980) "Landform evolution in the context of climatic change and neo-tectonism in the Middle Kalahari of north-central Botswana" ''Transactions, Institute of British Geographers'' 5: pp. 80–99, page 85</ref> Otok Kubu in otok Kukome sta magmatska kamninska 'otoka' v slani kotanji Sua.<ref>McIntyre, Chris (2007) ''Botswana: Okavango Delta, Chobe, Northern Kalahari: the Bradt Safari Guide'' (2nd edition) Bradt, Chalfont, St. Peter, England, [https://books.google.com/books?id=w-As3bE0eCYC&pg=PA381 page 381], {{ISBN|978-1-84162-166-1}}</ref> Otok Kubu leži v jugozahodnem kvadrantu slanišča, vsebuje številne [[opičji kruhovec|opičje kruhovce]] in je zaščiten kot narodni spomenik.<ref>Hardy, Paula and Firestone, Matthew D. (2007) ''Botswana & Namibia'' Lonely Planet, Footscray, Victoria, Australia, [https://books.google.com/books?id=kN2FqKI2ip0C&pg=PA100 page 100], {{ISBN|978-1-74104-760-8}}</ref> == Rastlinstvo == [[File:Baobab (Adansonia digitata), parque nacional Makgadikgadi Pans, Botsuana, 2018-07-30, DD 03-08 PAN.jpg|thumb|[[Opičji kruhovec]] (''Adansonia'') v narodnem parku Slana kotanja Makgadikgadi]] Kotanje so slana puščava, katere edino rastlinje je tanka plast modrozelenih alg. Najprej so robovi slanih močvirij, naprej jih obdajajo travniki in nato grmičasta savana. Izstopajoča drevesa opičjega kruhovca, ki jih najdemo na tem območju, služijo kot lokalne znamenitosti. Eden od njih, poimenovan po Jamesu Chapmanu, je služil kot neuradna pošta za raziskovalce v 19. stoletju.<ref name="Sissons">{{navedi splet | last = Sissons | first = Mark | title = Makgadikgadi Pans - Kalahari safari stirs the soul | publisher = Hearst Communications Inc. | date = 31 October 2010 | url = http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2010/10/31/TR2U1EGKNC.DTL&ao=all | access-date = 31 October 2010 | archive-date = 2010-11-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101107121805/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2010/10/31/TR2U1EGKNC.DTL&ao=all | url-status = dead }}</ref> == Živalstvo == [[File:Flamingo migration Makgadikgadi Pan.jpg|thumb|Migracija plamencev v slanišču Makgadikgadi]] V sušnem obdobju močnih vročih vetrov in le slane vode lahko tukaj obstaja zelo malo divjih živali, po dežju pa kotanja postane pomemben habitat za selitvene živali, vključno z gnuji in eno največjih populacij zeber v Afriki, ter velike plenilce, ki jih lovijo. V deževnem obdobju se pojavljajo tudi ptice selivke, kot so race, gosi in [[rožnati pelikan]] (''Pelecanus onocrotalus''). V tej soteski živi ena od le dveh gnezditvenih populacij [[veliki plamenec|velikih plamencev]] v južni Afriki, in to le v kotanji Soa, ki je del kotanje Makgadikgadi. Druga gnezditvena populacija je v [[Etoška kotanja|Etoshi]] v severnem delu [[Namibija|Namibije]]. Edine ptice tukaj v sušnem obdobju so [[noj]]i, kostanjevka (''Charadrius pallidus'') in Kittlitzev plavček (''Charadrius pecuarius''). Travišča na obrobju kotanje so dom plazilcev, kot so želve, skalni varan (''Varanus albigularis''), kače in kuščarji, vključno z endemično makgadikgadijsko bodičasto [[agama|agamo]] (''Agama hispida makgadikgadiensis''). V slani vodi regije živi ''Diplostraca'' rak ''Moina belli''. == Grožnje in ohranjanje == Slanišča so zelo negostoljubna in človeški posegi so minimalni, zato ostajajo dokaj nedotaknjena, čeprav se zemljišča okoli njih uporabljajo za pašo, nekatera območja pa so bila ograjena, kar preprečuje migracijo divjih živali. Sodobne komercialne dejavnosti za pridobivanje soli in sode so se v kotanji Sua začele leta 1991, obstajajo pa tudi načrti za preusmeritev vode iz reke [[Nata (reka)|Nata]] za namakanje, kar bi povzročilo hudo škodo ekosistemu slanišč. Druga grožnja je uporaba štirikolesnikov in terenskih vozil s strani turistov, kar moti gnezditvene kolonije plamencev. Nezakonit lov v narodnih parkih je stalna težava. V narodnih parkih Makgadikgadi in kotanja Nxai je nekaj zavarovanih območij. Rezervat kotanje Makgadikgadi je prizorišče velikih migracij zeber in gnujev iz reke Boteti čez do kotanje Ntwetwe, medtem ko je zavetišče Nata v kotanji Sua kraj, kjer lahko opazujete ptice in antilope. V kotanji Nxai so še vedno vidni opičji kruhovci, ki jih je naslikal britanski umetnik Thomas Baines iz 19. stoletja. Do območja je mogoče priti med mestoma [[Nata, Bocvana|Nata]] in [[Maun, Bocvana|Maun]] ali iz mesta Gweta. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="150"> File:Suricatos (Suricata suricatta), parque nacional Makgadikgadi Pans, Botsuana, 2018-07-30, DD 31.jpg|Kolonija surikat (''Suricata suricatta'') File:Suricatos (Suricata suricatta), parque nacional Makgadikgadi Pans, Botsuana, 2018-07-30, DD 27.jpg|Surikate File:Cálaos de pico rojo del sur (Tockus rufirostris), parque nacional Makgadikgadi Pans, Botsuana, 2018-07-30, DD 13.jpg|Južni rdečekljuni kljunorožec (''Tockus rufirostris'') File:Avestruces (Struthio camelus), salar del parque nacional Makgadikgadi Pans, Botsuana, 2018-07-30, DD 51.jpg|Noji (''Struthio camelus'') v slani kotanji File:Ardilla terrestre de El Cabo (Xerus inauris), parque nacional Makgadikgadi Pans, Botsuana, 2018-07-30, DD 15.jpg|Kapska veverica (''Xerus inauris'') </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Lake Makgadikgadi}} * {{navedi splet| author=C. Michael Hogan | url=http://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=22373&mode=&order=0 | title=Makgadikgadi | work=The Megalithic Portal and Megalith Map| accessdate=2013-09-29}} * Anonym: [https://www.info-botswana.com/activities-and-places-of-interest/makgadikgadi-nxai-pans/makgadikgadi-pans-national-park ''Makgadikgadi Pans National Park'']. In: ''Info-Botswana'' (englisch) * {{WWF ecoregion|name=Zambezian halophytics|id=at0908}} [[Kategorija:Geografija Bocvane]] [[Kategorija:Narodni parki Bocvane]] [[Kategorija:Endoreična jezera]] 9lygoyxkbyokppf2y3osh87m9lhter0 Čorsu bazar 0 583627 6759398 6450718 2026-10-01T17:51:39Z Yanjuanito 266654 /* */ 6759398 wikitext text/x-wiki [[File:Chorsu Market general view.jpg |thumb|Splošen pogled na stavbo tržnice Čorsu]] [[File:Bread sellers at the Chorsu Bazar.jpg|thumb|right|Prodajalci kruha na tržnici Čorsu]] [[File:Tashkent, Chorsu Bazaar (6226208607).jpg|thumb|right|Prodaja začimb na tržnici Čorsu]] '''Čorsu bazar''' ({{langx|fa|بازار چارسو}}, {{Langx|uz|Chorsu bozori}}, {{Langx|ru|базар Чорсу}}), imenovana tudi '''Čarsu bazar''', je tradicionalna tržnica, ki stoji v središču starega mestnega jedra [[Taškent]]a, glavnega mesta [[Uzbekistan]]a. Pod modro kupolo in sosednjimi prostori se prodajajo vse dnevne potrebščine. Čorsu bazar stoji čez cesto od postaje taškentske podzemne železnice Čorsu, v bližini [[Medresa Kukeldaš, Taškent|medrese Kukelda]]. ''Čorsu'' je beseda iz tadžiškega jezika, ki pomeni 'križišče' ali 'štirje potoki'.<ref> [http://www.samarkand-hotels.com/samarkand/sights/chorsu-samarkand.htm Ancient Business Center "Chorsu" in Samarkand] </ref> Medresa Kukeldaš, zgrajena okoli leta 1570, je na robu tržnice. Sodobno stavbo in značilno modro kupolo so leta 1980 zasnovali Vladimir Azimov, Sabir Adylov in drugi kot pozni primer sovjetskega modernizma. == Opis == V osrednjem delu tržnice je monumentalna kupolasta struktura s premerom približno 300-350 metrov - trinadstropna stavba z dvigalnim sistemom. V spodnjem nadstropju so kletni hodniki s številnimi sobami. Stojnice so v pritličju in zgornjem nadstropju. Stojnice na tržnici so razdeljene glede na vrsto blaga, ki se prodaja: zelenjava, sadje, oreški, orientalske sladice, začimbe in žita. Za oblačila in gospodinjske predmete so na voljo ločeni paviljoni. Na Čorsu bazarju je na voljo široka paleta blaga. Glavni poudarek je na: *Sadje (suho sadje, melone, jabolka, hruške, breskve) *Oreški (orehi, pistacije, mandlji) *Začimbe (poper, kardamom, kumina) *Umetnost in obrt[2] Danes se bazar razteza čez dve nadstropji osrednje kupolaste stavbe in okolice. == Zgodovina == Čorsu bazar velja za enega najstarejših bazarjev v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]]. Stoletja je bilo eno najpomembnejših trgovskih središč vzdolž [[svilna pot|svilne poti]] in je imelo koristi predvsem od svoje lege na križišču štirih pomembnih trgovskih poti. V preteklosti je bil trg strukturiran glede na ponujene izdelke, danes pa je ta vrstni red v veliki meri odpravljen. Po pripovedovanjih popotnikov iz preteklih stoletij je bila glavna tržnica v Taškentu dom neštetih izdelkov, majhnih trgovin, kopališč, karavanserajev, čajnic in drugih obratov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Chorsu Bazaar}} {{coord|41|19|36|N|69|14|06|E|region:KZ_source:kolossus-jawiki|display=title}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Uzbekistanu]] 3acwvine6wyn57e6gko10ym0feuhqse Ulriksdalova palača 0 585575 6759521 6725486 2026-10-02T06:29:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759521 wikitext text/x-wiki {{Infobox Historic building | image = Ulriksdals slott väst 2011a.jpg | caption = Pogled na palačo od spredaj | name = Palača Ulriksdal | native_name = Ulriksdals slott | native_name_lang = soe | location_town = občina Solna | location_country = [[Švedska]] | architect = Hans Jacob Kristler,<br/> Nicodemus Tessin starejši,<br/> Carl Hårleman | client = | engineer = | construction_start_date = 1638 | completion_date = 1645 | date_demolished = | cost = | structural_system = | architectural_style = [[Baročna arhitektura]] | map_type = Švedska | coordinates = {{coord|59|23|25|N|18|01|01|E|region:SE_type:landmark|display=inline,title}} | website = [https://www.kungahuset.se/kungliga-slott-och-residens/ulriksdals-slott RoyalCourt.se] }} '''Palača Ulriksdal''' ({{langx|sv| Ulriksdals slott}}) je kraljeva [[palača]], ki stoji na bregovih reke Edsviken v Kraljevem narodnem mestnem parku v občini Solna, 6 km severno od [[Stockholm]]a. Prvotno se je imenovala ''Jakobsdal'' po lastniku Jacobu De la Gardieju, ki jo je dal zgraditi arhitektu Hansu Jacobu Kristlerju v letih 1638–1645 kot podeželsko zatočišče. Kasneje jo je prenesel na svojega sina Magnusa Gabriela De la Gardieja, od katerega jo je leta 1669 kupila švedska kraljica Hedviga Eleonora. Sedanja zasnova je v glavnem delo arhitekta Nikodema Tessina starejšega in izvira iz konca 17. stoletja. == Zgodovina == [[Image:Edsviken 1865.jpg|thumb|left|''Edsviken'' leta 1865, Johan Christoffer Boklund, na levi strani pa je Ulriksdalova palača]] Hedviga Eleonora je imela velike načrte za palačo in jo je leta 1684 preimenovala v Ulriksdal v čast njenega bodočega lastnika, svojega vnuka, princa Ulrika. Princ pa je umrl pri enem letu in Hedviga Eleonora je palačo obdržala do svoje smrti leta 1715, ko je bila posest prenesena na krono v uporabo kralju [[Friderik I. Švedski|Frideriku I.]] Več risb Nikodema Tessina starejšega prikazuje veličastno palačo, visoko tri nadstropja, s strešno laterno, opremljenim podstrešjem in stranskimi krili, ki podaljšujejo fasado ob jezeru. Izvajanje Tessinovih načrtov se je začelo pod Hedvigo Eleonoro v 1670-ih, vendar je bilo zaradi finančnih težav ustavljeno okoli leta 1690. Ko je kralj Friderik I. v 1720-ih nadaljeval gradbena dela, je imel palačni arhitekt Carl Hårleman drugačne zamisli kot Tessin starejši. Med značilnostmi, ki jih je vključil Hårleman, je bila ena prvih mansardnih streh na Švedskem. Sredi 18. stoletja sta palačo zasedala kralj Adolf Friderik in kraljica Luiza Ulrika. Kraljica je tukaj postavila gledališče, ki se danes imenuje ''Confidencen''. Med vladavino [[Adolf Friderik Švedski|Adolfa Friderika]] in njegovega sina [[Gustav III. Švedski|Gustava III.]] (1771–1792) je bila ena glavnih rezidenc kraljevega dvora in kraj za razkošno dvorno življenje. Od leta 1792 do 1813 je služila kot rezidenca kraljice vdove Gustava III., Sofije Magdalene Danske.<ref>Gerd Ribbing (1959). Ensam drottning. Sofia Magdalena 1783–1813. [Lonely Queen. Sophia Magdalena 1782–1813] Stockholm: Alb. Bonniers Boktryckeri. ISBN (Swedish)</ref> Po njeni smrti je bila palača nenaseljena do leta 1821. Od notranjosti iz 18. stoletja se je ohranilo relativno malo, saj je Ulriksdal od leta 1822 do 1849 služil kot veteranska bolnišnica. Bolnišnico je ustanovil kralj [[Karel XIV. Janez Švedski]] za veterane rusko-švedske vojne 1808–1809. Palača je bila zato skoraj prazna, ko jo je leta 1856 pridobil princ Karel, kasneje kralj [[Karel XV. Švedski]]. Med vladavino Karla XV. (1859–1872) je bila palača njegova najljubša poletna rezidenca. S pomočjo arhitekta Fredrika Wilhelma Scholanderja in z obsežnimi nakupi starin je princ Karel lahko palačo zasnoval in opremil po svojem okusu. Veliko tega pohištva je še vedno na ogled. Med vladavino kralja [[Oskar II. Švedski|Oskarja II.]] (1872–1907) jo je kraljica Sofija pogosto uporabljala kot svojo osebno poletno rezidenco: služila je tudi kot njena rezidenca kot vdova vse do svoje smrti leta 1913. Leta 1923 se je princ Gustav Adolf, bodoči kralj [[Gustav VI. Adolf Švedski]], poročil z Louise Mountbatten. Ulriksdal je postala tesno povezana s kraljevim parom. V njunem času je bila nekdanja viteška dvorana preurejena v dnevno sobo s pohištvom, ki ga je zasnoval oblikovalec Carl Malmsten. Palača je za javnost odprta od leta 1986. Prvotno pohištvo je bilo preseljeno v ohranjene sobe, deli nekdanjih bivalnih prostorov pa se uporabljajo za razstavljanje predmetov iz umetniške in obrtniške zbirke Gustava VI. Adolfa ter zbirke srebra Gustava V. == Gospodarska poslopja == Gledališče ''Confidencen'' v palači je v stavbi iz 1670-ih, ki je bila prvotno uporabljena kot jahalnica in kasneje kot gostišče. Leta 1753 je kraljica Louisa Ulrika naročila arhitektu Carlu Fredriku Adelcrantzu, naj stavbo preuredi v gledališče. Zgrajeno je bilo v [[rokoko]]jskem slogu, sprejme 200 gledalcev in ima ''mizo à confidence'', ki jo je mogoče spustiti skozi tla v klet, kjer jo je mogoče postaviti. Danes je ''Confidencen'' najstarejše rokokojsko gledališče na Švedskem, ponovno odprto leta 1981 in ga od takrat vodi Kjerstin Dellert. Ulriksdalova palača je imela v severnem krilu prvotno kapelo, ki jo je leta 1662 zgradil arhitekt Jean de la Vallée. Kapela je bila porušena v času Gustava III., ki je leta 1774 prenovil palačo. Sedanjo kapelo je zasnoval arhitekt Fredrik Wilhelm Scholander in je bila zgrajena v letih 1864–1865 na vrtu palače v nizozemskem slogu nove renesanse z določenimi vplivi Benetk. Ob palači je rastlinjak, danes Muzej oranžerije. Oranžerijo je konec 17. stoletja zgradil arhitekt Nicodemus Tessin mlajši. Kljub številnim kasnejšim spremembam Tessinova arhitektura še vedno prevladuje v oranžeriji, ki hrani dele kiparske zbirke Narodnega muzeja, vključno z deli kiparjev Johana Tobiasa Sergela, Carla Millesa in Johana Niclasa Byströma. Leta 2005 je oranžerija navdihnila oblikovanje glasbenega paviljona v Stålbogi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.knorring.se/stalboga.htm |title=Stålboga, Flen, Fest- och musikpaviljong |publisher=Peter von Knorring arkitektkontor |language=sv |access-date=2014-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160908184028/http://www.knorring.se/stalboga.htm |archive-date=2016-09-08 |url-status=dead}}</ref> <gallery> Ulrik (1684-85), Prince of Sweden, Son of Karl XI (Cornelis van der Meulen) - Nationalmuseum - 16033.tif|Princ Ulriksdal (1684–1685) Ulriksdal slott 3.jpg|Pogled na palačo iz Edsvikna januarja 2007 Juno med Hekulesbarnet Byström.jpg|Junona doji dojenčka Herkula, Oranžerija Ulriksdals slottsteater scen 2011.jpg|Oder gledališča ''Confidencen'' </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{in lang|sv}} ''[[Nordisk familjebok]] (Nordic familybook)'', Stockholm : Gernandts boktryckeri-aktiebolag, Vol. No. 16, 1869. *{{navedi knjigo |first=Fredric |last=Bedoire |title=Svenska slott och herrgårdar (Swedish Palaces and Manors) |location=Stockholm |publisher=Bonnier |year=2006 |isbn=91-0-010577-5|language=sv}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [https://www.kungligaslotten.se/english/royal-palaces-and-sites/ulriksdal-palace.html Official Royal Palaces website] [[Kategorija:Palače na Švedskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1645]] [[Kategorija:Muzeji na Švedskem]] drdvqgc8k3yimsnhbu55cnphz43etl1 Vetrov 0 586455 6759590 6478375 2026-10-02T10:01:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759590 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji |name_local= Vetrov |Name = Federaun |Kennzeichnung = Katastrska občina |Bundesland=Koroška |NUTS = AT211 |Bezirk=Beljak |Kfz = VI |Gemeinde = [[Beljak]] |Gemeindekennzahl = |Gerichtsbezirk = Beljak |Katastralgemeinde = Vetrov (Federaun) |Katastralgemeindenummer = 75411 |Ortschaft = Vetrov |Ortschaftskennziffer = |Zählsprengel = |ZS-Kennziffer = |Höhe = |Höhe-ANM = interpol. STAT |Fläche = 13,62 |Dim = |Dim-ANM= SW-O |Adr-Stand = 2023 |PLZ = |PLZ-Ort = |Vorwahl = |Bild1 = |Bildbeschreibung1 = |Anmerkungen = |Quellen = }} '''Vetrov''' (nemško: ''Federaun'' <ref>{{Internetquelle|autor=[[Heinz-Dieter Pohl]], Birgit Schwaner|url=http://members.chello.at/heinz.pohl/N_Buch.htm|titel=ohne Titel|zugriff=2009-09-15|kommentar=Vorstellung von „Das Buch der österreichischen Namen“ (ISBN 9783854314424)}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250912152105/http://members.chello.at/heinz.pohl/N_Buch.htm |date=2025-09-12 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=http://www.volksgruppenbuero.at/ortsnamenverzeichnis.pdf|titel=ohne Titel|hrsg=Volksgruppenbüro des Landes Kärnten|seiten=8|offline=ja|archiv-url=https://web.archive.org/web/20141221234531/http://www.volksgruppenbuero.at/ortsnamenverzeichnis.pdf|archiv-datum=2014-12-21|archiv-bot=2019-04-10 12:21:20 InternetArchiveBot|zugriff=2009-09-15|format=PDF; 146&nbsp;kB}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=http://www.copi.at/service.php?id=C0_59_7&ortsdb=sl&letter=V|titel=Dvojezična Koroška – zweisprachiges Kärnten|zugriff=2009-09-15}}</ref> ) je [[katastrska občina]] [[Beljak]] <ref>{{Internetquelle|url=http://www.verwaltung.ktn.gv.at/155098p_DE-|titel=Kulturgüter Kärnten – Burgen, Festungen, Wehranlagen|hrsg=Amt der Kärntner Landesregierung – Abt. 20 Landesplanung|offline=ja|zugriff=2009-10-14|zitat=Federaun – Bezirk: Villach – Gemeinde:Villach}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=http://villach.gruene.at/anfragen/artikel/lesen/15803/|titel=Änderung des Flächenwidmungsplanes der KG Federaun|hrsg=villach.gruene.at|datum=2002-01-16|offline=ja|archiv-bot=2018-04-09 16:02:01 InternetArchiveBot|zugriff=2009-10-14}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Ernst Steinicke|url=http://members.aon.at/heinzi.krabina/buch/kanaltal.htm|titel=Sammlung Kanaltal – A. LG. zwischen Villach und Pontafel.|zugriff=2009-10-14|zitat=Die Katastralgemeinden Hart und Riegersdorf entsprechen dein Gericht Krainegg, die Katastralgemeinde Federaun dem gleichnamigen Burgfried.}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Verena Grader, Martin Kastner|url=http://wwwu.edu.uni-klu.ac.at/vgrader/seminar2.doc|titel=Naturschutzgebiet (NSG) und Landschaftsschutzgebiete (LSG) der Villacher Alpe (Dobratsch) – Zentralraum, Gailtal|werk=Kärnten – ein Reise- und Kulturführer|hrsg=|seiten=14|zugriff=2009-10-14|format=doc; 627&nbsp;kB}}</ref> na izhodu iz [[Ziljska dolina|Ziljske doline]]. Znotraj katastrske občine se nahajajo [[Ortschaft|vasi]] Gornji Vetrov (Oberfederaun), Pod Vetrovom (Unterfederaun), Rogaje pod Dobračem (Oberschütt) in Zabuče pri Brnci (Unterschütt). Nekdanja rimska cesta (Via Julia Augusta), ki se danes uporablja kot pohodniška pot, vodi iz Vetrova (Federauna) v [[Beljaške Toplice|Beljaške toplice]]. Tu so vidne do 20 cm globoke kolesnice, ki so jih za seboj pustile rimske poštne kočije. Nad vasjo, na strmi pečini, so ruševina gradu Vetrov. Vetrov je utrpel znatno škodo zaradi [[Veliki koroški potres (1348)|potresa leta 1348]].<ref>{{Internetquelle|autor=[[Christa Hammerl]]|url=http://emidius.mi.ingv.it/RHISE/ii_20ham/ii_20ham.html#4|titel=The earthquake of January 25th, 1348: discussion of sources#Conclutions|werk=|hrsg=|datum=|zugriff=2009-09-14|sprache=}}</ref> Ime Vetrov (Federaun) izhaja iz romanske oblike "Vederona", kar pomeni "vetrovno vremensko območje". Na zahodnem obrobju vasi Pod Vetrovom stoji gotska podružnična cerkev Vetrov.<gallery> Slika:Villach_Unterfederaun_Felsen_20102008_31.jpg|link=Datei:Villach_Unterfederaun_Felsen_20102008_31.jpg|alt=Felsen über Unterfederaun| Skale nad vasjo Pod Vetrovom (Unterfederaun) Slika:Villach_Unterfederaun_Burgruine_Federaun_Bergfried_20102008_22.jpg|link=Datei:Villach_Unterfederaun_Burgruine_Federaun_Bergfried_20102008_22.jpg|alt=Bergfried der Burgruine Federaun| Ruševine gradu Vetrov Slika:Villach_Unterfederaun_Filialkirche_hl._Matthäus_20102008_11.jpg|link=Datei:Villach_Unterfederaun_Filialkirche_hl._Matthäus_20102008_11.jpg|alt=Filialkirche heiliger Matthäus in Unterfederaun| Podružnična cerkev svetega Mateja v Pod Vetrovem Slika:Villach_Unterfederaun_12_Gasthof_Kreuzwirt_20102008_04.jpg|link=Datei:Villach_Unterfederaun_12_Gasthof_Kreuzwirt_20102008_04.jpg|alt=Gasthof „Kreuzwirt“ in Unterfederaun Nr. 12| Gostišče “Kreuzwirt” v Pod Vetrovem št. 12 Slika:Villach_Unterfederaun_12_Gasthof_Kreuzwirt_Detail_20102008_05.jpg|link=Datei:Villach_Unterfederaun_12_Gasthof_Kreuzwirt_Detail_20102008_05.jpg|alt=Detail am Gasthof „Kreuzwirt“ in Unterfederaun Nr. 12| Podrobnost na gostišču “Kreuzwirt” Slika:Villach_Unterfederaun_14_Gewerkenhaus_Schmiedeeisenausleger_20102008_01.jpg|link=Datei:Villach_Unterfederaun_14_Gewerkenhaus_Schmiedeeisenausleger_20102008_01.jpg|alt=Gewerkenhaus in Unterfederaun Nr. 14 aus dem Jahr 1750| Obrtniška hiša v Pod Vetrovem št. 14 iz leta 1750 Slika:Villach_Unterfederaun_Autobahnbruecke_20102008_41.jpg|link=Datei:Villach_Unterfederaun_Autobahnbruecke_20102008_41.jpg|alt=Autobahnbrücke in Unterfederaun| Avtocestni most v Pod Vetrovem </gallery> == Viri == [[Kategorija:Naselja v Statutarnem mestu Beljak]] i21t13a3wsh4h9v7ckdbd632uwxhju8 Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Panami 0 588218 6759255 6726647 2026-10-01T13:22:46Z Ljuba24b 92351 /* Območja svetovne dediščine */ 6759255 wikitext text/x-wiki {{location map+ |Panama |width=400 |float=width |caption=Lega območij svetovne dediščine v Panami|alt=Map of Panama showing the locations of World Heritage Sites |places= {{location map~ |Panama |lat=7.736111 |long=-77.547222 |label=[[Narodni park Darién|Darién]] |position=top}} {{location map~ |Panama |lat=7.48 |long=-81.79 |label=[[Coiba]]|position=left}} {{location map~ |Panama |lat=9.405 |long=-82.936111 |label=[[Park La Amistad|La Amistad]]|position=right}} {{location map~ |Panama |lat=9.322222 |long=-80.002778 |label=[[Chagres in utrdba San Lorenzo|San Lorenzo]]|position=right}} {{location map~ |Panama |lat=9.554444 |long=-79.655 |label=[[Portobelo]]|position=top}} {{location map~ |Panama |lat=8.9525 |long=-79.535 |label=Kolonialna transistmijska pot|position=bottom}} }} Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so kraji, pomembni za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.<ref name=convention>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 July 2019 |archive-date=27 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |url-status=live }}</ref> Kulturna dediščina je sestavljena iz spomenikov (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupin stavb in najdišč (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot, so opredeljena kot naravna dediščina.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> [[Panama]] je konvencijo sprejela 3. marca 1978.<ref name=Panama>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pa/ |title=Panama |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 June 2023 |archive-date=3 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230603180702/https://whc.unesco.org/en/statesparties/pa/ |url-status=live }}</ref> Ima pet območij svetovne dediščine, eno pa je na poskusnem seznamu. Prvo območje v Panami, dodano na seznam, so bile utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo, leta 1980. To območje je od leta 2012 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi okoljskih dejavnikov, pomanjkanja vzdrževanja in neobvladljivega urbanega razvoja.<ref name=danger>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/news/892 |title=Panamanian fortifications inscribed on List of World Heritage in Danger |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 June 2024 |archive-date=7 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220807055414/https://whc.unesco.org/en/news/892/ |url-status=live }}</ref> Tri najdišča so na seznamu zaradi kulturnega pomena, tri pa zaradi naravnega pomena. Rezervat Talamanca Range-La Amistad/Narodni park La Amistad si deli s Kostariko. Panama je bila članica Odbora za svetovno dediščino od leta 1978 do 1985. Najnovejše najdišče, ki je bilo na seznamu, je bila Kolonialna transistmijska pot Paname leta 2025 kot razširitev najdišča Arheološko najdišče Panamá Viejo in zgodovinsko okrožje Paname, ki je bilo prvotno na seznamu leta 1997. == Območja svetovne dediščine == UNESCO uvršča območja pod deset kriterijev; vsak vpis mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live }}</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Mednarodno območje|outline=silver}} {{Legend|#FFE6BD|{{†|alt=Ogroženo}} Ogrožena območja|outline=silver}} {{clear}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |+ {{sronly|World Heritage Sites}} |- ! style="width:100px;" scope="col"| Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| Kriterij ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" style="background:#ffe6bd;"| [[Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo]] † | [[File:Toma aérea del Fuerte San Lorenzo.jpg|150px|alt=Ruins of a fortress near the shore, view from above]] | Colón | 1980 | 135; i, iv (kulturno) | Dve trdnjavi na karibski obali Paname, [[Portobelo, Colón|Portobelo]] in [[Utrdba San Lorenzo|San Lorenzo]], so Španci zgradili konec 16. stoletja za zaščito trgovskih poti. Večkrat sta bili obnovljeni in prenovljeni ter predstavljata razvoj španske vojaške arhitekture v tropskem okolju. Ohranjenih je več utrdb, baterij in trdnjav. Na sliki je San Lorenzo.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/135 |title=Fortifications on the Caribbean Side of Panama: Portobelo-San Lorenzo |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=23 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220923102408/https://whc.unesco.org/en/list/135/ |url-status=live }}</ref> Najdišče je od leta 2012 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi okoljskih dejavnikov, pomanjkanja vzdrževanja in neobvladljivega urbanega razvoja. |- ! scope="row" | [[Narodni park Darién]] | [[File:Pteroglossus-torquatus-001.jpg|150px|alt=A collared aracari bird]] | Darién | 1981 | 159; vii, ix, x (naravno) | [[Darienska vrzel]] je stičišče prej ločenih severnoameriških in južnoameriških kopenskih mas ter posledično tudi stičišče njune flore in favne. Skupaj z raznoliko geografijo, s tropskimi nižinskimi deževnimi gozdovi, več gorskimi verigami, mangrovami, močvirji in obalami to regijo naredi izjemno bogato z biotsko raznovrstnostjo. Narodni park obsega 579.000 hektarjev. Tukaj živi več ogroženih ali ranljivih vrst, vključno z rjavoglavo pajkovo opico, harpijo, Bairdovim tapirjem in orjaškim mravljinčarjem. Na sliki je aracari iz parka.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/159 |title=Darien National Park |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=1 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230601083710/https://whc.unesco.org/en/list/159 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"| Rezervat Talamanca Range-La Amistad / [[Narodni park La Amistad]]* | [[File:La Amistad International Park.JPG|150px|alt=Tropical rainforest scenery]] | Bocas del Toro, Chiriquí | 1990 | 205bis; vii, viii, ix, x (naravno) | Območje, ki je na stičišču severno in južnoameriško floro in favno, je bogato z biotsko raznovrstnostjo, saj ima približno 10.000 cvetočih rastlin, več kot 200 vrst sesalcev, približno 600 vrst ptic ter 250 vrst plazilcev in dvoživk. Večino ozemlja pokrivajo tropski deževni gozdovi, vendar je tu tudi več gora, ki segajo nad 3000 metrov. Ledeniška aktivnost med kvartarno poledenitvijo je oblikovala pokrajino z ustvarjanjem krnic, dolin in ledeniških jezer. Kostariški del območja je bil prvotno neodvisno uvrščen na seznam leta 1983, del v Panami pa je bil dodan leta 1990. Skupna posest pokriva 570.045 hektarjev.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/205 |title=Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526061455/https://whc.unesco.org/en/list/205/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/archive/repcom90.htm#552 |title=14BUR IVA.15 - La Amistad/Talamanca (Costa Rica) |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=11 August 2002 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020811120237/https://whc.unesco.org/archive/repcom90.htm#552 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Narodni park Coiba]] in njegovo posebno območje varstva morja | [[File:Coiba.JPG|150px|alt=A small tropical island with palms]] | Veraguas, Chiriquí | 2005 | 1138rev; ix, x (naravno) | Ob obali Paname se je na otoku Coiba in okoliških manjših otokih razvilo več živalskih in rastlinskih vrst, ki so videti drugače kot na celini. Območje je zatočišče za vrste, ki so izginile iz preostalega dela Paname, kot sta čopasti orel in škrlatni ara. Vode so pomembne za stalne in selivske vrste kitov, morskih psov, morskih želv in pelagičnih rib.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1138 |title=Coiba National Park and its Special Zone of Marine Protection |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=1 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230601083658/https://whc.unesco.org/en/list/1138 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Kolonialna transistmijska pot Paname]] | [[File:Portobelo Ruins and bay.jpg|150px|alt=Camino Real close the shore of Alajuela Lake]] | Panamá, Colón | 2025 | 1582rev; ii, iv (kulturno) | Ta nominacija zajema šest znamenitosti, med katerimi so najdišča mesta [[Panama (mesto)|Panama]] ter utrdbe [[Portobelo, Colón|Portobela]] (na sliki) in San Lorenza že uvrščena na seznam svetovne dediščine. Drugi sestavni deli so cesta Cruces (dva odseka) in Kraljeva cesta. Bili sta deli cest, ki so jih Španci zgradili za povezavo Atlantskega in Tihega oceana med 16. in 19. stoletjem.<ref>{{navedi splet |title=The Colonial Transisthmian Route of Panamá (Ruta Colonial Transístmica de Panamá) |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6205/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20230131084732/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6205 |archive-date=31 January 2023 |accessdate=10 June 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref><ref>{{navedi splet |title=The Colonial Transisthmian Route of Panamá |url=https://whc.unesco.org/en/list/1582/ |access-date=13 July 2025 |publisher=UNESCO World Heritage Sites}}</ref> |- |} == Poskusni seznam == Poleg lokacij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam predhodnih lokacij, ki jih lahko upoštevajo za nominacijo. Nominacije za Seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bila lokacija že prej uvrščena na predhoden seznam.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=1 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160401104537/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Panama ima na svojem predhodnem seznamu eno lokacijo. {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites}} ! style="width:100px;" scope="col"| Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| Kriterij ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" | Arheološko najdišče in zgodovinsko središče mesta Panama | [[File:Casa de los Genoveses en Panamá Viejo.jpg|150px|alt= Ruins with trees in the background]] | Panamá | 2015 | ii, iv (kulturno) | Ta nominacija je predlagana sprememba meja in imena območja Arheološko najdišče Panamá Viejo in zgodovinsko okrožje Paname, ki je bilo uvrščeno na seznam leta 1997. Na sliki so ruševine Casa de los Genoveses v Panamá Viejo.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5970/|title=Archaeological Site and Historic Centre of Panamá City|publisher=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=10 June 2023|archive-date=23 March 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230323053031/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5970/|url-status=live}}</ref> |- |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Panami]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Panama]] dpw401aioea0zkb598liulfm9rzeutx Sandusky (reka) 0 588466 6759229 6756168 2026-10-01T12:04:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759229 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sanduskyrivermap.png|thumb|Zemljevid porečja reke Sandusky.]] '''Sandusky''' ({{langx|wyn|'''saandusti'''}}; {{langx|sjw|'''Potakihiipi'''}} <ref>{{navedi splet| title = Shawnees Webpage| work = Shawnee's Reservation| access-date = 2013-04-26| year = 1997| url = http://reocities.com/SouthBeach/Cove/8286/speach.html| archive-date = 2013-06-30| archive-url = https://archive.today/20130630052603/http://reocities.com/SouthBeach/Cove/8286/speach.html| url-status = dead}}</ref>) je reka na severu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], [[pritok]] [[Eriejsko jezero|Eriejskega jezera]] v severnem delu osrednjega [[Ohio|Ohia]]. Dolga je približno 214 km<ref name=NHD>Ameriški geološki zavod. Nacionalni nabor hidrografskih podatkov, podatki o pretočnih črtah visoke ločljivosti. [http://viewer.nationalmap.gov/viewer/ Nacionalni zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120329155652/http://u.s./ |date=2012-03-29 }} {{Navedi splet |url=http://u.s./ |title=arhivska kopija |access-date=2026-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120329155652/http://u.s./ |archive-date=2012-03-29 |url-status=dead}}, dostopano 19. maja 2011</ref> in se izliva v Eriejsko jezero na jugozahodni strani zaliva Sandusky. Reka Sandusky, tako kot reka [[Maumee (reka)|Maumee]] na zahodu, je spomladi, natančneje od marca do aprila, dom letnega zbiranja [[Smuč|smučev]]. Reka spomladi približno v istem času prejme tudi belega brancina. Število smučev, ki se vrnejo na drstenje gorvodno, ni tako veliko kot število, ki se vrnejo v reko Maumee. Jez Ballville, zgrajen na reki Sandusky v Fremontu, Ohio, je blokiral migracijo smučev in drugih rib. Ker lahko ribe v Maumeeju plavajo dlje gorvodno, imajo dostop do več drstišč in so razvile večjo populacijo kot v reki Sandusky. Nasprotniki jezu so predvidevali, da bi njegova odstranitev izboljšala dostop belega brancina in drugih rib selivk do območij gorvodno in povzročila povečanje njihove populacije, kot se je zgodilo na drugih rekah, kjer so bili jezovi odstranjeni. Jez Ballville se ni več uporabljal za proizvodnjo energije ali izboljšanje plovbe. Mesto Fremont je izvedlo študijo, da bi preučilo možnosti za njegovo rušenje ali popravilo. Študija iz leta 2014 je pokazala, da bi odstranitev imela le majhen negativen vpliv na razmere v mestu in bi močno izboljšala ribištvo. Leta 2016 so volivci odobrili odstranitev jezu<ref>[http://www.toledoblade.com/local/2016/10/29/Removal-of-Ballville-Dam-gets-approval.html "Odstranitev jezu Ballville dobi odobritev"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20260103183203/https://www.toledoblade.com/local/2016/10/29/Removal-of-Ballville-Dam-gets-approval.html |date=2026-01-03 }}, ''Toledo Blade'', 29. oktober 2016</ref> in leta 2018 je bil porušen. Ime reke izhaja bodisi iz besede *saandusti*, ki pomeni »voda (v vodnih bazenih)«,<ref>{{navedi knjigo|last=Johnston|first=John|title=Vocabularies of the Shawanoese and Wyandott Languages, etc.|year=1858|url=http://www.wyandot.org/lang1.html|access-date=2012-10-20|archive-date=2012-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120607054822/http://www.wyandot.org/lang1.html|url-status=dead}}</ref> bodisi iz ''andusti'' s pomenom »hladna voda«.<ref>{{navedi splet|title=Wyandot Dictionary|url=http://cs.sou.edu/~harveyd/acorns/wyandotte/docs/B.WYANDOT.DIC.pdf|access-date=2012-10-20|archive-date=2014-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20140716181138/http://cs.sou.edu/~harveyd/acorns/wyandotte/docs/B.WYANDOT.DIC.pdf|url-status=dead}}</ref> Francoski in angleški kolonisti so jih različno prečrkovali. == Sklici == {{sklici}} {{škrbina}} [[Kategorija:Reke v Ohiu]] 5av1bhynx036kwfpcix628ocyikxvx5 Slavko Večerin 0 589553 6759415 6726836 2026-10-01T18:09:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759415 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = Gospod | name = Slavko Večerin | honorific-suffix = | title = [[škof|pokojni subotiški škof]] | image = Slavko-Večerin Subotica.jpg | image_size = | alt = | caption = | native_name = Alojzije Slavko | native_name_lang = hr | church = | archdiocese = [[Nadškofija Beograd|beograjska]] | province = | metropolis = | diocese = [[Škofija Subotica|subotiška]] | see = | appointed = [[8. september]] [[2020]]<br>[[papež Frančišek|Frančišek]] | elected = | term_start = [[14. november]] [[2020]] (posvečen) v [[Subotiška stolnica|Subotiški stolnici]] | term_end = [[26. avgust]] [[2022]] (umrl) | retired = | resigned = | predecessor = [[Matiša Zvekanović]] | successor = [[Ferenc Fazekas]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = [[14. avgust]] [[1983]] | ordained_by = [[škof]] [[Lajčo Budanović]] | consecration = [[14. november]] [[2020]] v [[Subotiška stolnica|Subotiški stolnici]] | consecrated_by = glavni posvečevalec: [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[László Német]] <br>soposvečevalca: [[Škofija Subotica|subotiški škof]] [[János Pénzes]]<br>[[Eparhija sv. Nikolaja v Ruskem Krsturu|ruskokrsturski eparh]] [[Đura Džurdžar]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | date of birth = | place of birth = | date of death = | place of death = | buried = [[Subotiška stolnica]] | tomb = [[kripta]] v [[Subotiška stolnica|Subotiški stolnici sv. Terezije Avilske]] | resting_place_coordinates = | nationality = [[Hrvati|Hrvat]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = / <br>Irén (Irena)<ref>{{navedi splet|url=https://jezsuitakiado.hu/cikkek/szereny-orokseg/|title=''Szerény örökség'' Slavko Večerin szabadkai főpásztor emlékezete|publisher=Jezsuita Kiadó|author=Horváth Árpad|place=Budimpešta|language=hu|date=1. september 2025|accessdate=5. september 2025}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | partner = | spouse = | children = | occupation = [[duhovnik]] | previous_post = | profession = | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Sarajevu|Sarajevsko bogoslovje]] | motto = <small>{{lang-la|Per Christum et cum Christo et in Christo}}<br>{{lang-hr|Po Kristu, s Kristom i u Kristu}}<br>'''''{{lang-sl|Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu}}''''''</small><ref>Sklepni vzklik [[sveta maša|mašnega]] kanona tik pred [[očenaš|očenašem]]</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Coat of arms of Alojzije Slavko Večerin.svg | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Slavko Večerin''', [[Rimskokatoliška Cerkev|katoliški]] [[Hrvati|hrvaški]] [[duhovnik]] in [[Subotica|subotiški]] [[škof]], * [[6. junij]] [[1957]] [[Palić]] ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]), †[[26. avgust]] [[2022]] [[Kikinda]] ([[Srbija]]).<ref>Stjepan Beretić: Bački župnici VI. Zvonik, god. 14, br.9 (155) Subotica, rujan 2007, pristupljeno 5. prosinca 2019</ref> V letih 2020–2022 je bil član subotiške škofije. == Življenjepis == === Poreklo in šolanje === Rodil se je 1957 na [[Palić]]u pri [[Subotica|Subotici]]. Oče je bil [[Hrvati|Hrvat]], mati pa [[Madžari|Madžarica]] Irena (Irén); vendar doma niso govorili madžarsko in to se mu je poznalo skozi celo življenje; z maševanjem ni imel težav, govoril pa je v tem jeziku veliko težje. Bil je strpen do drugih narodov in prepričanj, le [[jezuiti|jezuitov]] iz neznanega razloga ni maral - kar je izražal ali zares ali za šalo z izrekom: "Utálom a jezsuitákat!"<ref>"Utálom a jezsuitákat!" - "Črtim jezuite!" Iz opisa njegovega gojenca res ni možno z gotovostjo sklepati, ali je Večerin res sovražil jezuite, ali se je samo šalil. V istem članku je namreč gojenec Árpad Horváth opisal, da je njihov spovednik in spiritual Slavko Večerin čez vso mero ljubil posrečene šale, ne glede na katerem jeziku so jih semeniščniki pripovedovali: hrvaško, srbsko, madžarsko in še na kakem.</ref>; vendar se je pozneje mogel zahvaliti ravno članu [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] [[papež Frančišek|Frančišku]], da je postal leta 2020 [[Škofija Subotica|subotiški škof]].<ref>{{navedi splet|url=https://jezsuitakiado.hu/cikkek/szereny-orokseg/|title=''Szerény örökség'' Slavko Večerin szabadkai főpásztor emlékezete|publisher=Jezsuita Kiadó|author=Horváth Árpad|place=Budimpešta|language=hu|date=1. september 2025|accessdate=5. september 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250912004322/https://jezsuitakiado.hu/cikkek/szereny-orokseg/|archive-date=2025-09-12|url-status=dead}}</ref> Osnovno šolo in [[gimnazija|gimnazijo]] je obiskoval v [[Subotica|Subotici]]. Bogoslovje je študiral na Bogoslovni fakulteti [[Univerza v Zagrebu|Zagrebškega vseučilišča]] 1976-1983; tja ga je poslal škof [[Matiša Zvekanović|Zvekanović]], ki je [[duhovnik|duhovniške]] kandidate iz [[Bačka|Bačke]] po svoji presoji pošiljal v dvoje [[Zagreb|zagrebških]] bogoslovij: ali na [[jezuiti|jezuitsko]] bogoslovje "Kardinal Bea" na [[Jordanovec|Jordanovcu]], ali pa na [[Nadškofija Zagreb|nadškofijsko]] bogoslovje poleg [[Zagrebška stolnica|Zagrebške stolnice]] - in le-sem je bil poslan tudi Slavko, ki je tam uspešno diplomiral 1983.<ref>{{navedi splet|url=https://jezsuitakiado.hu/cikkek/szereny-orokseg/|title=''Szerény örökség'' Slavko Večerin szabadkai főpásztor emlékezete|publisher=Jezsuita Kiadó|author=Horváth Árpad|place=Budimpešta|language=hu|date=1. september 2025|accessdate=5. september 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250912004322/https://jezsuitakiado.hu/cikkek/szereny-orokseg/|archive-date=2025-09-12|url-status=dead}}</ref> 14. avgusta 1983 ga je v [[Subotica|Subotici]] [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] [[Škofija Subotica|subotiški škof]] [[Matiša Zvekanović|Zvekanović]]. <ref>{{navedi splet|url=https://catholic-hierarchy.org/bishop/bvecerin.html|title=Bishop Alojzije Slavko Večerin|publisher=Catholic hierarchy|author= David M. Cheney |place=|language=en|date=25. februar 2024|accessdate=1. september 2025}}</ref> === Cerkvene službe === Najprej je bil kaplan v župniji Presvete Trojice v [[Sombor]]ju. Od 1985 do 8. julija 1991 je bil župnijski upravitelj v župnijah sv. Pavla v [[Bač|Baču]], v [[Tovariševo|Tovariševem]] in v [[Deronje|Deronjah]]. Nato je bil [[spiritual]] in [[spovednik]] v deškem [[semenišče|semenišču]] [[Paulinum]]u v [[Subotica|Subotici]] ter [[arhivar]] v škofijskem arhivu. 1994 je postal škofijski tajnik in [[župnik]] v [[Bajmok]]u (1998-2005) ter škofov svetovalec (konzultor). 28. novembra 2005 je postal splošni škofov namestnik ([[generalni vikar]]; 2005-2020). Od 2011-2016 je bil župnik v Župniji Matere Cerkve v Subotici, kakor tudi rektor Marijinega svetišča [[Bunarić]]a; od 2016 je bil župnik župnije „Povišanja sv. Križa“ v [[Sombor]]ju. Subotiški škof [[János Pénzes |Janez Penzeš]] je predlagal, a [[Škofija Vác|škof v Vácu]] [[Miklós Beer]] ga je postavil za ''[[opat]]a Blažene Device Marije od Ákosmonostorja'' dne 15. februarja 2004. [[Sveti sedež]] ga je odlikoval z naslovom [[apostolski protonotar|protonotarja]].<ref>Stjepan Beretić: Bački župnici VI. Zvonik, god. 14, br.9 (155) Subotica, rujan 2007, pristupljeno 5. prosinca 2019</ref> == Škof == Na [[Marijino rojstvo|Mali šmaren]] 2020 je [[papež Frančišek]] dozdajšnjega [[generalni vikar|generalnega vikarja]] [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] [[Slavko Večerin|Slavka Večerina]] imenoval za rednega [[škof]]a taiste škofije. Na god prvega [[Hrvati|hrvaškega]] svetnika [[Nikolaj Tavelić|Nikolaja Taveliča]], [[14. december|14. decembra]] [[2020]], pa ga je [[škofovsko posvečenje|posvetil]] obenem s soposvečevalcema [[János Pénzes|Penzešem]] in [[Đura Džurdžar|Džurdžarom]] [[predsednik]] [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference sv. Cirila in Metoda]] [[László Német|Ladislav Nemet]]<ref>{{navedi splet|url=https://podcast.szabadmagyarszo.com/podcast/slavko-vecerin-novi-suboticki-biskup-9-rujna-2020/|title=Slavko Večerin novi subotički biskup|publisher=Szabad Magyar Szó|author=|place=Subotica|language=sr|date=9. september 2020|accessdate=5. september 2025}}</ref><ref>IKA: Mons. Slavko Večerin imenovan biskupom Subotičke biskupije. Bitno.net, objavljeno 8. rujna 2020, pristupljeno 24. rujna 2020</ref></center> Posvečenje je potekalo ob strogih previdnostnih proti-[[covid-19|koronarnih]] ukrepih. [[Subotiška stolnica]] je bila zaradi [[covid-19|korone]] polprazna. Novi [[škof]] je [[sveta maša|somaševal]] s soposvečevalcema. [[Papež Frančišek]] je sprejel odstop z duhovnega vodstva [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]], ki ga je zaradi dosegle [[kanonsko pravo|kanonične starosti]] 75 let moral podati redni [[škof]] [[János Pénzes|Penzeš]], kakor določa [[Zakonik cerkvenega prava]] iz leta 1983. Za njegovega naslednika je imenoval njegovega dosedanjeg [[generalni vikar|generalnega vikarja]] [[Slavko Večerin|Alojzija Slavka Večerina]],<ref>{{navedi splet|url=https://podcast.szabadmagyarszo.com/podcast/slavko-vecerin-novi-suboticki-biskup-9-rujna-2020/|title=Slavko Večerin novi subotički biskup|publisher=Szabad Magyar Szó|author=|place=Subotica|language=sr|date=9. september 2020|accessdate=5. september 2025}}</ref> ki je 8. septembra 2020 postal [[Škofija Subotica|subotiški škof]].<ref>IKA: Mons. Slavko Večerin imenovan biskupom Subotičke biskupije. Bitno.net, objavljeno 8. rujna 2020, pristupljeno 24. rujna 2020</ref> Slovesno [[škofovsko posvečenje]] je prejel 14. novembra 2020 v [[Subotiška stolnica|Subotiški stolnici]]. Glavni posvečevalec je bil [[predsednik]] [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference sv. Cirila in Metoda]] [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] [[László Német|Ladislav Nemet]]; soposvečevalca pa sta bila: [[Škofija Subotica|subotiški škof]] [[János Pénzes]] in [[Škofija Ruski Krstur|ruskokrsturski eparh]] [[Đura Džurdžar]] S tem je postal Večerin tudi član [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference sv. Cirila in Metoda]]; kakor tudi član bogoslužnega sveta pri tej isti [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodni škofovski konferenci sv. Cirila in Metoda]]. == Bolezen, smrt in spomin == === Bolezen === ==== Korona ==== Subotiški škof Večerin je bil zaradi okužbe s [[covid-19|koronavirusom]] konec marca 2021 sprejet v subotiško bolnišnico, kjer se je zaradi resnega stanja zdravil dva tedna. Ko se je njegovo zdravje začelo popravljati, so ga zdravniki odpustili 8. aprila 2021 na nadaljnje domače zdravljenje. <ref>{{navedi splet|url=https://www.subotica.com/vesti/biskup-slavko-vecerin-otpusten-na-kucno-lecenje-nakon-sto-je-bio-hospitalizovan-zbog-korona-virusa-id40719.html|title= Biskup Slavko Večerin otpušten na kućno lečenje nakon što je bio hospitalizovan zbog korona virusa |publisher= Subotica.com|author=|place=Subotica|language=sr|date=9. april 2021|accessdate=5. september 2025}}</ref> ==== Možganska kap ==== 3. avgusta 2022 pa je pretrpel možgansko kap.<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-subotickog-biskupa-slavka-vecerina/|title= Životopis subotičkog biskupa Slavka Večerina|publisher=IKA.hkm.hr|author=|place=Subotica|language=hr|date=27. avgust 2022|accessdate=5. september 2025}}</ref> Po zdravniških pregledih so ga odpustili iz bolnice z diagnozo „blaga kap“ na hišno zdravljenje, kar je dokaj nenavadno, saj je najustreznejši način zdravljenja in zdravniškega nadzora glede na to vrsto bolezni na posebnem oziroma intenzivnem oddelku, nato pa še nadalje na kardiologiji v bolnici; okrevanje traja namreč – če se napad ni končal s hudimi poškodbami ali celo smrtjo – od treh mescev do leta dni, pa tudi dlje.<ref>{{navedi splet|url= https://krenizdravo.dnevnik.hr/zdravlje/bolesti-zdravlje/koliko-dugo-traje-oporavak-od-mozdanog-udara-evo-koje-su-posljedice-prava-pacijenata-i-kako-izgleda-zivot-nakon-mozdanog-udara|title= Koliko dugo traje oporavak od moždanog udara?|publisher=Dnevnik.hr|author=Hrvoje Pinoza dr. med.|place=Zagreb|language=hr|date=23. junij 2024|accessdate=6. september 2025}}</ref> Po odpustu iz bolnice se mu v ''Katoliškem domu onemoglih „Misericordia“ v [[Kikinda|Kikindi]]'' stanje ni boljšalo. Zaradi napredovanja bolezni je zbor svetovalcev Subotiške škofije po obisku metropolita in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Hočevarja]] zaprosil za nadaljnja navodila [[Sveti sedež]]. Zdravstveno stanje se mu je vedno bolj slabšalo ter je umrl okrepljen s svetimi [[zakrament]]i<ref>{{navedi splet|url=https://www.subotica.info/2022/08/27/preminuo-suboticki-biskup-mons-slavko-vecerin|title=Preminuo subotički biskup mons. Slavko Večerin|publisher=Subotica.info|author=|place=Subotica|language=hr|date=27. avgust 2022|accessdate=5. september 2025}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> v petek zvečer, 26. avgusta 2022, v tem istem „Domu za smještaj odraslih i starijih osoba Zrenjaninske biskupije u Kikindi“, ki so ga slovenske [[usmiljenke]] po svojem odhodu iz Kikinde – kjer so dolga leta požrtvovalno delovale v tamkajšnji bolnici – podarile Bečkereški škofiji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24sata.hr/news/suboticki-biskup-slavko-vecerin-preminuo-je-u-domu-za-starije-856620#google_vignette|title= Subotički biskup Slavko Večerin preminuo je u Domu za starije |publisher= 24sata.hr|author= |place=Zagreb|language=hr|date=27. avgust 2022|accessdate=5. september 2025}}</ref> === Smrt in pogreb === Umrl je od posledic [[možganska kap|možganske kapi]] v večernih urah 26. avgusta 2022 v Domu za upokojence [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninske škofije]] ''Misericordia'' v [[Kikinda|Kikindi]]. [[Sveta maša|Sveto mašo]] in [[pogreb]]ne obrede je v [[Subotiška stolnica|Subotiški stolnici sv. Terezije Avilske]] v četrtek, 1. septembra 2022, vodil [[predsednik]] [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference sv. Cirila in Metoda]], [[Škofija Zrenjanin |zrenjaninski škof ]] [[László Német|Ladislav Német]] [[verbiti|SVD]]. Somaševali pa so tudi [[škof]]je in [[nadškof]]je iz [[Srbija|Srbije]], [[Črna gora|Črne gore]], [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]], [[Kosovo|Kosovega]], [[Hrvatska|Hrvaške]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Romunija|Romunije]]; kakor tudi odpravnik poslov [[Apostolska nunciatura v Srbiji|Apostolske nunciature v Srbiji]] [[Simon Bolivar Sanchez Carrion]], redovni predstojniki ter številni [[duhovnik]]i iz [[Škofija Subotica|subotiške škofije]] pod vodstvom [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] [[Ferenc Fazekas|Ferenca Fazekaša]], [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninske]] in ostalih sosednjih škofij. V [[madžarščina|madžarščini]] je pridigal škof Német, medtem ko je v [[hrvaščina|hrvaščini]] nagovoril vernike [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in metropolit [[Stanislav Hočevar]] [[salezijanci|SDB]]; glasbeno sta povzdignila slovesnost stolniška zbora »Albe Vidaković« in »Sveta Terezija«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vijesti/hrvatska/u-kripti-suboticke-katedrale-pokopan-biskup-slavko-vecerin/|title= U kripti subotičke katedrale pokopan biskup Slavko Večerin|publisher=bitno.net|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2. september 2022|accessdate=5. september 2025}}</ref> Pokopan je ob navzovzočnosti, petju in molitvi številnih vernikov, duhovnikov in [[škof]]ov iz [[Srbija|Srbije]] in sosednjih dežel v [[kripta|kripti]] [[Subotiška stolnica|Subotiške stolnice]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.kdias.org/vijesti/in-memoriam-mons.-slavko-vecerin-biskup-suboticki|title=In memoriam — mons. Slavko Večerin, biskup subotički|publisher=Katoličko društvo „Ivan Antunović” Subotica|author=Josip Štefković|place=Subotica|language=hr|date=29. september 2022|accessdate=5. september 2025}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Spomin === [[Slavko Večerin|Večerinu]] je bila vsaka [[sveta maša]] "zlata", saj je bil znan po ljubezni do lepega bogoslužj; rad je imel slovesnosti - pa tudi urejenost pri bogoslužju, na svoji osebi in tudi pri drugih. V spominu svojih gojencev, sodelavcev in znanev ostaja kot skromen in urejen človek, ki je imel nadvse rad slovesno in urejeno bogoslužje; zato ni maral kakih sicer udomačenih in zakonitih posebnosti in prednosti. Njegovo kratko in učinkovito delovanje bi lahko strnili v nekaj značilnih točk. #Niti leto dni ni minilo od imenovanja za škofa, ko je hudo razburil duhovščino in vernike s številnimi premestitvami, čeprav staro preizkušeno pravilo svetuje, da se s takimi spremembami začne šele po dobrem letu opazovanja - in še takrat zmerno. V tem je bil podoben svojemu sosedu [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninskemu škofu]] [[László Német|Németu]], ki je s premestitvami začel že takoj ob nastopu svoje službe s peščico duhovnikov, ki jih ni bilo več kot za eno [[dekanija|dekanijo]]. V tem pogledu sta bila pravo nasprotje še živečega zaslužnega [[Škofija Subotica|subotiškega škofa]] [[János Pénzes|Penzeša]], ki je - po lastnih besedah - premeščal duhovnike le po njihovi želji, seveda pa tudi zaradi izpraznitve župnije v slučaju smrti ali v kakem drugem res skrajnem primeru.<ref>{{navedi splet|url=https://www.subotica.info/licnosti/ivan-penzes|title=Ivan Penzeš – dešavanja, najave, intervju, sve o Subotici|publisher=Subotica info|author=|place=Subotica|language=sr|date=|accessdate=1. september 2025}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> #Poenostaviti je hotel delitev različnih duhovniških nazivov in z njimi povezanih oblačil tako pri [[bogoslužje|bogoslužju]] kot na duhovniških sestankih. Njegov predhodnik je namreč podelil precej častnih naslovov [[opat]]a svojim sodelavcem – izrednim birmovalcem, ki so smeli za to priložnost nositi tudi [[škofovska palica|škofovsko palico (pastorale)]] in [[mitra (škofovska kapa)|škofovsko kapo (mitro)]]. Glede omejevanja naslovov je bil torej škof Večerin podoben [[papež Frančišek|papežu Frančišku]], ki je že takoj ob izvolitvi naznačil, da želi omejevanje in odpravljanje častnih nazivov. Le-ti sicer danes ne pomenijo niti cerkvene prednosti niti gmotne koristi in jih že doslej niso mogli prejemati [[menih|redovniki]]. Najprej je torej Frančišek začasno zaustavil podeljevanje kakršnegakoli častnega naziva; spremenjeno podeljevanje je napovedal septembra, a oktobra 2013 je svojo odločitev o korenitem kleščenju naslovov tudi objavil s pripombo, da že podeljenih naslovov ne bo prekliceval.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ucanews.com/news/pope-calls-a-halt-to-conferring-monsignor-title-on-priests/69261|title= Pope calls a halt to conferring 'monsignor' title on priests|publisher= Union of Catholic Asian News|author=CWN|place=Rim|language=en|date=15. september 2013|accessdate=5. maj 2025}}</ref> Temu kleščenju nazivov je verjetno botrovala pretirana uporaba v nekaterih škofijah, saj tak naziv podeli papež duhovniku na prošnjo njegovega škofa. V [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninski škofiji]] – kjer je bilo škofijskih duhovnikov takrat okrog dvajset – je bilo v [[sveto leto|svetem letu]] 2000 že (pod škofom [[László Huzsvár|Hužvarjem]]) šest v škofiji delujočih od papeža odlikovanih duhovnikov;<ref>{{navedi knjigo|author=László Huzsvár|title=A Nagybecskereki püspükség évkönyve/Godišnjak zrenjaninske biskupije|place=Zrenjanin|year=2000|publisher=Püspöki hatóság|page=75}}</ref> le-tem so se 2006 pridružili še trije - in je tako vsak tretji bil odlikovanec - [[monsignor|monsinjor]]!<ref>{{navedi knjigo|author=Csipak Csaba|title=A Nagybecskereki egyházmegye névtára és évkönyve/Schematismus statusque dioecesis Zrenianensis anno Domini MMXI|place=Zrenjanin|year=2011|publisher=A nagybecskereki egyházmegyei hivatal|page=151s}}</ref> #Neomajno in iskreno je verjel v bogoslužno prenovo, ki jo je uvedel [[Drugi vatikanski koncil]]. #Osebno je dajal zgled v preprostem in urejenem oblačenju, zadržanem govorjenju ter spoštljivem vedenju najsi bo pri oltarju, v javnosti ali pri osebnih srečanjih. <ref>{{navedi splet|url=https://jezsuitakiado.hu/cikkek/szereny-orokseg/|title=''Szerény örökség'' Slavko Večerin szabadkai főpásztor emlékezete|publisher=Jezsuita Kiadó|author=Horváth Árpad|place=Budimpešta|language=hu|date=1. september 2025|accessdate=5. september 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250912004322/https://jezsuitakiado.hu/cikkek/szereny-orokseg/|archive-date=2025-09-12|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] * [[Škofija Subotica]] * [[Bačka]] * [[Lajčo Budanović]] * [[Matiša Zvekanović]] * [[János Pénzes]] * [[Ferenc Fazekas]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/svecana-vecernja-uoci-biskupskoga-redenja-mons-slavka-vecerina/ Svečana večernja uoči biskupskoga ređenja mons. Slavka Večerina – IKA] *[https://laudato.hr/vijesti/crkva-u-svijetu/mons-slavko-vecerin-novi-suboticki-biskup Mons. Slavko Večerin – novi subotički biskup | Laudato] *[https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/slavko-vecerin-novi-je-biskup-suboticke-biskupije-najvece-katolicke-zajednice-u-srbiji-15017859# Jutarnji list - Slavko Večerin novi je biskup Subotičke biskupije, najveće katoličke zajednice u Srbiji] *[https://ika.hkm.hr/dokumenti/bula-imenovanja-slavka-vecerina-subotickim-biskupom/ Bula imenovanja Slavka Večerina subotičkim biskupom – IKA] *[https://ika.hkm.hr/novosti/mons-slavko-vecerin-zareden-za-subotickog-biskupa/ Mons. Slavko Večerin zaređen za subotičkog biskupa – IKA] *[https://ika.hkm.hr/novosti/grb-novoga-subotickog-biskupa-mons-slavka-vecerina/ Grb novoga subotičkog biskupa mons. Slavka Večerina – IKA] *[https://ika.hkm.hr/novosti/biskup-vecerin-po-kristu-s-kristom-i-u-kristu-nastavimo-sluziti-ljudima/ Biskup Večerin: Po Kristu, s Kristom i u Kristu nastavimo služiti ljudima – IKA] *[https://subotica.info/2022/08/27/preminuo-suboticki-biskup-mons-slavko-vecerin Preminuo subotički biskup mons. Slavko Večerin | www.subotica.info - Dešavanja, najave, intervju, sve o Subotici – Mirko Štefković (hr-hu)] *[https://hkm.hr/vjera/preminuo-suboticki-biskup-slavko-vecerin/ Preminuo subotički biskup Slavko Večerin | HKM] *[https://www.nedjelja.ba/hr/vijesti/svijet/preminuo-suboticki-biskup-mons-slavko-vecerin/26535 Preminuo subotički biskup mons. Slavko Večerin | Katolički tjednik Nedjelja] *[https://www.24sata.hr/news/suboticki-biskup-slavko-vecerin-preminuo-je-u-domu-za-starije-856620#google_vignette Subotički biskup Slavko Večerin preminuo je u Domu za starije | 24sata] *[https://www.bitno.net/vijesti/hrvatska/u-kripti-suboticke-katedrale-pokopan-biskup-slavko-vecerin/ U kripti subotičke katedrale pokopan biskup Slavko Večerin - Bitno.net] *[https://catholic-su.rs/hr/slavko-vecerin/ Slavko Večerin | Subotička biskupija] *[https://www.kdias.org/vijesti/in-memoriam-mons.-slavko-vecerin-biskup-suboticki In memoriam — mons. Slavko Večerin, biskup subotički | Katoličko društvo „Ivan Antunović” Subotica (Zvonik)] *[https://enciklopedija.cc/wiki/Slavko_Ve%C4%8Derin Slavko Večerin – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona sr}} *[https://www.subotica.com/vesti/slavko-vecerin-novi-poglavar-suboticke-biskupije-id38841.html Slavko Večerin novi poglavar Subotičke biskupije | (Vesti - 08. 09. 2020) Subotica.com] *[https://www.blic.rs/vesti/drustvo/alojzije-slavko-vecerin-novi-suboticki-biskup/tecw5dy Alojzije Slavko Večerin novi subotički biskup - Blic] *[https://www.catholic-zr.org.rs/language/sr/dr-ladislav-nemet-rukopolozio-je-mons-slavka-vecerina-biskupa-subotickog/ Dr. Ladislav Nemet rukopoložio je mons. Slavka Večerina, biskupa subotičkog – Zrenjaninska Biskupija] *[https://www.subotica.com/vesti/biskup-slavko-vecerin-otpusten-na-kucno-lecenje-nakon-sto-je-bio-hospitalizovan-zbog-korona-virusa-id40719.html Biskup Slavko Večerin otpušten na kućno lečenje nakon što je bio hospitalizovan zbog korona virusa | (Vesti - 09. 04. 2021) Subotica.com] *[https://www.subotica.com/vesti/biskup-vecerin-se-oporavlja-od-mozdanog-udara-id44688.html Biskup Večerin se oporavlja od moždanog udara | (Vesti - 03. 08. 2022) Subotica.com] *[https://www.subotica.com/vesti/saopstenje-za-javnost-suboticke-biskupije-povodom-teskog-zdravstvenog-stanja-biskupa-vecerina-id44829.html Saopštenje za javnost Subotičke biskupije povodom teškog zdravstvenog stanja biskupa Večerina | (Vesti - 24. 08. 2022) Subotica.com] *[https://www.blic.rs/vesti/drustvo/preminuo-biskup-suboticke-biskupije-slavko-vecerin/xvwb7ff Preminuo biskup Subotičke biskupije Slavko Večerin - Blic] *[https://www.subotica.com/vesti/preminuo-biskup-slavko-vecerin-id44850.html Preminuo biskup Slavko Večerin | (Vesti - 27. 08. 2022) Subotica.com] *[https://www.danas.rs/vesti/drustvo/preminuo-suboticki-biskup-mons-slavko-vecerin/#google_vignette Preminuo subotički biskup mons. Slavko Večerin - Društvo - Dnevni list Danas] *[https://n1info.rs/vesti/preminuo-suboticki-biskup-slavko-vecerin/ Preminuo subotički biskup Slavko Večerin - Vesti iz Srbije, regiona i sveta - N1 info] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1123739/nakon-kratke-i-teske-bolesti-preminuo-slavko-vecerin NAKON KRATKE I TEŠKE BOLESTI: Preminuo Slavko Večerin | Espreso] *[https://ika.hkm.hr/novosti/uzivo-pocela-misa-zadusnica-za-subotickog-biskupa-slavka-vecerina/ VIDEO Sprovod subotičkog biskupa Slavka Večerina – IKA] *[https://pannonrtv.com/rovatok/vesti-na-srpskom/sahranjen-suboticki-biskup-mons-slavko-vecerin Sahranjen subotički biskup mons. Slavko Večerin | Pannon RTV] ;{{ikona hu}} *[https://catholic-su.rs/hu/puspokok-listaja/ Püspökök listàja | Szabadkai Egyházmegye] *[https://www.magyarkurir.hu/hirek/a-masikra-figyelve-gyogyitani-sebeket-interju-ve-erin-slavko-szabadkai-megyespuspokkel A másikra figyelve gyógyítani a sebeket – Interjú Večerin Slavko szabadkai megyéspüspökkel | Magyar Kurír - katolikus hírportál] *[https://www.magyarkurir.hu/hirek/elhunyt-ve-erin-slavko-szabadkai-puspok Elhunyt Večerin Slavko szabadkai püspök | Magyar Kurír - katolikus hírportál] *[https://www.magyarkurir.hu/hirek/slavko-ve-erin-megyespuspokre-emlekeztek-szabadkan-halalanak-harmadik-evfordulojan Magyar Kurír: Slavko Večerin megyéspüspökre emlékeztek Szabadkán halálának harmadik évfordulóján] *[https://catholic-su.rs/hu/megemlekezo-szentmise-msgr-slavko-vecerin-halalanak-harmadik-evfordulojan/ Megemlékező szentmise msgr. Slavko Večerin halálának harmadik évfordulóján | Szabadkai Egyházmegye] *[https://jezsuitakiado.hu/cikkek/szereny-orokseg/ Horváth Árpad: ''Szerény örökség'' – Jezsuita Kiadó] ;{{ikona en}} *[https://catholic-hierarchy.org Bishop Alojzije Slavko Večerin Catholic hierarchy] {{DEFAULTSORT:Večerin, Slavko}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Subotice]] [[Kategorija:Člani Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Hrvaški rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Subotice]] [[Kategorija:Vojvodinski Hrvati]] [[Kategorija:Hrvati v Srbiji]] [[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v Subotiški stolnici]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] mi95bd67te1v3dy2pt4pn80wwv3m3uj Sornphet Sornsuphan 0 590298 6759538 6759047 2026-10-02T08:09:27Z Ingrid Andreessen 254878 /* Zunanje povezave */ 6759538 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Sornphet Sornsuphan | image =Sornphet Sornsuphan.jpg | image_size = 220px | caption = | birth_name = Boonthan Klaylamang ({{Langx|th|บุญทัน คล้ายละมั่ง}}) | birth_date = {{birth date|1948|3|23|df=y}} | death_date = {{death date and age|2022|1|8|1948|3|23|df=y}} | death_place = [[Bangkok]], [[Tajska]] | native_name = ศรเพชร ศรสุพรรณ | native_name_lang = TH | occupation = pevec | birth_place = provinca Suphan Buri, Tajska | genre = {{hlist|[[Luk thung]]}} | years_active = 1972–2022 | label = Rota {{•}} RS Promotion | website = | associated_acts = }} '''Sornphet Sornsuphan''' ({{Langx|th|ศรเพชร ศรสุพรรณ}}), ali rojstno ime '''Boonthan Klaylamang''' ({{Langx|th|บุญทัน คล้ายละมั่ง}}) (* 23. marec 1948 – † 8 januar 2022) je bil znan pevec skupine Luk thung.<ref>[https://www.khaosod.co.th/entertainment/news_589448 ลือลูกทุ่งดัง‘ศรเพชร ศรสุพรรณ’ป่วยหนัก ถึงขั้นร้องเพลงไม่ได้ ลูกชายออกมาชี้แจงแล้ว]</ref> == Življenje in kariera == Boonthan Klailamang (Sonphet Sornsuphan) se je rodil 23. marca 1948 Theingu in gospe Mok Klailamang. Sonphet je končal četrti razred šole Wat Sri Soi Phet v okrožju U Thong v provinci Suphan Buri. Sornsuphan je končal šolanje v 4. razredu osnovne šole. Sonphetovo umetniško ime ''Sonphet Sornsuphan'' je bilo njegovo lastno ime. Sprva se je imenoval ''Sriphet Srisuphan'', kasneje pa ga je spremenil v ''Sonphet Sornsuphan''. Sonphet je bil poročen s Phimpa Kliaosinak in imel dva sinova. Svojo pevsko kariero je začel kot navijač skupine Dam Daensupphan, ki jo je predstavil Liang Kanchana. Spoznal je Phophina Phonsupphana, prav tako navijača. Phophin je za Sonpheta, ki je postal znan med letoma 1970 in 1976, skomponiral več pesmi. Začel je kot izvajalec tajske glasbe v skladbi ''Cheer Ram Wong'' ({{Langx|th|เชียร์รำวง}}) Dam Daen-Suphana, z Lieangom Kanchano, ki ga je podpiral na odru. Njegova najbolj znana pesem, ''Khao Mai Mee Khai'', mu je leta 1975 prinesla nagrado Zlata antena za izjemnega pevca, ki jo podeljuje radijska postaja Sam Yot. Nato je bil v ''khewu'' s Phophinom Phornsuphanom. Phophin je zanj pisal pesmi in bil znan od leta 1970 do 1976. Njegove priljubljene pesmi so ''Ai Wang Tai Nae'' ({{Langx|th|ไอ้หวังตายแน่}}), ''Khaw Mai Mee Khai'' ({{Langx|th|ข้าวไม่มีขาย}}), ''Aa Phai Hai Rieam'' ({{Langx|th|อภัยให้เรียม}}), ''Khao Wen Roae'' ({{Langx|th|เข้าเวรรอ}}) in ''Oum Look Tam Miea'' ({{Langx|th|อุ้มลูกตามเมีย}}).<ref>[http://www.maemaiplengthai.com/webboard/viewthread.php?tid=352 จริงหรือไม่ที่"ศรเพชร ศรสุพรรณ"หยิ่ง"]{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Številne njegove pesmi sta napisala in besedila napisala Phophin in Kiat Chalermchai.<ref>[https://www.thepeople.co/culture/music/53107 เกียรติ เฉลิมชัย]</ref> Od leta 2010 je bil slabega zdravja in ni nastopal na odru.<ref>[http://www.dailynews.co.th/newstartpage/index.cfm?page=content&categoryId=415&contentID=105541 "ศรเพชร ศรสุพรรณ"ป่วยขอบริจาคเลือดด่วน]</ref> Novembra 2021 je bil Sonphet sprejet v bolnišnico Siriraj v podobmočju Siriraj v okrožju Bangkok Noi v [[Bangkok]]u zaradi tumorja v želodcu. Umrl je 8. januarja 2022 v starosti 73 let.<ref>[https://www.bangkokbiznews.com/news/981580 เผยกำหนดการรดน้ำศพ "ศรเพชร ศรสุพรรณ" หลังสิ้นตำนานนักร้องลูกทุ่ง] {{in lang|th}}</ref> Njegova ekscelenca general Paiboon Khumchaya, tajni svetnik, je vodil posebno kraljevo kremacijsko slovesnost v krematoriju Wat Yang Thai Charoenphon, podokrožje Ban Don, okrožje U Thong, provinca Suphan Buri. == Discografija == *''{{transliteration|th|Ai Wang Tai Nae}}'' ({{Langx|th|ไอ้หวังตายแน่}}) *''{{transliteration|th|Khaw Mai Mee Khai}}'' ({{Langx|th|ข้าวไม่มีขาย}}) *''{{transliteration|th|Aa Phai Hai Rieam}}'' ({{Langx|th|อภัยให้เรียม}}) *''{{transliteration|th|Khao Wen Roae}}'' ({{Langx|th|เข้าเวรรอ}}) *''{{transliteration|th|Oum Look Tam Miea}}'' ({{Langx|th|อุ้มลูกตามเมีย}}) *''{{transliteration|th|Koay Sao Na}}'' ({{Langx|th|คอยสาวนา}}) *''{{transliteration|th|Pee Mai Yom}}'' ({{Langx|th|พี่ไม่ยอม}}) *''{{transliteration|th|Rak Ma Haa Pee}}'' ({{Langx|th|รักมาห้าปี}}) ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{discogs artist|ศรเพชร ศรสุพรรณ}} *[https://www.discogs.com/artist/4115135-%E0%B8%9E%E0%B8%A1%E0%B8%9E%E0%B8%A7%E0%B8%87-%E0%B8%94%E0%B8%A7%E0%B8%87%E0%B8%88%E0%B8%99%E0%B8%97%E0%B8%A3 Diskografija] na Discogs {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Sornsuphan, Sornphet}} [[Kategorija:Rojeni leta 1948]] [[Kategorija:Umrli leta 2022]] [[Kategorija:Tajski pevci]] {{bio-stub}} thczp8idl3r7ny43tyt1ecm7kxkb588 Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik 2 590815 6759271 6758908 2026-10-01T14:14:28Z MaksiKavsek 244409 /* Terminološka preureditev v 19. stoletju */ 6759271 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Oblike slovanskega etnonima === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini'' (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} t7kk5ggdyufgcry7671d7zqlrzqbbsy Stanislav Soban 0 595183 6759466 6756375 2026-10-01T21:32:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759466 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Stanislav Soban''', profesor ekonomskih in pravnih ved, [[Pisec|pisec slovenskih učbenikov]], [[kulturni delavec]], * [[6. junij]] [[1913]], [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec pri Ajdovščini]], † [[21. marec]] [[2001]]. == Življenje in delo == Rodil se je v [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavcu]], oče je bil Stanko, mizar a tudi prosvetni delavec in ustanovitelj lokalne godbe na pihala, mati Jožefa (rojena Sežun), kmetica. Osemletno obvezno šolo je opravil v domači vasi, leta 1926 je bil sprejet v [[Alojzijevišče]] v [[Gorica|Gorici]], nato pa je obiskoval Malo semenišče v Gorici, kjer je bil v notranji šoli v italijanščini z učnim programom [[Klasični licej (Italija)|klasične gimnazije]] in dodatkom treh ur slovenščine na teden (učil je prof. [[Anton Kacin]]), a je leta 1932 prestopil na državno gimnazijo v [[Gorica|Gorici]] in maturiral leta 1934 (pismeni izpiti iz vseh predmetov so bili v Gorici, ustni izpiti pa v [[Videm, Italija|Vidmu]]). Hitro se je vpisal na Znanstveno fakulteto [[Univerza v Padovi|Univerze v Padovi]], a skromna finančna sredstva mu niso dovoljevala, da bi redno obiskoval predavanja, vaje in laboratorije, zato se je prepisal na Pravno fakulteto (vedno v [[Padova|Padovi]]), da bi kasneje postal notar. Diplomski izpit iz prava je imel 21. junija 1940, jeseni istega leta je nastopil notarsko prakso v pisarni notarja dr. Meuccija v [[Ajdovščina|Ajdovščini]]. Medtem je stalno dajal inštrukcije, saj se je sam preživljal, ker mu je oče umrl v prvi svetovni vojni. Leta 1941 je moral k vojakom in je bil v raznih krajih v [[Piemont|Piemontu]], dosegel je stopnjo narednika pri posebnem oddelku motoriziranega topništva, a mu je uspelo, da se je rešil vojaške suknje na osnovi odredbe, ki je dovoljevala materi kot vojni vdovi, da je zaprosila za sinov začasni dopust. To mu je tudi rešilo življenje (saj so regiment, h kateremu je pripadal njegov odred, poslali na rusko fronto, kjer so skoraj vsi italijanski vojaki padli).<ref name=":0" /> Leta 1942 je nadaljeval notarsko prakso v [[Gorica|Gorici]], a so ga spomladi leta 1943 spet poklicali v vojsko in ga dodelili posebnim oddelkom, najprej v [[Pokrajina Potenza|Potenzo]], nato v [[Pokrajina Savona|Savono]]. Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 se je vrnil domov v [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]]. Kasneje se je skrivaj vrnil v Gorico, kjer je sprejel začasno službo na mestnem županstvu kot izredni uradnik, ki je bil na razpolago slovenskemu podžupanu, odvetniku dr. Nikolaju Tonkliju<ref>https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/MLADIKA/mladika-erika-jazbar-prvi-in-do-zdaj-edini-slovenski-podzupan-mesta-gorice-nikolaj-tonkli-23-6-2024.pdf</ref> (tedaj je bil v Gorici župan grof Coronini-Cronberg, kot italijanski podžupan pa inženir Francesco Fogar, brat tržaškega škofa [[Alojzij Fogar|Alojzija Fogarja]]). Glavna naloga Sobana je bila, da je pomagal pri raznih predavanjih in pri uvajanju dvojezičnega uradovanja. V mestnem županstvu je ostal tudi po koncu vojne, saj so ga kot tajnika in zapisnikarja imenovali bodisi partizani kot kasneje Zavezniška vojaška uprava.<ref>{{Navedi splet|title=Erika Jazbar, Nikolaj Tonkli, edini slovenski podžupan mesta Gorica {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/nikolaj-tonkli-gorica-prvi-podzupan|website=Erika Jazbar, Nikolaj Tonkli, edini slovenski podžupan mesta Gorica {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-12-18|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Ko je [[Republika Italija]] prevzela oblast nad mestom [[Gorica]], je moral službo zapustiti, saj so mu osporavali celo državljanske pravice, ki so mu jih spet polnopravno priznali šele leta 1958.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Soban, Stanislav (1913–2001) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946260/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-12-18}}</ref> Preselil se je v [[Trst]], kjer je dobil službo kot profesor na raznih slovenskih šolah pod Zavezniško vojaško upravo v [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnem tržaškem ozemlju]] v šolskem letu 1949/50. V šolskem letu 1954/55 je dobil stolico italijanščine in latinščine na nižji gimnaziji pri Sv. Jakobu v Trstu, s šolskim letom 1955/56 pa je bil nameščen na stolico pravnih in ekonomskih ved na Trgovskem tehnničnem zavodu Žiga Zois v Trstu, kjer je ostal do upokojitve. Leta 1966 je v [[Rim|Rimu]] opravil državni usposobljenostni izpit za poučevanje in dobil stalno namestitev. Stanislav Soban se je zavedal, da ni bilo primernih knjig in učbenikov za poučevanje njegovih predmetov v slovenščini, zato je v nekaj letih brezplačno sestavil in uredil ciklostilirana skripta (vezana v obliki knjige) in sicer za trgovinsko pravo, za osnove ustavnega in upravnega prava, za osnove finančne vede in davčnega prava, za osnovni nauk o ekonomski vedi ter o ekonomski statistiki. == Bibliografija == * ''Javno pravo : osnove ustavnega in upravnega prava: za peti razred Trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom,'' Trst 1957<ref>{{Navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/247279107#full |title=arhivska kopija |access-date=2025-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251222230041/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/247279107#full |archive-date=2025-12-22 |url-status=dead}}</ref> * ''Pravo. III. del. Osnove javnega prava'', Trst 1957;<ref>{{Navedi splet|title=Pravo. Del 3. Osnove javnega prava :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/184512768#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2025-12-18|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-url=https://web.archive.org/web/20251222230154/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/184512768#full|archive-date=2025-12-22|url-status=dead}}</ref> * ''Pravo. II. del. Osnove delovnega in trgovinskega prava'', Trst 1958 in 1960;<ref>{{Navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/241185280#full |title=arhivska kopija |accessdate=2025-12-18 |archive-date=2025-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251222235418/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/241185280#full |url-status=dead }}</ref> * ''Država in državljani. Osnove javnega prava'', Trst 1959; ''Javne finance. Osnovni nauk o finančni vedi in finančnem pravu'', Trst 1960 in 1971;<ref>{{Navedi splet|title=Država in državljani : osnove ustavnega prava :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4136940|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2025-12-18|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-url=https://web.archive.org/web/20251224032009/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4136940|archive-date=2025-12-24|url-status=dead}}</ref> * ''Država in državljani: Osnove ustavnega prava'', Trst 1959;<ref>{{Navedi splet|title=Država in državljani : osnove ustavnega prava :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4136940#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2025-12-18|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-url=https://web.archive.org/web/20251224032009/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4136940#full|archive-date=2025-12-24|url-status=dead}}</ref> * ''Statistika: osnovni nauk o statistični metodi za četrti razred trgovske akademije v Trstu''; Trst 1959;<ref>{{Navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1964524#full |title=arhivska kopija |access-date=2025-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251224104106/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1964524#full |archive-date=2025-12-24 |url-status=dead}}</ref> * ''Javne finance: osnovni nauk o finančni vedi in finančnem pravu'' (za Trgovsko tehnično šolo v Trstu priredil Stanislav Soban), 1960;<ref>{{Navedi splet|title=Javne finance : osnovni nauk o finančni vedi in finančnem pravu :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1025457016#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2025-12-18|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-url=https://web.archive.org/web/20251222231458/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1025457016#full|archive-date=2025-12-22|url-status=dead}}</ref> * ''Ekonomska statistika'', Trst 1965;<ref>{{Navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1964780 |title=arhivska kopija |access-date=2025-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251222232815/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1964780 |archive-date=2025-12-22 |url-status=dead}}</ref> * ''Država in državljani. Osnove javnega prava. III. del'', Trst 1966; * ''Politična ekonomija. Osnovni nauk o ekonomski vedi, II. del'', Trst 1968;<ref>{{Navedi splet|title=Politična ekonomija : osnovni nauk o ekonomski vedi. Del 2,Za četrti razred Trgovskega tehničnega zavoda :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2440428#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2025-12-18|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-url=https://web.archive.org/web/20251222230853/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2440428#full|archive-date=2025-12-22|url-status=dead}}</ref> * ''Politična ekonomija. Osnovni nauk o ekonomski vedi. I. del'', Trst 1970;<ref>{{Navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2438636#full |title=arhivska kopija |access-date=2025-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251223002016/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2438636#full |archive-date=2025-12-23 |url-status=dead}}</ref> * ''Javne finance : osnovni nauk o finančni vedi in davčnem pravu,'' Trst 1971;<ref>{{Navedi splet|title=Javne finance : osnovni nauk o finančni vedi in davčnem pravu :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2079980#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2025-12-18|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-url=https://web.archive.org/web/20251223002522/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2079980#full|archive-date=2025-12-23|url-status=dead}}</ref> * ''Država in državljani. Osnove ustavnega prava'', Trst 1972; * ''Trgovinsko pravo'', Trst 1973;<ref>{{Navedi splet|title=Trgovinsko pravo :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/18765313#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2025-12-18|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-url=https://web.archive.org/web/20251223005832/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/18765313#full|archive-date=2025-12-23|url-status=dead}}</ref> * ''Davčna reforma'', Trst 1974.<ref>{{Navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3853804#full |title=arhivska kopija |access-date=2025-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251222230337/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3853804#full |archive-date=2025-12-22 |url-status=dead}}</ref> Stanislav Soban je več let sodeloval pri upravi dijaškega lista ''[[Literarne vaje]].'' Leta 1977 so ga na občnem zboru izvolili za člana nadzornega odbora pri ''Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici na Opčinah'' (zdaj se imenuje [[Zadružna kraška banka Trst Gorica|ZKB - Zadružna kraška banka Trst Gorica]]), od leta 1979 do leta 1988 pa je bil član njenega Upravnega odbora. Stranka ''[[Slovenska skupnost]]'' mu je leta 1977 zaupala sestavo osnutka zakonskega predloga o zaščiti [[Slovenska skupnost v Italiji|slovenske manjšine v Italiji]], ki je postal ogrodje vsem nadaljnjim besedilom, ki jih je stranka kasneje predlagala.<ref>{{Navedi splet|title=Prof. Stanislav Soban : in memoriam :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8456242#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2025-12-18|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8595021#full |title=arhivska kopija |access-date=2025-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251222235023/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8595021#full |archive-date=2025-12-22 |url-status=dead}}</ref> Leta 2013 je prejel [[Sklad Dušana Černeta|Černetovo nagrado]] za svoje nesebično in zastonjsko delo v prid [[Slovenska skupnost v Italiji|slovenske narodne manjšine v Italiji]]. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Soban, Stanislav}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] h2v796q8hpuk161f21y63f66tr5nuzo Pogovor:Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji 1 597265 6759235 6756640 2026-10-01T12:19:02Z A09 188929 /* Predlagana vključitev */ nov razdelek 6759235 wikitext text/x-wiki == Kočevarske cerkve == PMM ni ravno smiselno, da ločujemo cerkve po narodnih manjšinah, ker so po kočevskih popisih sodeč imele tudi slovenske obiskovalce, konec koncev pa so cerkve odprte vsem ljudem. Mnogo bolj smiselno se mi zdi, da se za cerkve napiše izčrpne opombe, seznam kočevarskih cerkva združi v glavni seznam cerkva. Tako bi se seznam logično prelevil v sezname opuščenih cerkva po denominacijah, kot je to že urejeno v drugih vidikih cerkva in cerkvene administracije na Slovenskem na slovenski Wikipediji. Temu seznamu manjka še obilo dela, škoda pa, da za določene dele (npr. Štajerska) nam manjka virov (npr. zgodovinske topografije), ki otežujejo delo, tako da vabim kogarkoli, ki bi rad pripomogel. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:47, 21. januar 2026 (CET) : Namen, da sem kočevarske cerkve dal posebej, ni v tem, da bi hotel izpostaviti narodno manjšino, ampak je v skupni "rušitveni zgodovini" teh cerkva. Se pravi, da bi bralec na enem mestu videl, koliko cerkva je izgubilo Kočevsko po izpraznjenju vasi. Če bi te cerkve imeli pomešane v skupnem seznamu, bi morali v opombah pri vsaki posebej pisati iste podatke o izselitvi Kočevarjev in povojnem rušenju. Ekonomični vidik je zato tudi prisoten. Sicer pa, če meniš, da jih je vseeno boljše imeti v skupnem seznamu, nisem proti, ker je tudi še vedno dobra rešitev. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:22, 21. januar 2026 (CET) ::Ker je vsem tem cerkvam v seznamu skupno, da imajo neko leto uničenja (kako Wikipodatkovsko razmišljanje :P) bi lahko dal še en stolpec v tabelo za leto uničenja. Tako lahko bralec grupira cerkve po letu uničenja, čas prenehanja obstoja pa je razviden takoj. Prostora za še kak dodaten stolpec je še, pa še manj pisanja opomb bi bilo pri hkratnem zvečanju preglednosti. Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:58, 21. januar 2026 (CET) : Stolpec za leto uničenja bom dodal, edino sortiranje bo treba tako uredit, da bo tudi pri vnosih, ki imajo samo stoletje, sortiralo pravilno. Pa še naselje bom iz imena cerkve prestavil v svoj stolpec, da bo lažje iskanje po krajih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:10, 21. januar 2026 (CET) ::Izvrstna ideja! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:39, 21. januar 2026 (CET) == Morebitne omejitve pri vnosih == @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Trenutno pregledujem knjigo ''Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska'' avtorja [[Janez Höfler|Janez Höflerja]] (naj počiva v miru), se ti zdi smiselno, da dodamo tudi cerkve, ki so nekoč obstajale, nato bile izginule in danes spet stojijo zavoljo rekonstrukcije? Primerov je očitno kar nekaj. Hvala za komentar! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:18, 22. januar 2026 (CET) : Lahko daš kak primer ali dva, da vidim, kaj točno imaš v mislih? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:31, 22. januar 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: oprosti za pozen odgovor. V tej knjigi (dostopna na [https://sistory.si/publication/36126 linku]) so navedene mnoge cerkve, ki so bile začasa prve svetovne vojne porušene in nato na novo pozidane, sepravi imamo vsaj nekajletno obdobje, ko de facto niso obstajale (recimo [[Bazilika Marije, Božje Matere, Sveta Gora|svetogorska bazilika]], porušena 1915 in na novo pozidana leta 1924). Spet druge cerkve so zavetnika ohranile, vendar nimajo zgodovinskega sosledja (npr. cerkev sv. Janeza Krstnika, [[Šebrelje]], ki je bila leta 1763 podrta in nato 1872 ponovno zgrajena na istem mestu, glej Höfler, str. 50). Spet druge so vmes spremenile lokacijo (npr. sv. Ubald, [[Orehek, Cerkno]], leta 1740 porušena in nato 1743 zgrajena na drugem primernejšem mestu, ibid, str. 47). Nekatere kapele so vmes celo zamenjale svetnika, bi se te mar štelo ločeno? Po dosedaj pregledanemu gradivu sicer še nisem prišel do kombinacije nekdanje cerkve, ki bi vmes zamenjala svetnika (nekaj še trenutno obstoječih je sicer zamenjalo svetnika, npr. cerkev sv. Zena v [[Lig]]u, ki je danes cerkev Matere božje Celjske), ampak imam še kar nekaj monografij takih spiskov za obdelat. Kot končno vprašanje pa se mi tudi poraja vprašanje profanacije cerkvenih objektov – v nekem smislu konec koncev gre za prekinitev namembnosti objekta, tako nasprotujočega njenemu obstoju ... Verjetno se je v tem trenutku najbolje osredotočiti na cerkve; kapele in druge sakralne objekte bomo že lahko dodali v prihodnosti. Oprosti za tako dolg zapis, a stvari so izredno obsežne, zato je kakršnokoli mnenje več kot zaželeno! Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:51, 23. januar 2026 (CET) To je dejansko težko vprašanje. Sem pa vanj vsaj nekoliko zagrizel že, ko sem sestavljal [[Seznam cerkva v Sloveniji, ki so bile zgrajene v 20. in 21. stoletju|seznam cerkva 20. in 21. stoletja]]. Takrat sem pri premetavanju podatkov videl vse mogoče kombinacije na relaciji stare in nove cerkve. Mogoče ene splošne smernice: * Če je bila stara cerkev magari skoraj v celoti uničena ter čez čas obnovljena po "[[Monte Cassino|montecassinovskem]] pravilu" ''Kjer je bila, kakršna je bila'', potem mislim, da je ni treba vključit v seznam. De iure jo smatramo za obnovo stare cerkve. Za cerkev v Šebreljah, ki jo omenjaš, bi rekel, da če je bila na novo pozidana na ta način, je ni treba dodajat. * Če je šlo pri novogradnji za nov dizajn, običajno tudi večjih dimenzij, a brez arhitekturno-slogovne kontinuitete, lahko staro cerkev smatramo za izginul objekt in jo torej uvrstimo v seznam. Tak primer je recimo stara cerkev sv. Ruperta v Krškem na Vidmu, ki so jo porušili, da so zgradili sedanjo cerkev, dosti večjo in v neoromanskem slogu. Staro cerkev lahko vpišemo. Tudi stara bazilika na Sveti gori je tak primer. Tudi staro cerkev v Idriji, predhodnico [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|cerkve sv. Jožefa Delavca]], lahko vpišemo, čeprav je stari zvonik še ohranjen. Pretežno gre pač za nov dizajn. * Če je bila nova cerkev postavljena na novi lokaciji, kot je primer svetega Ubalda zgoraj, lahko staro cerkev komot dodamo v seznam in v celoti zanemarimo vprašanje, v kolikšni meri je nova cerkev slogovno in dimenzijsko posnemala staro. * Če je cerkev spremenila patrocinij, bi morali to prezreti in gledati samo na zgradbo kot tako, ne glede na ime. Se pravi, če je novogradnja dobila nov patrocinij, gledamo izključno, ali je arhitekturno nov dizajn ali je ohranitev starega. To naj bi bilo tisto, kar pretehta pri vpisu. * Če je cerkev izgubila patrocinij, ker je bila desakralizirana, gledamo spet nanjo kot na zgradbo, torej brez imena in namembnosti. Ker kot zgradba še naprej obstaja in je arhitekturno gledano še vedno cerkev, ne sodi v seznam izginulih cerkva, ampak jo vpišemo v svoj [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznam nebogoslužnih cerkva]]. Presojati moramo torej vsak primer posebej. Nekateri primeri bodo na meji, pa nič zato, jih bomo dali pa v Glej tudi. Za kapele pa bomo enkrat v prihodnosti morali ustvariti ločene samostojne sezname, ker drugače je teh objektov preveč. Če se še kaj spomnim, bom naknadno dodal k zgornjim alinejam. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:06, 23. januar 2026 (CET) :Hvala za te smernice! Verjetno bova naletela še na kakšen primer, pa ga bom navedel tukaj, zaenkrat pa je to več kot zadostna usmeritev za dodajanje novih vnosov na seznam. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:02, 24. januar 2026 (CET) == Popravki == {{U|A09}}, nekaj možnih popravkov za pretehtat: * v stolpcu Viri imaš ponekod ročno vpisane neke številke * mogoče bi kapele, ki jih 8, dali kar v svoje poglavje, ker gre za nižje rangirane objekte, ni pa sicer nujno * opomba (efn) o kapeli kot objektu se meni osebno zdi odveč, ampak to prepuščam tebi * v stolpcu Naselje, kjer je naveden na primer ''Markovec, Koper'', bi bilo morda bolje navesti ''<nowiki>Koper<br>(Markovec)</nowiki>'', da potem pri sortiranju vse koprske cerkve pridejo skupaj * pri cerkvi Imena Jezusovega v Kumrovi vasi piše, da ''notranjščina je izginula''; zveni malenkost nejasno – najbrž je mišljena notranja oprema, saj izraz notranjščina kot tak pomeni samo prostor kot celoto * pri cerkvi sv. Jakoba v Volčah se pojavi pridevnik ''interdicirana'', ki je ekstremno redka beseda; mogoče boljše parafrazirat v ''11. junija 1779 je bil izdan interdikt o prepovedi opravljanja bogoslužij'' ali podobno * za dodat: na Rifniku je še ena manjša, spodnja cerkev; tole so slike: [[:Slika:Rifnik Archeological Site 25.jpg|1]], [[:Slika:Remains of Arianism church on Rifnik hill.jpg|2]], [[:Slika:Rifnik Archeological Site 25.jpg|3]], [[:Slika:Rifnik Archaelogical Site, ruins of the smaller church 01.jpg|4]], [[:Slika:Rifnik Archeological Site 27.jpg|5]] [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:18, 20. junij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Res je, malo sem bil površen. 1.) so strani v Höfler 2016, sem jih očitno pozabil pretvori v sfn-je. 4.) komot implementiram, 5.) imaš prav, hvala za opombo, 6.) se strinjam, morebiti spišem škrbino v prihodnjih dneh, 7.) hvala, ne vem kako sem jo spregledal. :Glede kapel pa bi sam dodal recimo nek povzetek hierarhije cerkvenih zgradb. Jasno je, da najmanjših kapelic ne moremo navajat, ker jih je preveč, viri (sploh zborni) pa so preveč skopi. Te "kapele" v seznamu pa so kapele zaradi ljudske površnosti pri sklicevanju. Opomba o razlikovanju kapelic je nastala na podlagi članka [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R3PPBOM2/aacb3bfd-531d-40af-8960-220fb714d214/PDF Martina Kavčiča ''Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni''], ki najmanjše kapelice od ostalih "kapel" (bogoslužnih stavb) razlikuje po izoblikovanemu notranjemu prostoru, kar vse trenutne "kapele" na seznamu tudi izpolnjujejo. To sicer pomeni, da bo treba vnesti tudi nekatere grajske kapele, ki so danes razrušene, vendar jih ni premnogo napram ostalim cerkvam seznama. Ko si že rekel, da so "kapele" nižje rangirane, se zelo zanimam za literaturo na to temo – ali imamo morda kako kanonsko definicijo? Jaz je ne poznam. :Hvala za današnjo lekturo ter te opombe, jih bom z veseljem upošteval in potrebno uredil tekom prihodnjih dni. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:37, 20. junij 2026 (CEST) {{U|A09}}, še tole se mi zdi koristno popravit: * Cerkev sv. Božidarja je bolje prevest v sv. Teodorja. Tako ima zapisano Pavel Naldini v [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7QDLRVNC originalu], digitalna stran 179 (na dnu), v slovenskem prevodu njegove knjige pa se je prevajalec odločil – ne vem zakaj – za poslovenjenje imena. Kar je meni znano, se ime sv. Božidar v slovenski literaturi nikoli ne uporablja. * Cerkev sv. Sofije je bolje prevest v sv. Modrost. Tu je Naldinijev prevajalec pustil izvirno "Sofijo", vendar je pravilno slovensko ime patrocinija "Modrost". * Kočevarska cerkev sv. Frančiška Serafina: Serafin je načeloma vzdevek sv. Frančiška Asiškega. Ena možnost je, da cerkev zapišemo standardizirano kot "Asiškega", druga možnost pa je, da jo pustimo kot "Serafina", ker zgleda, da je bilo to ime v dejanski rabi. Kakor boš presodil. Tole pa lahko pregledaš še za nove vnose: * Cerkev sv. Nedelje, Parecag: njene ruševine so evidentirane pod [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=1-07205 EID 1-07205]. * Nekdanje Piranske cerkve: na strani https://www.zupnija-piran.si/piranske-cerkve je omenjenih 13 nekdanjih cerkva. Jaz bi jih vsekakor vključil v članek. * Cerkev sv. Odorika, Koper: imam jo zabeleženo [[Seznam cerkva v Sloveniji#Nekdanji patrociniji|tule]], ampak si nisem zapisal internetnega vira, zdaj mi je pa nikakor ne uspe najti. Mogoče se tebi posreči. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:36, 12. avgust 2026 (CEST) :Prvo komot, sicer sem sledil literaturi piranskih arehologov. Verjetno imajo kakšne svoje razloge. Hvala za Sofijo – sicer mi je jasno, od kje pride, nisem pa vedel, da je prevod dejansko v uporabi. Glede Frančiška Serafina bi morda celo pustil, vas je bila namreč nemška in potemtakem tudi ime sledi nemški predlogi. Če bi nekoč bil članek o tem napisan, bi verjetno zaradi (pogostih) omemb v virih bralec objekt prej našel pod "Serafinom", vsekakor pa je preusmeritev tu na mestu. :Ostale cerkve bom vnesel, sicer malo lovim sapo zadnje dni, ampak upam, da bom vsaj Höflerjevi knjigi vnesel do konca leta. Bom poskusil z Odorikom, če bom imel kaj sreče :) :Hvala za vso pomoč in napotke. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:34, 12. avgust 2026 (CEST) == Cerkev sv. Rozalije == Pri cerkvi sv. Rozalije na Grajskem hribu v Ljubljani sem odstranil sliko, saj sodeč po [https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Rozalija tem zapisu UIFS ZRC SAZU] dosedanja slika sploh ne prikazuje ostankov cerkve, pa tudi tloris je osemkoten in ne okrogel kakor stopnice. Ostanki temeljev so verjetno izginili tekom prenove igrišča leta 2011, zato ustreznega gradiva v [[:commons:Category:St. Rosalia's Church (Castle Hill, Ljubljana)]], ki bi prikazovalo samo cerkev (razen oltarne slike) danes sploh ni. @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] v vednost, ker si naložil obe sliki. Ena izmed možnosti je, da se poslika trenutno igrišče s toboganom, ali pa da se pod pošteno uporabo naloži sliko Inštituta, ki še kaže obodno zidovje. Kaj meniš? Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:17, 14. julij 2026 (CEST) :Kaj so potem te ruševine na slikah, če niso cerkev sv. Rozalije? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 13:29, 14. julij 2026 (CEST) ::Hm, to je zelo dobro vprašanje, na katerega ne znam odgovoriti. Je pa stopnišče s pripadajočim zidovjem definitivno premalo, da bi lahko nastanilo cerkev (po tlorisu sodeč je bila dolga dobrih 15 metrov), poleg tega pa bi bila jama napačne orientacije (Lidar tam nakazuje na prostor Z-V orientacije), cerkev pa je bila osno poravnana na sever, torej je lahko stala samo južneje od tega stopnišča. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:28, 14. julij 2026 (CEST) :Rekel bi, da se na sliki [https://barok.zrc-sazu.si/Portals/12/images/Rozalija/v/05_v.jpg] in [[:File:Ljubljana - cerkev sv. Rozalije (2).jpg]] vidi isto stopnišče. Prav tako je na sliki [https://barok.zrc-sazu.si/Portals/12/images/Rozalija/v/04_v.jpg] in [[:File:Ljubljana_-_cerkev_sv._Rozalije_(1).jpg]] (po ograji in daljnovodnem drogu sodeč) isto otroško igrišče (četudi prenovljeno). Torej menim, da vendarle nisem napačno identificiral ruševin. Se bom v prihodnjih dneh sprehodil tam mimo, da si ogledam situacijo še v živo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:04, 14. julij 2026 (CEST) ::Vidim, da si že ugotovil bistvo :) Ruševine bi bile verjetno levo od tobogana na [[:Slika:Ljubljana - cerkev sv. Rozalije (1).jpg]]. Škoda, da jih niso prezentirali – recimo temelji cerkve sv. Nikolaja v pristanišču v Piranu so danes prav lepo prezentirani znotraj prostorov piranskega akvarija. Hvala za komentarje in lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:47, 14. julij 2026 (CEST) :Aha, razumem. Lokacija naj bi bila prava, stavba pa ne. Povsem mogoče! V tem primeru se mi zdi najbolje uporabiti sliko inštituta, ki še kaže obodno zidovje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:42, 14. julij 2026 (CEST) V Zbirko sem naložil [[c:File:Ljubljana (Friedrich Bernhard Werner, 1732), cropped.jpg]] za osnovno predstavitev. Lahko, da so tiste stopnice samo zgrajene iz cerkvenega materiala. Bi pa bilo dobro vprašati kakega poznavalca iz Ljubljane. Včasih kaki turistični vodniki poznajo čuda enih lokalnih znamenitosti. Ali pa tudi domoznanski oddelek kake lokalne knjižnice se zna izkazat za prav priročnega. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:17, 14. julij 2026 (CEST) == Dva vnosa za isto cerkev == {{U|A09}}, pri štirih cerkvah Imena Jezusovega, vse na Kočevskem, gre očitno samo za tri, saj sta vnosa za Kumrovo vas in Svetli Potok očitno ena in ista. Tudi sklic imaš pri obeh isti: EID 1-02774. Doma imam knjigo ''Cerkve na Kočevskem nekoč in danes'' {{COBIS|ID=36520192}}, ki navaja samo tri cerkve s tem patrocinijem. Poleg tega pa tudi članek [[:en:Kumrova Vas]] pravi, da ta kočevarska vas danes spada pod teritorij Svetlega Potoka. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:18, 11. avgust 2026 (CEST) :Šment, pa res. Sem že popravil, samo urejanja še nisem shranil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:27, 12. avgust 2026 (CEST) == Cerkev Vseh svetnikov, Ptuj == France Stele nam je v zapiskih pustil omembo cerkve Vseh svetnikov na Ptuju, ki sta jo ustanovila brata Ulrik in Bernard Ptujski leta 1380. Leta 1513 jo je posvetil salzburški nadškof Leonhard. Cerkev je dala tudi ime ulici, ob kateri je stala. Po raziskavi starih časopisov ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND69XDTD ptujski Tednik, 1991] str 6) sem našel, da gre za Jadransko ulico 9. Pred tem je na območju stal judovski geto (in posledično Judengasse), kar pa ustvarja manjše zgodovinsko (ne)sosledje: knjiga Slovenski Judje (2012) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UZNE0UVK/d0829f10-e080-4092-8ae2-55ea179dc2a9/PDF url] str 31 pa pravi, da je sinagoga postala (nova) cerkev Vseh svetih, kar pa je bilo šele po letu 1404 z zasegom premoženja izgnanih Judov. Kdor lahko pomaga odpraviti zagato se mu lepo zahvaljujem. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:36, 26. september 2026 (CEST) : Tvoja knjiga Slovenski Judje je videt zelo kakovosten vir (izdajo je sofinanciral tudi ZRC SAZU), zato bi ji jaz dal vsekakor prednost pred Steletom. Obstoj cerkve pred letom 1404 praktično ni mogoč, saj se je ptujski pogrom Judov tega leta zgodil skorajda iznenada. Boris Hajdinjak takole pravi: ::: Pogrom leta 1404 na Ptuju je sicer edini zanesljivi judovski pogrom v srednjem veku na ozemlju današnje Slovenije. Kaže, da nadškof Eberhard pogroma ni načrtoval. Njegov odnos do Judov je bil pred tem pogromom in po njem toleranten, še posebej zato, ker so pomenili dobrodošel vir denarja za njegovo blagajno. Tako je še mesec in pol pred pogromom potrdil, da je njegov predhodnik Gregor prodal Judom Nahemu ter njegovima sinovoma Eliji in Elazarju hišo, v kateri je bila sinagoga, v Judovski ulici v Salzburgu in jim to proti plačilu ne prav skromne letne vsote 16 ogrskih zlatnikov o božiču dovolil doživljenjsko (Boris Hajdinjak, ''Vitez Zmajevega reda Sigmund I. Dobrnski''; v: ''[https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/issue/view/1011 Acta historiae artis Slovenica]'', 29/1, 2024, stran 24). : Tako se ustanovitev leta 1380 zdi preuranjena. Poleg tega [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] omenja špitalsko cerkev sv. Duha na Ptuju, ki je bila posvečena ravno leta 1513. Ugibam, v kolikor se ni Stele zmotil in cerkev Vseh svetih zamenjal s špitalsko. Zelo malo verjetno je namreč, da bi bili dve cerkvi v mestu posvečeni hkrati. Bi pa bilo teoretično možno, da bi salzburški nadškof Leonhard prišel na Ptuj posvetit obe. Steletova trditev, da ''je cerkev dala ulici tudi ime'', bi bila tudi lahko posledica zamenjave, saj [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0DM9MKU ''Tednik'' iz 14. januarja 1991] na strani 6 omenja Spitalgasse. Skratka, pod črto, jaz bi Steleta v tem primeru dal na stran in podatke črpal samo iz zbornika Slovenski Judje. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:01, 26. september 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:A09|A09]] Stele citira to [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCHDHCXB <nowiki>[1]</nowiki>], str. 634. Prav tu je zanimiva je omemba: ''Za cerkvijo vseh Svetnikov je bilo svoje dni pokopališče za nekatoličane ...'' [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:44, 26. september 2026 (CEST) ::Ptuj ima komplicirano versko zgodovino, poleg prvotnih Judov so mesto zaznamovali tudi protestanti, zato nekatoliško pokopališče sploh ni nepričakovan pojav. Bom jutri implementiral vajine komentarje. Hvala in LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:18, 26. september 2026 (CEST) == Predlagana vključitev == Predlagam, da se vnese {{RKD sklic|1-02748}} Gre za kapelo sv. Marjete, ki je še vedno posvečena, v arhitekturnemu smislu pa gre za ostanek starejše cerkve sv. Marjete (njen prezbiterij), ki je tudi arheološko zabeležena (evidenčna številka 1-13403). Gre za hecno kombinacijo, saj navadno po cerkvenostavbni arhitekturi zgradba napreduje od križa do kapele in šele nato cerkve, tu pa gre za obraten primer. Tako bi pred vključkom rad slišal mnenja. Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:19, 1. oktober 2026 (CEST) bc63uxl2apcvk3w4mdcok6cfq2cr03u Semeru 0 597484 6759254 6720054 2026-10-01T13:16:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759254 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Semeru |other_name= ({{langx|jv|ꦱꦼꦩꦺꦫꦸ|sěmèru}}) | photo = Mount Semeru.jpg | photo_caption = | elevation_m = 3676 | elevation_ref = <ref NAME="GVPSmith01">{{navedi splet |title=Global Volcanism Program {{!}} Semeru |url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=263300 |access-date=2022-09-29 |website=Smithsonian Institution {{!}} Global Volcanism Program |language=en}}</ref> | prominence_ref = 45. | map = Indonesia Java#Indonesia | map_caption = | label_position = bottom | listing = Ultra<br/>Ribu | location = [[Java]], Indonezija | coordinates = {{coord|08|06|28|S|112|55|19|E|type:mountain_scale:100000_region:ID-JI|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = [[Stratovulkan]] | age = | part = Mujur, Rejali, Glidik & Brantas porečja | part_type = Izviri rečnih porečij | volcanic_zone = [[Pacifiški ognjeni obroč]] | volcanic_arc = [[Sundski lok]] | last_eruption = delujoč<ref>{{navedi novice |agency=Associated Press |date=4 December 2022 |title=Residents are evacuating as Mount Semeru, Indonesia's highest volcano, has erupted |url=https://www.npr.org/2022/12/04/1140631107/residents-are-evacuating-as-mount-semeru-indonesias-highest-volcano-has-erupted |access-date=4 December 2022 }}</ref> | first_ascent = neznan | easiest_route = Pohod }} [[File:Bromo 02.jpg|thumb|V kalderi Tengger: spredaj gora Batok, poleg nje kadeča se [[Mount Bromo]], aktivna gora Semeru na obzorju, 2014]] '''Semeru''' je najvišja gora na indonezijskem otoku [[Java]] in aktivni vulkan, ki leži v [[province Indonezije|provinci]] [[Vzhodna Java]] v subdukcijski coni, kjer se Indo-[[avstralska plošča]] podriva pod [[Evrazijska plošča|Evrazijsko ploščo]]. Semeru je na svojem vrhu visok 3676 m, kar ga uvršča med tretji najvišji vulkan v Indoneziji.<ref>{{navedi splet |title=Mount Semeru |url=http://indahnesia.com/indonesia/VOLSEM/semeru.php |access-date=31 May 2018 |archive-date=6 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211206052518/https://indahnesia.com/indonesia/VOLSEM/semeru.php |url-status=dead }}</ref> Ime ''Semeru'' izhaja iz imena ''[[Meru]]'', osrednje svetovne gore v [[hinduizem|hinduizmu]], ali ''Sumeru'', prebivališča bogov. Ta [[stratovulkan]] je ''Mahameru'', kar v [[sanskrt]]u pomeni »Velika gora«.<ref>{{navedi novice |title=Indonesia: Death toll rises to 14 after eruption of Semeru volcano |url=https://www.theguardian.com/world/2021/dec/04/indonesia-one-dead-as-semeru-volcano-spews-huge-ash-cloud |work=[[The Guardian]] |date = 5 December 2021}}</ref><ref NAME="GVPSmith01" /> == Geologija == Semeru se strmo dviga nad obalnimi ravnicami vzhodne Jave. [[Maar]]ji s [[kratersko jezero|kraterskimi jezeri]] so nastali vzdolž črte skozi vrh vulkana. Nastal je južno od prekrivajočih se kalder Ajek-ajek in Jambangan.<ref name=gvp>{{cite gvp |vnum=263300 |title=Semeru: Summary}}</ref> Eruptivni produkti so [[andezit]]ni.<ref>{{navedi splet|url=http://www.photovolcanica.com/VolcanoInfo/Semeru/Semeru.html|title=Semeru Volcano}}</ref> Semeru leži na južnem koncu vulkanskega kompleksa Tengger. == Zgodovina erupcij == Eruptivna zgodovina Semeruja je obsežna. Od leta 1818 je bilo zabeleženih vsaj 61 eruptivnih obdobij<ref>{{cite gvp |vnum=263300 |title=Semeru: Eruptive History|access-date=2025-09-26}}</ref> (od katerih se je 11 končalo s smrtnimi žrtvami), ki so sestavljali [[lava]] in [[piroklastični tok]]ovi. Skoraj vsi zgodovinski izbruhi so imeli indeks vulkanske eksplozivnosti (VEI) 2 ali 3.<ref>{{cite gvp |vnum=263300 |title=Semeru: Eruptive History|access-date=2025-09-26}}</ref> Semeru je bil v stanju skoraj nenehnih erupcij od leta 1967 do danes.<ref>{{navedi splet |date=2009-03-06 |title=Volcano erupts in Indonesia |url=https://www.abc.net.au/news/2009-03-06/volcano-erupts-in-indonesia/1611140 |access-date=2020-11-06 |website=www.abc.net.au |language=en-AU}}</ref> Najnovejši izbruh vulkana se je zgodil leta 2025.<ref>{{navedi splet |date=17 February 2024 |title=Indonesia's Mount Semeru Erupts for the Second Time on Friday, February 16 |url=https://en.tempo.co/read/1834415/indonesias-mount-semeru-erupts-for-the-second-time-on-friday-february-16 |publisher=Tempo}}</ref> === Izbruh leta 2021 === {{glavni|Izbruh Semeruja (2021)}} Leta 2021 je Semeru izbruhnil januarja ter 4. in 6. decembra.<ref>{{navedi splet |last1=Kurniawan |first1=W. |last2=Adriansyah |first2=T. |date=2021 |title=Indonesia volcano erupts again as death toll rises to 22 |url=https://www.ksl.com/article/50301895/indonesia-volcano-erupts-again-as-death-toll-rises-to-22 |access-date=2021-12-06 |website=KSL}}</ref> Izbruh je povzročil 11 km visoke [[Erupcijski steber|erupcijske stebre]], 5–11,5 km dolge tokove lave in padavine pepela 30 km doleč.<ref name=Bachri2024>{{Cite journal |last1=Bachri, S. |author2=Sanjaya, E.H. |author3=Sendari, S. |author4=Shrestha, R.P. |author5=Irawan, L.Y. |author6=Billah, E.N. |author7=Putri, N.R.C. |author8=Prastiwi, M.R.H. |author9=Hakiki, A. |author10=Hidiyah, T.M. |date=2024 |title=The Development of Disaster Risk Map for Semeru Volcano Eruption 2021-2022, East Java, Indonesia |journal=Indonesian Journal of Geography |volume=56 |issue=3 |pages=446-455 |doi=10.22146/ijg.89918 |url=https://www.researchgate.net/publication/387332940|doi-access=free }}</ref> Umrlo je najmanj 57 ljudi,<ref name=Mubyarsah>{{navedi novice |date=2021 |title=Hari Terakhir Pencarian Korban Erupsi Semeru, 57 Orang Meninggal |language=id |agency=Jawa Pos |editor=Latu Ratri Mubyarsah |url=https://www.jawapos.com/jpg-today/17/12/2021/hari-terakhir-pencarian-korban-erupsi-semeru-57-orang-meninggal/ |url-status=live |access-date=20 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211220133822/https://www.jawapos.com/jpg-today/17/12/2021/hari-terakhir-pencarian-korban-erupsi-semeru-57-orang-meninggal/ |archive-date=20 December 2021}}</ref> 104 so bili ranjeni, 23 pa jih ni bilo najdenih.<ref>{{navedi novice |date=2021 |title=Semeru Volcano Eruption Indonesia |agency=Reliefweb |issue=Semeru Eruption |url=https://reliefweb.int/report/indonesia/semeru-volcano-eruption-indonesia-flash-update-2-07-dec-2021-1230-hrs-utc-7 |url-status=live |access-date=7 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211207112251/https://reliefweb.int/report/indonesia/semeru-volcano-eruption-indonesia-flash-update-2-07-dec-2021-1230-hrs-utc-7 |archive-date=7 December 2021}}</ref> Več kot 10.000 ljudi je bilo razseljenih, prizadetih pa je bilo 1027 hiš, 43 javnih objektov in dva mostova.<ref name=Bachri2024/> === Izbruh leta 2022 === Monsunsko deževje v letih 2022 in 2023 je povzročilo zrušitev kupole lave; Semeru je ponovno izbruhnil 4. decembra 2022 s piroklastičnim tokom dolžine 12 km, piroklastičnim potresom in 13 potresnimi izbruhi.<ref name=Bachri2024/> === Izbruh leta 2025 === [[File:Mount Semeru eruption view on November 19, 2025.jpg|thumb|Pogled iz zraka na izbruh gore Semeru 19. novembra 2025]] 19. novembra 2025 je Semeru izbruhnil s piroklastičnim tokom na južnem pobočju,<ref>{{navedi splet |author=martin |date=19 November 2025 |title=Semeru volcano (East Java, Indonesia): massive block and ash flow created billowing ash plume |url=https://www.volcanodiscovery.com/semeru/news/287267/Semeru-volcano-East-Java-Indonesia-massive-block-and-ash-flow-created-billowing-ash-plume.html |website=Volcano Discovery |publisher=Volcanological Survey of Indonesia |access-date=19 November 2025}}</ref> ki je dosegel 7 km, skupaj z oblakom pepela, ki je dosegel višino 2 km.<ref>{{navedi splet |date=19 November 2025 |title=Indonesia raises alert for Mount Semeru volcano to the highest level after a series of eruptions |url=https://apnews.com/article/indonesia-volcano-mount-semeru-east-java-004472fe274828ceac7c4d48ddd7abc6 |website=AP News |location=Jakarta |publisher=Associated Press |access-date=19 November 2025}}</ref> Do 20. novembra 2025 so bili trije ljudje poškodovani, 1156 je bilo razseljenih, 200 hiš in ena šolska stavba pa je bila poškodovanih.<ref>{{navedi splet |last1=Huda |first1=Miftahul |last2=Wadrianto |first2=Glori K. |date=20 November 2025 |title=Korban Luka akibat Erupsi Gunung Semeru Bertambah Jadi 3 Orang |trans-title=The number of injured victims from the Mount Semeru eruption has increased to 3 |url=https://surabaya.kompas.com/read/2025/11/20/221913478/korban-luka-akibat-erupsi-gunung-semeru-bertambah-jadi-3-orang |website=Kompas Surabaya |location=Lumajang |publisher=Kompas.com]|access-date=21 November 2025 |lang=id}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Pengungsi Akibat Erupsi Gunung Semeru Bertambah Jadi 1.156 Orang|trans-title=The number of people displaced by the Mount Semeru eruption has increased to 1,156|url=https://www.cnnindonesia.com/nasional/20251120041138-20-1297319/pengungsi-akibat-erupsi-gunung-semeru-bertambah-jadi-1156-orang|lang=id|work=CNN Indonesia|date=20 November 2025|access-date=21 November 2025}}</ref> == Legende == Semeru je poimenovan po [[Meru|Sumeruju]], osrednji svetovni gori v hinduizmu. Kot pravi legenda, je bila presajena iz Indije, da bi ustvarila otok Java; Zgodba je zapisana v vzhodnojavanskem delu ''Tantu Pagelaran'' iz 15. stoletja. Prvotno je bila postavljena na zahodni del otoka, vendar se je zaradi tega otok prevrnil, zato so jo bogovi premaknili proti vzhodu. Na tej poti so se deli nenehno lomili od spodnjega roba in oblikovali gore Lavu, Vilis, Kelud, Kavi, Arjuno in Velirang. Zaradi škode, ki je nastala na vznožju gore, se je ta stresla, vrh pa se je odlomil in ustvaril tudi Penanggungan.<ref>{{navedi knjigo |author=Soekmono |title=Pengantar Sejarah Kebudayaan Indonesia 2 |publisher=Penerbit Kanisius |year=1973 |isbn=979-413-290-X |location=Yogyakarta, Indonesia |page=119}}</ref> Indonezijski hindujci prav tako verjamejo, da je gora prebivališče [[Šiva|Šive]] na Javi.<ref>{{navedi novice |last1=Larasati |first1=Ayu Utami |title=Legenda Gunung Semeru yang Melekat di Masyarakat |url=https://www.tagar.id/legenda-gunung-semeru-yang-melekat-di-masyarakat |access-date=25 May 2022 |work=Tagar.id |date=6 December 2021 |language=id |archive-url=https://web.archive.org/web/20250902075736/https://www.tagar.id/legenda-gunung-semeru-yang-melekat-di-masyarakat |archive-date=2025-09-02 |url-status=dead}}</ref> == Težave z rastlinjem == === Tujerodne invazivne rastline === V narodnem parku Mount Semeru so našli 25 tujerodnih rastlin.<ref name=wid/> Tujerodne rastline, ki ogrožajo endemične lokalne rastline, so bile v kolonialni dobi uvožene na več načinov.<ref>Steenis, CGGJ van (1972). [https://brill.com/display/title/12990 ''The Mountain Flora of Java'']. Leiden: EJ Brill.</ref>{{rp|26-27}} Okoli leta 1906–1907 je M. Buysman, nizozemski lastnik botaničnega parka v Nongkojajarju na zahodnem pobočju gorovja Tengger, v svojem parku razvil ogromno zbirko vnesenih rastlin, ki so se kasneje razširile na okoliška območja.<ref>Backer, CA (1936). "Verwilderingscentra op Java van uitheemsche planten." [https://natuurtijdschriften.nl/pub/511301/TN1936JU001014.pdf ''De Tropische Natuur'' '''25''' Jub.uitg.:51-60].</ref>{{rp|57-59}} Med njimi so ''Foeniculum vulgare'', ''Verbena brasiliensis'', ''Chromolaena odorata'' in ''Salvinia molesta''.<ref name=wid>{{navedi splet |author=Widianto |first=Eko |date=25 October 2014 |title=Foreign Plantations Invade Mt Semeru |url=http://en.tempo.co/read/news/2014/10/25/206616964/Foreign-Plantations-Invade-Mt-Semeru |website=Tempo}}</ref> === Zelenjavni nasadi === Erozija blata z okoliških zelenjavnih nasadov dodaja mulj v jezero Ranu Pani, zaradi česar se jezero postopoma krči. Raziskave so napovedale, da bo jezero izginilo do približno leta 2025, razen če se zelenjavne plantaže na pobočjih ne nadomestijo z bolj ekološko trajnostnimi trajnicami.<ref>{{navedi splet |author=Priyasidharta |first=David |date=15 December 2014 |title=Ranu Pane Lake Estimated to Disappear in 10 Years |url=http://en.tempo.co/read/news/2014/12/15/206628564/Ranu-Pane-Lake-Estimated-to-Disappear-in-10-Years |website=Tempo}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Semeru}} * [https://maps.google.com/maps?ll=-8.110657,112.924690&spn=0.166014,0.234180&t=k&hl=en Satellite picture by Google Maps] *[https://earthobservatory.nasa.gov/images/150695/a-burst-of-activity-at-mount-semeru Early December 2022 eruptions] at NASA Earth Observatory * [https://www.youtube.com/watch?v=KzQjKHbkcjo Semeru Volcano by Drone] * [https://www.youtube.com/watch?v=uh824dzCSUE 5 Nov 2024: Semeru Volcano Eruption Caught on Camera - YouTube] [[Kategorija:Gore v Indoneziji]] [[Kategorija:Stratovulkani]] [[Kategorija:Ognjeniki v Indoneziji]] [[Kategorija:Tritisočaki]] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Java]] n9f4yojwugfm5ou6ss08tnqzfmrp0bg Gašper Blažič 0 597555 6759519 6701418 2026-10-02T06:24:15Z MarkoPr 266674 Dodan odstavek o tožbi Violete Tomič in namigu, da je Blažič avtor tega članka, zaradi katerega Tomičeva toži. 6759519 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Gašper Blažič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Novinarstvo|novinar]] in [[teolog]], * [[30. avgust]] [[1979]], [[Kranj]]<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem : politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole : diplomska naloga :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4128602|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2026-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20260203052055/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4128602|url-status=dead}}</ref> == Življenje == Otroštvo in mladost je preživel v Smledniku, kjer je končal osnovno šolo. Maturiral je na [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijski klasični gimnaziji]]. Leta 1999 se je vpisal na študij teologije na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], diplomiral je leta 2007 z delom ''Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem: politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole'' {{COBISS|4128602}}, njegov mentor je bil [[Ivan Štuhec]].<ref>{{Navedi splet|title=Vabljeni k ogledu oddaje "Beremo"! Teolog in novinar Gašper Blažič o knjižici "Po Marijinih stopinjah" in aktualnih družbenih vprašanjih|url=https://blagovest.si/cerkev-v-sloveniji/vabljeni-k-ogledu-oddaje-beremo-teolog-in-novinar-gasper-blazic-o-knjizici-po-marijinih-stopinjah-in-aktualnih-druzbenih-vprasanjih/|website=Blagovest|date=2021-11-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Kot je razvidno iz intervjuja za revijo Prenova, od leta 2016 živi v Celju in je poročen. V mlajših letih je spadal v krog Gibanja Pot oz. duhovnika [[Vinko Kobal|Vinka Kobala]], sedaj pa je aktiven v [[Katoliška karizmatična prenova|Katoliški karizmatični prenovi]]. Sodeloval je tudi kot slavilec in animator slavljenja pri Jezusovi straži.<ref>{{Navedi splet|title=(INTERVJU) Jezus mi je moral najprej zmehčati mojo trdo glavo in srce, da sem lahko prejel milosti, ki mi jih je želel dati|url=https://blagovest.si/aktualno/intervju-jezus-mi-je-moral-najprej-zmehcati-mojo-trdo-glavo-in-srce-da-sem-lahko-prejel-milosti-ki-mi-jih-je-zelel-dati/|website=Blagovest|date=2023-11-20|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Dokler je živel v [[Smlednik|Smledniku]], je deloval tudi v gledališki skupini v tamkajšnjem kulturnem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Gostilniška poezija v Smledniku|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20071215/C/312159979/gostilniska-poezija-v-smledniku|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-02-05}}</ref> Že v času študija se je angažiral kot novinar revije [[Demokracija (revija)|Demokracija]] in nato tudi njene spletne strani, članke pa je pisal tudi za nekatere druge publikacije. Nekaj let je bil tudi redni komentator portala [[Časnik (spletni medij)|Časnik]]. V daljni preteklosti so ga kot političnega analitika kontaktirali celo z [[Radio Ognjišče|Radia Ognjišče]], a zaradi njegove kontroverznosti to opustili.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Blažič in Marko Balažič o politično pestrem tednu.|url=https://radio.ognjisce.si/sl/259/novice/36013/gasper-blazic-in-marko-balazic-o-politicno-pestrem-tednu.htm|website=Radio Ognjišče|date=2023-02-25|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=Manca Hribar, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Skupaj s Slavkom Kmetičem je soavtor knjige ''Stavka, ki je iztirila rdeči režim'' {{COBISS|287937280}} (2016) in avtor knjige ''Slovenija, vstan!'' {{COBISS|299520512}} (2019).<ref>{{Navedi splet|title=Časnikove kolumne avtorja Gašperja Blažiča v knjigi Slovenija vstan'|url=https://casnik.si/casnikove-kolumne-avtorja-gasperja-blazica-v-knjigi-slovenija-vstan/|website=Časnik|date=2019-05-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|first=Igor|last=Podbrežnik}}</ref> Leta 2021 je izšla njegova tretja knjiga ''Po Marijinih stopinjah'' {{COBISS|80263427}}.<ref>{{Navedi splet|title=(KNJIGA TEDNA) “Po Marijinih stopinjah”|url=https://demokracija.si/tujina-2/knjiga-tedna-po-marijinih-stopinjah/|website=Demokracija|date=2023-03-30|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=testni}}</ref> Slednja naj bi bila šmarnično branje, vendar je [[Slovenska škofovska konferenca]] zaradi odsotnosti [[imprimatur]]a ni sprejela za uporabo v cerkvah. Vse tri knjige je izdala založba [[Nova obzorja]], ki je sicer tudi izdajatelj tednika Demokracija. ==Kontroverze== Ukvarja se tudi z vodenjem romanj v [[Medžugorje]], vendar prav zaradi tega velja za zelo kontroverzno osebnost tudi v cerkvenih krogih. Leta 2022 je [[Reporter (revija)|Reporter]] poročal o tem, da se je finančno okoristil na račun romarjev, ob tem pa deloval brez licence, prav tako ni plačeval niti davkov.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-jevci so po volilnem porazu romali v Medžugorje, zdaj pa sprašujejo: koliko je v žep pobasal vodič Gašper Blažič?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-medugorje-jeraj-967065|website=Reporter|date=2022-05-17|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Leta 2007 je v Družini objavil zapis<ref>{{Navedi splet|title=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/56-23-pravica-do-osebnega-dostojanstva|website=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> v podporo Antonu Kmetu, ki je bil leta 2021 odslovljen iz kleriškega stanu zaradi spolne zlorabe mladoletnic.<ref>{{Navedi splet|title=Anton Kmet odslovljen iz duhovniškega poklica zaradi spolne zlorabe mladoletnic|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anton-kmet-odslovljen-iz-duhovniskega-poklica-zaradi-spolne-zlorabe-mladoletnic/600780|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Dne 26. januarja 2012 je Blažič na spletni strani Demokracije objavil oz. povzel članek po ''[[Slovenske novice|Slovenskih novicah]]'' z naslovom ''Ljubezen do golobov nad pravno državo.'' V njem je novinar komentiral poročanje ''Slovenskih novic'' o Mojci Vočko in njeni skrbi za golobe v najetih stanovanjih. Po objavi se je oglasila Vočkova in zahtevala umik prispevka, kar naj bi uredništvo tudi storilo (dokazov za to sicer ni). Vočkova je nato menila, da je novinar Blažič škodoval njeni časti in dobremu imenu, zato je zoper njega kot zasebna tožilka vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Pri tem je navedla 160. člen Kazenskega zakonika, kjer je za navedeno dejanje zagrožena bodisi denarna kazen ali pa zaporna kazen do šest mesecev. Okrožna državna sodnica v Ljubljani Deša Cener je zato proti Blažiču uvedla preiskavo. Vočkova je zoper Blažiča vložila še odškodninsko tožbo, to pa razširila še na podjetje Nova obzorja, ki je izdajatelj Demokracije in s tem povezane spletne strani, kjer je bil Blažičev prispevek objavljen.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica Deša Cener, ki je hotela strežnik SDS, zdaj tudi nad Demokracijo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/sodnica-desa-cener-ki-je-hotela-streznik-sds-zdaj-tudi-na-demokracijo/|date=2016-06-01|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI}}</ref> Po neuradnih podatkih je kazenski pregon proti Blažiču zastaral, naj bi pa okrožno sodišče v Ljubljani Vočkovi v primeru Demokracije prisodilo sicer zelo minimalno odškodnino, medtem ko je pri odškodninskih tožbah proti ostalim medijem izgubila.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mojci Vočko ni prisodilo odškodnine zaradi poročanja o golobih v stanovanju|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-mojci-vocko-ni-prisodilo-odskodnine-zaradi-porocanja-o-golobih-v-stanovanju-613518|website=siol.net|accessdate=2026-02-02|language=sl}}</ref> Novembra 2025 je Blažič kot urednik spletnega portala Demokracija.si poskrbel za objavo lažne [[Lažne novice|novice]], da je migrant v Zagrebu napadel redovnico.<ref>{{Navedi splet|title=Migrant naj bi z nožem zabodel redovnico, sedaj na dan prihajajo drugačne informacije|url=https://demokracija.si/fokus/sok-migrant-sredi-zagreba-z-nozem-zabodel-redovnico/|website=Demokracija|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Izkazalo se je, da je šlo za lažno informacijo, ki jo kot urednik ni preveril in tudi po tistem, ko se je izkazala za lažno, ni odstranil ali objavil nova dejstva.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo vam laže: Boris Tomašič širil laži o napadu na zagrebško nuno|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/boris-tomasic-nova24tv-redovnica-zagreb-migrant-1865310|website=Reporter|date=2025-12-03|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Januarja 2026 je Blažič v kolumni na spletni Demokraciji javno insinuiral, da intervju z [[Milan Kučan|Milanom Kučanom]], ki je izšel le nekaj dni pred tem v Reporterju, zanj prišlo naročilo od zunaj: ''"Čeprav se sam bolj nagibam k drugi možnosti in se je Igor Kršinar pod intervju zgolj podpisal"''.<ref>{{Navedi splet|title=Kako je Kučan z intervjujem v Reporterju najmanj trikrat ustrelil – v lastno koleno|url=https://demokracija.si/komentar/kako-je-kucan-z-intervjujem-v-reporterju-najmanj-trikrat-ustrelil-v-lastno-koleno/|website=Demokracija|date=2026-01-27|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Kršinar je v članku v Reporterju Blažičevo insinuacijo zavrnil ter zatrdil, da je bil odziv medijev pod okriljem SDS na intervju povsem tipičen.<ref>{{Navedi splet|title=Kako na Reporterju vemo, da je šla Štefka Kučan k zobozdravniku|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stefka-kucan-zobozdravniku-milan-kucan-intervju-1876668|website=Reporter|date=2026-01-28|accessdate=2026-02-05|language=sl}}</ref> V 8. številki Demokracije (18. februar 2026) je Blažič avtor naslovnega članka<ref>{{Navedi splet|title=V novi Demokraciji preberite: Dosje Fotopub: Vlada nam Epsteinova tovarišija!|url=https://demokracija.si/fokus/v-novi-demokraciji-preberite-dosje-fotopub-vlada-nam-epsteinova-tovarisija/|website=Demokracija|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref>, v katerem napada koordinatorko Levice ter ministrico za kulturo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] zaradi povezanosti z afero Fotopub. Asta Vrečko je napovedala odškodninsko tožbo proti Demokraciji. <ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko bo zaradi blatenja tožila Demokracijo. "To ni satira, to je laž"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-bo-zaradi-blatenja-tozila-demokracijo-to-ni-satira-to-je-laz/|website=N1|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Na spletni strani Demokracije je bilo 24. marca 2026 razkrito, da so Blažiča leta 2014 preiskovali zaradi suma kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ter posedovanja otroške pornografije. Pregon je bil sicer opuščen.<ref>{{Navedi splet|title=Pred dobrim desetletjem so prisluškovali mobilnemu telefonu našega novinarja, ker so mu na internetu neupravičeno očitali težka kazniva dejanja|url=https://demokracija.si/kronika/pred-dobrim-desetletjem-so-prisluskovali-mobilnemu-telefonu-nasega-novinarja-ker-so-mu-na-internetu-neupraviceno-ocitali-tezka-kazniva-dejanja/|website=Demokracija|date=2026-03-24|accessdate=2026-03-27|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Po neuradnih podatkih je Blažič tudi urednik kvazi-satirične spletne strani [http://www.mravljisce.si mravljišče.si], čeprav to sicer ni nikjer izrecno zapisano, je pa na internetu mogoče zaslediti vzdevek "blagas" kot avtorja vseh člankov, kar je očitno uporabniško ime Blažiča na tej spletni strani. Zaradi članka na omenjenem portalu je izdajatelja, podjetje Nova obzorja, odškodninsko tožila nekdanja poslanka [[Violeta Tomić]] zaradi seksistične vsebine v članku, ki ji pripisuje "debelo zadnjico" ter pitje krvi.<ref>{{Navedi splet |last=blagas |date=2021-11-16 |title=Poslanka Violeta Tomić pojasnila, zakaj so v njeni krvi našli alkohol – razlog vas bo šokiral |url=https://mravljisce.si/mravlje-doma/poslanka-violeta-tomic-pojasnila-zakaj-so-v-njeni-krvi-nasli-alkohol-razlog-vas-bo-sokiral/ |access-date=2026-10-02 |website=Mravljišče |language=sl-SI}}</ref> Na sodni obravnavi 29. septembra 2026<ref>{{Navedi splet |title=Tožba: Debela Zadnjica in pitje krvi za Violeto Tomić nista šala |url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/debela-zadnjica-in-pitje-krvi-za-tomicevo-nista-sala |access-date=2026-10-02 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> so stranke v postopku soočile mnenje, za zdaj izid sodbe še ni znan. Glede na uporabo uporabniškega imena na strani ter na zapise na družbenih omrežjih naj bi bil resnični avtor tega zapisa prav Blažič. == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blažič, Gašper}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] avyux9uhs1sz3k7wj6ylc3vzgyw7md3 6759612 6759519 2026-10-02T11:09:13Z A09 188929 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/MarkoPr|MarkoPr]] ([[User talk:MarkoPr|talk]]): Rv izvirno raziskovanje (TwinkleGlobal) 6759612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Gašper Blažič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Novinarstvo|novinar]] in [[teolog]], * [[30. avgust]] [[1979]], [[Kranj]]<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem : politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole : diplomska naloga :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4128602|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2026-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20260203052055/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4128602|url-status=dead}}</ref> == Življenje == Otroštvo in mladost je preživel v Smledniku, kjer je končal osnovno šolo. Maturiral je na [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijski klasični gimnaziji]]. Leta 1999 se je vpisal na študij teologije na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], diplomiral je leta 2007 z delom ''Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem: politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole'' {{COBISS|4128602}}, njegov mentor je bil [[Ivan Štuhec]].<ref>{{Navedi splet|title=Vabljeni k ogledu oddaje "Beremo"! Teolog in novinar Gašper Blažič o knjižici "Po Marijinih stopinjah" in aktualnih družbenih vprašanjih|url=https://blagovest.si/cerkev-v-sloveniji/vabljeni-k-ogledu-oddaje-beremo-teolog-in-novinar-gasper-blazic-o-knjizici-po-marijinih-stopinjah-in-aktualnih-druzbenih-vprasanjih/|website=Blagovest|date=2021-11-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Kot je razvidno iz intervjuja za revijo Prenova, od leta 2016 živi v Celju in je poročen. V mlajših letih je spadal v krog Gibanja Pot oz. duhovnika [[Vinko Kobal|Vinka Kobala]], sedaj pa je aktiven v [[Katoliška karizmatična prenova|Katoliški karizmatični prenovi]]. Sodeloval je tudi kot slavilec in animator slavljenja pri Jezusovi straži.<ref>{{Navedi splet|title=(INTERVJU) Jezus mi je moral najprej zmehčati mojo trdo glavo in srce, da sem lahko prejel milosti, ki mi jih je želel dati|url=https://blagovest.si/aktualno/intervju-jezus-mi-je-moral-najprej-zmehcati-mojo-trdo-glavo-in-srce-da-sem-lahko-prejel-milosti-ki-mi-jih-je-zelel-dati/|website=Blagovest|date=2023-11-20|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Dokler je živel v [[Smlednik|Smledniku]], je deloval tudi v gledališki skupini v tamkajšnjem kulturnem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Gostilniška poezija v Smledniku|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20071215/C/312159979/gostilniska-poezija-v-smledniku|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-02-05}}</ref> Že v času študija se je angažiral kot novinar revije [[Demokracija (revija)|Demokracija]] in nato tudi njene spletne strani, članke pa je pisal tudi za nekatere druge publikacije. Nekaj let je bil tudi redni komentator portala [[Časnik (spletni medij)|Časnik]]. V daljni preteklosti so ga kot političnega analitika kontaktirali celo z [[Radio Ognjišče|Radia Ognjišče]], a zaradi njegove kontroverznosti to opustili.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Blažič in Marko Balažič o politično pestrem tednu.|url=https://radio.ognjisce.si/sl/259/novice/36013/gasper-blazic-in-marko-balazic-o-politicno-pestrem-tednu.htm|website=Radio Ognjišče|date=2023-02-25|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=Manca Hribar, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Skupaj s Slavkom Kmetičem je soavtor knjige ''Stavka, ki je iztirila rdeči režim'' {{COBISS|287937280}} (2016) in avtor knjige ''Slovenija, vstan!'' {{COBISS|299520512}} (2019).<ref>{{Navedi splet|title=Časnikove kolumne avtorja Gašperja Blažiča v knjigi Slovenija vstan'|url=https://casnik.si/casnikove-kolumne-avtorja-gasperja-blazica-v-knjigi-slovenija-vstan/|website=Časnik|date=2019-05-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|first=Igor|last=Podbrežnik}}</ref> Leta 2021 je izšla njegova tretja knjiga ''Po Marijinih stopinjah'' {{COBISS|80263427}}.<ref>{{Navedi splet|title=(KNJIGA TEDNA) “Po Marijinih stopinjah”|url=https://demokracija.si/tujina-2/knjiga-tedna-po-marijinih-stopinjah/|website=Demokracija|date=2023-03-30|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=testni}}</ref> Slednja naj bi bila šmarnično branje, vendar je [[Slovenska škofovska konferenca]] zaradi odsotnosti [[imprimatur]]a ni sprejela za uporabo v cerkvah. Vse tri knjige je izdala založba [[Nova obzorja]], ki je sicer tudi izdajatelj tednika Demokracija. ==Kontroverze== Ukvarja se tudi z vodenjem romanj v [[Medžugorje]], vendar prav zaradi tega velja za zelo kontroverzno osebnost tudi v cerkvenih krogih. Leta 2022 je [[Reporter (revija)|Reporter]] poročal o tem, da se je finančno okoristil na račun romarjev, ob tem pa deloval brez licence, prav tako ni plačeval niti davkov.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-jevci so po volilnem porazu romali v Medžugorje, zdaj pa sprašujejo: koliko je v žep pobasal vodič Gašper Blažič?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-medugorje-jeraj-967065|website=Reporter|date=2022-05-17|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Leta 2007 je v Družini objavil zapis<ref>{{Navedi splet|title=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/56-23-pravica-do-osebnega-dostojanstva|website=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> v podporo Antonu Kmetu, ki je bil leta 2021 odslovljen iz kleriškega stanu zaradi spolne zlorabe mladoletnic.<ref>{{Navedi splet|title=Anton Kmet odslovljen iz duhovniškega poklica zaradi spolne zlorabe mladoletnic|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anton-kmet-odslovljen-iz-duhovniskega-poklica-zaradi-spolne-zlorabe-mladoletnic/600780|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Dne 26. januarja 2012 je Blažič na spletni strani Demokracije objavil oz. povzel članek po ''[[Slovenske novice|Slovenskih novicah]]'' z naslovom ''Ljubezen do golobov nad pravno državo.'' V njem je novinar komentiral poročanje ''Slovenskih novic'' o Mojci Vočko in njeni skrbi za golobe v najetih stanovanjih. Po objavi se je oglasila Vočkova in zahtevala umik prispevka, kar naj bi uredništvo tudi storilo (dokazov za to sicer ni). Vočkova je nato menila, da je novinar Blažič škodoval njeni časti in dobremu imenu, zato je zoper njega kot zasebna tožilka vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Pri tem je navedla 160. člen Kazenskega zakonika, kjer je za navedeno dejanje zagrožena bodisi denarna kazen ali pa zaporna kazen do šest mesecev. Okrožna državna sodnica v Ljubljani Deša Cener je zato proti Blažiču uvedla preiskavo. Vočkova je zoper Blažiča vložila še odškodninsko tožbo, to pa razširila še na podjetje Nova obzorja, ki je izdajatelj Demokracije in s tem povezane spletne strani, kjer je bil Blažičev prispevek objavljen.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica Deša Cener, ki je hotela strežnik SDS, zdaj tudi nad Demokracijo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/sodnica-desa-cener-ki-je-hotela-streznik-sds-zdaj-tudi-na-demokracijo/|date=2016-06-01|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI}}</ref> Po neuradnih podatkih je kazenski pregon proti Blažiču zastaral, naj bi pa okrožno sodišče v Ljubljani Vočkovi v primeru Demokracije prisodilo sicer zelo minimalno odškodnino, medtem ko je pri odškodninskih tožbah proti ostalim medijem izgubila.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mojci Vočko ni prisodilo odškodnine zaradi poročanja o golobih v stanovanju|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-mojci-vocko-ni-prisodilo-odskodnine-zaradi-porocanja-o-golobih-v-stanovanju-613518|website=siol.net|accessdate=2026-02-02|language=sl}}</ref> Novembra 2025 je Blažič kot urednik spletnega portala Demokracija.si poskrbel za objavo lažne [[Lažne novice|novice]], da je migrant v Zagrebu napadel redovnico.<ref>{{Navedi splet|title=Migrant naj bi z nožem zabodel redovnico, sedaj na dan prihajajo drugačne informacije|url=https://demokracija.si/fokus/sok-migrant-sredi-zagreba-z-nozem-zabodel-redovnico/|website=Demokracija|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Izkazalo se je, da je šlo za lažno informacijo, ki jo kot urednik ni preveril in tudi po tistem, ko se je izkazala za lažno, ni odstranil ali objavil nova dejstva.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo vam laže: Boris Tomašič širil laži o napadu na zagrebško nuno|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/boris-tomasic-nova24tv-redovnica-zagreb-migrant-1865310|website=Reporter|date=2025-12-03|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Januarja 2026 je Blažič v kolumni na spletni Demokraciji javno insinuiral, da intervju z [[Milan Kučan|Milanom Kučanom]], ki je izšel le nekaj dni pred tem v Reporterju, zanj prišlo naročilo od zunaj: ''"Čeprav se sam bolj nagibam k drugi možnosti in se je Igor Kršinar pod intervju zgolj podpisal"''.<ref>{{Navedi splet|title=Kako je Kučan z intervjujem v Reporterju najmanj trikrat ustrelil – v lastno koleno|url=https://demokracija.si/komentar/kako-je-kucan-z-intervjujem-v-reporterju-najmanj-trikrat-ustrelil-v-lastno-koleno/|website=Demokracija|date=2026-01-27|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Kršinar je v članku v Reporterju Blažičevo insinuacijo zavrnil ter zatrdil, da je bil odziv medijev pod okriljem SDS na intervju povsem tipičen.<ref>{{Navedi splet|title=Kako na Reporterju vemo, da je šla Štefka Kučan k zobozdravniku|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stefka-kucan-zobozdravniku-milan-kucan-intervju-1876668|website=Reporter|date=2026-01-28|accessdate=2026-02-05|language=sl}}</ref> V 8. številki Demokracije (18. februar 2026) je Blažič avtor naslovnega članka<ref>{{Navedi splet|title=V novi Demokraciji preberite: Dosje Fotopub: Vlada nam Epsteinova tovarišija!|url=https://demokracija.si/fokus/v-novi-demokraciji-preberite-dosje-fotopub-vlada-nam-epsteinova-tovarisija/|website=Demokracija|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref>, v katerem napada koordinatorko Levice ter ministrico za kulturo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] zaradi povezanosti z afero Fotopub. Asta Vrečko je napovedala odškodninsko tožbo proti Demokraciji. <ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko bo zaradi blatenja tožila Demokracijo. "To ni satira, to je laž"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-bo-zaradi-blatenja-tozila-demokracijo-to-ni-satira-to-je-laz/|website=N1|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Na spletni strani Demokracije je bilo 24. marca 2026 razkrito, da so Blažiča leta 2014 preiskovali zaradi suma kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ter posedovanja otroške pornografije. Pregon je bil sicer opuščen.<ref>{{Navedi splet|title=Pred dobrim desetletjem so prisluškovali mobilnemu telefonu našega novinarja, ker so mu na internetu neupravičeno očitali težka kazniva dejanja|url=https://demokracija.si/kronika/pred-dobrim-desetletjem-so-prisluskovali-mobilnemu-telefonu-nasega-novinarja-ker-so-mu-na-internetu-neupraviceno-ocitali-tezka-kazniva-dejanja/|website=Demokracija|date=2026-03-24|accessdate=2026-03-27|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blažič, Gašper}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] hxfz0b1vv5tyofm5qrcld1nukylhmsk Wikipedija:Predlogi za brisanje/Aleš Ernecl 4 597874 6759408 6753409 2026-10-01T18:02:38Z VidicK01 193275 odgovor: proti 6759408 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Aleš Ernecl]]=== :{{la|Aleš Ernecl}} :[[WP:POM|nepomembnost]] [[Uporabnik:ZmajiZmajiZmaji|ZmajiZmajiZmaji]] ([[Uporabniški pogovor:ZmajiZmajiZmaji|pogovor]]) 13:37, 5. februar 2026 (CET), ::{{za}} V trenutnem stanju, vsekakor pa ima zadosti omemb in referenc v medijih, ki še niso uporabljene in bi se jih lahko samo dodalo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:31, 5. februar 2026 (CET) ::{{Proti}} Od predloga je bil precej razširjen {{unsigned|Globokivisoki}} ::{{Proti}} Precej širok članek. Imamo obilo virov, ki ga citirajo, kontroverz, ki so vredne omembe, poleg tega pa bo sedaj kot strankarski kandidat nastopil na novembrskih županskih volitvah v Mariboru. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:02, 1. oktober 2026 (CET) 0abrf1m1x6a81heks5n64nzt1h9pcmr Trans-Ili Alatau 0 599083 6759512 6727509 2026-10-02T04:42:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759512 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name= Ile Alatau | native_name={{native name|kk|Ile Alatauy}} | other_name= | etymology= | photo= Alaport07.JPG | photo_caption= Ile Alatau kot se vidi iz letališča v Almatiju | photo_size= 250 | country= {{enum|[[Kazahstan]]|[[Kirgizistan]]}} | highest= Talgar Peak | elevation_m= 4973 | range_coordinates= {{coord|43.05|N|77.25|E|type:mountain|format=dms|display=inline,title}} | coordinates= | length_km=350 | length_orientation= V - Z | width_km= | width_orientation= S - J | area_km2= | geology= | orogeny= | map= | map_caption= }} '''Ile Alatau''' ({{langx|kk|Іле Алатауы|Ile Alatauy}}), zapisano tudi kot '''Trans-Ili Alatau''', je del severnega gorskega sistema [[Tjanšan]] (starodavna gora Imeon) v [[Kazahstan]]u in [[Kirgizistan]]u. Je najsevernejše gorovje Tjanšana, ki se razteza na približno 350 km z najvišjo nadmorsko višino 4973 m (vrh Talgar). Izraz ''Alatau'' se nanaša na vrsto gore, za katero so značilna prepletajoča se območja vegetacije, raztresenega kamenja in snega. Gorovje na severu omejuje kotlina reke Ili, od tod tudi ime. Nekdanja prestolnica Kazahstana, [[Almati]], je ob vznožju gorovja. [[Narodni park Ile-Alatau]] je zavarovano območje v gorovju Ile Alatau. == Topografija == Gorovje Ile Alatau je eden najsevernejših lokov gorskega sistema Tjanšan. Je na 43° severne zemljepisne širine, med 75 in 78° vzhodne zemljepisne širine, delno v Kazahstanu, Kirgizistanu in na Kitajskem. Gorovje se začne na zahodu znotraj reke Ču in se razteza 280 km proti vzhodu do reke Čilik. Severno od aksialnega grebena se rahlo spušča do gorovja Ču-Ili in kotline Balhaš-Alakol s spodnjim tokom reke Ili, na jugu pa je greben od Kungejskega Alataua ločen z vzdolžnimi medgorskimi dolinami dveh rek - Čilika in Čonkemina. Na območju izvirov sta gorovji povezani s stičiščem Čiliko-Kemin. Prevladujoče nadmorske višine so 4000–4600 m, najvišja točka je vrh Talgar (4973–4979 m). Na severnem pobočju je ledenik Gorodetski. Najvišji del Ile Alataua v bližini vrha Talgar med izviri reke Talgar, zgornjim tokom reke Čilik in gorskim stičiščem Čiliko-Kemin se imenuje masiv Talgar.<ref>{{navedi splet |title=Наши горы |url=https://powder.kz/mountains/ |access-date=2022-08-18 |website=Backcountry, freeride and ski-mountaineering in Almaty, Kazakhstan |language=ru-RU}}</ref> Gorski vrh v zahodnem Tjanšanu in Ile AlaTau je poimenovan po pokojnem afroameriškem zabavljaču in aktivistu Paulu Robesonu, ki je zagovarjal prijateljstvo med ZDA in Sovjetsko zvezo.'''<ref>Paul Robeson: "The Great Forerunner -Editors of Freedomways", Freedomways Press, page 99</ref>''' [[File:Piktalgar.jpg|left|thumb|Najvišja točka Zailijskega Alataua, vrh Talgar, je vidna iz Almatija]] == Živalstvo == V naravovarstvenem delu Ile Alataua, ki je del naravnega rezervata Almati, živijo: ris, jeleni, [[srna]], [[jazbec]], zajec in [[kuna belica]]. V gorskem območju živijo [[ruševec]], [[planinski orel]], [[brkati ser]], razne jerebice, [[himalajska snežna kokoš]], škarnik, votlinski drozg, žolne in lešnikarica.<ref>{{navedi splet|title=Горный хребет Заилийский Алатау (Trans-Ili Alatau).Казахстан.. Обсуждение на LiveInternet - Российский Сервис Онлайн-Дневников|url=https://www.liveinternet.ru/users/4069215/post419629172/|access-date=2021-12-14|website=www.liveinternet.ru|language=ru}}</ref> == Podnebje == Ile Alatau ima značilnosti visokogorske, celinske klime. Položaj grebena v središču Evrazije in relativno blizu ekvatorja sta prispevala k povečanju toplote, zmanjšanju vlage in ustvarjanju lastne mikroklime v Ile Alatauu.<ref>{{navedi splet |title=Заилийский Алатау - Welcome.kz туры в Казахстан |url=https://www.welcome.kz/info-cities/almaty/trans-ili-alatau |access-date=2022-05-30 |website=www.welcome.kz |language=ru}}</ref> == Poledenitev == Leta 2008 je bilo v območju skupno 441 ledenikov s skupno površino 171 km<sup>2</sup> in prostornino 6,9 km<sup>3</sup>. Prisotni so skoraj vsi morfološki tipi ledenikov. Največji je kompleksni dolinski ledenik Korženjevski, njegova površina je 38 km<sup>2</sup>. Ledeniki so precej močno zamrznjeni. Eden od referenčnih ledenikov Svetovne službe za spremljanje ledenikov - Osrednji Tujuksu (Tujuksu) - je v Ile Alatauu. Ledenik Tujuksu (3,3 km<sup>2</sup>) ima najdaljšo linijo masnega ravnovesja na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze. Spremlja se tudi toplotno ravnovesje ledenika in njegove hitrosti (20-50, do 90 m/leto). Poledenitev grebena, ki sledi trendu celotne severne poloble, se zmanjšuje od konca fernaujske faze (sredi 19. stoletja) do danes. Stopnje degradacije so se od konca 1950-ih povečale, pri čemer se je poledenitev v zadnjih 60 letih zmanjšala za 41 %.<ref>{{navedi splet |title=Ледник тревоги нашей |url=https://ingeo.kz/?p=8821 |access-date=2022-08-18 |language=ru-RU |archive-url=https://web.archive.org/web/20220818155759/https://ingeo.kz/?p=8821 |archive-date=2022-08-18 |url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Wikisource|P. v. Ssemenof’s Forschungsreisen in den Trans-Ilischen Alatau und zum Issyk-Kul|''P. v. Ssemenof’s Forschungsreisen in den Trans-Ilischen Alatau und zum Issyk-Kul, ausgeführt in den Jahren 1856 und 1857'' von Friedrich Marthe (1869)}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Trans-Ili Alatau}} *[http://poxod.ru/guidebook/ntsh/p_ntsh_relmzefiklimmfx_a.html Ile and Kungey Alatau] {{in lang|ru}} [[Kategorija:Gorovja v Kazahstanu]] [[Kategorija:Gorovja v Kirgizistanu]] hpohvyi2zia599otwecre37gy0oxnlr Javnomnenjske raziskave za naslednje državnozborske volitve v Sloveniji 0 601021 6759348 6757379 2026-10-01T16:53:41Z VidicK01 193275 +graf podpore 6759348 wikitext text/x-wiki Pred [[Naslednje državnozborske volitve v Sloveniji|naslednjimi državnozborskimi volitvami v Sloveniji]] različne agencije izvajajo '''[[Anketa|javnomnenjske raziskave,]]''' z namenom ocene volilnega namena v [[Slovenija|Sloveniji]]. Rezultati teh anket so predstavljeni v tem članku. Navedene javnomnenjske ankete obsegajo obdobje od [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|prejšnjih parlamentarnih volitev]], ki so potekale 22. marca 2026, do naslednjih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale najkasneje spomladi 2030. == Izvajalci == Javnomnenjske raziskave volilnega namena v glavnem redno izvaja pet agencij: * ''Mediana'', ki ločeno izvaja raziskave za: časnik [[Delo (časopis)|Delo]], [[RTV Slovenija]] in televizijski kanal [[POP TV]] s pripadajočim multimedijskim spletnim portalom [[24ur.com]]; * ''Ninamedia'', ki izvaja raziskave "Vox Populi" za časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]; * ''Parsifal SC'', ki izvaja raziskave za [[Nova24TV]]; * ''Raziskovalni center IJEK'', ki izvaja raziskave "Utrip družbe" * ''Valicon'', ki izvaja raziskave za [[Siol.net]]. Agencije, ki zbirajo rezultate raziskav in pripravljajo projekcije sedežev: * ''Odmev'', ki pripravlja mesečne prognoze "Volilna napoved". == Grafični povzetek == [[File:Opinion polling for the 2030 Slovenian parliamentary election.svg|1000px]] == Rezultati == {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:14px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> |'''[[Nova Slovenija|NSi]]'''<br><small>[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]]</small> |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]'''<br><small>[[Tina Bregant|Bregant]]</small> |'''[[FOKUS Marka Lotriča|Fokus]]'''<br><small>[[Marko Lotrič|Lotrič]]</small> |'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> |'''[[Demokrati|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]'''<br><small>[[Luka Mesec|Mesec]]</small> |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''<br><small>[[Uroš Macerl|Macerl]]</small> |'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> |'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> |'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | |- ! colspan="20" |2026 |- |{{nowrap|21.–24. september}} |Mediana<br>POP TV |'''716''' |26,1 | style="background:#fffb90" |30,4 | colspan="3" |9,0 |8,7 |5,4 |7,8 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,7 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |3,6 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |/ |2,2 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |4,3 |<ref>{{Navedi splet |title=Vladi in SDS zrasla podpora, Han najbolj priljubljen {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-in-sds-zrasla-podpora-han-se-vedno-najbolj-priljubljen-politik.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|1.–18. september}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''643''' |23,9 | style="background:#fffb90" |27,9 | colspan="3" |8,8 |9,5 |4,7 |8,7 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |3,6 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |/ |2,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |4,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' |24,8 | style="background:#fffb90" |28,6 |8,6 | style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |0,5 |10,2 |4,2 |9,1 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |1,1 |2,1{{efn|Zeleni - 0,5<br>SG - 0,5<br>Glas upokojencev - 0,5<br>ZD - 0,4<br>NOT - 0,2}} | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |3,8 |<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Vox populi: Janša povečuje razliko do Goloba, Resnica daleč od parlamenta |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vox-populi-jansa-povecuje-razliko-do-goloba-2828442/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|7.–10. september}} |Mediana<br>DELO |'''717''' |24,1 | style="background:#fffb90" |29,1 | colspan="3" |9,9 |9,7 |4,4 |6,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,9 |4,0 | style="background:silver" |3,7 | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |/ |3,5 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |5,0 |<ref>{{Navedi splet |title=Predsednica prvič po 30 mesecih padla z vrha lestvice priljubljenosti |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/predsednica-prvic-po-30-mesecih-z-vrha-lestvice |access-date=2026-09-14 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|17.–20. avgust}} |Mediana<br>POP TV |'''719''' |26,3 | style="background:#fffb90" |27,3 | colspan="3" |10,4 |8,5 | style="background:silver" |3,5 |6,1 | style="background:silver" |/ |5,0 | style="background:silver" |2,5 |4,2 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ |1,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,0 |<ref>{{Navedi splet |title=Priljubljenost politikov: po dveh letih preobrat na samem vrhu {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/priljubljenost-politikov-po-dveh-letih-preobrat-na-samem-vrhu.html |access-date=2026-08-24 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|10.–12. avgust}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' |26,5 | style="background:#fffb90" |26,9 |7,6 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |0,7 |10,2 |4,4 |8,7 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |2,7 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,4 |1,7{{efn|Zeleni - 0,7<br>SG - 0,5<br>ZD - 0,3<br>NOT - 0,2}} | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,4 |<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-17 |title=Vox populi: Danes bi vlado sestavljala levica, Resnica pa tone |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/danes-bi-vlado-sestavljala-levica-resnica-pa-tone-2821582/ |access-date=2026-08-17 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|3.–6. avgust}} |Mediana<br>DELO |'''720''' |25,8 | style="background:#fffb90" |29,6 | colspan="3" |9,7 |6,9 |5,3 |7,3 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |2,4 |4,5 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |/ |3,2 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |3,8 |<ref>{{Navedi splet |last=J |first=A. P. |title=Anketa Dela: Parlamentarni prag bi prestopilo šest strank |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-dela-parlamentarni-prag-bi-prestopilo-sest-strank/790519 |access-date=2026-08-17 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- |23. julij | colspan="23" |Zavezništvo [[Levica in Vesna]] s preimenovanjem poslanske skupine preneha z delovanjem. |- |{{nowrap|20.–23. julij}} |Mediana<br>POP TV |'''719''' |24,8 | style="background:#fffb90" |27,8 | colspan="3" |10,5 |8,4 |5,8 | colspan="2" |8,5 |4,2 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ |1,2 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |3,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Afera Mijič Stevanovića potisnila na dno lestvice. Kdo je pri vrhu?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-odskocil-kdo-padel.html|website=24ur.com|accessdate=2026-07-28|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–15. julij}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' |25,6 | style="background:#fffb90" |27,3 |8,6 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ |10,2 |4,2 |9,7 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ |14,5 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,7 |<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Anketa: Resni.ca bi ostala pod parlamentarnim pragom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-resni-ca-bi-ostala-pod-parlamentarnim-pragom/788688 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–9. julij}} |Mediana<br>DELO |'''725''' |26,3 | style="background:#fffb90" |28,7 | colspan="3" |10,8 |7,7 |4,7 | colspan="2" |10,1 |4,4 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |/ |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,4 |<ref>{{Navedi splet |title=Dve odstotni točki razkoraka med SDS in GS |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dve-odstotni-tocki-razkoraka-med-sds-in-gs |access-date=2026-07-25 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|22.–24. junij}} |Mediana<br>POP TV |'''721''' |27,5 | style="background:#fffb90" |28,4 | colspan="3" |10,3 |9,9 | style="background:silver" |3,5 | colspan="2" |8,3 | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |/ |0,5 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado podpira manj kot 40 odstotkov vprašanih, med strankami vodi SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-manj-kot-40-odstotkov-vprasanih-med-strankami-vodi-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2026-06-28|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|8.–19. junij}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''543''' |24,4 | style="background:#fffb90" |26,3 | colspan="3" |11,0 |9,0 |4,6 | colspan="2" |9,7 |6,4 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |/ |1,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, junij 2026|url=https://www.ijek.si/2026/06/24/utrip-druzbe-junij-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-06-25|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|8.–11. junij}} |Mediana<br>DELO |'''716''' |26,7 | style="background:#fffb90" |26,8 | colspan="3" |11,1 |10,2 |5,1 | colspan="2" |9,1 | style="background:silver" |3,8 | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |/ |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Nova razmerja moči: kdo bi danes prišel v parlament in kdo bi ostal pred vrati |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sds-in-svoboda-izenaceni-z-manjso-podporo-kot-maja|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-15|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|8.–10. junij}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' |26,6 | style="background:#fffb90" |28,3 |8,8 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,3 |9,1 |4,3 |8,3 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,2 |1,5 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Podpora SDS-u raste, Gibanju Svoboda pada |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-podpora-sds-u-raste-gibanju-svoboda-pada/785453|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=T.|last=K. B.}}</ref> |- |4. junij | colspan="23" |[[16. vlada Republike Slovenije|Četrta vlada Janeza Janše]] je izvoljena v Državnem zboru in prične z delom. |- |22. maj | colspan="23" |[[Janez Janša]] je izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika Vlade Republike Slovenije]]. |- |{{nowrap|4.–20. maj}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''611''' |24,4 | style="background:#fffb90" |27,1 | colspan="3" |10,8 |10,2 |4,5 | colspan="2" |7,8 |4,6 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |/ |1,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, maj 2026|url=https://www.ijek.si/2026/05/25/utrip-druzbe-maj-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-05-25|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|19.–21. maj}} |Mediana<br>POP TV |'''719''' |26,6 | style="background:#fffb90" |29,2 | colspan="3" |8,7 |8,0 |4,6 | colspan="2" |6,8 | style="background:silver" |3,7 | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |/ |2,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Padec podpore vodilni trojici in vrnitev Prebiliča med najljubše politike |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-podpore-vodilni-trojici-in-vrnitev-prebilica-med-najljubse-politike.html|website=24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|11.–13. maj}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,9}} |25,0 |9,3 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |0,3 |9,3 | style="background:silver" |3,2 |9,7 | style="background:silver" |0,4 |4,3 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |0,7 |1,7 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,9}} |<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati bi šli v zgodovino, Levica z največjim skokom|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/demokrati-bi-sli-v-zgodovino-2802618/|website=Dnevnik|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |{{nowrap|8.–12. maj}} |Valicon<br>Siol.net |'''987''' |25,8 | style="background:#fffb90" |28,0 | colspan="3" |10,6 |8,4 |4,4 | colspan="2" |7,2 |4,9 | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |2,7 | style="background:silver" |/ |1,8 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bi bilo drugače, če bi bile volitve še enkrat?|url=https://siol.net/novice/slovenija/kaj-bi-bilo-drugace-ce-bi-bile-volitve-se-enkrat-691359|website=siol.net|accessdate=2026-05-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|5.–7. maj}} |Mediana<br>DELO |'''718''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|30,4}} |29,4 | colspan="3" |11,1 |5,9 |5,6 | colspan="2" |6,5 |4,1 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |3,3 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |/ |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|1,0}} |<ref>{{Navedi splet|title=Kakšen bi bil izid, če bi volili še enkrat? |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-volitve-ne-bi-bistveno-spremenile-razmerij|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|21.–23. april}} |Mediana<br>POP TV |'''722''' |28,0 | style="background:#fffb90" |29,2 | colspan="3" |10,4 |7,1 |4,9 | colspan="2" |6,9 |4,6 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |/ |1,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Povolilno javno mnenje: noben blok ne bi dobil večine|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povolilno-javno-mnenje-noben-blok-ne-bi-dobil-vecine.html|website=24ur.com|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–15. april}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|29,3}} |27,9 |8,7 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,6 |7,2 |5,2 |5,8 | style="background:silver" |0,4 |4,4 | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |0,7 |0,9 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|1,4}} |<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna vprašanja – april 2026|url=https://ninamedia.si/arhivi/1719|website=Ninamedia|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> |- |10. april | colspan="23" |[[Zoran Stevanović]] je izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |{{nowrap|1.–10. april}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''675''' |26,4 | style="background:#fffb90" |28,1 | colspan="3" |10,9 |7,5 |6,2 | colspan="2" |7,7 |5,4 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,6 |1,6{{efn|SG + Zeleni - 0,6<br>AzaS - 0,6}} | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, april 2026|url=https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|7.–9. april}} |Mediana<br>DELO |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,0}} |27,4 | colspan="3" |10,7 |6,6 |6,8 | colspan="2" |6,5 |5,8 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |/ |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,6}} |<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj lojalno volilno bazo imata SDS in SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/najbolj-lojalno-volilno-bazo-imata-sds-in-sd|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> |- ! style="border-top-width:3px |{{nowrap|22. marec}} ! style="border-top-width:3px |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px |1.179.769 ! style="background:#6687e7; border-top-width:3px |{{font color|white|28,7}} ! style="border-top-width:3px |27,9 ! colspan=3 style="border-top-width:3px|9,3 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5,7 ! style="border-top-width:3px |5,5 ! style="background:silver; border-top-width:3px |3,1 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,4 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,2 ! style="background:silver; border-top-width:3px |0,5 ! style="border-top-width:3px |1,5{{efn|SG + Zeleni - 0,5<br>AzaS - 0,4<br>Glas upokojencev - 0,4<br>Zaupanje - 0,3<br>Sloga - 0,0<br>Rešitev - 0,0}} ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" border-top-width:3px |{{font color|white|0,8}} ! style="border-top-width:3px |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- |} === Projekcija sedežev === Političnim strankam pripada 88 sedežev v Državnem zboru. Dva sedeža pripadata predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti. {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 |Organizacija | rowspan=2 |Objava | width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' | width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | colspan=2 |'''[[NSi, SLS, FOKUS|NSi+SLS+Fokus]]''' | width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width:50px" |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]''' | colspan=2 |'''[[Levica in Vesna|Levica+Vesna]]''' | width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' | width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' | rowspan=2 |Vodstvo{{efn|Pod "Koalicija" vštete stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati ter Resni.ca, ki je vlado omogočila in jo podpira iz opozicije; pod "Opozicija" vštete stranke Svoboda, SD in Levica.}} |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 24. Sep 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |31 | colspan=2|9 | 10 | 4 | colspan=2|8 | – | – | ''brez večine'' |- | [https://www.ijek.si/2026/06/22/utrip-druzbe-september-2026/ RC IJEK] | 22. Sep 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |30 | colspan=2|9 | 10 | 5 | colspan=2|9 | – | – | ''brez večine'' |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vox-populi-jansa-povecuje-razliko-do-goloba-2828442// Ninamedia] | 21. Sep 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|9 | 11 | 4 | colspan=2|9 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (46) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 24. Avg 2026 | 27 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|9 | 8 | 4 | colspan=2|7 | 4 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (46) |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/danes-bi-vlado-sestavljala-levica-resnica-pa-tone-2821582/ Ninamedia] | 17. Avg 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|8 | 11 | 4 | colspan=2|9 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (48) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 28. Jul 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|10 | 9 | 4 | colspan=2|10 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (45) |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-resni-ca-bi-ostala-pod-parlamentarnim-pragom/788688 Ninamedia] | 20. Jul 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|9 | 11 | 4 | colspan=2|10 | – | – | style="background:#b6cee2" |Opozicija (47) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 28. Jun 2026 | 26 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 9 | 4 | colspan=2|8 | 4 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (45) |- | [https://www.ijek.si/2026/06/24/utrip-druzbe-junij-2026/ RC IJEK] | 24. Jun 2026 | 24 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|11 | 8 | 4 | colspan=2|9 | 6 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (47) |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 25. Maj 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 8 | 4 | colspan=2|7 | 5 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (46) |- | [https://www.ijek.si/2026/05/25/utrip-druzbe-maj-2026/ RC IJEK] | 25. Maj 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|11 | 10 | 4 | colspan=2|7 | 4 | – | style="background:#FFFFBF" |Koalicija (46) |- | [https://ninamedia.si/arhivi/1721 Ninamedia] | 18. Maj 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 26 | colspan=2|9 | 9 | – | colspan=2|10 | 5 | – | {{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 27. Apr 2026 | 27 | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|10 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 5 | – | {{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-razmere-med-politicnimi-strankami-podobne-izidom-volitev/780000 Ninamedia] | 20. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 28 | colspan=2|9 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 4 | – | {{n/a}} |- | [https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/ RC IJEK] | 15. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 7 | 6 | colspan=2|6 | 5 | – | {{n/a}} |- ! style="border-top-width:3px|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px|22. Mar 2026 ! style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} ! style="border-top-width:3px|28 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|9 ! style="border-top-width:3px|6 ! style="border-top-width:3px|6 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5 ! style="border-top-width:3px|5 ! style="border-top-width:3px|– | style="border-top-width:3px" {{n/a}} |- |} == Opombe == {{noteslist}} == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2030]] [[Kategorija:Javnomnenjske raziskave v Sloveniji]] fsz7bpbn101xkl7li8l5wus3bfpyydu Tašmajdan 0 601537 6759506 6720205 2026-10-02T01:59:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759506 wikitext text/x-wiki {{Infobox park | name = Tašmajdan | alt_name = | native_name = Ташмајдански парк | native_name_lang = sr | image = Ташмајдански парк у Београду.jpg | image_size = | image_alt = | image_caption = Park Tašmajdan | map = Srbija#Beograd | map_width = | map_caption = Lega v Beogradu | type = | location = Palilula, Beograd | nearest_city = | coordinates = | lat_d = 44 | lat_m = 48 | lat_s = 33 | lat_NS = N | long_d = 20 | long_m = 28 | long_s = 15 | long_EW = E | area = 9,84 ha<ref>{{navedi knjigo | script-title = sr: Пројекат "Зелена регулатива Београда" - IV фаза: План генералне регулације система зелених површина Београда (концепт плана) | trans-title = Project "Green regulations of Belgrade" - IV phase: Plan of the general regulation of the green area system in Belgrade (concept of the plan) | date = 2010 | author = Anica Teofilović, Vesna Isajlović, Milica Grozdanić | page = 46 | publisher = Urbanistički zavod Beograda | url = http://mapa.urbel.com/publish/PGR-SZP-Bgd_za_JU/003_Dokumentacija_plana_Knjiga_3/009_koncept_plana_sa_Izvestajem_o_izvrsenoj_strucnoj_kontroli/Koncept_PGR_sistema_zel_povrsina_KORIGOVAN.pdf| archive-date = 15 January 2022 | access-date = 6 February 2022 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115184220/http://mapa.urbel.com/publish/PGR-SZP-Bgd_za_JU/003_Dokumentacija_plana_Knjiga_3/009_koncept_plana_sa_Izvestajem_o_izvrsenoj_strucnoj_kontroli/Koncept_PGR_sistema_zel_povrsina_KORIGOVAN.pdf | url-status = dead }}</ref> | created = 1958 | operator = | visitation_num = | status = | designation = | open = Odprto vse leto }} '''Park Tašmajdan''' ({{lang-sr|Ташмајдански парк|Tašmajdanski park}}), pogovorno '''Tašmajdan''' ({{langx|sr|Ташмајдан}}) ali preprosto '''Taš''' ({{langx|sr|Таш|Taš}}), je javni [[park]] in okoliška mestna soseska Beograda, glavnega mesta Srbije. Je v beograjski občini Palilula. V letih 2010–2011 je celoten park doživel največjo rekonstrukcijo od svoje ustanovitve leta 1954.<ref>{{navedi splet|last=Roberts|first=Michael|title=Počela rekonstrukcija parka Tašmajdan u centru Beograda|url=http://www.balkans.com/sr/open-news.php?uniquenumber=79387|access-date=29 November 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110618074927/http://www.balkans.com/sr/open-news.php?uniquenumber=79387|archive-date=18 June 2011}}</ref> Novembra 2021 je bil park razglašen za kulturni spomenik in postavljen pod zaščito. S pripadajočimi fakultetnimi stavbami tvori zaščiteno prostorsko kulturno-zgodovinsko enoto ''Tašmajdan in univerzitetni center''.<ref>{{navedi novice | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Универзитетски центар и Ташмајдан су сведоци модерног и заборављеног живота града | trans-title = University Center and Tašmajdan are witnesses to the modern and forgotten city life | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 5 November 2021 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/491474/Tas-i-Univerzitetski-centar-svedoci-modernog-i-zaboravljenog-zivota-grada}}</ref> == Lega == [[File:Кафић у парку Ташмајдан, Биоград.jpg|thumb|Park Tašmajdan]] Tašmajdan se začne 600 m jugovzhodno od [[Terazije|Terazij]], imenovanega središča Beograda, in pokriva skrajni jugozahodni kot občine Palilula, ki meji na občini Vračar na jugu in Stari Grad na zahodu. V ožjem smislu Tašmajdan zavzema območje, ki ga omejujejo ulice Takovska na severozahodu, Ilije Garašanina na severovzhodu, Beogradska na jugovzhodu in Bulevar kralja Aleksandra. Večino območja (osrednja, vzhodna, zahodna) zaseda sam park, medtem ko sta severni in skrajni zahodni del urbanizirana. V širšem smislu zavzema dodatno območje na severu (med ulicama Ilije Garašanina in 27. marta) in vzhodu (med Beogradsko in Karnedžijevo ulico). Slednja je znana tudi kot Mali Tašmajdan. Tašmajdan na severovzhodu meji na soseske Palilula, na vzhodu, jugu in zahodu pa se razteza v soseske Vukov spomenik, Krunski venac in Trg Nikole Pašića.<ref>{{navedi knjigo |year=2006 |title=Beograd-plan grada |publisher=M@gic M@p|location=Smedrevska Palanka|isbn=86-83501-53-1|language=sr}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Tamara Marinković-Radošević |year=2007 |title=Beograd-plan i vodič |publisher=Geokarta |location=Belgrade|isbn=978-86-459-0297-2|language=sr}}</ref> == Uprava == Soseska Tašmajdan tvori lokalno skupnost (''mesna zajednica''), podobčinsko upravno enoto znotraj Palilule. Leta 1981 je imela 4887 prebivalcev,<ref>{{navedi knjigo|title=Osnovni skupovi stanovništva u zemlji – SFRJ, SR i SAP, opštine i mesne zajednice 31.03.1981, tabela 191|date=1983|publisher=Savezni zavod za statistiku (txt file)}}</ref> leta 1991 4373,<ref>{{navedi knjigo|title=Stanovništvo prema migracionim obeležjima – SFRJ, SR i SAP, opštine i mesne zajednice 31.03.1991, tabela 018|date=1983|publisher=Savezni zavod za statistiku (txt file)}}</ref> leta 2002 4018,<ref>{{navedi knjigo|title=Popis stanovništva po mesnim zajednicama, Saopštenje 40/2002, page 4|date=26 July 2002|publisher=Zavod za informatiku i statistiku grada Beograda}}</ref> leta 2011 pa 3073.<ref>{{navedi knjigo|title=Stanovništvo po opštinama i mesnim zajednicama, Popis 2011|date=23 April 2015|publisher=Grad Beograd – Sektor statistike (xls file)}}</ref> == Zgodovina == [[File:Palilula mz.png|thumb|Zemljevid mestnih lokalnih skupnosti Beograda v občini Palilula]] === Antika === Pred skoraj dvema tisočletjema so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] iz kamnoloma na tem območju pridobivali kamen za gradnjo beograjskega predhodnika [[Singidunum]]a in za številne ohranjene [[sarkofag]]e iz tistega obdobja.<ref name=krs>{{navedi splet |url=http://forum.krstarica.com/showthread.php?p=6915585 |title=Tajne Beograda "Secrets of Belgrade" |date=8 March 2008 |access-date=2008-08-03 |language=sr }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zabeleženo je, da so Rimljani ta kamen uporabili za gradnjo mestnega [[akvadukt]]a leta 69 n. št.<ref name=svedok>{{navedi novice | author = Goran Vesić | title = Ташмајдан као сведок историје | trans-title = Tašmajdan as the witness to history | newspaper = Politika | language = sr | date = 15–16 February 2019}}</ref> [[Kastrum]] Singidunum je imel visoke zidove, zgrajene iz belega tašmajdanskega [[apnenec|apnenca]]. Po naselitvi Slovanov na tem območju so zaradi belega kamna trdnjave mesto poimenovali ''Beligrad'' ali 'belo mesto'.<ref>{{cite encyclopedia | editor = Radoš Ljušić | author = Srboljub Stanković | title = Енциклопедија српског народа | trans-title = Encyclopedia of Serbian people | year = 2008 | page = 89 | publisher = Zavod za udžbenike, Belgrade | isbn = 978-86-17-15732-4}}</ref> Kamnolom je ostal v pogonu tudi v [[Osmansko cesarstvo|osmanskem obdobju]], po čemer je celotna lokacija dobila ime (turško ''taş'', kamen in ''maydan'', rudnik),<ref name=gls>{{navedi splet |url= http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2004/10/05/srpski/BG04100407.shtml |title= Tašmajdan-kamenolom "Tašmajdan-quarry" |date= 5 October 2004 |access-date= 2008-08-03 |language= sr |archive-date= 3 March 2012 |archive-url= https://web.archive.org/web/20120303094537/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2004/10/05/srpski/BG04100407.shtml |url-status= dead }}</ref> čeprav ga je Ilija Milosavljević Kolarac<ref name="Politika">{{navedi splet|url= http://www.politika.rs/sr/clanak/356993/Tasmajdanska-pecina-buduca-turisticka-atrakcija-prestonice|author=Branka Vasiljević|title= Tašmajdanska pećina – buduća turistička atrakcija prestonice|date=12 June 2016 |publisher=Politika|language=sr}}</ref> uporabljal tudi za pridobivanje [[Kalijev nitrat|solitra]], ki se je uporabljal za proizvodnjo [[smodnik]]a. Zaradi bližine mesta so bile praktično vse kamnite stavbe in zidovi v Beogradu iz osmanskega obdobja zgrajeni iz kamna, pridobljenega tukaj.<ref>{{navedi knjigo |author=Sreten L. Popović |year=1884 |title=Putovanja po Novoj Srbiji 1878–1880 |location= Novi Sad|language=sr }}</ref> === Mali Vračar === Nekateri zgodovinarji menijo, da je to dejansko mesto, kjer so bili 29. aprila 1595 na grmadi sežgani posmrtni ostanki [[sveti Sava|svetega Save]], ki jih je na grmadi sežgal osmanski [[veliki vezir]] [[Sinan paša]] (območje je znano kot Mali Vračar), in ne sam hrib Vračar ali Crveni Krst, drugo alternativno mesto.<ref name=poz>{{navedi splet |url= http://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |title= Pozdrav ispod Beograda "Greetings from beneath Belgrade |date=2008-07-21 |access-date=2008-08-03 |language=sr}}</ref><ref name=taj>{{navedi splet |url=http://www.svevesti.com/?l=sr&a=87499 |title=Sve tajne beogradskog podzemlja "All secrets of the Belgrade underworld |date=2008-06-08 |access-date=2008-08-16 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20200621185612/http://www.svevesti.com/a87499-sve-tajne-beogradskog-podzemlja |archive-date=2020-06-21 |url-status=dead}}</ref> Mali Vračar ({{langx|sr|Мали Врачар}}) je zasedal območje ob Carigradski cesti, začenši od sodobnega križišča Takovske ulice in Bulevara Kralja Aleksandra.<ref name=bib>{{Citation | author = Nada Kovačević | title = Beograd ispod Beograda | trans-title = Belgrad beneath Belgrade | newspaper = Politika | language = sr | date = 2014 }}</ref> Sinan paša je posmrtne ostanke iz samostana Mileševa prepeljal v zlati skrinjici in kasneje pepel raztresel po Tašmajdanu.<ref name=golubovic/> Ko je bil leta 1927 v Beogradu mednarodni kongres bizantinologov, so se nekateri zbrali z Markom Kuzmanovićem, protopapežem [[Cerkev sv. Marka, Beograd|cerkve sv. Marka]]. Kot je zapisal Kuzmanović, so na podlagi prejšnjih raziskav vsi naredili 60–70 korakov od cerkvenega oltarja proti vzhodu in končali na majhnem nasipu, imenovanem Čupina Humka, od koder sta bili vidni tako Sava kot Donava. Nato so mu povedali, da je to točno mesto, kjer so bili sežgani posmrtni ostanki sv. Save. Na tem mestu je danes restavracija Poslednja Šansa.<ref>{{Citation | author = Dragan Vlahović | title = Istorija – mit i zablude: Za dušu Svetog Save | trans-title = History – myth and misconceptions: for the soul of Saint Sava | newspaper = Politika | language = sr }}</ref> Zgodovinarji, ki trdijo, da je Tašmajdan prava lokacija, vključujejo Jovana Rajića in Sretena Popovića.<ref name=svedok/> Med obleganjem Beograda leta 1717 so se deli bitke odvijali na Tašmajdanu. Avstrijska vojska pod poveljstvom [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] je premagala Osmane pod poveljstvom Hadži Halila paše. Osmani so utrpeli velike izgube in so morali Beograd predati Avstrijcem, ki so ga obdržali pod svojo oblastjo leta 1739.<ref name=svedok/> Sam kraj Čupina [H]umka je bil poimenovan po kapitanu Miliji Lešjaninu Čupi. V bojih leta 1717 je pridobil na veljavi, a je bil leta 1725 usmrčen na mestu, kjer je bila kasneje postavljena Čupina humka.<ref name=golubovic>{{navedi novice | author = Branka Vasiljević | title = По ослобођењу од Турака Београд имао шест квртова | trans-title = After the liberation from the Turks, Belgrade had six quarters | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 3 June 2019 }}</ref> === 19. stoletje === [[File:Tasmajdan old cemetery 1856.jpg|thumb|right|Staro pokopališče Tašmajdan, 1856]] Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] in poznejšim obleganjem Beograda jeseni 1806 je vodja vstaje [[Đorđe Petrović|Karadžordže]] postavil tabor na Tašmajdanu in od tam vodil osvoboditev Beograda. To je storil, saj je bilo od te lokacije do Stambolskih vrat [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] odprto polje. Eden od junakov upora, Vasa Čarapić, je bil ranjen pri Stambolskih vratih in umrl v Karadžordževem šotoru na Tašmajdanu.<ref name=svedok/> Gomila Čupina humka je bila uporabljena za javno branje odlokov in zakonov. Tu je bil 30. novembra 1830 javno objavljen sultanov ''hatišerif'' (odlok), ki je razglasil avtonomijo (''[[de facto]]'' notranjo neodvisnost) Srbije in podelil dedne vladarske pravice rodbini [[Obrenovići|Obrenović]].<ref name=golubovic/> Vladajoči knez [[Miloš Obrenović]] je leta 1828 odredil premestitev pokopališča na Tašmajdan, leta 1832 pa je, ko se je odločil zgraditi trgovsko območje ob reki Savi, preselil tudi prebivalce soseske Savamala. Na pokopališču je bila leta 1837 zgrajena šola za 35 učencev, ki je bila takrat šele druga osnovna šola v Beogradu. Med incidentom pri Čukurjevem vodnjaku junija 1862 in poznejšim bombardiranjem mesta s strani Osmanov iz trdnjave se je v tašmajdanskih jamah zateklo na tisoče žensk in otrok. Zaradi bližine pokopališča na Tašmajdanu je bilo veliko trgovin s pogrebno opremo in kamnoseških obrtnikov. Majhne trgovine so se sčasoma razvile v večje objekte, ki so večinoma prodajali staro in poceni blago za revnejše meščane. Te trgovine z rabljenim blagom, ki so bile večinoma v lasti judovskih trgovcev, so bile predhodnica sodobnih bolšjih trgov, ki so se raztezali vzdolž ulice do lokacije sodobne Pravne fakultete.<ref name=srce>{{navedi novice | author = Goran Vesić | title = Bulevar je istorija Srbije| trans-title = Boulevard is history of Serbia | newspaper = Politika | language = sr | date = 4 January 2019}}</ref> Vzhodni del Tašmajdana je bil lokacija enega prvih konjeniških dirkališč v Beogradu. Prve sodobne konjske dirke v Beogradu, ki so temeljile na tistih v zahodni Evropi, je leta 1842 organiziral nekdanji britanski generalni konzul George Lloyd Hodges. V času vladavine kneza Mihaila Obrenovića so konjske dirke od leta 1862 postale vsakoletni dogodek, pri čemer je bil sam knez eden od udeležencev in ustvarjalec pravil. Organiziral je tri letne dirke: za častnike, za javne konjenike in za »vse druge, ki so želeli sodelovati«. Toda mesto desetletja ni imelo rednega konjeniškega dirkališča. Prvotno so bile dirke organizirane na takrat še obrobju Beograda: od leta 1863 na vzhodnem Tašmajdanu (danes soseska [[Vukov spomenik]], blizu [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravne fakultete Univerze v Beogradu]] in območja hotela Metropol Palace Beograd), od devetdesetih let 19. stoletja pa na Marinkovi Bari.<ref>{{Citation | author = Daliborka Mučibabić, Dejan Aleksić | title = Trka zasad nema, Hipodrom ostaje na Carevoj Ćupriji | newspaper = Politika | language = sr | date = 8 April 2017| url = http://www.politika.rs/sr/clanak/377972/Trka-zasad-nema-Hipodrom-ostaje-na-Carevoj-cupriji}}</ref> === 20. stoletje === Na konjskem dirkališču je bila leta 1915, pred nemško-avstrijskim napadom, nogometna tekma med topničarji zavezniških držav (Rusije, Velike Britanije in Francije) in srbsko ekipo, sestavljeno iz igralcev ekip BSK, Velika Srbija in Soko. BSK je imel v bližini svoje igrišče, na mestu sodobne Univerzitetne knjižnice v Beogradu.<ref name=svedok/> V medvojnem obdobju je kralj [[Aleksander I. Karadžordževič]] imel idejo o gradnji katoliške cerkve na ulici Ilije Garašanina, poleg Prve ženske realke. Nameraval jo je zgraditi nad nekdanjim kamnolomom, kjer je sodobni stadion, kot stavbo, »monumentalno kot vatikanska [[bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilika sv. Petra]] in lepo kot bazilika [[Sagrada Família]] v Barceloni«. Projekt ni bil nikoli uresničen.<ref>{{navedi novice | author = Miloš Lazić | title = Kod "Poslednje šanse" do poslednjeg daha | trans-title = At "Last Chance" for the last breath | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 4 November 2019 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/441162/Kod-Poslednje-sanse-do-poslednjeg-daha}}</ref> Prvi generalni urbanistični načrt Beograda, sprejet leta 1923 in potrjen leta 1924, je predvideval gradnjo mestne občinske hiše na križišču bulvarja in Takovske ulice, vendar je bila namesto tega zgrajena Glavna poštna palača. Pošta naj bi bila zgrajena na sosednji parceli, vendar se je izkazalo, da gre za cerkveno zemljišče. Zato je bila pošta zgrajena na sosednji parceli, vendar v celoti po načrtu, medtem ko je bila cerkev sv. Marka kasneje zgrajena na cerkveni parceli, predvideni za pošto. Načrt je vključeval tudi stavbo Ministrstva za zunanje zadeve na Tašmajdanu, vendar tudi ta ni bila zgrajena.<ref>{{navedi novice | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: У Топчидеру ботаничка башта, на Великом ратном острву спортски центар | trans-title = Botanical garden in Topčider, sports center on Great War Island | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 10 February 2021}}</ref><ref>{{navedi novice | author = Mirjana Nikić | script-title=sr: Изложба првог генералног плана Београда | trans-title = Exhibition of the first Belgrade's general (urban) plan | newspaper = Politika-Moja kuća | page = 1 | language = sr | date = 9 April 2021}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo na Tašmajdanu teniško igrišče. Ker se je takrat košarka igrala na peščeni podlagi, so domačini začeli igrati tudi košarko. V letih 1942–44 se je oblikovala skupina štirih igralcev: Bora Stanković (1925), Aleksandar Nikolić (1924–2000), Radomir Šaper (1925–98) in Nebojša Popović (1923–2001). Po vojni je skupina postala ustanovitelji »jugoslovanske šole košarke«.<ref>{{Citation | author = Aleksandar Miletić | title = Košarkaški vremeplov: od igre do klubizma, part I – Amateri voze "mercedes"| trans-title = Basketball chronicles: from game to clubism, part I – Amateurs drive "Mercedes" | newspaper = Politika | page = 21 | language = sr | date = 19 November 2017 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/392849/Amateri-voze-mercedes }}</ref> Kasneje je Stanković postal generalni sekretar FIBA, Nikolić je bil trener, ki so ga označili za »očeta jugoslovanske košarke«, medtem ko sta se Šaper in Popović posvetila administrativnim položajem. Vsi štirje so sprejeti v Dvorano slavnih FIBA. Po vojni so nove komunistične oblasti na Tašmajdanu načrtovale gradnjo ogromne stavbe Umetnostnega muzeja. Leta 1948 je bil organiziran arhitekturni natečaj, na katerem je zmagal Nikola Dobrović, a so nato odločili, da je njegova zasnova »formalistična, pretirano masivna in trdnjavska«. Miladin Prljević je dobil nalogo, da projekt zmanjša s petih ogromnih stavb na dve, eno za razstavljanje slik in kipov ter drugo za srednjeveško zbirko. To se je še vedno zdelo predrago in so se odločili, da namesto tega oblikujejo park.<ref>{{navedi novice | author = Goran Vesić | script-title=sr: Три никад несаграђене зграде | trans-title = Tri never-built buildings | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 4 March 2022}}</ref> Gradnja parka se je začela leta 1950, otvoritvena slovesnost pa je bila maja 1954.<ref name="obnova">{{Citation | author = Branka Vasiljević | title = Tašmajdan se sprema za veliku obnovu| newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = November 2010}}</ref><ref name="podrska">{{Citation | author =Vladimir Stanimirović | title = Podrška za Tašmajdan| newspaper = Politika | language = sr | date = 4 May 2009}}</ref> Sadike so prevažali s konjskimi vagoni iz drevesnic v Krnjači in z zagrebške gozdarske fakultete.<ref name="mladici">{{Citation | author = Branka Vasiljević | title = Prestonički parkovi – mladići od šezdeset leta | newspaper = Politika | language = sr | date = 23 June 2013| url = http://www.politika.rs/sr/clanak/261645/Prestonicki-parkovi-mladici-od-sezdeset-leta }}</ref> Leta 1961 je bil v Tašmajdanu, v kompleksu športnega centra, zgrajen prvi olimpijski bazen v Beogradu. Takrat je kompleks vključeval tudi beograjski teniški klub, zabaviščni park, kino ''Avala'', gasilsko brigado in njen gasilski opazovalni stolp.<ref>{{navedi novice | author = Goran Vesić | script-title=sr: Историја градског јавног купања дуга 115 година | trans-title = 115 years long history of public swimming | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 5 July 2019}}</ref> Od 1970-ih so prizorišča v Tašmajdanu postala nekatera najbolj priljubljena središča beograjskega nočnega življenja. Leta 1971 je bil odprt ''Cepelin'', najboljša in najbolj znana diskoteka v Jugoslaviji. Stala je na ulici Ilije Garašanina 28. Njeno odprtje so opisali kot 'začetek' beograjskega nočnega življenja. Na otvoritvenem večeru so bili prisotni skoraj vsi državni in vojaški najvišji uradniki ter člani diplomatskega zbora. Kaviar so postregli s krožnikov Josipa Broza Tita. Na vrhuncu svoje priljubljenosti je imel ''Cepelin'' 10.000 članov. Imel je tri plesišča, najsodobnejši zvočni sistem, notranjost pa je bila zasnovana po vzoru znanega londonskega kluba ''Lavalbon'': tla prekrita s črnim umetnim usnjem, prevladujoči medeninasti okraski, razkošni separeji, plišasti naslanjači, dvajset različnih vrst ogledal, tisoč barvnih žarnic in stroboskopske luči nad vsakim plesiščem.<ref>{{Citation | author = Katarina Đorđević | title = Pola veka beogradskih diskoteka | trans-title = Half a century of Belgrade disco clubs | newspaper = Politika | page = 09 | language = sr | date = 5 November 2017 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/392024/Po-la-ve-ka-be-o-grad-skih-di-sko-te-ka }}</ref> Imel je tudi črne luči, projektor, ki je na večinoma črnih stenah predvajal psihedelične glasbene videoposnetke. Prostori so bili zadušljivi, barve luči pa so se spreminjale glede na DJ-ja, ki je tisto noč delal. Deli sten in pohištva so bili rdeči, z barvitimi cvetličnimi potiski. Klub se je nahajal poleg Pete gimnazije in ga je sponzoriral Športno-rekreacijski center Tašmajdan. Odprl ga je Saša Nikolić, delovni čas kluba pa je bil od 16.00 do 21.00 (popoldanska predstava za mladoletnike) in od 21.00 do 24.00 za odrasle obiskovalce, s strogimi pravili, da mladoletnikom ni dovoljeno bivati ​​med kasnejšim programom. DJ-ji, med njimi Saša Radosavljević in Raša Petrović, so bili nameščeni v stekleni kabini nad plesnim podijem. Sredi 1970-ih je bila prenovljena in razširjena ter je vključevala nastope v živo najbolj priljubljenih jugoslovanskih rock skupin. Najpogostejši nastopajoči so bili Korni Grupa. ''Cepelin'' je bil zaprt leta 1980.<ref name=disko>{{navedi splet | url= http://www.historiansclub.org/files/disko-klubovi%201967-1981.pdf |author = Marija Đokić | title = Disko-klubovi u Beogradu 1967–1981 | trans-title = Disco clubs in Belgrade 1967–1981 | date = 15 December 2016 | language = sr }}</ref> V 1980-ih je ''Cepelin'' nadomestil ''Taš''. Klub je imel tako imenovane ''Chivas kabine'', ki so v beograjsko nočno življenje uvedle [[viski]] kot simbol prestiža.<ref name=disko/> Med priljubljenimi prizorišči v 1990-ih sta bila ''Bus'' (v parku, blizu stadiona, v majhni stavbi, ki se je raztezala od pravega zapuščenega avtobusa) in ''Pećina'' (bila je ob vhodu v lagume in v samih lagumih. Gostila je festival ''Ovo je moj grad'').<ref>{{navedi novice | author = Bane Gajić | title = Kako su splavovi postali važan deo Beograda | trans-title = How splavovi became important part of Belgrade | newspaper = Vice | language = sr | date = 21 December 2018 | url = https://www.vice.com/sr/article/kako-su-splavovi-postali-vazan-deo-beograda/}}</ref> ==== Bombardiranje Nata leta 1999 ==== Tašmajdan je bil ponovno bombardiran med bombardiranjem Srbije s strani Nata leta 1999, ko je bilo več objektov v parku Tašmajdan močno prizadetih: *23. april 1999 – Ob 2:06 so letala Nata z raketami zadela stavbo Srbske radiodifuzne korporacije (RTS) v parku Tašmajdan. Del stavbe se je zrušil in ujeti so bili ljudje, ki so tisto noč delali v stavbi. Ubitih je bilo šestnajst ljudi, mnogi pa so bili ujeti več dni. Tudi stavba bližnje ruske cerkve je bila resno poškodovana.<ref>[http://www.interfax-religion.ru/?act=archive&div=7256 ПОВРЕЖЕДНИЕ СВЯТО-ТРОИЦКОГО ХРАМА В БЕЛГРАДЕ ВЫЗЫВАЕТ СЕРЬЕЗНУЮ ОЗАБОЧЕННОСТЬ РУССКОЙ ПРАВОСЛАВНОЙ ЦЕРКВИ] Interfax, 23 April 1999.</ref> *24. april 1999 – Otroško gledališče "Duško Radović" v središču parka Tašmajdan je bilo močno poškodovano zaradi bližine sosednjih bombardiranih stavb. *30. junij 1999 – Mesto Beograd je postavilo spomenik v obliki srca za vse otroke, ki so umrli v bombardiranju. Na spomeniku piše ''Bili smo samo otroci'' v angleščini in srbščini. <gallery class="center"> Image:Споменик страдалим Србима на простору бивше Југославије од 1991-2000.,Ташмајдан,Биоград.jpg|Spomenik srbskim žrtvam vojne 1991–2000 Image:RTS building bombed, Belgrade.jpg|Bombardirana stavba RTS še vedno stoji v tem stanju (5. oktober 2005) Image:Radio Television of Serbia headquarters in Tašmajdan Park.jpg|Nova stavba RTS se nahaja tudi na Tašmajdanu Image:Memorial in Tašmajdan park (DSC04689).jpg|Spomenik otrokom, ki so umrli med bombardiranjem Nata (v središču parka Tašmajdan) File:Tašmajdan Park- Flags at Theatre Entrance.jpg|Gledališče, ki je bilo med bombardiranjem močno poškodovano – zdaj razobešene zastave Evrope za plesno tekmovanje "Veselje Evrope" </gallery> Ruševine so bile odstranjene, vendar je porušeni del stavbe ostal takšen, kot je. V parku je bil postavljen majhen spomenik z imenom ''Zakaj?'' (''Zašto?''). Mestna uprava je predlagala arhitekturno-urbanistični kompleks, celo podzemno garažo, vendar so družinski člani žrtev to zavrnili. Mesto je leta 2013 izvedlo natečaj za oblikovanje, na katerega se je prijavilo 40 kandidatov, na katerem je bilo izbrano oblikovanje biroja ''Neoarhitekte'' (Snežana Vesnić, Vladimir Milenković, Tatjana Stratimirović). Projekt je vključeval ohranitev preostalih ruševin in vzpostavitev enega neprekinjenega »diskretno simboličnega« in »sugestivno poetičnega« spominskega kompleksa z obstoječim spomenikom ''Zakaj?''. Čeprav projekt ni bil nikoli uradno opuščen, se ni nikoli uresničil. Družinski člani žrtev so nasprotovali določilu natečaja, da bo besedilo spomenika krivilo le NATO in ne vodilnih delavcev televizije (takratni generalni direktor Dragoljub Milanović je odslužil 10 let zapora, ker delavcev ni pravočasno preselil). Uradno je težava posledica lastniških vprašanj, saj so nekatere parcele v lasti mesta, nekatere pa države, zato se je projekt izgubil v birokraciji.<ref>{{navedi novice | author = Zoran Janić | title = Spomen-obeležje u Aberdarevoj | trans-title = Memorial in Aberdarova | newspaper = Politika | page = 86 | language = sr | date = 16 May 2022 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/507275/Spomen-obelezje-u-Aberdarevoj}}</ref> === 21. stoletje === Urbanisti so leta 2001 pripravili podroben regulativni načrt za park. Sklenili so, da restavraciji (''Madera'' in ''Poslednja šansa'') in skupina hiš nasproti Pravne fakultete ne smejo biti na območju parka. Edina stavba, ki je v celoti obdana s parkom in bi jo bilo treba ohraniti, je bil Seizmološki inštitut (cerkve se nahajajo na robovih parka). Kljub temu je bilo odločeno, da se nič ne bo porušilo, da se v parku ne sme ničesar graditi, da se bodo obstoječe stavbe ohranile, »dokler stojijo« in da se jih ne sme širiti in dograjevati, niti v širino niti v višino. Medtem ko je bila ''Poslednja šansa'' opisana kot majhen objekt, so urbanisti ''Madero'' opisali kot ''vrelo'' v parku. Oktobra 2019 je bil pod sumljivimi pogoji najemnik ''Poslednje šanse'' od leta 1991 izgnan, za novega najemnika pa je bil razglašen Predrag Ranković Peconi, kontroverzni poslovnež, ki je v zadnjih dveh desetletjih kupoval gostinske prostore v Beogradu. Športni center, ki je lastnik prizorišča, trdi, da bo ime ohranjeno in da bo na dvorišču restavracije postavljen kip pesnika Vaska Pope.<ref>{{navedi novice | author = Ana Vuković, Daliborka Mučibabić | title = "Poslednja šansa" na sudu | trans-title = "Poslednja Šansa" in court | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 29 October 2019 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/440770/Poslednja-sansa-na-sudu}}</ref><ref name=sansa>{{navedi novice | author = Nenad Nešić | title = Zakupac ostao bez "Poslednje šanse" na Tašu, kaže zbog "burazerske kombinacije" | trans-title = Leaseholder left without "Poslednja Šansa", claims because of the "corrupted provatisation" | publisher = N1 | language = sr | date = 28 October 2019 | url = http://rs.n1info.com/Vesti/a538921/Zakupac-ostao-bez-Poslednje-sanse.html | archive-date = 29 January 2020 | access-date = 29 October 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200129223045/http://rs.n1info.com/Vesti/a538921/Zakupac-ostao-bez-Poslednje-sanse.html | url-status = dead }}</ref> Junija 2010 je bilo napovedano, da bo park v celoti obnovljen kot darilo [[Azerbajdžan]]a Beogradu. Park je bil ponovno odprt junija 2011 po temeljiti prenovi, vključno z namestitvijo barvne fontane, ki predvaja klasično glasbo. V znak zahvale je Beograd v parku postavil spomenik nekdanjemu azerbajdžanskemu predsedniku [[Hejdar Alijev|Hejdarju Alijevu]].<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Beograd/196298/U-znak-zahvalnosti-dobijaju-bistu-svog-prvog-predsednika U znak zahvalnosti dobijaju bistu svog prvog predsednika]</ref> Obnova je vključevala obnovo poti, odstranitev bolnih dreves in sajenje novih, izgradnjo dveh otroških igrišč in posebnega prostora za upokojence. Obnovljena sta bila dva javna stranišča in parkovna infrastruktura, nameščen je bil sistem video nadzora in postavljen je bil kip pisatelja Milorada Pavića.<ref name="obnova"/> Vodnjak v obliki zvezde, zasnovan po vzoru podobnega v Barceloni, je bil zaprt leta 2020 in v celoti obnovljen do septembra 2021.<ref>{{navedi novice | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Фонтана у Ташмајданском парку поново ради | trans-title = Fountain in Tašmajdan Park works again | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 21 September 2021}}</ref> Leta 2013 je imel park Tašmajdan 1100 posameznih dreves 61 različnih vrst in je pokrival površino 11 ha.<ref name="mladici"/> [[File:Миоценски спруд Ташмајдан,споменик природе, Београд, 021.jpg|thumb|Miocenski greben v Tašmajdanu]] Novembra 2017 se je začela popolna preureditev planote, ki je služila kot podaljšek parka Tašmajdan pred cerkvijo sv. Marka. Odstranili so staro asfaltno površino, ki je služila kot parkirišče. Arhitekt Jovan Mitrović je zasnoval novo, izravnano kombinacijo granitnih plošč in zelenih površin. Plato je bil razdeljen na dva dela, levi in ​​desni, ločena z zelenim otokom. Desna, 'ceremonialna' stran je bila pravilno oblikovana, z granitnimi ploščami, postavljenimi v horizontalnem ritmu, ki ga prekinjajo tanki kvadratki rdečega italijanskega granita. Zasnova je zasnovana po vzoru fasade [[Michelangelo]]vih templjev na [[Kapitolski trg, Rim|Kapitolu v Rimu]]. Leva stran ima 'razkuštran' vzorec, izdelan iz različno velikih in kombiniranih granitnih plošč.<ref>{{Citation | author = Dejan Aleksić, Daliborka Mučibabić | title = Novi plato ispred Crkve Svetog Marka| trans-title = New plateau in front of the Saint Mark's Church | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 28 November 2017 }}</ref> Plato je bil končan februarja 2018.<ref>{{navedi novice | author = Julijana Simić Tenšić | title = Plato ispred Crkve Svetog Marka nova oaza u centru grada | trans-title = Plateau in front of the St.Mark's Church is a new oasis in downtown | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 17 February 2018 }}</ref> Junija 2018 je bilo napovedano, da bo na zelenici med novo dokončano planoto in tramvajsko postajo v parku Tašmajdan postavljen spomenik patriarhu Pavlu, poglavarju Srbske pravoslavne cerkve od leta 1990 do 2009. Avtor 1,8 m visokega bronastega spomenika je bil Zoran Maleš. V parku je bil postavljen 13. novembra 2018 in posvečen 15. novembra, na obletnico Pavlove smrti.<ref>{{navedi novice | author = Dejan Aleksić, Daliborka Mučibabić | title = Patrijarhu Pavlu spomenik kod Markove crkve | trans-title = Monument to Patriarch Pavle near the Mark’s church | newspaper = Politika | page = 01 | language = sr | date = 28 June 2018 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/406327/Patrijarhu-Pavlu-spomenik-u-Beogradu }}</ref><ref>{{navedi novice | author = Daliborka Mučibabić | title = Skulptura od danas na Tašmajdanu | trans-title = Sculpture arrives in Tašmajdan today | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 13 November 2018 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/415629/Skulptura-patrijarha-Pavla-od-danas-u-Tasmajdanskom-parku}}</ref> Maleš je dejal, da je želel pokazati eteričnost Pavla, ki je med Srbi veljal za »hodečega svetnika«. Dodal je tudi, da so nanj vplivale fotografije patriarha, ki se vozi s tramvajem – prikazovale so njegov vsakdanji pristop k življenju, uporabo javnega prevoza, in res je pogosto potoval na to mesto, ko je obiskoval cerkev svetega Marka. Vendar pa je skulptura patriarha v sedečem položaju, vendar brez stola, prestola ali česar koli, na čemer bi sedel, požela negativne odzive javnosti. Srbska pravoslavna cerkev je sporočila, da gre za javni spomenik in da ga ne bodo sodili, vendar nameravajo na pokopališču samostana Rakovica, kjer je bil pokopan, postaviti ustrezno, monumentalno skulpturo patriarha Pavla.<ref>{{navedi novice | author = Dejan Aleksić, Jelena Čalija | title = Inspiracija za spomenik patrijarhu Pavlu fotografija iz tramvaja | trans-title = Inspiration for the monument of Patriarch Pavle was a photo from the tram | newspaper = Politika | pages = 01 & 07 | language = sr | date = 24 November 2018 | url = http://www.politika.co.rs/sr/clanak/416515/Inspiracija-za-spomenik-patrijarhu-Pavlu-fotografija-iz-tramvaja}}</ref> Tik čez park, na vogalu Resavske ulice in Bulevara kralja Aleksandra, je bila 8. oktobra 2019 odkrita spominska plošča v spomin na atentat na Galipa Balkarja (1937–83), turškega veleposlanika v Jugoslaviji. Atentat se je zgodil 9. marca 1983, plošča pa spominja tako na veleposlanika kot na študenta Željka Milivojevića, ki so ga atentatorji prav tako ubili med poskusom prijetja.<ref>{{navedi novice | script-title=sr: Откривена спомен-плоча убијеном турском амбасадору | trans-title = Unveiled memorial plaque for the assassinated Turkish ambassador | newspaper = Politika | page = 5 | language = sr | date = 9 October 2019}}</ref> Julija 2020 je mesto napovedalo postavitev spomenika romanopiscu Milošu Crnjanskemu v glavni aleji parka. Skulptura, ki jo je izdelal Miloš Komad, je bila izbrana marca 2022.<ref>{{navedi novice | author = Danas Online | title = Grad Beograd: Usvojeno rešenje budućeg spomenika Milošu Crnjanskom | trans-title = City of Beograd: selected design for the future monument to Miloš Crnjanski | newspaper = Danas | language = sr | date = 10 March 2022 | url = https://www.danas.rs/kultura/grad-beograd-usvojeno-resenje-buduceg-spomenika-milosu-crnjanskom/}}</ref> == Znamenitosti == === Zaščita === Tašmajdan z okolico tvori kulturno-zgodovinski kompleks Stari Beograd, medtem ko je sam park v območju zaščitenega naravnega območja ''Miocenski peščeni nasip-Tašmajdan''({{lang|sr|Miocenski sprud-Tašmajdan}}).<ref>{{Citation | author= Sekretarijat za komunalne i stambene poslove | title = Planirano uređenje Tašmajdanskog parka | newspaper = Politika | pages = 10 | language = sr | date = 8 July 2008}}</ref> Zaščiteni geološki naravni spomenik je bil ustanovljen leta 1968, po reviziji in ponovni potrditvi leta 2021 pa danes obsega 2,46 hektarja. Uvrščen je v III. kategorijo zaščite. Izpostavljene pečine iz miocenskega obdobja kažejo plasti iz obdobja obstoja starodavnega [[Panonsko morje|Panonskega morja]]. Izpostavljena peščena [[sipina]] v severnem in severovzhodnem delu parka je sestavljena iz treh delov. Najbolj prepoznaven del je viden z zahodne tribune stadiona Tašmajdan. Drugi del je pod stadionom, tretji del pa vključuje jame (glej spodnji del Podzemlje).<ref>{{navedi novice | author = Branka Vasiljević | title = Tašmajdanski sprud čuva zapise iz doba miocena | trans-title = Tašmajdan sandbank keeps records from the Miocene epoch | newspaper = Politika | page = 18 | language = sr | date = 11 May 2022 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/506960/Tasmajdanski-sprud-cuva-zapise-iz-doba-miocena}}</ref> Greben se razteza vse do Kalemegdana in se konča s pečinami nad ustjem Save v Donavo. Sestavljen je iz plasti badenijskega apnenca na vrhu spodnjekrednega urgonskega apnenca. Ta vrsta apnenca je postala znana kot ''lajtovac''. Bogat je s [[fosil]]i, med katerimi so školjke, morski polži in morski ježki.<ref>{{navedi novice | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Милиони година сачувани у стенама главног града | trans-title = Millions of years preserved in the rocks of the capital city | newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 15 May 2022}}</ref> === Cerkve === [[File:Crkva Svetog Marka u Beogradu.jpg|thumb|Cerkev sv. Marka, ki se dviga nad parkom]] Majhna Palilulska cerkev (cerkev Palilula) je bila zgrajena leta 1835. Uničena je bila med nemškim bombardiranjem Beograda 6. aprila 1941. Srbska pravoslavna [[cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] je bila zgrajena v letih 1931–1940 v srednjeveškem srbsko-bizantinskem slogu po vzoru [[samostan Gračanica|samostana Gračanica]]. V njej je pokopan srbski cesar [[Stefan Dušan]] skupaj s srbskim patriarhom Germanom. Zraven je majhna ruska pravoslavna cerkev Svete Trojice, zgrajena leta 1924, v kateri je pokopan ruski general Pjotr ​​Wrangel.<ref name=svedok/> [[File:Ruska crkva, Belgrade.jpg|thumb|Ruska pravoslavna cerkev sv. Trojice v parku Tašmajdan]] === Športni kompleks === V parku Tašmajdan je športni kompleks športnega centra Tašmajdan. Center upravlja več objektov, ki so zunaj Tašmajdana, kot sta dvorana Pionir in Ledena dvorana. V parku pa se nahajajo tudi bazeni. Zunanji bazen je bil zgrajen v letih 1959–1961. Njegove dimenzije so 50 x 20 metrov; globina se giblje med 2,2 in 5,0 metra; njegova prostornina je 3500 m³ in ima 2500 sedežev. Ob velikem bazenu je še majhen otroški bazen. Skupaj je dovolj prostora za 4000 ljudi. Opremljen je za mednarodna dnevna in nočna tekmovanja v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo itd., uporablja pa se tudi za določene kulturne prireditve ali kot zunanji kino poleti. Bil je eno od prizorišč evropskega prvenstva v vaterpolu za moške leta 2006 in eno od prizorišč poletne univerzijade 2009 julija 2009, za katero je bil bazen prenovljen. Notranji bazen je bil zgrajen v letih 1964–1968 in odprt za javnost 17. februarja 1969.<ref name=hotel/> Njegove dimenzije so 50 x 20 metrov, globina pa med 2,2 in 5,4 metra; njegova prostornina je 3700 m³. Bazen je obdan s štirimi skakalnicami – visokimi 1, 3, 5 in 10 metrov in z 2000 sedeži. Opremljen je s podvodno lučjo. Pri −16 °C se voda in zrak lahko segrejeta do 28 °C. Med najbolj znanimi dogodki na tem prizorišču so: Evropsko prvenstvo v košarki za ženske 1954, prvo tekmovanje za miss Jugoslavije leta 1957 (zmagala je Tonka Katunarić), svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 1957, koncerti ansambla Alexandrov leta 1958 in kasneje v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja koncertov Mazowszeja, Raya Charlesa in Tine Turner ter hokejske tekme z več kot 10.000 gledalci.<ref name="podrska"/> === Seizmološki inštitut === Po potresu, ki je leta 1893 prizadel Svilajnac, enem najmočnejših v Srbiji, ki ga je sprožil geolog Jovan Žujović, je Geološki inštitut Velike šole začel zbirati podatke o potresih. Potem ko se je Velika šola leta 1905 preoblikovala v Univerzo v Beogradu, je univerza leta 1906 ustanovila Seizmološki inštitut in predlagala lokacijo Tašmajdana. Prvi seizmografi so bili nameščeni leta 1909, prvi potres pa je bil zabeležen junija 1910. Seizmološki inštitut je bil uradno del Univerze v Beogradu do leta 1995, vendar se še vedno nahaja na Tašmajdanu.<ref>{{Citation | title = Da li znate? – Gde je izgrađen prvi seizmološki zavod u Srbiji? | newspaper = Politika | pages = 30 | language = sr | date = 20 May 2017 }}</ref> === Drugo === [[File:Tasmajdanska fontana.jpg|thumb|Tašmajdanski vodnjak s spomenikom Miloradu Paviću in Hejdarju Alijevu]] [[File:Desanka Maksimovic, Tasmajdan.jpg|thumb|Kip [[Desanka Maksimović|Desanke Maksimović]] na Tašmajdanu]] *Glavna stavba RTS v ulicah Takovska in Aberdareva. Prej je bil sedež televizije na beograjskem sejmu. Po končani prvi fazi gradnje je 20. julija 1967 iz Tašmajdana začel oddajati osrednje dnevne novice Dnevnik.<ref>{{Citation | author = Biserka Matić | title = Poslednji TV dnevnik sa Sajmišta | newspaper = Politika | language = sr | date = 20 July 1967 }}</ref> *glavna poštna stavba nacionalnega poštnega podjetja Pošta Srbije, zgrajena leta 1934, na Takovski ulici. *Pravna fakulteta Univerze v Beogradu na Bulevaru kralja Aleksandra *Hotel ''Taš'', odprt marca 1969.<ref name=hotel>{{navedi novice | author = D.M. | title = Данас се отвара зимски базен | trans-title = Indoor pool is opening today | newspaper = Politika (reprint on 17 February 2019) | language = sr | date = 17 February 1969}}</ref> *Hotel Metropol Beograd na Bulevaru kralja Aleksandra *kip Desanke Maksimović, vodilne srbske pesnice, postavljen leta 2007 *kip Milorada Pavića, srbskega pisatelja, avtorja Hazarskega slovarja, postavljen leta 2011 *otroški zabaviščni park *v parku je mogoče videti veliko skalnih golobov, ki so priljubljeni med opazovalci ptic *krožišče tramvajske linije številka 6 == Podzemlje == Geološko gledano so skale na Tašmajdanu stare 13,5 milijona let, greben pa je bil verjetno nizek otok v času obstoja notranjega Panonskega morja. Fosili iz tega obdobja so bili najdeni in so shranjeni v Prirodoslovnem muzeju.<ref name=dragulj>{{navedi novice| author = Ana Vuković | title = Tašmajdanska pećina – neiskorišćeni turistički dragulj |trans-title = Tašmajdan cave - unused tourist gem | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 20 September 2019 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/438255/Tasmajdanska-pecina-neiskorisceni-turisticki-dragulj}}</ref> Jame pod Tašmajdanom so stare od 6 do 8 milijonov let.<ref name=poz/><ref name=taj/> V jamah so našli ostanke rimskega akvadukta. V katakombah, ki so ostale po izkopavanjih kamnitih blokov, so bili dolgo časa vojaški arzenali in skladišča, ki so se uporabljali tudi kot zavetišča in mesta za prvo pomoč ranjenim vojakom. V medvojnem obdobju je družina Šonda, ki je imela v lasti tovarno čokolade, ustanovila 'tovarno ledu' v podzemlju Tašmajdana, pod sodobno stavbo Radiotelevizije Srbija. Led so oglaševali kot ''led iz vode iz pipe'', v nasprotju z naravnim ledom iz Donave.<ref>{{Citation | author = Dragan Perić | title = I led može da se ubajati | newspaper = Politika-Magazin, No. 1033 | pages = 28 | language = sr | date = 16 June 2017 }}</ref> Med bombardiranjem Beograda s strani avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni v letih 1914–1915 in nemškim bombardiranjem aprila 1941 je bila to pomembno skrivališče za lokalno prebivalstvo. Med drugo svetovno vojno so bile jame poveljstvo Alexandra Löhra, poveljnika nemških zračnih sil v Srbiji, pogovorno imenovane ''Löhrjeva jama'',[14] do katere se dostopa po prehodu mimo nekdanjega kamnoloma.[63] Poveljstvo je bilo ogromno, z velikimi kovinskimi vrati, vhodi za tovornjake in popolnoma pripravljeno za šestmesečno podporo 1000 vojakom brez kakršnega koli stika s površino.[10] Lahko je preživelo kemične in biološke napade, imelo je prezračevalni sistem, generator, telefonske linije in dvigalo, ena od jam pa je bila celo preurejena v brigado za neposlušne vojake.<ref name="Politika"/> Nemci so jo uporabljali tudi kot zbirni center za Jude.<ref name="obnova"/> Obsežen labirint hodnikov, ki ga je razširil [[Wehrmacht]], se pod mestom razveja v vse smeri in danes nihče ne ve, koliko jih je ali kam vodijo. Prihodnje raziskave so upočasnjene zaradi pomanjkanja financiranja in številnih preostalih nemških rudnikov. Po letu 1945 so bili vhodi v jame zaprti in nove generacije so popolnoma izgubile vsakršno znanje o njih. Šele v 2000-ih so jih ponovno odkrili in danes se počasi spreminjajo v eno od beograjskih turističnih znamenitosti. Občasno ljudje nezakonito kopljejo skozi stene jam v upanju, da bodo našli kakšen dolgo izgubljeni zaklad. Tretja velika naravna jama je tik pod znamenito restavracijo ''Poslednja šansa''. Opisal jo je Felix Kanitz, ki je med letoma 1860 in 1864 potoval po Srbiji. Zapisal je, da je v tej jami našel 150 volovskih vozov s hrano in da bi celotna jama lahko sprejela približno 600 vozov skupaj. Po drugi svetovni vojni so jame uporabljali kot 'tovarno ledu', ki je oskrbovala mestne ledene ''kafane'' do petdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1966 se je odlomil velik [[balvan]], padel v središče jame in skozi luknjo je padla deklica ter umrla. Ko je bil zgrajen športni center, so v jame metali ruševine in preostale kosti s starega pokopališča, pri čemer so danes nanosi visoki približno 15 m. Stari zdravniki so nekoč govorili, da so iz teh kupov jemali kosti za pouk anatomije. Na splošno je jama, znana kot ''Solitarska jama'', videti vsaj polovica svoje dejanske velikosti, saj je zakopana pod nanosi, geologi pa so jo poimenovali »najbolj nenavaden del Beograda«. Razcepi se v smeri Pravne fakultete, vendar je ta hodnik popolnoma zakopan in ni bil nikoli raziskan. Vse jame so hladne in mokre.<ref name=dragulj/> Ker so bile jame po drugi svetovni vojni pod vojaško jurisdikcijo, se je šele po preklicu vojaške uprave leta 1992 začelo raziskovanje podzemlja.<ref>{{navedi novice | author = Branka Vasiljević | title = Истраживач лагума | trans-title = Explorer of the underground | newspaper = Politika-Magazin, No. 1120 | pages = 6–7 | language = sr | date = 17 March 2019}}</ref> Dostopni deli podzemlja so približno 20 m pod parkom. === Akvarij === Podvodno raziskovalno podjetje ''Viridijan'' je junija 2006 napovedalo, da bo začelo graditi prvi beograjski akvarij v jamah pod Tašmajdanom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pioneer-investors.com/news2.asp?newsid=4450|title=Company "Viridijan" intends to start construction of first big sea aquarium in caves beneath Tašmajdan park|date=2006-05-08|access-date=2008-08-03|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715084959/http://www.pioneer-investors.com/news2.asp?newsid=4450|archive-date=2011-07-15}}</ref> Projekt vključuje izgradnjo 50 podzemnih akvarijev s približno 1000 kubičnimi metri vode v obdobju 9 let. V naravno okolje, ki ga zagotavljajo jame, naj bi namestili več kot 900 morskih živali. Projekt sta sprva podprla ministrstvo za trgovino v vladi Srbije in mestna skupščina Beograda (edina težava se je zdela gradbeno dovoljenje), vendar je bil projekt, ki je obljubljal »več kot le razstavni prostor« in je napovedal »vrnitev Panonskega morja v Beograd«, opuščen.<ref name="Politika"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Tašmajdan}} * [http://www.tasmajdan.rs/ Tašmajdan Park] * [http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=220 City of Belgrade] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130921221817/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=220 |date=21 September 2013 }} * [https://web.archive.org/web/20050507232720/http://serbia.00page.com/u2.html Tašmajdan Underground] * [http://www.crkvasvetogmarka.rs/ Crkva Svetog Marka] * (fr) [http://www.infoguerre.fr/culture-et-influence/la-philanthropie-dinfluence-menee-par-lazerbaidjan-5611 Arkadi Kara, "La philanthropie d'influence menée par l'Azerbaïdjan, Portail de l'IE, 17 décembre 2014] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150220220115/http://www.infoguerre.fr/culture-et-influence/la-philanthropie-dinfluence-menee-par-lazerbaidjan-5611 |date=20 February 2015 }} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Beogradu]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Srbiji]] aikqk9e0jgqky2wiy22wgyf2kjo2wx0 Sari-Čeleški naravni rezervat 0 603664 6759239 6727877 2026-10-01T12:22:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759239 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Sari-Čeleški naravni rezervat | iucn_category = Ia | photo = Sary Chelek Nature Reserve.jpg | photo_caption = Sari-Čeleški naravni rezervat; sredu fotografije je jezero Kilaaköl | map = Kirgizistan | map_alt = | map_caption = Sari-Čeleški naravni rezervat | map_width = | relief =yes | location = Regija Džalal-Abad, <br> {{zastava|Kirgizistan}} | nearest_city = | coordinates = {{coord|41|52|N|71|59|E|format=dms|display=inline,title}} | area = {{cvt|238.68|km2}} | established = 1959 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} [[Slika:Sary_Chelek_and_bird.jpg|thumb|300px|Sari-Čeleški naravni rezervat: pogled z južne obale jezera Sari-Čelek proti severu]] '''Sari-Čeleški naravni rezervat''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Сары-Челек мамлекеттик коругу, Sari-Čelek mamlekettik korugu, [[Ruščina|rusko]]: Сары-Челекский государственный заповедник, Sari-Čelekskij gosudarstvennij zapovednik) je naravni rezervat v okrožju Aksi v regiji Džalal-Abad v zahodnem [[Kirgizistan]]u.<ref>{{navedi splet|url=https://www.protectedplanet.net/1674|title=Sary-Chelekskiy|publisher=protected planet}}</ref> Ustanovljen je bil leta 1959 in trenutno meri 23.868 hektarjev.<ref name=oopt>{{navedi splet|url=https://fauna.kg/oopt/|title=Specially protected natural territories of the Kyrgyz Republic|access-date=10 January 2022|publisher=Department of Biodiversity Conservation and Specially Protected Natural Areas|archive-date=2022-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220110093444/https://fauna.kg/oopt/|url-status=dead}}</ref> Leta 1978 ga je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] razglasil za svetovni biosferni rezervat.<ref>{{navedi splet|url=https://en.unesco.org/biosphere/aspac/sary-chelek|title=Sary-Chelek Biosphere Reserve, Kyrgyzstan|publisher=UNESCO}}</ref> Rezervat je na nadmorski višini od 1.200 do 4.247 metrov.<ref name=geo/> Ime Sari Čelek v kirgiščini pomeni "rumeno vedro".<ref>{{navedi splet|title=Sary-Chelek|url=https://central-asia.guide/kyrgyzstan/destinations-kg/jalalabad/sary-chelek/|access-date=2021-03-31|website=Central-asia.guide|language=en-US|archive-date=2021-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210421053828/https://central-asia.guide/kyrgyzstan/destinations-kg/jalalabad/sary-chelek/|url-status=dead}}</ref> ==Geografija== Naravni rezervat Sari-Čelek leži približno 60 kilometrov severozahodno od mesta Taš-Kömür in trenutno meri 23.868 hektarjev. Osrednje območje meri 18.080 hektarjev, prehodna območja pa 2.394 hektarjev. Sedež rezervata je v vasi Arkit.<ref>{{navedi splet|title=UNESCO - MAB Biosphere Reserves Directory|url=http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?mode=all&code=KIZ+01|publisher=UNESCO|archive-url=https://web.archive.org/web/20200610182804/http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?mode=all&code=KIZ+01|archive-date=2020-06-10}}</ref> ==Opis== Glavna značilnost naravnega rezervata je razmeroma veliko jezero Sari-Čelek. V nizkih gričih južno od jezera Sari-Čelek je še šest manjših jezer: Kjlaaköl, Iiriköl, Bakaliköl, Aramköl, Čöjčökköl in Čačaköl. Reka Kojata deli naravni rezervat na vzhodni in zahodni del.<ref name=geo>{{cite encyclopedia|url=https://new.bizdin.kg/media/books/География_Кыргызстана.pdf|title=Сарычелек коругу|trans-title=Sary-Chelek Reserve|encyclopedia=Кыргызстандын Географиясы [Geography of Kyrgyzstan]|page=307|language=ky|year=2004|location=Bishkek|archive-url=https://web.archive.org/web/20211123203418/https://new.bizdin.kg/media/books/%D0%93%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D1%8F_%D0%9A%D1%8B%D1%80%D0%B3%D1%8B%D0%B7%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D0%B0.pdf|archive-date=2021-11-23|access-date=2026-06-05|url-status=dead}}</ref> Povprečna [[Vlažnost|relativna vlažnost]] zraka je približno 60 odstotna, letna količina padavin pa znaša približno 817 milimetrov. {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin |2}} * В.Е. Соколова, Е.Е. Сыроечковский. ''Заповедники Средней Азии и Казахстана''. Москва «Мысль», 1990. 399. ISBN 5-244-00273-2. * Б. Кузнецов. ''Сары-Челекский заповедник''. «Охота и охотничье хозяйство», № 5, 1969. str. 14-15. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravni rezervati]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1959]] [[Kategorija:Kirgizistan]] 8duolq8b5ipdsxuhwv344vj03p8spnu Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi 0 607022 6759375 6757223 2026-10-01T17:29:57Z VidicK01 193275 /* Organizatorji kampanje */ delitev na podpornike, nasprotnike; soočenja 6759375 wikitext text/x-wiki {{aktualno}} {{Infopolje Referendum |name=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |image = |country=[[Slovenija]] |question=Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026? |flag_image={{zastava|Slovenija}} |yes= |no= |total= |invalid= |notes= |map = |map_caption= }} '''Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi''' je prihajajoči zakonodajni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na isti dan bodo potekali tudi trije posvetovalni referendumi, in sicer o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]], o [[Referendum o volilni pravici na lokalnih volitvah|volilni pravici na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-09-24 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Ozadje == === Sprejemanje zakona === Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi je 15. maja 2026 v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[NSi, SLS, FOKUS]] s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-15 |title=Predlogi zakonov - Izbran dokument 71-X Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi 15. 5. 2026 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec)] |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=9FE1416450F38B44C1258DF8003B8092&db=pre_zak&mandat=X&tip=doc |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B |first=G. C. , T. K. |title=SDS in trojček NSi, SLS in Fokus bi spremenili določbe zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-in-trojcek-nsi-sls-in-fokus-bi-spremenili-dolocbe-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/782288 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijski poslanci so ob vložitvi predlagali obravnavo po skrajšanem postopku, predstavniki opozicije pa so zahtevali, da o vrsti postopka na plenarni seji odloči Državni zbor.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Opozicija vložila zahtevo, da o vrsti postopka glede zakona o parlamentarni preiskavi odloči DZ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-vlozila-zahtevo-da-o-vrsti-postopka-glede-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-odloci-dz/782909 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 22. maja je bil nato glasovi potrjen skrajšani postopek, čemur je 25. maja sledila obravnava in podpora novele zakona na matičnem odboru za pravosodje.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=M. Z. , G. |title=Janša: Razvoj, boj proti korupciji, decentralizacija. Golob: Janša grozil, da me bo poslal na Dob. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-razvoj-boj-proti-korupciji-decentralizacija-golob-jansa-grozil-da-me-bo-poslal-na-dob/782950 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Na odboru kljub kritikam opozicije podprli novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-odboru-kljub-kritikam-opozicije-podprli-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/783258 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Zakon je bil dokončno sprejet na seji DZ dne 26. maja 2026, za potrditev je glasovalo 48 poslancev, proti pa 32; poleg predlagateljev so ga podprli še poslanci strank [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] in [[Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://siol.net/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-692484 |access-date=2026-08-13 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Podporniki zakona so v parlamentarni razpravi poudarjali, da prejšnja ureditev omogoča »nesorazmerno zavlačevanje ali onemogočanje« dela parlamentarnih komisij s sprotnim vlaganjem ustavnih pritožb. Trdili so, da nasprotniki z blokado novele poskušajo »ščititi korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu« in utišati opozicijsko nadzorno funkcijo ter da mora parlamentarna preiskava brez proceduralnih ovir ugotoviti politična dejstva in odgovornost nosilcev javnih funkcij.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-za-11-oktober-2817074/ |access-date=2026-08-13 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Koalicija z Resnico sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nova-koalicija-v-drzavnem-zboru-sprejela-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |title=Noveliranje Zakona o parlamentarni preiskavi: učinkovitost nadzora, pravice preiskovancev in alarmantne parole |url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/noveliranje-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-ucinkovitost-nadzora-pravice-preiskovancev-in-alarmantne-parole-323459 |access-date=2026-08-13 |website=IUS-INFO |language=sl}}</ref> Nasprotniki so medtem opozorili, da novela z odpravo sprotnega sodnega varstva preiskovancev odpira vrata za »popolno zlorabo instituta parlamentarne preiskave«. Izrazili so mnenje, da bodo komisije brez predhodnega sodnega nadzora postale orodje za sistematično nadlegovanje političnih nasprotnikov, civilne družbe in novinarjev.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Evidenca zapisa seje - 23.7.2026, 19. izredna seja |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=X&type=mag&uid=E8828F57FE208750C1258E3D00321327 |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Kosmač |first=Gorazd |title=Zakon o parlamentarni preiskavi: korak k večji učinkovitosti ali zlorabi instituta? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zakon-o-parlamentarni-preiskavi-korak-k-vecji-ucinkovitosti-ali-zlorabi-instituta/783308 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da novela zakona ponovno uvaja neustavne rešitve in znižuje standarde varstva človekovih pravic preiskovancev. Služba je kritizirala ukinitev sprotnega sodnega varstva, saj da je tožba po novem mogoča šele po končnem poročilu, kar preiskovance postavlja v slabši položaj. Ključna očitka sta tudi ukinitev suspenzivnega učinka, ki omogoča imenovanje komisije pred odločitvijo ustavnega sodišča, ter omejitev kroga upravičencev, ki lahko pred ustavnim sodiščem izpodbijajo akt o odreditvi parlamentarne preiskave.<ref>{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Danes je nov dan |first= |title=Pravna mreža za varstvo demokracije |url=https://pravna-mreza.si/objave/parlamentarna-preiskava-ne-sme-postati-orodje-za-nadlegovanje-kritikov-oblasti/ |access-date=2026-08-13 |website=Pravna mreža za varstvo demokracije |language=en}}</ref> === Razpis referenduma === Dan po sprejetju zakona, 27. maja 2026, je bila predstavljena pobuda za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Med prvopodpisniki so bili [[Franco Juri]], [[Pavel Gantar]], [[Spomenka Hribar]], [[Gregor Tomc]], [[Igor Vidmar]], Vlado Miheljak in [[Josip Rastko Močnik]], nekdaj člani [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], civilnodružbene strukture, ki je delovala v času [[Proces proti četverici|procesa proti četverici (JBTZ)]]. Pobudniki so spremembe zakona kritizirali kot poseg v varovalke pred morebitno politično zlorabo parlamentarnih preiskav ter jih v javnosti označevali z izrazom »politična policija«.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Civilna družba za referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi, v Svobodi za ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/civilna-druzba-za-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-v-svobodi-za-ustavno-presojo/783452 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=Nova pobuda za referendum: tokrat o zakonu o parlamentarni preiskavi |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nova-pobuda-za-referendum-tokrat-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-1902159 |access-date=2026-08-13 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Pobudniki so do izteka roka za nadaljevanje postopka zbrali 13.369 podpisov (potrebnih jih je bilo najmanj 2.500) in jih Državnemu zboru predložili 2. junija 2026.<ref>{{Navedi splet |title=Pobuda za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi vložena v DZ |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pobuda-za-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-vlozena-v-dz |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Po potrditvi pobude se je 10. junija 2026 začelo zbiranje 40 tisoč podpisov volivcev.<ref>{{Navedi splet |title=Zbiranje podpisov za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249190/zbiranje-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Pobudniki so kampanjo vodili pod geslom »Proti politični policiji«, referendum so podprle tudi nekatere sindikalne centrale<ref>{{Navedi splet |title=Tudi sindikati za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249285/tudi-sindikati-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> in [[Amnesty International]] Slovenije.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-16 |title=Podpiši zahtevo za referendum proti politični policiji |url=https://www.amnesty.si/zakaj-podpreti-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=Amnesty International Slovenije |language=sl-SI}}</ref> V kampanjo so se vključili tudi posamezniki iz civilne družbe, Glas ljudstva<ref>{{Navedi splet |last=ljudstva |first=Glas |title=ZBIRAMO 40.000 OVERJENIH PODPISOV ZA REFERENDUM PROTI POLITIČNI POLICIJI - Glas ljudstva |url=https://glas-ljudstva.si/novice/42/zbiramo-40000-overjenih-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=glas-ljudstva.si |language=en}}</ref> ter javno prepoznavne osebnosti, med njimi igralci [[Jurij Zrnec]], [[Klemen Janežič]], [[Vid Valič]] in [[Jure Henigman]].<ref>{{Navedi splet |last=Blažič |first=Gašper |date=2026-07-10 |title=Bo A1 sunil Jurija Zrneca čez prag? O njegovem političnem udejstvovanju niso bili seznanjeni |url=https://demokracija.si/fokus/bo-a1-sunil-jurija-zrneca-cez-prag-o-njegovem-politicnem-udejstvovanju-niso-bili-seznanjeni/ |access-date=2026-08-13 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-06-24 |title=Klemen Janežič je že oddal podpis proti politični policiji. |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/klemen-jane%C5%BEi%C4%8D-je-%C5%BEe-oddal-podpis-proti-politi%C4%8Dni-policiji-danes-se-mu-bodo-na-l/122116213071347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-07-02 |title=Vid Valič je podprl referendum proti politični policiji! |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/vid-vali%C4%8D-je-podprl-referendum-proti-politi%C4%8Dni-policiji-pridru%C5%BEi-se-mu-tudi-ti-o/122119536885347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}</ref> Prag je bil dosežen 7. julija, ko je bilo zbranih preko 42 tisoč podpisov, zbiranje pa se je formalno nadaljevalo do 14. julija.<ref>{{Navedi splet |title=Za referendum 'proti politični policiji' zbrali več kot 40.000 podpisov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-referendum-proti-politcni-policiji-zbrali-vec-kot-40000-podpisov.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zahteva je bila v Državni zbor vložena 21. julija s skupno 44.619 podpisi.<ref>{{Navedi splet |title=V DZ vložili okoli 44.600 podpisov za referendum o parlamentarni preiskavi |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-dz-vlozili-okoli-44-600-podpisov-za-referendum-o-parlamentarni-preiskavi |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Poslanci so razpis referenduma obravnavali na izredni seji, ki je potekala 23. julija 2026, za odlok o razpisu je glasovalo 57 poslancev, proti pa nihče, s čimer je bil referendum določen za nedeljo, 11. oktobra.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/788903 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Referendumska kampanja == === Organizatorji kampanje === V volilno kampanjo se je prijavilo 27 organizatorjev, od tega 12 pravnih oseb, dve fizični osebi in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke [[Resni.ca]], ter pet zunajparlamentarnih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> ==== Podporniki ==== * '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Nova socialdemokracija]] * '''Pravne osebe''': Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026 ==== Nasprotniki ==== * '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]] * '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, [[Društvo novinarjev Slovenije]], Focus društvo za sonaraven razvoj, [[Inštitut 8. marec]], PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera – slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC * '''Fizične osebe''': Jaša Jenull, [[Urška Klakočar Zupančič]] === Javnomnenjske raziskave === {| class="wikitable" style="line-height:20px; text-align: center;" ! Datum ! Izvajalec ! Vzorec ! style="width:15%; |ZA ! style="width:15%; |PROTI ! style="width:15%; |Ne vem ! Vodstvo ! Vir |- |21.–24. september |Mediana |716 | style="background:#9bf796;" |'''36,9''' |28,8 |34,3 | style="background:#66FF66;" |+8,1 |<ref>{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |1.–18. september |RC IJEK |617 | style="background:#9bf796;" |'''46,9''' |31,0 |22,1 | style="background:#66FF66;" |+15,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}</ref> |} === Predvolilne oddaje === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:91%;line-height:16px" ! width=80 rowspan=2|Datum ! width=40 rowspan=2|Čas ! width=80 rowspan=2|Medij ! width=80 rowspan=2|Program ! rowspan=2|Voditelj ! width=180 rowspan=2|Naslov ! width=260 colspan=2|Gosti ! rowspan=2|Vir |- ! {{Aye}} Zagovorniki ! {{Nay}} Nasprotniki |- |Četrtek<br>1. oktober |20.05 |[[RTV Slovenija]] |TV SLO 1 |Tanja Gobec |'''Referendum o parlamentarni preiskavi''' |TBA |TBA | |- |Sreda<br>{{nowrap|30. september}} |20.00 |[[Nova24TV]] |Nova24TV |Aleksander Rant |'''Soočenje: Referendum o parlamentarni preiskavi''' |<small>Janez Žakelj (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)<br>Barbara L. Šega (Demokrati)<br>Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})</small> |/ |<ref>{{Navedi splet |last= |date=2026-10-01 |title=Novela zakona o parlamentarni preiskavi: Kaj prinaša in zakaj jo podpirajo njeni zagovorniki? {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-kaj-prinasa-in-zakaj-jo-podpirajo-njeni-zagovorniki/ |access-date=2026-10-01 |language=sl-SI}}</ref> |- |Četrtek<br>{{nowrap|10. september}} |6.00 |[[Info360]] |''platforme za podkaste'' |Nenad Glücks |'''»Politična policija« ali zavajanje javnosti?''' |<small>Aleksander Reberšek (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)</small> |<small>Mojca Šetinc Pašek (SD)<br>Boštjan Lindav</small> |<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-09-10 |title=V SREDIŠČU {{!}} »Politična policija« ali zavajanje javnosti? |url=https://info360.si/v-srediscu/v-srediscu-politicna-policija-ali-zavajanje-javnosti/ |access-date=2026-09-24 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == 
[https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/aaa60509308c6ff4813d40a5e8f6c6a60a69c7013d5484f57d4489616b7b99ca Besedilo zakona]
{{Referendumi v Sloveniji}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] f3shdxvbhkufc0d65eo6nhcjpx01ffq Marie Černe Prisland 0 608295 6759393 6756072 2026-10-01T17:46:14Z Ihana Aneta 242446 6759393 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba|caption=Marie Černe Prisland leta 1931. To je bila njena najljubša fotografija.|awards=[[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]]}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. Petnajstletna je odpotovala v ZDA kjer je delala kot tovarniška delavka, šivilja in kasneje knjigovodja. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF|others=Link do drugega dela poglavja: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JLPTS4Q5/02cb6a94-934c-4d2f-afcd-89108164c9fc/PDF}}</ref> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":6">o{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet |date=1857-1879 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenj-gradec/02547/?pg=56 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":7" /> Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v [[Brazilija|Brazilijo]], Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno hčerko prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref name=":7">{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo dninarico Jero Raskornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.<ref name=":13">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=junij 1931 |title=Pet in dvajset let v Ameriki |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A9HDGZOW |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=108-109 |language=Sl |issue=24}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Že kot majhna deklica je Marie morala pasti živino in pomagati babici pri delu na polju.<ref name=":13" /> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":9" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica.<ref name=":3" /> Veliko je brala, celo na paši in med pletjem, in si knjige izposojala od župnika, kaplana, in učiteljev.<ref name=":13" /> Ko je malo zrasla je morala ob šolanju je poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|300x300px|Njena prva fotografija po prihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v [[Združene države Amerike|ZDA]] in tam zasluži denar za svoje šolanje in nakup še ene njive za babico, da bi se starka, ki je imela v lasti le majhno bajto in majhno njivo, lahko preživljala kot kmetica ter ji ne bi bilo treba hoditi na dnino.<ref name=":4" /><ref name=":13" /> Tako je s francosko ladjo La Touraine odplula v ZDA in 16. maja 1906 še ne šestnajstletna prišla v [[Sheboygan, Wisconsin|Sheboypan]] v [[Wisconsin|Wisconsinu]].<ref name=":4" /><ref name=":10" /> V ZDA jo je presenetilo, da je bila kot ženska spoštovana bolj kot v domačem kraju, razočarana pa je bila nad lesenimi hišami, golaznjo, umazanijo in revščino.<ref name=":4" /> V Sheboypanu se je naselila pri prijateljih svoje babice in se zaposlila v tovarni stolov.<ref name=":9" /> Njena plača je bila manjša kot je pričakovala in kmalu je ugotovila, da ne bo mogla prihraniti denarja za šolanje.<ref name=":4" /> Leto in pol po prihodu v ZDA ji je umrla babica. Po tem se je odločila, da ostane v ZDA in opustila svoje sanje o učiteljskem poklicu.<ref name=":4" /> == Delo == Teden dni po prihodu v ZDA je dobila službo v tovarni stolov, kjer je bila zaposlena leto in pol.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Poleg tega je opravljala še različna druga opravila, da si je lahko privoščila brati časopise v slovenskem jeziku.<ref name=":9" /> Vključila se je v slovensko skupnosti v Sheboypanu. Spoznala je devetnajstletnega Janeza Prislana, v ZDA znanega kot John Prisland, (1888–1975) slovenskega kmečkega sina iz njene rodne Rečice, ki je v ZDA prišel kot tovarniški delavec leta 1903, in se z njem kmalu zatem, 24. februarja 1908 poročila.<ref name=":3" /><ref name=":1" /> V zakonu je rodila dve hčeri in sina.<ref name=":3" /> Vsi trije so kot odrasli aktivno sodelovali v slovenski skupnosti v ZDA.<ref name=":3" /> Po poroki se je z možem naselila v najetem stanovanju in prvih deset let družino preživljala kot šivilja predpasnikov.<ref name=":4" /> Poleg tega je z možem obiskovala večerni tečaj angleščine. Po končanem tečaju angleščine, je Marie obiskovala še večerni tečaj šivanja in izdelovanja klobukov.<ref name=":3" /> Potem je obiskovala še tri letni večerni tečaj knjigovodstva, ki ga je dokončala leta 1918.<ref name=":4" /> Nato je začela delati kot knjigovodja. Osem let je bila zaposlena kot knjigovodja lesnega podjetja South Side Wood Supply Company, naslednjih štirideset let pa kot računovodkinja in tajnica podjetja za prodajo mesa Suscha Meal Market.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":14">{{Navedi novice |last=Černe Prisland|first=Marie|author-link=Marie Černe Prisland|date=oktober 1979|title=Življenska zgodba Marie Prisland, Sheboygan, Wisconsin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV|work=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|pages=20–21|language=Sl|volume=51|issue=10}}</ref> Poleg tega je urejala davčne obračune za manjša podjetja in posameznike.<ref name=":4" /> Poleg službe je bila aktivna v tamkajšnji katoliški župniji, ter pomagala mnogim sonarodnjakom.<ref name=":3" /> Ker je znala tri jezike (poleg slovenščine in angleščine tudi nemščino) je pogosto pomagala novim priseljencem kot tolmačka pri urejanju dokumentov in pri poslovanju.<ref name=":4" /> Leta 1913 je ustanovila Oltarno družbo fare svetega Cirila in Metoda, prvo slovensko žensko družbo, ki je delovala v Sheboypanu.<ref name=":3" /><ref name=":10" /> === KSKJ === Leta 1915 je pomagala pri ustanovitvi ženskega dela Kranjsko slovenske katoliške jednote (KSKJ; v ZDA znana kot {{ill|American Slovenian Catholic Union|lt=American Slovenian Catholic Union|en}}) z imenom Kraljica Majnika.<ref name=":3" /> Prvih deset let obstoja ženskega društva je v njem delovala kot tajnica, naslednjih trideset let pa delovala kot članica različnih odborov društva.<ref name=":14" /> === SWUA === Navdihtanovitev ženske zveze je dobila v zborniku Slovenska žena, ki jo je leta 1926 izdalo Splošno žensko društvo v Ljubljani pod uredništvom [[Minka Govekar|Minke Vasič Govekar]].<ref name=":15">{{Navedi novice |last=Vasič Govekar |first=Minka |author-link=Minka Govekar |date=september 1938 |title=Sestre iz Amerike in Jugoslovanska Ženska Zveza |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDB5J3DE |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=204-206 |language=Sl |volume=16 |issue=9}}</ref><ref name=":22">{{Navedi knjigo |url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/45001-46000/45351/minka_govekarjeva_slovenska_zena_1926_A_pt.pdf|title=Slovenska žena|publisher=Splošno žensko društvo (Ljubljana)|others=avtor poglavja Fran Kosec|year=1926|editor-last=Vasič Govekar|editor-first=Minka|editor-link=Minka Govekar|page=149-152|language=Sl}}</ref> Sicer je bila mnenja, da je v poglavju zbornika, ki govori o položaju Ameriških Slovenk več napak.<ref name=":15" /> <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":10">{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> === Literarno delo === Njen spis ''Memories of our old wood stove'' (''Spomini našega starega štedilnika na les'') by leta 1977 izšlo v antologiji slovensko ameriške literature z ilustracijami slovenskih umetnikov: ''Anthology of Slovenian American literature'', kjer jo je upodobila slovensko-ameriška slikarka [[Nancy Bukovnik]].<ref name=":12">{{Navedi knjigo |last= |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JRG6JY7 |title=Anthology of Slovenian American literature: with sixty reproductions of Slovenian ethnic art |date=1977 |publisher=Slovenski ameriški inštitut |editor-last=Donchenko |editor-first=Adele Koskosky |pages=170-173, 225-226 |language=En |trans-title=Antologija slovensko ameriške literature: s šestdesetimi reprodukcijski del umetnikov slovenskega porekla |editor-last2=Gobetz |editor-first2=Giles Edward}}</ref> Isti spis je objavljen tudi v knjigi ''The Ethnic American Woman: Problems, Protests, Lifestyles'' (Etnična ameriška ženska: problemi, protesti, življenski slogi), ki je izšla leta 1978 in jo je uredila Edith Blicksilver.<ref name=":10" /> === Raziskovanje zgodovine === Z raziskovanjem zgodovine slovenskega izseljenstva se je ukvarjala več kot štiri desetletja.<ref name=":1" /> Za Zarjo je napisala dvanajst zgodovinskih člankov o različnih slovenskih krajih.<ref name=":14" /> Za Zarjo je intervjuirala različne priče pomembnih zgodovinskih dogodkov, med drugim Helen Brainard Cole, zadnjo preživelo bolničarko ameriške državljanske vojne v Wisconsinu.<ref>{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=oktober 1931 |others=Helen Brainard Cole, intervijuiranka |title=Najstarejša bolničarka iz Civilne vojne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLGV1YOS |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=190-191 |language=Sl |volume=3 |issue=10}}</ref> Leta 1945 je zbrala in za lokalni list The Sheboygan Press v angleščini napisala točno zgodovino slovenskih priseljencev v Sheboygan; v slovenščini je bila objavljena v reviji Novi svet.<ref name=":14" /> Na željo Zgodovinske družbe države Wisconsin je zbrala in spisala zgodovino slovenskih priseljencev v državu Wisconsin, ki je bila marca 1950 objavljena v družbinem mesečniku Wisconsin Magazine of History pod naslovom The Slovenians, Most Recent American Immigrants (Slovenci, najpoznejši ameriški imigranti).<ref name=":14" /><ref>{{Navedi revijo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=marec 1950 |title=The Slovenians, Most Recent American Immigrants |trans-title=Slovenci, najpoznejši ameriški imigranti |url=https://www.jstor.org/stable/4632143 |url-access=registration |magazine=The Wisconsin Magazine of History |publisher=Wisconsin Historical Society |pages=265-280 |language=En |volume=33 |issue=3}}</ref> Za programno knjižico narodne konvencije K.S.K. Jednote je leta 1962 napisala kratek obris slovenskega priseljevanja v Ameriko.<ref name=":14" />[[Slika:Marija Prisland 1964.jpg|sličica|284x284_pik|Marie Černe Prisland leta 1964.]] == Poznejše življenje in smrt == Leta 1975 ji je umrl mož, ki jo je celo življenje pri delu podpiral in ji pomagal. Po njegovi smrti se je preselila v dom za ostarele v Sheboypanu.<ref name=":11" /> Tam je 13. septembra 1979 med pisanjem za Zarjo umrla.<ref>{{Navedi novice |date=oktober 1979 |title=Omahnilo je srce |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=18 |language=Sl |volume=51 |issue=10}}</ref> Pokopana je bila v grobu svojega moža na pokopališču Greendale Cemetery v mestu Kohler v Wisconsinu.<ref>{{Navedi splet |title=Marie Cherne Prisland (1890-1979) - Find a Grave... |url=https://www.findagrave.com/memorial/81589795/marie-prisland |access-date=2026-09-24 |website=www.findagrave.com |language=En |trans-quote=Marie Cherne Prisland (1890-1979) - Najdi grob...}}</ref> == Zapuščina == Njena pisalna miza, pisalna stroj, ter njen portret, ki ga je leta 1977 po zgledu Marieine najljubše fotografije iz leta 1931 naslikala slovensko-ameriška slikarka [[Emilija Bucik Razman]], je razstavljen v SWUA National Office and Heritage Museum v mestu Joliet v [[Illinois|Illinoisu]].<ref name=":10" /><ref name=":11">{{Navedi novice |date=julij 1979 |title=Tribute To Our Founder Of S.W.U. |trans-title=Poklon naši ustanoviteljici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AF5P8ARB |newspaper=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=2 |language=En |volume=7/8}}</ref> Muzej hrani tudi njena ročna dela.<ref>{{Navedi splet |last=Baran-Unland |first=Denise M. |date=2023-10-27 |title=Joliet’s Slovenian Union celebrating 95 years with Mass, museum open house |trans-title=Jolietova Slovenska zveza praznuje 95-letnico se sveto mašo in dnevom odprtih vrat muzeja |url=https://www.shawlocal.com/the-herald-news/news/2023/10/26/joliets-slovenian-union-celebrating-95-years-with-mass-museum-open-house/ |access-date=2026-09-07 |website=Shaw Local |language=en}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Marie Černe Prisland okoli leta 1931 (2).jpg|Kmalu po ustanovitvi SWUA Slika:Marie Černe Prisland in Juro Adlešič (1938).jpg|Župan mesta Ljubljana [[Juro Adlešič]] jo spremlja od kolodvora, po končanem slovesnem sprejemu v domovini dne 1. julija 1938 Slika:Marie Černe Prisland v gorenjski noši (okoli leta 1938).jpg Slika:Marie Černe Prisland leta 1940.jpg|Leta 1940, ob petindvajsetletnici prihoda v ZDA. Slika:Marie Černe Prisland in Pavla Lovše Bole (1959).jpg|Skupaj s prijateljico [[Pavla Lovše Bole|Pavlo Lovše Bole]] (sedi za klavirjem) ob obisku domovine leta 1959. </gallery> == Biblografija == * ''Ameriška Slovenka'' (zbornik, ki ga je uredila skupaj z [[Fannie Mohar Jazbec]], Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1928)<ref name=":92" /><ref>{{Navedi knjigo |title=Ameriška slovenka |date=1928 |publisher=Slovenian Women's Union of America |editor-last=Mohar Jazbec |editor-first=Fannie |editor-link=Fannie Mohar Jazbec |language=Sl |editor-last2=Černe Prisland |editor-first2=Marie |editor-link2=Marie Černe Prisland}}</ref> * ''Woman's glory: the kitchen'' (''Slava ženske: kuhinja''; zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1963)<ref>{{Navedi knjigo |title=Woman's glory: the kitchen |date=1963 |publisher=Slovenian Women's Union of America |editor-last=Černe Prisland |editor-first=Marie |editor-link=Marie Černe Prisland |location=Chicago |language=En |trans-title=Slava ženske: kuhinja |editor-last2=Krizman-Novak |editor-first2=Albina |editor-link2=Albina Krizman-Novak}}</ref> * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko''; spomini in eseji, Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref name=":9">{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref><ref name=":92">{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland|first=Marie|author-link=Marie Černe Prisland|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up|title=From Slovenia - to America|date=1978|publisher=Slovenian Women's Union of America|location=Chicago, Illinois|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|edition=2nd|orig-date=1968; first published}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|''Red svetega Save IV. stopnje'']] (Jugoslavija, 1939)<ref name=":92" /> * American Red Cross Citation (USA, 1946)<ref name=":12" /> * ''Slovenec leta slovensko-ameriškega radijskega kluba'' (Chicago, 1966)<ref name=":8">{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> * Priznanje za družbeno delo mesta Sheboygan (Community Service Award of City of Sheboygan; Sheboygan, 1972)<ref name=":92" /> == Sklici == <references /> == Oomb == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} mh1iggbz7zb9kxb0ufhsmk32kj6fdnl 6759628 6759393 2026-10-02T11:48:01Z Ihana Aneta 242446 6759628 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba|caption=Marie Černe Prisland leta 1931. To je bila njena najljubša fotografija.|awards=[[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]]}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. Petnajstletna je odpotovala v ZDA kjer je delala kot tovarniška delavka, šivilja in kasneje knjigovodja. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF|others=Link do drugega dela poglavja: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JLPTS4Q5/02cb6a94-934c-4d2f-afcd-89108164c9fc/PDF}}</ref> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":6">o{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet |date=1857-1879 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenj-gradec/02547/?pg=56 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":7" /> Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v [[Brazilija|Brazilijo]], Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno hčerko prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref name=":7">{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo dninarico Jero Raskornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.<ref name=":13">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=junij 1931 |title=Pet in dvajset let v Ameriki |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A9HDGZOW |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=108-109 |language=Sl |issue=24}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Že kot majhna deklica je Marie morala pasti živino in pomagati babici pri delu na polju.<ref name=":13" /> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":9" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica.<ref name=":3" /> Veliko je brala, celo na paši in med pletjem, in si knjige izposojala od župnika, kaplana, in učiteljev.<ref name=":13" /> Ko je malo zrasla je morala ob šolanju je poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|300x300px|Njena prva fotografija po prihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v [[Združene države Amerike|ZDA]] in tam zasluži denar za svoje šolanje in nakup še ene njive za babico, da bi se starka, ki je imela v lasti le majhno bajto in majhno njivo, lahko preživljala kot kmetica ter ji ne bi bilo treba hoditi na dnino.<ref name=":4" /><ref name=":13" /> Tako je s francosko ladjo La Touraine odplula v ZDA in 16. maja 1906 še ne šestnajstletna prišla v [[Sheboygan, Wisconsin|Sheboypan]] v [[Wisconsin|Wisconsinu]].<ref name=":4" /><ref name=":10" /> V ZDA jo je presenetilo, da je bila kot ženska spoštovana bolj kot v domačem kraju, razočarana pa je bila nad lesenimi hišami, golaznjo, umazanijo in revščino.<ref name=":4" /> V Sheboypanu se je naselila pri prijateljih svoje babice in se zaposlila v tovarni stolov.<ref name=":9" /> Njena plača je bila manjša kot je pričakovala in kmalu je ugotovila, da ne bo mogla prihraniti denarja za šolanje.<ref name=":4" /> Leto in pol po prihodu v ZDA ji je umrla babica. Po tem se je odločila, da ostane v ZDA in opustila svoje sanje o učiteljskem poklicu.<ref name=":4" /> == Delo == Teden dni po prihodu v ZDA je dobila službo v tovarni stolov, kjer je bila zaposlena leto in pol.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Poleg tega je opravljala še različna druga opravila, da si je lahko privoščila brati časopise v slovenskem jeziku.<ref name=":9" /> Vključila se je v slovensko skupnosti v Sheboypanu. Spoznala je devetnajstletnega Janeza Prislana, v ZDA znanega kot John Prisland, (1888–1975) slovenskega kmečkega sina iz njene rodne Rečice, ki je v ZDA prišel kot tovarniški delavec leta 1903, in se z njem kmalu zatem, 24. februarja 1908 poročila.<ref name=":3" /><ref name=":1" /> V zakonu je rodila dve hčeri in sina.<ref name=":3" /> Vsi trije so kot odrasli aktivno sodelovali v slovenski skupnosti v ZDA.<ref name=":3" /> Po poroki se je z možem naselila v najetem stanovanju in prvih deset let družino preživljala kot šivilja predpasnikov.<ref name=":4" /> Poleg tega je z možem obiskovala večerni tečaj angleščine. Po končanem tečaju angleščine, je Marie obiskovala še večerni tečaj šivanja in izdelovanja klobukov.<ref name=":3" /> Potem je obiskovala še tri letni večerni tečaj knjigovodstva, ki ga je dokončala leta 1918.<ref name=":4" /> Nato je začela delati kot knjigovodja. Osem let je bila zaposlena kot knjigovodja lesnega podjetja South Side Wood Supply Company, naslednjih štirideset let pa kot računovodkinja in tajnica podjetja za prodajo mesa Suscha Meal Market.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":14">{{Navedi novice |last=Černe Prisland|first=Marie|author-link=Marie Černe Prisland|date=oktober 1979|title=Življenska zgodba Marie Prisland, Sheboygan, Wisconsin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV|work=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|pages=20–21|language=Sl|volume=51|issue=10}}</ref> Poleg tega je urejala davčne obračune za manjša podjetja in posameznike.<ref name=":4" /> Poleg službe je bila aktivna v tamkajšnji katoliški župniji, ter pomagala mnogim sonarodnjakom.<ref name=":3" /> Ker je znala tri jezike (poleg slovenščine in angleščine tudi nemščino) je pogosto pomagala novim priseljencem kot tolmačka pri urejanju dokumentov in pri poslovanju.<ref name=":4" /> Leta 1913 je ustanovila Oltarno družbo fare svetega Cirila in Metoda, prvo slovensko žensko družbo, ki je delovala v Sheboypanu.<ref name=":3" /><ref name=":10" /> === KSKJ === Leta 1915 je pomagala pri ustanovitvi ženskega dela Kranjsko slovenske katoliške jednote (KSKJ; v ZDA znana kot {{ill|American Slovenian Catholic Union|lt=American Slovenian Catholic Union|en}}) z imenom Kraljica Majnika.<ref name=":3" /> Prvih deset let obstoja ženskega društva je v njem delovala kot tajnica, naslednjih trideset let pa delovala kot članica različnih odborov društva.<ref name=":14" /> === SWUA === Navdihtanovitev ženske zveze je dobila v zborniku Slovenska žena, ki jo je leta 1926 izdalo Splošno žensko društvo v Ljubljani pod uredništvom [[Minka Govekar|Minke Vasič Govekar]].<ref name=":15">{{Navedi novice |last=Vasič Govekar |first=Minka |author-link=Minka Govekar |date=september 1938 |title=Sestre iz Amerike in Jugoslovanska Ženska Zveza |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDB5J3DE |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=204-206 |language=Sl |volume=16 |issue=9}}</ref><ref name=":22">{{Navedi knjigo |url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/45001-46000/45351/minka_govekarjeva_slovenska_zena_1926_A_pt.pdf|title=Slovenska žena|publisher=Splošno žensko društvo (Ljubljana)|others=avtor poglavja Fran Kosec|year=1926|editor-last=Vasič Govekar|editor-first=Minka|editor-link=Minka Govekar|page=149-152|language=Sl}}</ref> Sicer je bila mnenja, da je v poglavju zbornika, ki govori o položaju Ameriških Slovenk več napak.<ref name=":15" /> <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":10">{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> === Literarno delo === Njen spis ''Memories of our old wood stove'' (''Spomini našega starega štedilnika na les'') by leta 1977 izšlo v antologiji slovensko ameriške literature z ilustracijami slovenskih umetnikov: ''Anthology of Slovenian American literature'', kjer jo je upodobila slovensko-ameriška slikarka [[Nancy Bukovnik]].<ref name=":12">{{Navedi knjigo |last= |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JRG6JY7 |title=Anthology of Slovenian American literature: with sixty reproductions of Slovenian ethnic art |date=1977 |publisher=Slovenski ameriški inštitut |editor-last=Donchenko |editor-first=Adele Koskosky |pages=170-173, 225-226 |language=En |trans-title=Antologija slovensko ameriške literature: s šestdesetimi reprodukcijski del umetnikov slovenskega porekla |editor-last2=Gobetz |editor-first2=Giles Edward}}</ref> Isti spis je objavljen tudi v knjigi ''The Ethnic American Woman: Problems, Protests, Lifestyles'' (Etnična ameriška ženska: problemi, protesti, življenski slogi), ki je izšla leta 1978 in jo je uredila Edith Blicksilver.<ref name=":10" /> === Raziskovanje zgodovine === Z raziskovanjem zgodovine slovenskega izseljenstva se je ukvarjala več kot štiri desetletja.<ref name=":1" /> Za Zarjo je napisala dvanajst zgodovinskih člankov o različnih slovenskih krajih.<ref name=":14" /> Za Zarjo je intervjuirala različne priče pomembnih zgodovinskih dogodkov, med drugim Helen Brainard Cole, zadnjo preživelo bolničarko ameriške državljanske vojne v Wisconsinu.<ref>{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=oktober 1931 |others=Helen Brainard Cole, intervijuiranka |title=Najstarejša bolničarka iz Civilne vojne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLGV1YOS |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=190-191 |language=Sl |volume=3 |issue=10}}</ref> Leta 1945 je zbrala in za lokalni list The Sheboygan Press v angleščini napisala točno zgodovino slovenskih priseljencev v Sheboygan; v slovenščini je bila objavljena v reviji Novi svet.<ref name=":14" /> Na željo Zgodovinske družbe države Wisconsin je zbrala in spisala zgodovino slovenskih priseljencev v državu Wisconsin, ki je bila marca 1950 objavljena v družbinem mesečniku Wisconsin Magazine of History pod naslovom The Slovenians, Most Recent American Immigrants (Slovenci, najpoznejši ameriški imigranti).<ref name=":14" /><ref>{{Navedi revijo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=marec 1950 |title=The Slovenians, Most Recent American Immigrants |trans-title=Slovenci, najpoznejši ameriški imigranti |url=https://www.jstor.org/stable/4632143 |url-access=registration |magazine=The Wisconsin Magazine of History |publisher=Wisconsin Historical Society |pages=265-280 |language=En |volume=33 |issue=3}}</ref> Za programno knjižico narodne konvencije K.S.K. Jednote je leta 1962 napisala kratek obris slovenskega priseljevanja v Ameriko.<ref name=":14" />[[Slika:Marija Prisland 1964.jpg|sličica|284x284_pik|Marie Černe Prisland leta 1964.]] == Poznejše življenje in smrt == Leta 1975 ji je umrl mož, ki jo je celo življenje pri delu podpiral in ji pomagal. Po njegovi smrti se je preselila v dom za ostarele v Sheboypanu.<ref name=":11" /> Tam je 13. septembra 1979 med pisanjem za Zarjo umrla.<ref>{{Navedi novice |date=oktober 1979 |title=Omahnilo je srce |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=18 |language=Sl |volume=51 |issue=10}}</ref> Pokopana je bila v grobu svojega moža na pokopališču Greendale Cemetery v mestu Kohler v Wisconsinu.<ref>{{Navedi splet |title=Marie Cherne Prisland (1890-1979) - Find a Grave... |url=https://www.findagrave.com/memorial/81589795/marie-prisland |access-date=2026-09-24 |website=www.findagrave.com |language=En |trans-quote=Marie Cherne Prisland (1890-1979) - Najdi grob...}}</ref> == Zapuščina == Njena pisalna miza, pisalna stroj, ter njen portret, ki ga je leta 1977 po zgledu Marieine najljubše fotografije iz leta 1931 naslikala slovensko-ameriška slikarka [[Emilija Bucik Razman]], je razstavljen v SWUA National Office and Heritage Museum v mestu Joliet v [[Illinois|Illinoisu]].<ref name=":10" /><ref name=":11">{{Navedi novice |date=julij 1979 |title=Tribute To Our Founder Of S.W.U. |trans-title=Poklon naši ustanoviteljici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AF5P8ARB |newspaper=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=2 |language=En |volume=7/8}}</ref> Muzej hrani tudi njena ročna dela.<ref>{{Navedi splet |last=Baran-Unland |first=Denise M. |date=2023-10-27 |title=Joliet’s Slovenian Union celebrating 95 years with Mass, museum open house |trans-title=Jolietova Slovenska zveza praznuje 95-letnico se sveto mašo in dnevom odprtih vrat muzeja |url=https://www.shawlocal.com/the-herald-news/news/2023/10/26/joliets-slovenian-union-celebrating-95-years-with-mass-museum-open-house/ |access-date=2026-09-07 |website=Shaw Local |language=en}}</ref> == Galerija == <gallery widths="150"> Slika:Marie Černe Prisland okoli leta 1931 (2).jpg|Kmalu po ustanovitvi SWUA Slika:Marie Černe Prisland in Juro Adlešič (1938).jpg|Župan mesta Ljubljana [[Juro Adlešič]] jo spremlja od kolodvora, po končanem slovesnem sprejemu v domovini dne 1. julija 1938 Slika:Marie Černe Prisland v gorenjski noši (okoli leta 1938).jpg Slika:Marie Černe Prisland leta 1940.jpg|Leta 1940, ob petindvajsetletnici prihoda v ZDA. Slika:Marie Černe Prisland in Pavla Lovše Bole (1959).jpg|Skupaj s prijateljico [[Pavla Lovše Bole|Pavlo Lovše Bole]] (sedi za klavirjem) ob obisku domovine leta 1959. Slika:Jack Cuznar, Marie Černe Prisland, in Albert Švagelj (1959).jpg|Skupaj z ameriškim Slovencem Jackom Cuznarjem (na levi) in tajnikom Slovenske izseljenske matice Albertom Švageljem (na desni) ob njenem odhodu v ZDA po obisku domovine, na ljubljanskem kolodvoru leta 1959. </gallery> == Biblografija == * ''Ameriška Slovenka'' (zbornik, ki ga je uredila skupaj z [[Fannie Mohar Jazbec]], Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1928)<ref name=":92" /><ref>{{Navedi knjigo |title=Ameriška slovenka |date=1928 |publisher=Slovenian Women's Union of America |editor-last=Mohar Jazbec |editor-first=Fannie |editor-link=Fannie Mohar Jazbec |language=Sl |editor-last2=Černe Prisland |editor-first2=Marie |editor-link2=Marie Černe Prisland}}</ref> * ''Woman's glory: the kitchen'' (''Slava ženske: kuhinja''; zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1963)<ref>{{Navedi knjigo |title=Woman's glory: the kitchen |date=1963 |publisher=Slovenian Women's Union of America |editor-last=Černe Prisland |editor-first=Marie |editor-link=Marie Černe Prisland |location=Chicago |language=En |trans-title=Slava ženske: kuhinja |editor-last2=Krizman-Novak |editor-first2=Albina |editor-link2=Albina Krizman-Novak}}</ref> * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko''; spomini in eseji, Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref name=":9">{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref><ref name=":92">{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland|first=Marie|author-link=Marie Černe Prisland|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up|title=From Slovenia - to America|date=1978|publisher=Slovenian Women's Union of America|location=Chicago, Illinois|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|edition=2nd|orig-date=1968; first published}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|''Red svetega Save IV. stopnje'']] (Jugoslavija, 1939)<ref name=":92" /> * American Red Cross Citation (USA, 1946)<ref name=":12" /> * ''Slovenec leta slovensko-ameriškega radijskega kluba'' (Chicago, 1966)<ref name=":8">{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> * Priznanje za družbeno delo mesta Sheboygan (Community Service Award of City of Sheboygan; Sheboygan, 1972)<ref name=":92" /> == Sklici == <references /> == Oomb == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} bn8ynnt1s9qlmnfa7q9lejdt722vd7w Slavko Moharič 0 608410 6759344 6747721 2026-10-01T16:48:40Z MegaVizija 266648 del besedila 6759344 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Slavko Moharič |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Slavko Moharič''', [[Slovenci|slovenski]] geodetski tehnik in [[politik]]; * [[19. avgust]] [[1966]]. Po izobrazbi je geodetski tehnik, po poklicu pa samostojni podjetnik, ki se ukvarja s tehničnim svetovanjem.<ref>{{Navedi splet |title=Javna objava |url=https://www.zveza-slepih.si/wp-content/uploads/2022/04/Javna_objava_VE08_2022_SLO_8000-Ptuj.pdf |website=zveza-slepih.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=MEGA-VIZIJA, Slavko MOHARIČ s.p. - Matično podjetje na Biziju |url=https://www.bizi.si/MEGA-VIZIJA-SLAVKO-MOHARIC-S-P/maticno-podjetje/ |access-date=2026-09-07 |website=www.bizi.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah v Državni zbor leta 2022]] je na listi stranke [[Resni.ca]] prvič kandidiral za poslanca. V volilnem okraju Ptuj 1 je zbral 569 glasov (3,87 odstotka) in ni bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-19|title=Izidi glasovanja po listah|date=2022-05-07}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|jesenskih lokalnih volitvah]] je nato kandidiral za župana [[Občina Trnovska vas|Trnovske vasi]], dobil je 11,9 % glasov občanov.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za občino Trnovska vas |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/trnovska_vas/rezultati |access-date=2026-09-07 |website=dvk-rs.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je v okraju Ptuj 1 znova kandidiral za poslanca.<ref>{{Navedi splet |last= |first= |title=Kdo so kandidati za volitve v Državni zbor pri nas? Objavljamo seznam |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/40153/kdo-so-kandidati-za-volitve-v-drzavni-zbor-pri-nas-objavljamo-seznam |access-date=2026-09-07 |website=Prlekija-on.net |language=sl}}</ref> Stranka je vstopila v parlament s petimi mandati, Moharič je prejel 1.224 glasov (8,97 odstotka), a ni bil izvoljen v Državni zbor.<ref>{{Navedi splet |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |website=rtvslo.si |accessdate=2026-04-18 |language=sl |first=Aleksandra K. Kovač, G. |last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |title=Izidi glasovanja - Po listah |date=2026-04-07 |accessdate=2026-09-07 |website=DVK-rs.si}}</ref> Živi v naselju [[Biš]] v [[Trnovska vas|Trnovski vasi]]. Med letoma 2014 in 2018 je vodil tudi tamkajšnji vaški odbor.<ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=Vaški odbor Biš - trnovska-vas.si |url=https://www.trnovska-vas.si/objava/256360 |access-date=2026-09-07 |website=www.trnovska-vas.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Moharič, Slavko}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] pvjtrrxwx4zy70wwrd1516ma8rx8hzp 6759441 6759344 2026-10-01T20:01:49Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/MegaVizija|MegaVizija]] ([[User talk:MegaVizija|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:VidicK01|VidicK01]] 6747721 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Slavko Moharič |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Slavko Moharič''', [[Slovenci|slovenski]] geodetski tehnik in [[politik]]; * [[19. avgust]] [[1966]]. Po izobrazbi je geodetski tehnik, po poklicu pa samostojni podjetnik, ki se ukvarja s tehničnim svetovanjem.<ref>{{Navedi splet |title=Javna objava |url=https://www.zveza-slepih.si/wp-content/uploads/2022/04/Javna_objava_VE08_2022_SLO_8000-Ptuj.pdf |website=zveza-slepih.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=MEGA-VIZIJA, Slavko MOHARIČ s.p. - Matično podjetje na Biziju |url=https://www.bizi.si/MEGA-VIZIJA-SLAVKO-MOHARIC-S-P/maticno-podjetje/ |access-date=2026-09-07 |website=www.bizi.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah v Državni zbor leta 2022]] je na listi stranke [[Resni.ca]] prvič kandidiral za poslanca. V volilnem okraju Ptuj 1 je zbral 569 glasov (3,87 odstotka) in ni bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-19|title=Izidi glasovanja po listah|date=2022-05-07}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|jesenskih lokalnih volitvah]] je nato neuspešno kandidiral za župana [[Občina Trnovska vas|Trnovske vasi]], dobil je 93 oziroma 11,9 % glasov občanov.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za občino Trnovska vas |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/trnovska_vas/rezultati |access-date=2026-09-07 |website=dvk-rs.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je v okraju Ptuj 1 znova kandidiral za poslanca.<ref>{{Navedi splet |last= |first= |title=Kdo so kandidati za volitve v Državni zbor pri nas? Objavljamo seznam |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/40153/kdo-so-kandidati-za-volitve-v-drzavni-zbor-pri-nas-objavljamo-seznam |access-date=2026-09-07 |website=Prlekija-on.net |language=sl}}</ref> Stranka je vstopila v parlament s petimi mandati, Moharič je prejel 1.224 glasov (8,97 odstotka), a ni bil izvoljen v Državni zbor.<ref>{{Navedi splet |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |website=rtvslo.si |accessdate=2026-04-18 |language=sl |first=Aleksandra K. Kovač, G. |last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |title=Izidi glasovanja - Po listah |date=2026-04-07 |accessdate=2026-09-07 |website=DVK-rs.si}}</ref> Živi v naselju [[Biš]] v [[Trnovska vas|Trnovski vasi]]. Med letoma 2014 in 2018 je vodil tudi tamkajšnji vaški odbor.<ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=Vaški odbor Biš - trnovska-vas.si |url=https://www.trnovska-vas.si/objava/256360 |access-date=2026-09-07 |website=www.trnovska-vas.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Moharič, Slavko}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] 5xfneltvtonnld3vgjr6qlphvt5xya7 Stolnica nadangela Mihaela, Beograd 0 608842 6759478 6753304 2026-10-01T22:38:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759478 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[15. junij]] [[1837]]<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web |url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd |access-date=2026-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220318103040/http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |archive-date=2022-03-18 |url-status=dead}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Časopis »Vreme« leta 1922 podrobno opisuje podiranje stare in gradnjo nove »Saborne crkve«. Stara cerkev je bila namreč iz leta 1728, pa je knez Miloš odločil, naj se podere in na njenem mestu zgradi nova.<ref>{{cite web|url=https://www.beograd.rs/cir/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a86090/UPECATLJIVA-ARHITEKTURA-I-ISTORIJA-Vredna-umetnicka-dela-deo-su-riznice-Saborne-crkve.html|title=УПЕЧАТЉИВА АРХИТЕКТУРА И ИСТОРИЈА: Вредна уметничка дела део су ризнице Саборне цркве|publisher=Град Београд|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> To pa ni bila prva bogoslužna stavba, ampak je bila zgrajena na mestu starejše cerkve, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, kar je prvič omenjeno v zapisih zahodnih popotnikov leta 1578.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/kultura/riznica-saborne-crkve-beograd/|title= Svedok crkvene i državne istorije Srbije. Riznica Saborne crkve u Beogradu: Hram u kome se patrijarsi ustoličavaju, a vladari su se krunisali |publisher=Dnevni list Danas|author=Jelena Tasić|place=Beograd|language=sr|date=7. januar 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> Spomladi leta 1837 so obrtniki začeli rušiti staro cerkev. Podiranje zunanjih zidov je potekalo brez težav, saj so jih že večkrat podirali ali obnavljali v vojnah in spremembah skozi zgodovino. Težave pa so nastale pri odstranjevanju temeljev stare cerkve, ki so bili globoko v zemlji; malta se je bila tako trdno oprijela kamenja, da je skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Zato so prvotni načrt spremenili in nove temelje postavili kar ob prejšnjih starih, ki so ostali vse do danes v zemlji. 15. junija 1837 so položili temeljni kamen v prisotnosti princese Ljubice, knezov Milana in Mihaila, [[Petar Jovanović (metropolit)|Petra Jovanovića]] (vladal 1833-1859) in druge duhovščine ter mnogih drugih osebnosti. Metropolit je blagoslovil vodo in z njo poškropil kamen ter povedal pridigo. Nato so sestavili zapisnik, v katerem so poleg kralja Milana omenili še ruskega in avstrijskega cesarja, turškega sultana in nekaj drugih pomembnih osebnosti. Postavili so ga v stekleno posodo, ki so jo zapečatili z rdečim voskom. Vanj so deli po en bankovec takratnega denarja ter vse skupaj položili v izdolben kamen, ki je bil položen v temelj cerkve.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje ("miropomazanje") po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> Predmeti, povezani s kronanjem in maziljenjem kralja Petra I., imajo v zakladnici katedrale posebno mesto, saj je bil on zadnji kronani in maziljeni srbski vladar. Od njegovega kronanja v katedrali 21. septembra 1904, se je ohranilo "nebo" (baldahin) z motivom Svete Trojice, pod katerim si je na glavo položil srbsko krono; srebrni jedilni pribor - pladenj, nosilec mirte in kadilnica - pa ohranjajo spomin na njegovo maziljenje 9. oktobra 1904 v samostanu Žiča, natanko tri desetletja pred atentatom na njegovega sina kralja Aleksandra dne 9. oktobra 1934 v Marseillu.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/kultura/riznica-saborne-crkve-beograd/|title= Svedok crkvene i državne istorije Srbije. Riznica Saborne crkve u Beogradu: Hram u kome se patrijarsi ustoličavaju, a vladari su se krunisali |publisher=Dnevni list Danas|author=Jelena Tasić|place=Beograd|language=sr|date=7. januar 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 6gz2e1uea6jyibroihvxkx2nofml6vz Univerza Francisco Marroquín 0 608938 6759527 6756686 2026-10-02T06:51:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759527 wikitext text/x-wiki {{Infobox university |name = Univerza Francisco Marroquín<br/ >Universidad Francisco Marroquín |image_size = |caption = |motto = ''La enseñanza y difusión de los principios éticos, jurídicos y económicos de una sociedad de personas libres y responsables''<br/ >Poučevanje in širjenje etičnih, pravnih in ekonomskih načel družbe svobodnih in odgovornih posameznikov. |type = zasebna univerza |endowment = 1971 |president = Ricardo Castillo A. |students = 2700 |undergrad = |postgrad = |staff = |faculty = |city = [[Gvatemala (mesto)]] |state = |country = [[Gvatemala]] |campus = 6a. Calle Final, Calle Manuel F. Ayau, Zona 10 |athletics = |colors = Rdeče in belo |free_label = |free = |sports_nickname = UFM |website = {{URL|http://www.ufm.edu/|ufm.edu}} |logo = [[File:Panorámica entrada Universidad Francisco Marroquín.jpg|250px|Campus Universidad Francisco Marroquín]] }} '''Univerza Francisco Marroquín''' ({{langx|es|Universidad Francisco Marroquín}}), znana tudi pod kratico '''UFM''', je zasebna sekularna univerza v [[Gvatemala (mesto)|mestu Gvatemala]] v [[Gvatemala|Gvatemali]]. Svoje poslanstvo opredeljuje kot »poučevanje in širjenje etičnih, pravnih in ekonomskih načel družbe svobodnih in odgovornih posameznikov«. Univerzo je ustanovil Manuel Ayau v prizadevanju, da bi se zoperstavil ideologiji, ki jo je dojemal kot »socialistično« na drugih univerzah v državi;<ref name=":0">{{Cite web |last=Dickerson |first=Marla |date=2008-06-06 |title=Leftist thinking left off the syllabus |url=https://www.latimes.com/world/mexico-americas/la-fi-guatemala6-2008jun06-story.html |access-date=2025-05-19 |website=Los Angeles Times |language=en-US}}</ref> gre za libertarno univerzo,<ref name=":0" /> ki jo je Milton Friedman nekoč označil za »eno vodilnih univerz v Latinski Ameriki«.<ref>{{Cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/video/interview-with-rose-and-milton-friedman/ |title=Universidad Francisco Marroquín}}</ref> == Zgodovina == Univerzo je leta 1971 ustanovil Manuel Ayau, znan kot Muso.<ref>{{cite web|title=Muso|url=http://muso.ufm.edu/en/index.php/Main_Page|publisher=UFM|access-date=30 January 2013|archive-date=17 May 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130517103138/http://muso.ufm.edu/en/index.php/Main_Page|url-status=dead}}</ref> Ime je dobila po Franciscu Marroquínu, zgodnjem gvatemalskem škofu, pedagogu in zagovorniku pravic domorodnega prebivalstva.<ref>{{cite web |url=https://www.ufm.edu/wp-content/uploads/2020/11/Loa_Fco_Marroquin.pdf |publisher=Universidad Francisco Marroquín}}</ref> Univerza UFM, ki so jo ustanovili člani Centra za gospodarske in družbene študije (''Center for Economic and Social Studies'') s začetnim kapitalom 40.000 dolarjev in 125 študenti, je leta 2023 štela 2700 študentov. V izjavi o poslanstvu in filozofiji univerze piše, da se morajo univerze »postaviti nad konflikte svojega časa, da bi se ohranili znanost in akademska svoboda – ki ju bo človeštvo vedno potrebovalo«.<ref name="ufmDateNotSpecified">{{cite web |title=Philosophy Statement and Manuel F. Ayau's Inaugural Address |url=https://www.ufm.edu/images/b/bb/IdearioUFM.pdf |work=UFM website |publisher=Universidad Francisco Marroquin}}</ref> Universidad Francisco Marroquín je 28. septembra 2018 odprla kampus v [[Madrid]]u in postala prva latinskoameriška univerza, ki je pridobila dovoljenje za delovanje v Španiji.<ref>{{cite web |url=https://noticias.ufm.edu/2018/09/ufm-campus-madrid/ |website=El amigo de la Marro |publisher=UFM |title=UFM tiene campus en Madrid |date=21 September 2018 }}</ref> == Študijski programi in nazivi == V Gvatemali, tako kot v večjem delu preostale Latinske Amerike, se izobraževalni sistem osredotoča na študentovo akademsko ali poklicno smer že od trenutka vpisa. Po končani srednji šoli so študenti sprejeti na določeno fakulteto ali oddelek, kjer od prvega letnika dalje sledijo predpisanemu programu, ki vodi do pridobitve diplome.<ref>{{Cite web |title=Constitución de Guatemala - Wikisource |url=https://es.wikisource.org/wiki/Constituci%C3%B3n_de_Guatemala |access-date=2025-12-18 |website=es.wikisource.org |language=es}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bureau of International Labor Affairs (ILAB) - U.S. Department of Labor |url=https://www.dol.gov/ilab/media/reports/iclp/tda2001/guatemala.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20050328065955/https://www.dol.gov/ilab/media/reports/iclp/tda2001/guatemala.htm |archive-date=2005-03-28 |access-date=2025-12-18 |website=www.dol.gov}}</ref> === Dodiplomski študij === Naziv ''Licenciatura'' (licenciat): v večjem delu Latinske Amerike je to najpogostejši naziv, ki se podeljuje študentom na dodiplomski stopnji. Tradicionalno vključuje več akademskih kreditnih točk kot običajna diploma prvostopenjskega študija (B.A. ali B.S.): * Smeri: arhitektura, poslovna administracija, klinična prehrana, ekonomija, pedagogika, mednarodni odnosi, pravo, politologija, javno računovodstvo in revizija, psihologija (klinična in industrijska).<ref name="UFM at a Glance">{{cite web|title=UFM at a Glance|url=https://www.ufm.edu/index.php/At_a_Glance|publisher=UFM|access-date=30 January 2013|archive-date=1 October 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111001134514/https://www.ufm.edu/index.php/At_a_Glance|url-status=dead}}</ref> * M.D./D.D.S.: Študenti so na študij medicine ali dentalne medicine sprejeti neposredno po končani srednji šoli. Sledi triletni program študija temeljnih znanosti, po katerem študenti pridobijo naziv ''Diplomirani inženir'' (B.S.). Nato sledijo štiri leta študija medicine ali tri leta študija dentalne medicine ter enoletno pripravništvo za študente medicine. Diplomanti nato pridobijo naziv M.D. (doktor medicine) ali D.D.S. (doktor dentalne medicine). Diplomanti stomatologije se lahko odločijo za specializacijo na področjih, kot so oralna in maksilofacialna kirurgija (štiri leta), parodontologija (2–3 leta), endodontija (2–3 leta), ortodontija (2–3 leta) itd. * Visokošolski strokovni študij (''Associate degree''): področja vključujejo umetnostno zgodovino in upravljanje kadrov.<ref name="UFM at a Glance"/> * Pedagoška specializacija (''Profesorado''): gre za specializiran študij za učitelje v srednjih šolah. Pogosto je pogoj za zaposlitev; vključuje področja, kot so umetnostna zgodovina, računalništvo, družboslovje in jeziki. === Podiplomski študij === Področja magistrskega študija: poslovodenje (MBA); virtualno poslovodenje (spletni MBA); vodenje nepremičninskih projektov (MAPI);[10] podjetniška ekonomija; mednarodna politična ekonomija; mednarodni odnosi, finance in obdavčitev (MFIN); upravljanje človeških virov; družboslovje.[11] Magistrski študij na naslednjih medicinskih specializacijah: interna medicina, oftalmologija, pediatrija, radiologija. === Doktorski študij === Področja doktorskega študija: ekonomija, pravo, družboslovje. == Področja poučevanja == * [Računovodstvo]]<ref name="fce.ufm.edu"/> * [[Arhitektura]]<ref>{{cite web|url=http://arquitectura.ufm.edu/|title=arquitectura-ufmdesign-innovación-Diseño Industrial en Guatemala|website=UFMDesign}}</ref> * [[Poslovna administracija]]<ref>{{cite web|url=http://fce.ufm.edu/|title=Facultad de Ciencias Económicas |website=Facultad de Ciencias Económicas}}</ref> * [[Klinična prehrana]]<ref>{{cite web|url=http://nutricion.ufm.edu|title=Escuela de Nutrición – La Escuela de Nutrición de la Universidad Francisco Marroquín se fundó en el año 1993, estando adscrita a la Facultad de Medicina.|website=Escuela de Nutrición}}</ref> * [[Zobozdravstvo]]<ref>{{cite web|url=http://odontologia.ufm.edu|title=Portada – Facultad de Odontología|website=Facultad de Odontología}}</ref> * [[Ekonomija]]<ref name="fce.ufm.edu">{{cite web|url=http://fce.ufm.edu|title=Facultad de Ciencias Económicas |website=Facultad de Ciencias Económicas}}</ref> * [[Pedagogika]]<ref>{{cite web|url=http://educacion.ufm.edu|title=Departamento de Educación – Departamento de Educación|website=Departamento de Educación}}</ref> * [[Mednarodni odnosi]]<ref name="epri.ufm.edu">{{cite web|url=http://epri.ufm.edu|title=Instituto de Estudios Políticos y Relaciones Internacionales – El EPRI está comprometido con la excelencia académica en sus programas de Ciencia Política y Relaciones Internacionales.|website=Instituto de Estudios Políticos y Relaciones Internacionales}}</ref> * [[Pravo]]<ref>{{cite web|url=http://derecho.ufm.edu|title=Facultad de Derecho – Universidad Francisco Marroquín|website=derecho.ufm.edu}}</ref> * [[Medicina]], vključno z interno medicino, oftalmologijo, pediatrijo in radiologijo<ref>{{cite web|url=http://medicina.ufm.edu|title=Facultad de Medicina – Universidad Francisco Marroquín|website=Facultad de Medicina – Universidad Francisco Marroquín}}</ref> * [[Politologija]]<ref name="epri.ufm.edu"/> * [[Psihologija]]<ref>{{cite web|url=http://psicologia.ufm.edu|title=Departamento de Psicología – La Escuela Superior de Psicología fue creada en 1975, y desde sus inicios proyectó sus esfuerzos a preparar profesionales en los niveles de Maestría y Doctorado en Psicología Clínica y Médica.|website=Departamento de Psicología}}</ref> * [[Družboslovje]]<ref>{{cite web|url=http://escs.ufm.edu|title=Escuela Superior de Ciencias Sociales – Sitio de la Escuela Superior de Ciencias Sociales|website=Escuela Superior de Ciencias Sociales|access-date=2026-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20250925160939/https://escs.ufm.edu/|archive-date=2025-09-25|url-status=dead}}</ref> == Oddelki in projekti == Knjižnica Ludwiga von Misesa hrani zbirko zasebnih knjižnic, ki so pripadale uglednim intelektualcem in zbirateljem:<ref>{{Cite web |title=Internet Archive: Digital Library of Free & Borrowable Texts, Movies, Music & Wayback Machine |url=https://archive.org/details/sigloxx?and%5B%5D=mediatype:%22texts%22&sort=-date |access-date=2025-12-18 |website=archive.org}}</ref> *José Cecilio del Valle, eden od očetov ustanoviteljev neodvisnosti Srednje Amerike. *Carlos Elmenhorst, zbiratelj srednjeameriških knjig in zemljevidov.<ref>{{Cite web |last=ufmlabs |date=2012-10-10 |title=Historic Map Book, presented at the UFM |url=https://noticias.ufm.edu/2012/10/historic-map-book-presented-at-the-ufm/ |access-date=2025-12-18 |website=El Amigo de la Marro |language=es}}</ref> *William Hutt, angleški avtor in ekonomist.<ref name="Egger">Egger, John B. "William Harold Hutt (1899–1988): A Biographical Essay from an Austrian Perspective." ''[[Mises.org]]''. [http://mises.org/about/3235]</ref> *Gordon Tullock, so-ustanovitelj šole teorije javne izbire (Public Choice). *Sir Alan Walters, gospodarski svetovalec Margaret Thatcher. V začetku 2000-ih je knjižnica začela ponujati dostop do digitalnih virov. Naročena je na različne storitve na tem področju, vključno s podatkovnimi zbirkami EBSCOHost, Oxford Scholarship Online, xRefer Plus, UpToDate, MDConsult in drugimi. Knjižnica je bila med vsemi knjižnicami na svetu izbrana v skupino desetih, ki so prejele donacijo založbe Elsevier v obsegu 670 naslovov.<ref>{{Cite news |title=Biblioteca recibió donación Elsevier - Noticias |url=http://noticias.ufm.edu/index.php/Biblioteca_recibi%C3%B3_donaci%C3%B3n_Elsevier |archive-url=https://web.archive.org/web/20160531002607/http://noticias.ufm.edu/index.php/Biblioteca_recibi%C3%B3_donaci%C3%B3n_Elsevier |archive-date=2016-05-31 |access-date=2025-12-18 |work=El Amigo de la Marro}}</ref> Spletna stran knjižnice je v Gvatemali prejela nagrado Arroba de Oro za najboljšo izobraževalno spletno stran.<ref>{{Cite web |title=Portada |url=https://noticias.ufm.edu/ |access-date=2025-12-18 |website=El Amigo de la Marro |language=es}}</ref> Center Henryja Hazlitta koordinira predmete Etika svobode, Filozofija Friedricha A. Hayeka in Ekonomski proces (I, II in III), ki so na voljo študentom dodiplomskega študija na vseh fakultetah. Organizira tudi seminarje in predavanja za profesorje z namenom izboljšanja njihovih akademskih in pedagoških veščin. Center za preučevanje kapitalizma je bil ustanovljen leta 2009 s podporo univerze kot zasebni, sekularni, neprofitni študijski center, ki je odprt za oba spola in ne nudi nastanitve. Organizira srečanja s sokratskim dialogom za srednješolce in mlade podjetnike, namenjena preučevanju filozofskih vrednot. Od ustanovitve se je filozofskih razprav udeležilo več kot 1000 udeležencev.<ref>{{cite web|url=http://capitalismo.ufm.edu/|title=Centro del Capitalismo – Universidad Francisco Marroquín – Centro del Capitalismo|website=Centro del Capitalismo – Universidad Francisco Marroquín|access-date=2011-06-17|archive-date=2015-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20150130193002/http://capitalismo.ufm.edu/|url-status=dead}}</ref> Arboretum si prizadeva za ohranjanje rastlin in živali v kampusu. Univerzitetno zemljišče je ostanek gozda Montano, sestavljenega iz borov in hrastov (vrsta ''Encino''), ki je nekoč prekrival Gvatemalo. Vrtovi so zasnovani tako, da združujejo avtohtone in eksotične vrste. Že od začetka je bilo ohranjanje gozda prednostna naloga; arhitekturna zasnova knjižničnih stavb je bila celo prilagojena tako, da so drevesa ostala čim bolj neokrnjena.<ref>{{cite web |url=http://arboretum.ufm.edu/ |title=Arboretum – Universidad Francisco Marroquín |website=arboretum.ufm.edu}}</ref> Oddelek za nove medije – Ustvarjanje, uvajanje in učinkovito upravljanje digitalnih virov – Oddelek za nove medije je specializiran za pretakanje avdio in video konferenc v angleščini in španščini o temah, povezanih s klasično liberalno mislijo.<ref>{{cite web|url=http://www.newmedia.ufm.edu/|title=New Media|first=Universidad Francisco|last=Marroquín|website=www.newmedia.ufm.edu}}</ref> Izbor: *Serija ''Free to Choose'' (Svoboda izbire) avtorjev Miltona in Rose Friedman (v španščini)<ref>{{cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/gsm/index.php?title=Libre_para_elegir |title=Libre para elegir – New Media |language=es |publisher=Newmedia.ufm.edu.gt |access-date=2009-04-12}}</ref> *Konferenca Jamesa Buchanana ob odprtju prvega centra za teorijo javne izbire (''Public Choice Center'') v Latinski Ameriki (2001)<ref>{{cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/gsm/index.php?title=Peregrinaje_Intelectual |title=Peregrinaje Intelectual – New Media |language=es |publisher=Newmedia.ufm.edu.gt |access-date=2009-04-12}}</ref> *Podelitev častnega doktorata Vernonu L. Smithu (2004)<ref>{{cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/gsm/index.php?title=Honorary_Doctorate_Ceremony |title=Honorary Doctorate Ceremony – New Media |language=es |publisher=Newmedia.ufm.edu.gt |date=2007-11-29 |access-date=2009-04-12}}</ref> *Intervju z Miltonom in Rose Friedman za generalno skupščino Društva Mont Pelerin leta 2002 v Londonu<ref>{{cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/gsm/index.php?title=Interview_with_Rose_and_Milton_Friedman |title=Interview with Rose and Milton Friedman – New Media |language=es |publisher=Newmedia.ufm.edu.gt |date=2008-08-18 |access-date=2009-04-12}}</ref> Muzej Popol Vuh obiskovalcem ponuja edinstveno potovanje skozi zgodovino Gvatemale, ki ga dopolnjuje ena najboljših zbirk predkolumbovske in kolonialne umetnosti v državi. Muzej je zasebna, neprofitna znanstvena ustanova, namenjena ohranjanju, raziskovanju in popularizaciji kulturne ter arheološke dediščine Gvatemale.<ref>{{cite web|url=http://www.popolvuh.ufm.edu |title=Museo Popol Vuh, Universidad Francisco Marroquín, Guatemala |publisher=Popolvuh.ufm.edu |access-date=2009-04-12}}</ref> ''Lienzo de Quauhquechollan'' je velika slika ljudstva Nahua na bombažnem platnu (''lienzo''), ki sodi v predkolumbovsko tradicijo beleženja zgodb o selitvah in osvajanjih v geografskem kontekstu. Velja za prvi zemljevid Gvatemale in je eden redkih virov iz 16. stoletja, ki pričajo o vojaških pohodih Jorgeja de Alvarada leta 1527. Digitalno restavrirana kopija in animirana upodobitev zgodbe, ki sta na ogled v kampusu, temeljita na raziskavah nizozemske arheologinje Florine Asselbergs.<ref>{{cite web|url=http://lienzo.ufm.edu/en/ellienzo.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20080310021002/http://lienzo.ufm.edu/en/ellienzo.asp|access-date=2012-03-19|title=The Lienzo|archive-date=2008-03-10}}</ref> Program štipendiranja ITA (akronim za ''Impulso al Talento Academico'') pomeni »spodbujanje akademske nadarjenosti«. Program zagotavlja štipendije za dodiplomski študij najrevnejšim, a hkrati najbolj usposobljenim in motiviranim študentom. Štipendija krije celotno šolnino in druge obvezne prispevke, stroške nastanitve in prehrane, zdravstveno zavarovanje ter dodatek za javni prevoz, nakup knjig in osnovne osebne stroške.<ref>{{cite web |url=http://ita.ufm.edu/en |title=ITA |publisher=Ita.ufm.edu |access-date=2009-04-12 }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=December 2025 |bot=InternetArchiveBot }}</ref> == Tradicije in znamenitosti == Leta 1972 je prva generacija študentov, vpisana na univerzo, ustanovnemu rektorju Manuelu Ayauu v šali podarila par bronastih čevljev. Od takrat te čevlje hranijo v rektorjevi pisarni kot opomnik, naj sledimo Ayauovim stopinjam in stopinjam ustanoviteljev univerze na poti k svobodi. V znak priznanja zagovornikom svobode univerza podeljuje častne doktorate (''honoris causa'') znanstvenikom, intelektualcem, poslovnežem, umetnikom in drugim posameznikom, ki so prispevali k razvoju znanosti, umetnosti, gospodarstva in uveljavljanju svobode. Častni naziv univerze so prejeli štirje Nobelovi nagrajenci: [[Friedrich Hayek]], [[Milton Friedman]], [[James M. Buchanan]] in [[Vernon L. Smith]].<ref>See the entire list, here <https://www.ufm.edu/index.php/Doctorados_Honoris_Causa> (in Spanish).</ref> V stavbi ''House of Freedom'' (Hiša svobode) knjižnica nosi ime Ludwiga von Misesa; tam sta tudi avditorij Friedricha A. Hayeka in avditorij Miltona Friedmana. Oddelek, pristojen za predmeta družbena filozofija in ekonomski procesi, je poimenovan po Henryju Hazlittu. Na območju univerze sta tudi Trg svobode (''Freedom Plaza'') in terasa, poimenovana po Rose Friedman. Študenti profesorja Josepha Keckeissna vsako leto v drugem semestru s praznovanjem v dunajskem slogu obeležijo Misesov rojstni dan (29. september). Dogodek vključuje gledališke nastope, petje in ples. Keckeissen se je v New Yorku udeleževal Misesovih seminarjev, gledališko tradicijo pa je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začel v okviru društva Guttenberg Society. Podelitev diplom – Univerza UFM slovesne podelitve diplom prireja maja in novembra. Takrat diplomanti prejmejo svoje nazive in diplome. Ob tej priložnosti upravni odbor podeli tudi častne doktorate. Slovesnost za najboljše diplomante – Večer pred podelitvijo diplom na UFM priredijo slovesnost in koktajl zabavo v čast študentom, ki so diplomirali z odliko, ter za proslavitev odličnosti. Podeljujejo se naslednja priznanja: ''cum laude'' za tiste, ki so dosegli ocene med 85 in 90, ter ''magna cum laude'' za tiste, ki so dosegli ocene med 91 in 94; in ''summa cum laude'' za tiste, ki so dosegli povprečje med 95 in 100. Uvodno predavanje – Uvodno predavanje je akademska tradicija na univerzi Universidad Francisco Marroquín, v okviru katere domači ali gostujoči profesor predava o filozofiji. Prvo uvodno predavanje na UFM je imel zaslužni prorektor Rigoberto Juárez-Paz; posvečeno je bilo Platonovi akademiji. === Znamenitosti v kampusu === Popsje škofa Marroquína; univerza nosi njegovo ime, saj je bil prvi cerkveni dostojanstvenik, posvečen v Ameriki v kolonialnem obdobju. Med svojim škofovanjem se je Marroquín zavzemal za pravice domorodnega prebivalstva in pomagal financirati ustanovitev šole ''Colegio de Santo Tomás de Aquino'' (Šola svetega Tomaža Akvinskega), prve univerze v Srednji Ameriki.<ref>Paganini, Ricardo (1947). Historia De La Real y Pontificia Universidad de San Carlos de Guatemala (in Spanish). Guatemala, C.A.: Tipografía Nacional. pp. 49–197.</ref> Avtor doprsnega kipa je kipar José Nicolás. Univerza je sicer nekonfesionalna. Popsje F. A. Hayeka, ki je leta 1974 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo. Univerzo je obiskal leta 1977, ko je prejel častni doktorat s področja družboslovja. Po njem je poimenovana dvorana ''Hiša svobode'' (''House of Freedom'') v akademski stavbi. Njegov doprsni kip se nahaja v knjižnici Ludwiga von Misesa; leta 1991 ga je podaril Walter S. Morris iz Little Rocka v Arkansasu.<ref>{{Cite web |title=Hayek: A Collaborative Biography: Part VIII: The Constitution Of Liberty: 'Shooting In Cold Blood', Hayek's Plan For The Future Of Democracy 3319780689, 9783319780696 |url=https://dokumen.pub/hayek-a-collaborative-biography-part-viii-the-constitution-of-liberty-shooting-in-cold-blood-hayeks-plan-for-the-future-of-democracy-3319780689-9783319780696.html |access-date=2025-12-18 |website=dokumen.pub |language=en}}</ref> Porsje Ludwiga von Misesa; Gvatemalo je obiskal na povabilo Centra za gospodarske in družbene študije (''Centro de Estudios Económico-Sociales'') in podprl ustanovitev univerze. Kip je podarila generacija študentov poslovne šole iz leta 1975.<ref>{{Cite web |date=December 2, 2016 |title=Universidad Francisco Marroquín's Post |url=https://www.facebook.com/UFMedu/posts/12-de-abril-de-1975-busto-de-ludwig-von-misesludwig-von-mises-es-uno-de-los-gran/1107302956033974/ |publisher=Universidad Francisco Marroquin}}</ref> ''Atlas Libertas'' je relief, nameščen na glavni fasadi poslovne šole UFM.<ref>{{Cite news|url=https://atlaslibertas.ufm.edu/descripcion/|title=descripción|website=Atlas libertas}}</ref> Gre za skulpturo človeške figure, ki podpira vesolje; prikazana je s hrbtne strani, od glave do bokov. Vesolje je predstavljeno z nizom polkrogov (ki simbolizirajo abstraktne planete in zobniške mehanizme). Osrednji vrt (preimenovan v ''Vrt Manuela Ayaua'') je zasnovan po vzoru grškega amfiteatra in gosti slovesnosti ob podelitvi diplom. Leta 2011, po smrti ustanovitelja Ayaua, so ga preimenovali v njegovo čast. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.ufm.edu/ Universidad Francisco Marroquín – Francisco Marroquin University] * [http://www.biblioteca.ufm.edu UFM – Biblioteca Ludwig von Mises] * [http://www.capitalismo.ufm.edu/ Center for the Study of Capitalism – Francisco Marroquin University] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150130193002/http://capitalismo.ufm.edu/ |date=2015-01-30 }} * [http://www.newmedia.ufm.edu/ UFM – New Media Department] * [http://atlaslibertas.ufm.edu/en/descripcion/ Atlas Libertas – UFM Celebrates 50th Anniversary of Ayn Rand's "Atlas Shrugged"] * [https://www.facebook.com/ufmedu Official Facebook Page] {{Coord|14.6051|-90.5062|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v mestu Gvatemala]] [[Kategorija:Ustanove v Gvatemali]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1971]] 8xyxsts3tv43za7hg626tdcpcgfpqig Wikipedija:Predlogi za brisanje/Taktik 4 609046 6759413 6757137 2026-10-01T18:05:42Z VidicK01 193275 /* Taktik */ odgovor: za 6759413 wikitext text/x-wiki ===[[:Taktik]]=== :{{la|Taktik}} [[WP:ODM|Neodmevnost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:55, 24. september 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 27. september 2026 (CEST) : {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 18:34, 27. september 2026 (CEST) : {{Za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:05, 1. oktober 2026 (CET) 65p9n2gh0keaoxpb60dnanpi08o8ikd Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh 0 609148 6759452 6758476 2026-10-01T20:27:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Oprema */ tn 6759452 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | country = [[Slovenija]] | location = [[Mali Vinji vrh]] (Vinji Vrh) | pushpin map = Slovenija | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | bells hung = 2 | tower quantity = 1 | bell weight = 424 kg, 250 kg }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na [[Mali Vinji vrh|Malem Vinjem vrhu]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]]. == Zgodovina == Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje<ref>{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}</ref>, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. {| |- | <blockquote>''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.'' </blockquote> | <blockquote>''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.'' </blockquote> |} Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave. Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:<br><blockquote>''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''</blockquote> Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]]. == Arhitektura == Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop. == Oprema == Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika. [[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]] z enim manualom <ref>{{navedi splet|title=Kartoteka Orgle na Slovenskem - Statistika orgel v Ljubljanski škofiji (Ministrstvo za kulturo RS, RKD)|last=Premrl|first=Stanko|website=situla.gov.si|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_KART_k004-0706.html}}</ref> od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katerega pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:<br><blockquote style="max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;">''V tem kraškem kamnu<br>in v našem hvaležnem spominu<br>je zapisan<br>prof. Jože Peterlin<br>1911-1976<br>Pomagal je ohranjati slovenstvo<br>na mejah domovine.<br>Naša misel<br>se bo spoštljivo vračala v ta hram molitve,<br>na njegov rodni Vinji vrh,<br>med drage ljudi zelene Dolenjske.<br>Tržaški Slovenci<br>v spominskem letu 1996''</blockquote><br> == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] kz0kqtrctfwjwv4gg2w5zkz0jtv0rvb Stolnica sv. Vincencija, Viviers 0 609154 6759482 6756935 2026-10-01T22:46:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759482 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Stolnica sv. Vincencija<br><small>{{lang|fr|Cathédrale Saint-Vincent de Viviers}}</small> | infobox_width = | image = Viviers - Le village et la cathédrale.JPG | image_size = | caption = Stolnica sv. Vincencija | location = [[Viviers, Ardèche|Viviers]], [[Francija]] | coordinates = {{coord|44|28|55|N|4|41|26|E|type:landmark_region:FR|display=title}} | latitude = | longitude = | religious_affiliation = [[Rimskokatoliška]] | rite = | region = [[Ardèche (departma)]] | coordinates = {{coord|44|28|55|N|4|41|25|E|type:landmark_region:FR|display=title,inline}} | state = | province = škofija Viviers | territory = | prefecture = | sector = | district = | cercle = | municipality = | consecration_year = | status = [[stolnica]] | functional_status = Aktivna | heritage_designation = | leadership = | website = | architect = | architecture_type = [[cerkvena arhitektura]] | architecture_style = [[romanska arhitektura]], [[gotska arhitektura]] | general_contractor = | facade_direction = | groundbreaking = 11. stoletje | completed = 13. stoletje | construction_cost = | capacity = | length = | width = | width_nave = | height_max = | dome_quantity = | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | spire_quantity = | spire_height = }} '''Stolnica v Viviersu''', posvečena sv.u Vincenciju iz Valencie, je škofijski sedež škofije Viviers v [[Francija|Franciji]]. Stavba ima od leta 1906 status zgodovinskega spomenika (''monument historique'').<ref>[https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/merimee/PA00116856 ''Kathedrale von Viviers'']</ref> == Lokacija == Mesto [[ Viviers, Ardèche|Viviers]] – s približno 3800 prebivalci – leži na vzpetini v zahodnem delu doline [[Rona|Rone]], na nadmorski višini približno 100 metrov. Je nekaj manj kot 11 km (po cesti) južno od mesta Montélimar in približno 14 km jugovzhodno od rimskega mesta Alba, na območju današnjega [[Ardèche (departma)|departmaja Ardèche]] v regiji [[Auvergne - Rona - Alpe]]. == Zgodovina == Škofija Alba, prvotno ustanovljena v 4. stoletju, je bila konec 5. ali v začetku 6. stoletja prenesena v Viviers. Prva stolnica je bila verjetno uničena med vdorom [[Saraceni|Saracenov]] v 8. ali 9. stoletju; ko je leta 1096 škof Leodegar prevzel službo, je bila cerkev v ruševinah. Začel je gradnjo nove stavbe, ki jo je leta 1119 posvetil [[papež Kalist II.]] Poznogotski [[kor (arhitektura)|kor]] je bil zgrajen med letoma 1516 in 1521, vendar so bila nekaj desetletij pozneje obzidja romanske ladje uničena v napadu [[hugenoti|hugenotov]]. Stolnica je bila močno poškodovana med verskimi vojnami v letih 1562 in 1567. Obnovo je sprožil precentor kapitlja François Monnier. Zidove ladje so obnovili in jih pokrili z lesenim ostrešjem. V začetku 17. stoletja so okoli apside zgradili [[ambulatorij]], kar je zahtevalo predelavo venčnih kapel; te so bodisi odstranili bodisi podaljšali. [[Kapitelj]] se je v kor vrnil leta 1606. Kapelo družine de Poitiers so leta 1627 preuredili v zakristijo. Naročena sta bila prižnica in oltarna slika za glavni oltar. V 18. stoletju so potekala dela za polepšanje notranjosti; marmorni glavni oltar je pomemben ohranjen element iz tega obdobja. Obok je med letoma 1757 in 1759 iz kamna na novo zgradil arhitekt Jean-Baptiste Franque iz Avignona. Zdi se, da revolucija ni bistveno vplivala na ta spomenik. Stanje objekta se je močno poslabšalo v obdobju med letoma 1801 in 1823, ko je bila škofija združena s škofijo Mende. Restavratorska dela so potekala v 1820-ih in 1830-ih ter ponovno v 1860-ih. Med letoma 1864 in 1866 so prenovili streho nad apsido, da bi obnovili bogato kiparsko okrasje, ki jo je kronalo. Ti posebej občutljivi okrasni elementi so bili deležni dodatne obnove v začetku 20. stoletja in ponovno leta 1983. == Arhitektura == [[Slika:Cathédrale saint-Vincent de Viviers.jpg|thumb|left|Kor]] Stolnica sv. Vincencija, zgrajena na temeljih stavbe iz 11. stoletja (posvečene leta 1119) – ki je stala na mestu še starejšega svetišča – ter pozneje predelana v 17. in 18. stoletju, združuje obrambni element, romansko ladjo in kor v slogu [[Flamboyant slog|flamboyant]] gotike. V 15. stoletju so bile venčne kapele predelane v gotskem slogu. Kmalu zatem je škof Claude de Tournon (1498–1542) obnovil stavbo in naročil gradnjo kora v slogu flamboyant gotike (zgrajenega med letoma 1516 in 1521). Posebej izstopa zasnova [[obok]]ov. Bogat kiparski program krasi tako notranjost kot zunanjost [[apsida|apside]]; njen zgornji del velja za vrhunski primer francoske arhitekture flamboyant gotike.<ref name=":0">{{navedi knjigo|author=Yves Esquieu|title=La cathédrale Saint-Vincent de Viviers|publisher=Congrès archéologique de France|date=1995|volume=1992|pages=317-331| url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k3210035j/f319.item}}.</ref> V svoji sedanji podobi kor – katerega širina in bogastvo sta v nasprotju s skromno velikostjo in preprostostjo ladje, ki je razdeljena na tri pole in nima prečne ladje – vključuje dve vrsti kornih klopi. Stene krasijo tapiserije. Baročni glavni oltar (18. stoletje) je izdelan iz večbarvnega marmornega mozaika. Najstarejši del stavbe je [[romanska arhitektura|romanski]] [[zvonik]] ali stolp sv. Mihaela iz 11. stoletja, čeprav je bilo v 14. stoletju dodano osmerokotno zgornje nadstropje s [[cina (arhitektura)|cinami]], s čimer je stolp dosegel skupno višino 40 metrov. Danes je z glavno ladjo povezan prek preddverja, prvotno pa je služil kot vhod v predel, namenjen kanonikom. V njegovem kvadratnem spodnjem delu, okrašenem z lombardskimi arkadami, je bil nekoč [[krstilnik]], danes pa je ta prostor zazidan. Nad njim je kapela, posvečena nadangelu Mihaelu, ki se ponaša s posebno kakovostno kamnoseško izdelavo. Zdi se, da je bila zgornja raven zasnovana kot začetek nedokončanega zvonika (iz 12. stoletja). V stolpu so štirje zvonovi. Razen tega od srednjeveške cerkve ni ostalo skoraj nič. Novi poznogotski kor – visok približno 20 metrov in obokan z rebrastim obokom – je zunaj podprt z opornimi loki; nekatera okna so bila zazidana zaradi večje konstrukcijske stabilnosti. Ladja, ki je bila prezidana v poznobaročnem ali neoklasicističnem slogu, ostaja večinoma neokrašena. === Kor === V koru je več elementov s posebnimi liturgičnimi funkcijami: * ''katedra'': sedež predsedujočega, ki ga sme zasesti le škof. Po njem je stavba dobila ime: »stolnica« oziroma škofova cerkev. Izdelana je v slogu [[Empir]] in izvira iz 19. stoletja. Ta škofovski sedež je od 23. februarja 1971 razglašen za zgodovinski spomenik (kot predmet); * ''Kristus na križu'', ki gleda na zbrano občestvo; leta 1599 ali 1609 ga je izrezbaril Antoine Rousset, rezbar iz kraja Romans-sur-Isère. Od 19. julija 1968 je razglašen za zgodovinski spomenik (kot predmet); * [[ambon]]; * [[oltar]]. Zadnja dva elementa so namestili leta 2005 ob beatifikaciji Charlesa de Foucaulda – zavetnika nove župnije, h kateri spada stolnica – in ob obisku Fortunata Baldellija, apostolskega nuncija v Franciji. Bogato okrašena bakrena podnožja so delo Jeana Huarda, umetnika iz kraja Tournon-sur-Rhône. Stojalo za knjigo na ambonu in stekleno ploščo oltarja je izdelal Jean-Marie Dumolard. »Za kristjane to steklo – mineralni material – prikliče v spomin drug mineralni material: kamen, 'skalo, ki je Kristus'. Slogovna enotnost med ambonom in oltarjem prav tako spominja na Kristusa: »On je«, kot navaja drugi vatikanski koncil, »resnično navzoč v evharistiji in v Besedi, ki se oznanja sredi občestva«. V letih 2017–2018 so ureditev neposredne okolice teh dveh elementov spremenili z odstranitvijo dela stare obhajilne ograje in različnih podestov; te spremembe so prispevale k temu, da je prezbiterij deloval vizualno lažje, sprostile so prostor okoli njega in izboljšale dostopnost.<ref>[https://www.ardeche.catholique.fr/IMG/jpg/p1030477.jpg?14824/9ed178b0a7f8c58dac01a866faf9f28e021ad6dd photo messe Toussaint 2018 (photo Diocèse de Viviers)] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Oprema == Oprema vključuje korne klopi v renesančnem slogu in baročni glavni oltar. Omembe vredna sta tudi dva kipa iz 17. stoletja, ki upodabljata Devico Marijo in prizor ''[[Ecce homo]]''. Na koru je včasih na ogled serija tapiserij iz 18. stoletja s prizori iz ''Kristusovega življenja''. Poleg tega pozornost pritegne marmorni nagrobnik škofa Josepha-Michela-Frédérica Bonneta (1928), delo kiparja Jeana Magrouja. ;Slike *Reynaud Levieux, ''Vrnitev iz Egipta'', zadnja četrtina 17. stoletja, olje na platnu, razglašeno za zgodovinski spomenik (predmet) 23. oktobra 1972 *Nicolas Mignard, ''Oznanjenje'', 1642, olje na platnu, razglašeno za zgodovinski spomenik (predmet) 4. julija 1903 *Jean-Baptiste de Hault, ''Rožni venec'', 1627, olje na platnu, razglašeno za zgodovinski spomenik (predmet) 8. aprila 1963 *Neznan avtor, ''Sveti Nikolaj'', 17. stoletje, olje na platnu, razglašeno za zgodovinski spomenik (predmet) 19. julija 1974 <gallery mode="packed" heights="180" caption=""> Levieux-Retour d'Egypte-Viviers.jpg|Reynaud Levieux, ''Vrnitev iz Egipta'' Cathédrale Viviers-Mignard-Annonciation.jpg|Nicolas Mignard, ''Oznanjenje'' (1642) Cathédrale Viviers-.jpg|Jean-Baptiste de Hault, ''Rožni venec'' (1627) Cathédrale Viviers-Saint Nicolas.jpg|Francoska šola, 17. stoletje, ''Sveti Nikolaj'' </gallery> == Posvetitev == Sveti Vincencij, zavetnik stolnice in škofije Viviers, je španski diakon, ki je v 4. stoletju pretrpel mučeništvo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Cathédrale Saint-Vincent de Viviers}} * [https://structurae.net/de/bauwerke/kathedrale-saint-vincent ''Kathedrale von Viviers – Fotos + Kurzinfos''] (structurae) * [https://www.youtube.com/watch?v=WS5GQdFoCXU ''Kathedrale von Viviers – Video''] [[Kategorija:Stolnice v Franciji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Franciji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Franciji]] sixdpcv1qns5revxztzgqumu811d0cm James Churchward 0 609187 6759483 6759099 2026-10-01T22:49:18Z Stebunik 55592 /* Poreklo in družina */ 6759483 wikitext text/x-wiki {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo, ki ga je zapisal zase in za druge jezuitski vrhovni predstojnik [[Claudio Acquaviva]], in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: ''„The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“)''.<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige ''„The lost continent of Mu“ ("Izgubljena celina Mu")'' pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)''. To delo naj bi dokazovalo obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920; vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1926]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil o njem monografijo, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu, Lemurija in Atlantida. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog [[Stephen Williams]] je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>Stephen Williams (archeologist). (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (''"Zgodovina potegavščin"''; 1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.«<ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian Fagan]] pa je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno, nekatere pa so skupno delo. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]]. Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb tukaj prikazano značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v ta „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence (»Ribolov med tisočerimi otoki Reke sv. Lovrenca«;'' 1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine (»Veliki lovski in ribiški vodič za severovzhodni Maine«;'' 1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age (»Knjige zlate dobe«)''; napisane leta 1927, a prvič izdane leta 1997 * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City (»Prepisi kamnitih plošč, ki jih je odkril William Niven v kraju Santiago Ahuizoctla blizu Ciudad de Méxica«;)'' knjižica s »kakimi tridesetimi« stranmi, napisana leta 1927, a prvič izdana leta 2014, ko je bila vključena v knjigo ''»Kamnite plošče Mu« ("The Stone Tablets of Mu")'', katere avtor je Jack Churchward, pravnuk Jamesa Churchwarda. ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men (»Izgubljena celina Mu, domovina človeštva«''; 1926) # ''The Children of Mu (»Otroci Mu-ja«''; 1931) # ''The Sacred Symbols of Mu (»Sveta znamenja Muja«''; 1933) # ''Cosmic Forces of Mu »Otroci Muja« (»Vesoljske sile Muja«''; 1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu (»Druga knjiga o vesoljskih silah Muja«''; 1935). == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: ''„My friend Churchey and his sunken island of Mu“ ("Moj prijatelj Churchey in njegov potopljeni otok Mu")''.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci — in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik Verne in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost in svojeglava razlaga znanstvenih odkritij naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznan izumitelj in tudi slikar, njegovo pisanje in sklepanje ni spodbujalo znanstvenega napredka. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' — pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' — ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] — nekatere države (med njimi celo ZDA) so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] — medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem|rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] kmlvvbiec6bdhomeed92wz9lvj0797m Kasnejši Džao 0 609275 6759537 6759109 2026-10-02T08:08:35Z Octopus 13285 /* Ozadje */ povezava 6759537 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 趙 | conventional_long_name = Džao | common_name = Kasnejši Džao | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = 319 | year_end = 351 | event_start = <!--- Default: "Established" ---> | date_start = <!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format 1 January 1801---> | event_end = <!--- Default: "Disestablished" ---> | date_end = <!--- Optional: Date of disestablishment ---> | event1 = uničenje Han-Džaa | date_event1 = 329 | event2 = Ši Lejeva zahteva po cesarskem naslovu | date_event2 = 330 | event3 = Ši Hujeva prilastitev Ši Hongovega prestola | date_event3 = 335 | event4 = [[Ran Min]]ova ustanovitev [[Ran Vej]]a | date_event4 = 350 | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Han-Džao | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{P1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p2 = | p3 = | flag_p3 = | p4 = | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Ran Vej | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{S1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = Zgodnji Čin | flag_s2 = | s3 = Zgodnji Jan | flag_s3 = | s4 = Dinastija Džin (266–420) | flag_s4 = | s5 = Duan Či | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{Common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{Common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{Common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{Common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Kasnejši Džao na zemljevidu severne Kitajske | image_map2 = <!-- If second map is needed - does not appear by default --> | image_map2_caption = | capital = [[Šjangguo]] (319–335, 350–351)<br>[[Ječeng]] (335–350) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = ciejščina | languages = | religion = | currency = ||<!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Ši Le]] | leader2 = [[Ši Hong]] | leader3 = [[Ši Hu]] | leader4 = [[Ši Ši]] | leader5 = [[Ši Dzun]] | leader6 = [[Ši Džjan]] | leader7 = [[Ši Dži]] | year_leader1 = 319–333 | year_leader2 = 333–334 | year_leader3 = 334–349 | year_leader4 = 349 | year_leader5 = 349 | year_leader6 = 349–350 | year_leader7 = 350–351 | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> | stat_year1 = 329 (ocena)<ref name="Taagepera">{{cite journal|last1=Taagepera|first1=Rein|title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D|journal=Social Science History|date=1979|volume=3|issue=3/4|page=121|doi=10.2307/1170959|jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 2500000 | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} '''Džao''', nekaj časa leta 350 uradno '''Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伟, Vej), v zgodovinopisju znan kot '''Kasnejši Džao''' (poenostavljeno kitajsko: 后赵, tradicionalno kitajsko: 后赵, pinjin: Hòu Zhào, 319–351) ali '''Ši Džao''' (kitajsko: 石赵, Shí zhào), je bila kitajska dinastija, ki ji je v obdobju [[Šestnajst kraljestev|Šestnajstih kraljestev]] vladala [[Cieji|ciejska]] rodbina Ši. Med Šestnajstimi kraljestvi je bil Kasnejši Džao drugo največje kraljestvo za [[Zgodnji Čin|Zgodnjim Činom]], ki je pod cesarjem Fu Džijanom združeval celo severno Kitajsko. V zgodovinopisju se mu dodaja predpona "Kasnejši", da se loči od [[Zgodnji Džao|Zgodnjega Džaa]], ki se je v [[Han-Džao]] preimenoval tik pred ustanovitvijo Kasnejšega Džaa. Ko je [[Ši Le]], general nekdanje dinastije Han-Džao, ustanovil dinastijo Kasnejši Džao,<ref name=Rene>{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> je za prestolnico izbral [[Šjangguo]]. [[Ši Hu]] je leta 335 prestavil prestolnico v [[Ječeng]], kjer je ostalo do konca zgodovine države. Izjema je bilo kratko obdobje poskusa oživitve države s prestolnico v Šjangguoju. Po porazu dinastije Han-Džao leta 329 je Kasnejši Džao vladal znatnemu delu severne [[Kitajska|Kitajske]] in si podredil [[Zgodnji Ljang]] in [[Zgodnji Daj]]. Izven popolnega nadzora je ostal le [[Zgodnji Jan]] v [[Liaoning]]u. Kasnejši Džao je približno dvajset let vzdrževal krhko ravnotežje z dinastijo [[Vzhodni Džin]] na jugu, preden je država po smrti Ši Huja leta 349 hitro propadla. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Po upadu moči [[Šiungnu]]jev v južnem delu Kitajske v 3. stoletju našega štetja so se [[Cieji]] okrepili in postali eni od hujev. Izraz 'hu' je v grobem pomenil 'barbar' in se je v tem obdobju pogosto uporabljal za ljudstva s hujskim poreklom, ki so se pojavila v severni kitajski provinci Bing. Med Cieji je bil tudi poglavar [[Ši Le]] v poveljstvu Šandang v današnjem [[Šanši]]ju. Ko je leta 303 v njegovi domači provinci izbruhnila velika lakota, zaradi katere so se mnogi Cieji in Huji razselili, je deželni inšpektor lovil ubežnike in jih prodajal v suženjstvo. Cieji in Huji so se razkropili po vzhodnih kitajskih regijah Hebej in Šandong. Ši Leja so prodali bogatemu trgovcu v Šandongu. Kmalu se je osvobodil in si do leta 305 ustvaril sloves razbojnika. S prijateljem Ji Sangom zbral osebno vojsko. Zaveznika sta izoristila naraščajoče nezadovoljstvo do dinastije Zahodni Džin in se pridružila uporniškemu Gongši Fanovemu klanu, da bi maščevala priljubljenega čengdujskega princa Sima Džinga. Po Fanovi smrti je vodstvo prevzel Ši Le in leta 307 izropal mesto [[Ječeng]]. Po porazu se je s svojo vojsko pridružil dinastiji [[Dinastija Han|Han]] pod vodstvom dinastije Hun-nu v provinci Bing. V dinastiji Han se je Ši Le hitro povzpel in za svojo stvar pritegnil številna plemena Ciejev in Hujev v Hebeju. Kot mnogi uporniški generali, ki so se pridružili dinastiji Han, je imel popolno avtonomijo nad svojo vojsko, saj dvor Hana ni imel dovolj moči, da bi uveljavil svojo oblast zunaj Šanšija. Ši Le je s svojimi privrženci plenil po [[Severnokitajska nižina|Severnokitajski nižini]], vendar ni osvajal ozemlja in se ni dolgo zadrževal na istem mestu. Leta 311 je v bitki pri Ningpingu premagal cesarsko vojsko Džina, ki je štela 100.000 mož, s čimer je omogočil dinastiji Han, da je zavzela [[Luojang]]. Kmalu zatem je Ši Le umoril svojega tekmeca Vang Mija in prevzel njegovo vojsko. Hanski dvor se je bal njegovega upora, a ga je lahko le oštel in pomiril. Po Vang Mijevi smrti je Ši Le dejansko nadziral vzhodno polovico cesarstva, z izjemo Šandonga. Leta 312 je opustil svojo prakso neprekinjenega roparskega pohoda in se utrdil v [[Šjanggu]]ju. Po porazu Džinovih guvernerjev Vang Džuna in Liu Kuna se je razširil tudi na njuno ozemlje. Leta 318 se je združil s princem [[Liu Jao]]m, da bi zatrl državni udar Džin Džuna, ki je v Pingjangu pobil cesarja in cesarsko družino. ===Ši Lejeva vladavina=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 310. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 350. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] f87bwohilr1adutsk8sb2yl7cue5wk8 6759543 6759537 2026-10-02T08:24:24Z Octopus 13285 /* Ši Lejeva vladavina */ nadaljevanje 6759543 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 趙 | conventional_long_name = Džao | common_name = Kasnejši Džao | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = 319 | year_end = 351 | event_start = <!--- Default: "Established" ---> | date_start = <!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format 1 January 1801---> | event_end = <!--- Default: "Disestablished" ---> | date_end = <!--- Optional: Date of disestablishment ---> | event1 = uničenje Han-Džaa | date_event1 = 329 | event2 = Ši Lejeva zahteva po cesarskem naslovu | date_event2 = 330 | event3 = Ši Hujeva prilastitev Ši Hongovega prestola | date_event3 = 335 | event4 = [[Ran Min]]ova ustanovitev [[Ran Vej]]a | date_event4 = 350 | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Han-Džao | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{P1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p2 = | p3 = | flag_p3 = | p4 = | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Ran Vej | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{S1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = Zgodnji Čin | flag_s2 = | s3 = Zgodnji Jan | flag_s3 = | s4 = Dinastija Džin (266–420) | flag_s4 = | s5 = Duan Či | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{Common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{Common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{Common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{Common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Kasnejši Džao na zemljevidu severne Kitajske | image_map2 = <!-- If second map is needed - does not appear by default --> | image_map2_caption = | capital = [[Šjangguo]] (319–335, 350–351)<br>[[Ječeng]] (335–350) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = ciejščina | languages = | religion = | currency = ||<!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Ši Le]] | leader2 = [[Ši Hong]] | leader3 = [[Ši Hu]] | leader4 = [[Ši Ši]] | leader5 = [[Ši Dzun]] | leader6 = [[Ši Džjan]] | leader7 = [[Ši Dži]] | year_leader1 = 319–333 | year_leader2 = 333–334 | year_leader3 = 334–349 | year_leader4 = 349 | year_leader5 = 349 | year_leader6 = 349–350 | year_leader7 = 350–351 | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> | stat_year1 = 329 (ocena)<ref name="Taagepera">{{cite journal|last1=Taagepera|first1=Rein|title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D|journal=Social Science History|date=1979|volume=3|issue=3/4|page=121|doi=10.2307/1170959|jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 2500000 | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} '''Džao''', nekaj časa leta 350 uradno '''Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伟, Vej), v zgodovinopisju znan kot '''Kasnejši Džao''' (poenostavljeno kitajsko: 后赵, tradicionalno kitajsko: 后赵, pinjin: Hòu Zhào, 319–351) ali '''Ši Džao''' (kitajsko: 石赵, Shí zhào), je bila kitajska dinastija, ki ji je v obdobju [[Šestnajst kraljestev|Šestnajstih kraljestev]] vladala [[Cieji|ciejska]] rodbina Ši. Med Šestnajstimi kraljestvi je bil Kasnejši Džao drugo največje kraljestvo za [[Zgodnji Čin|Zgodnjim Činom]], ki je pod cesarjem Fu Džijanom združeval celo severno Kitajsko. V zgodovinopisju se mu dodaja predpona "Kasnejši", da se loči od [[Zgodnji Džao|Zgodnjega Džaa]], ki se je v [[Han-Džao]] preimenoval tik pred ustanovitvijo Kasnejšega Džaa. Ko je [[Ši Le]], general nekdanje dinastije Han-Džao, ustanovil dinastijo Kasnejši Džao,<ref name=Rene>{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> je za prestolnico izbral [[Šjangguo]]. [[Ši Hu]] je leta 335 prestavil prestolnico v [[Ječeng]], kjer je ostalo do konca zgodovine države. Izjema je bilo kratko obdobje poskusa oživitve države s prestolnico v Šjangguoju. Po porazu dinastije Han-Džao leta 329 je Kasnejši Džao vladal znatnemu delu severne [[Kitajska|Kitajske]] in si podredil [[Zgodnji Ljang]] in [[Zgodnji Daj]]. Izven popolnega nadzora je ostal le [[Zgodnji Jan]] v [[Liaoning]]u. Kasnejši Džao je približno dvajset let vzdrževal krhko ravnotežje z dinastijo [[Vzhodni Džin]] na jugu, preden je država po smrti Ši Huja leta 349 hitro propadla. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Po upadu moči [[Šiungnu]]jev v južnem delu Kitajske v 3. stoletju našega štetja so se [[Cieji]] okrepili in postali eni od hujev. Izraz 'hu' je v grobem pomenil 'barbar' in se je v tem obdobju pogosto uporabljal za ljudstva s hujskim poreklom, ki so se pojavila v severni kitajski provinci Bing. Med Cieji je bil tudi poglavar [[Ši Le]] v poveljstvu Šandang v današnjem [[Šanši]]ju. Ko je leta 303 v njegovi domači provinci izbruhnila velika lakota, zaradi katere so se mnogi Cieji in Huji razselili, je deželni inšpektor lovil ubežnike in jih prodajal v suženjstvo. Cieji in Huji so se razkropili po vzhodnih kitajskih regijah Hebej in Šandong. Ši Leja so prodali bogatemu trgovcu v Šandongu. Kmalu se je osvobodil in si do leta 305 ustvaril sloves razbojnika. S prijateljem Ji Sangom zbral osebno vojsko. Zaveznika sta izoristila naraščajoče nezadovoljstvo do dinastije Zahodni Džin in se pridružila uporniškemu Gongši Fanovemu klanu, da bi maščevala priljubljenega čengdujskega princa Sima Džinga. Po Fanovi smrti je vodstvo prevzel Ši Le in leta 307 izropal mesto [[Ječeng]]. Po porazu se je s svojo vojsko pridružil dinastiji [[Dinastija Han|Han]] pod vodstvom dinastije Hun-nu v provinci Bing. V dinastiji Han se je Ši Le hitro povzpel in za svojo stvar pritegnil številna plemena Ciejev in Hujev v Hebeju. Kot mnogi uporniški generali, ki so se pridružili dinastiji Han, je imel popolno avtonomijo nad svojo vojsko, saj dvor Hana ni imel dovolj moči, da bi uveljavil svojo oblast zunaj Šanšija. Ši Le je s svojimi privrženci plenil po [[Severnokitajska nižina|Severnokitajski nižini]], vendar ni osvajal ozemlja in se ni dolgo zadrževal na istem mestu. Leta 311 je v bitki pri Ningpingu premagal cesarsko vojsko Džina, ki je štela 100.000 mož, s čimer je omogočil dinastiji Han, da je zavzela [[Luojang]]. Kmalu zatem je Ši Le umoril svojega tekmeca Vang Mija in prevzel njegovo vojsko. Hanski dvor se je bal njegovega upora, a ga je lahko le oštel in pomiril. Po Vang Mijevi smrti je Ši Le dejansko nadziral vzhodno polovico cesarstva, z izjemo Šandonga. Leta 312 je opustil svojo prakso neprekinjenega roparskega pohoda in se utrdil v [[Šjanggu]]ju. Po porazu Džinovih guvernerjev Vang Džuna in Liu Kuna se je razširil tudi na njuno ozemlje. Leta 318 se je združil s princem [[Liu Jao]]m, da bi zatrl državni udar Džin Džuna, ki je v Pingjangu pobil cesarja in cesarsko družino. ===Ši Lejeva vladavina=== Med kampanjo je bil Liu Jao postavljen za cesarja in Ši Le je poslal odposlanca, da mu čestita. Liu Jao, prepričan, da se je začel Ši Lejev upor, je ukazal odposlanca ubiti. Ši Le je takoj razglasil neodvisnost, Liu Jao pa je prestolnico preselil v svoje oporišče v [[Čangan]]u in s tem cesarstvo razdelil na dva dela. Leta 319 se je Ši Le razglasil za kralja Džaa. Naziv naj bi privzel še preden bi bil njegov odposlanec ubit. Liu Jao je svojo državo preimenoval iz Han v Džao. Da bi razlikovali med obema državama, so zgodovinarji Liu Jaovo državo poimenovali [[Han-Džao]], Ši Lejevo pa Kasnejši Džao. V zgodnji vladavini je Ši Le širil svojo državo proti vzhodu, medtem ko se je Liu Jao ukvarjal z zadevami na zahodu. Do leta 323 je premagal [[Šianbeji|Šianbeje]] poglavarja Duan Pidija, eno zadnjih preostalih sil Džina na severu, in osvojil Šandong. Vojna med obema dinastijama Džao je izbruhnila šele leta 324. Leta 328 sta se Ši Le in Liu Jao spopadla v ključni bitki pri Luojangu, v kateri je bil Liu Jao ujet in kasneje usmrčen. Preostale sile Han-Džaa so bile uničene leta 329. Kasnejši Džao je postal hegemon na severu Kitajske, čeprav so bila nekatera območja še vedno izven njihovega nadzora. Svojo delno neodvisnost so z vazalstvom ohranile države Zgodnji Liang, Dai in Duan-Liaoši. Šjanbejski Murongi v Liaodongu so ostali zvesti dinastiji Vzhodni Jin. Za utrditev svoje vladavine je Ši Le s pomočjo kitajskih ministrov Hanov sprejel več politik. Med drugim je ponovno uvedel sistem devetih rangov, spodbujal kmetijstvo in poudarjal pomen izobraževanja. Nadaljeval je ločen sistem upravljanja med Kitajci Hani in Nekitajci iz dinastije Han-Džao. Uvedel je položaj velikega čanjuja, ki je bil zadolžen za upravljanje nekitajskih plemen, in uvedel nove službe, ki so se posebej ukvarjale s pravdami in premiki prebivalstva. Prepovedal je besedo 'hu' in namesto nje uporabljal izraz 'guoren' (國人, rojak). Nekitajcem je prepovedal zatiranje kitajskih učenjakov in uradnikov Hanov. V okolico svoje prestolnice je preselil več etničnih skupin z osvojenih ozemelj, da bi jih laže nadzoroval, in obnovil kmetijstvo na severu. Ko je menih Fotu Čeng zasedel visok položaj na Ši Lejevem dvoru, se je začel širiti [[budizem]]. Ši Le in njegova družina so imeli navado posvajati ljudi v svoj klan. To prakso je nadaljeval tudi po prevzemu prestola. Njegovi posvojeni sorodniki, zlasti Ši Hu, so postali pomembni knezi in vojaški poveljniki. Proti koncu svoje vladavine je Ši Le pripravil svojega biološkega sina [[Ši Hong]]a, da prevzame prestol v skladu s kitajskim pravilom nasledstva, in osebno izbral njegov krog vazalov. Ši Huja je Ši Lejeva odločitev razjezila, saj je menil, da ima več pravic do prestola. ===Ši Hujeva vladavina=== [[Slika:Saturnism.jpg|thumb|Bronast kip Bude, izdelan v Kasnejšem Džau leta 338; Kip je najstarejši kip Bude, izdelan na Kitajskem]] == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 310. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 350. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 9bln71qba21yw7gz44nt141abmbg1f4 Štirje siri (pica) 0 609313 6759437 6759091 2026-10-01T19:51:55Z Sportomanokin 14776 6759437 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] (najverjetneje [[Lacij]]) | region = | creator = zgodnje [[18. stoletje]] | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], ki velja za eno izmed bolj priljubljenih in ki naj bi nastala že v zgodnjem [[18. stoletje|18. stoletju]], torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejšo pico s paradižnikovo omako). Velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in je ena redkih pic brez paradižnikove omake ([[Pelati|pelatov]]), kar je njena posebnost. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od pravih [[Neapeljska pica|neapeljskih pic]], margerite in marinare, ki imata obe odlično dokumentirano zgodovino in bogato tradicijo, pica štirje siri kljub svoji popularnosti nima točno poznanega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz, da naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]] in naj bi segala v začetek 18. stoletja. Tradicionalna variacija pice vljučuje sir [[mocarela]], kot osrednja sestavina, ki deluje kot ohranjavalec vlage pri peki in delno ščiti ostale tri sire pred močno vročino v peči. [[Gorgonzola]] je tudi skoraj vedno prisotna, preostali par pa tvorijo drugi lokalni siri, odvisno od regije, kjer sta klasiki še sir [[fontina]] in [[parmezan]]. Namesto slednjih dveh, pa nekatere variacije vkjučujejo sire [[pekorino]], [[grana padano]], [[taleggio]], [[scamorza]], [[provolone]] ali [[caciocavallo]]. V masovni proizvodnji pa poleg parmezana uporabljajo še [[pecorino romano]] in [[asiago]]; nekateri pa uporabljajo neitalijanske sire kot [[Edamski sir|edamec]], [[Ementalec|ementalec]] in [[modri sir]]. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:66%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] sawm0n3enu1j10ezjjuc5utnghs9led Ši Hu 0 609327 6759515 6759130 2026-10-02T05:27:56Z Octopus 13285 /* Sklici */ Biografija 6759515 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Cesar Vu iz Kasnejšega Džaa<br/>後趙武帝 | image = Shi Hu and Fotu Cheng.jpg | birth_date = 295 | death_date = {{Death year and age|349|295}} | burial_place = Mavzolej Šjanjuan (顯原陵) | reign = 334–349 | predecessor = [[Ši Hong]] | successor = [[Ši Ši]] | regnal_name = Regent božanskega kralja Džaa (居攝趙天王, 334–347)<br>Božanski kralj Velikega Džaa (大趙天王, 337–349)<br>Cesar (349) | era_name = | era_dates = * Džjanvu (建武): 335–349 * Taining (太寧): 349 | full_name = Ši Hu (石虎) | temple_name = Tajdzu (太祖) | posthumous_name = Cesar Vu (武皇帝) | house = Ši | dynasty = [[Kasnejši Džao]] | caption = Ši Ju (sedi) na sliki v jami 323 jam [[Jame Mogao|Mogao]], [[Dunhuang]] | succession = Cesar Kasnejšega Džaa | father = Ši Kuomi (石寇覓) | spouse = Dženg Jingtao<br>Du Džu<br>cesarica Liu | issue = Ši Džjan<br>Ši Dzun<br>Ši Dži<br>[[Ši Ši]] }} '''Ši Hu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石虎, Ši Hu), z vljudnostnim imenom '''Džilong''' (kitajsko: 季龍, Džilong), znan tudi kot '''cesar Vu iz Kasnejšega Džaa''' (kitajsko: 後趙武帝, Hòu zhào wǔdì), je bil tretji cesar kitajske dinastije [[Kasnejši Džao]], ki so ji vladali [[Cieji]], * [[295]], † [[26. maj]] [[349]]. Bil je daljni nečak in posvojeni brat ustanoviteljskega cesarja [[Ši Le]]ja (cesarja Minga), ki je po Ši Lejevi smrti v državnem udaru prevzel oblast od Ši Lejevega dediča [[Ši Hong]]a. Zaradi tabuja poimenovanja v dinastiji [[Dinastija Tang|Tang]], je v ''[[Knjiga Džina|Knjigi Džina]]'' omenjen z vljudnostnim imenom Ši Džilong. ==Biografija== Ši Hu je bil pripadnik ljudstva [[Cieji|Cie]], rojen leta 295 v današnji kitajski provinci [[Šaanši]], ki je bila takrat del dinastije Džin. Oče mu je zelo zgodaj umrl, zato ga je vzgajal očetov bratranec Džov Hedžu, oče bodočega cesarja [[Ši Le]]ja. Okoli leta 303 je regijo prizadela lakota, zaradi katere je Ši Lu zbežal iz Šaanšija. Kmalu je postal eden vodilnih generalov hunskega cesarstva Zgodnji Džao. V tem času je bil Ši Hu poslan k Ši Leju in je odraščal v njegovi vojski. V naslednjih letih je v Ši Lejevi vojski naredil uspešno kariero in postal znan po svoji krutosti do podrejenih in nasprotnikov. Krut je bil tudi v svoji družini in ubil dve svoji ženi. Hkrati je bil učinkovit vojaški vodja v vojnah proti Džinu in je imel pomembno vlogo pri zatiranju Džin Džunovega upora leta 318. Naslednje leto je Ši Le ustvaril neodvisno državo Kasnejši Džao in Ši Huju podelil naziv kneza. Ši Hu se je uveljavil kot najvplivnejši vojaški voditelj v dinastiji Kasnejši Džao in vodil uspešne pohode proti dinastiji Džin ter leta 323 zavzel današnjo provinco [[Šandong]]. Leta 325 pa je zavzel območje okoli [[Luojang]]a in leta 328 [[Čangan]]. Naslednje leto je uničil ostanke Zgodnjega Džaa. Ši Le je umrl jeseni leta 333. Nasledil pa ga je sin [[Ši Hong]], vendar je bila dejanska oblast v rokah Ši Huja, ki je na dvoru usmrtil svoje najvidnejše nasprotnike in v naslednjih mesecih zatrl več uporov v provincah. Ši Hong mu je večkrat ponudil, da mu odstopi prestol, vendar je Ši Hu zavrnil njegovo ponudbo in ga konec leta 334 ubil. Leta 338 je v zavezništvu s cesarjem [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]] premagal [[Šianbeji|šjanbejski]] klan Duan, nato pa se je obrnil proti svojemu nekdanjemu zavezniku in obkolil njegovo glavno mesto [[Džengdžov]]. Med obleganjem je imel velike izgube in bil prisiljen na umik. V letih 346–347 je Kasnjši Džao vodil neuspešno vojno proti cesarju Liangu iz Zgodnjega Jana. Ši Hu je umrl leta 349. Nasledil ga je sin [[Ši Ši]], ki je bil kmalu zatem odstavljen. Dinastija Kasnejši Džao je zaradi notranjih bojev nekaj leta zatem propadla. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 295]] [[Kategorija:Umrli leta 349]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] n25xeamo3jt563wtyn0mm9n0k6adtoq 6759516 6759515 2026-10-02T05:38:47Z Octopus 13285 nadaljevanje 6759516 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Cesar Vu iz Kasnejšega Džaa<br/>後趙武帝 | image = Shi Hu and Fotu Cheng.jpg | birth_date = 295 | death_date = {{Death year and age|349|295}} | burial_place = Mavzolej Šjanjuan (顯原陵) | reign = 334–349 | predecessor = [[Ši Hong]] | successor = [[Ši Ši]] | regnal_name = Regent božanskega kralja Džaa (居攝趙天王, 334–347)<br>Božanski kralj Velikega Džaa (大趙天王, 337–349)<br>Cesar (349) | era_name = | era_dates = * Džjanvu (建武): 335–349 * Taining (太寧): 349 | full_name = Ši Hu (石虎) | temple_name = Tajdzu (太祖) | posthumous_name = Cesar Vu (武皇帝) | house = Ši | dynasty = [[Kasnejši Džao]] | caption = Ši Ju (sedi) na sliki v jami 323 jam [[Jame Mogao|Mogao]], [[Dunhuang]] | succession = Cesar Kasnejšega Džaa | father = Ši Kuomi (石寇覓) | spouse = Dženg Jingtao<br>Du Džu<br>cesarica Liu | issue = Ši Džjan<br>Ši Dzun<br>Ši Dži<br>[[Ši Ši]] }} '''Ši Hu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石虎, Ši Hu), z vljudnostnim imenom '''Džilong''' (kitajsko: 季龍, Džilong), znan tudi kot '''cesar Vu iz Kasnejšega Džaa''' (kitajsko: 後趙武帝, Hòu zhào wǔdì), je bil tretji cesar kitajske dinastije [[Kasnejši Džao]], ki so ji vladali [[Cieji]], * [[295]], † [[26. maj]] [[349]]. Bil je daljni nečak in posvojeni brat ustanoviteljskega cesarja [[Ši Le]]ja (cesarja Minga), ki je po Ši Lejevi smrti v državnem udaru prevzel oblast od Ši Lejevega dediča [[Ši Hong]]a. Zaradi tabuja poimenovanja v dinastiji [[Dinastija Tang|Tang]], je v ''[[Knjiga Džina|Knjigi Džina]]'' omenjen z vljudnostnim imenom Ši Džilong. ==Biografija== Ši Hu je bil pripadnik ljudstva [[Cieji|Cie]], rojen leta 295 v današnji kitajski provinci [[Šaanši]], ki je bila takrat del dinastije Džin. Oče mu je zelo zgodaj umrl, zato ga je vzgajal očetov bratranec Džov Hedžu, oče bodočega cesarja [[Ši Le]]ja. Okoli leta 303 je regijo prizadela lakota, zaradi katere je Ši Lu zbežal iz Šaanšija. Kmalu je postal eden vodilnih generalov hunskega cesarstva Zgodnji Džao. V tem času je bil Ši Hu poslan k Ši Leju in je odraščal v njegovi vojski. V naslednjih letih je v Ši Lejevi vojski naredil uspešno kariero in postal znan po svoji krutosti do podrejenih in nasprotnikov. Krut je bil tudi v svoji družini in ubil dve svoji ženi. Hkrati je bil učinkovit vojaški vodja v vojnah proti Džinu in je imel pomembno vlogo pri zatiranju Džin Džunovega upora leta 318. Naslednje leto je Ši Le ustvaril neodvisno državo Kasnejši Džao in Ši Huju podelil naziv kneza. Ši Hu se je uveljavil kot najvplivnejši vojaški voditelj v dinastiji Kasnejši Džao in vodil uspešne pohode proti dinastiji Džin ter leta 323 zavzel današnjo provinco [[Šandong]]. Leta 325 pa je zavzel območje okoli [[Luojang]]a in leta 328 [[Čangan]]. Naslednje leto je uničil ostanke Zgodnjega Džaa. Ši Le je umrl jeseni leta 333. Nasledil pa ga je sin [[Ši Hong]], vendar je bila dejanska oblast v rokah Ši Huja, ki je na dvoru usmrtil svoje najvidnejše nasprotnike in v naslednjih mesecih zatrl več uporov v provincah. Ši Hong mu je večkrat ponudil, da mu odstopi prestol, vendar je Ši Hu zavrnil njegovo ponudbo in ga konec leta 334 ubil. Leta 338 je v zavezništvu s cesarjem [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]] premagal [[Šianbeji|šjanbejski]] klan Duan, nato pa se je obrnil proti svojemu nekdanjemu zavezniku in obkolil njegovo glavno mesto [[Džengdžov]]. Med obleganjem je imel velike izgube in bil prisiljen na umik. V letih 346–347 je Kasnjši Džao vodil neuspešno vojno proti cesarju Liangu iz Zgodnjega Jana. Ši Hu je umrl leta 349. Nasledil ga je sin [[Ši Ši]], ki je bil kmalu zatem odstavljen. Dinastija Kasnejši Džao je zaradi notranjih bojev nekaj leta zatem propadla. ==Vira== {{refbegin| 2}} * Zizhi Tongjian, zv. 98 * Taskin V.S. ''"Materials on history of nomadic tribes in China 3rd-5th cc"'', Issue 2 "Jie", "Science", Moscow, 1992, str. 95, ISBN 5-02-016746-0 {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Kasnejši Džao|Rodbina Ši]]||295||349||name=}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Ši Hong]]}} {{s-ttl|title=Cesar Kasnejšega Džaa|years=334–349}} {{s-aft|after=[[Ši Ši]]}} {{s-pre}} {{S-bef|before=[[Ši Hong]]}} {{S-tul|title=Cesar Kitajske|years=334–349 |reason=[[Šestnajst kraljestev]]}} {{s-aft|after=[[Ši Ši]]}} {{end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 295]] [[Kategorija:Umrli leta 349]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] j27rpbjuaq5pef362ybe86hhseccyb0 Uporabniški pogovor:Mirnaa 12 3 609336 6759242 2026-10-01T12:28:48Z Yerpo 8417 navodilo 6759242 wikitext text/x-wiki Zdravo, prosim ne dodajaj neprimernih povezav v članek. Povezav na druge spletne strani ne vnašamo kot sklice ali direktno v tekst, sprejemljive so le kot sklici, ki direktno podpirajo trditve v članku, in kakšna splošna na koncu članka v ločenem poglavju "Zunanje povezave". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:28, 1. oktober 2026 (CEST) kdk0lcwt4fkb9zn7t3r5f71wqvb8wp9 6759249 6759242 2026-10-01T12:58:56Z Mirnaa 12 265210 /* */ odgovor 6759249 wikitext text/x-wiki Zdravo, prosim ne dodajaj neprimernih povezav v članek. Povezav na druge spletne strani ne vnašamo kot sklice ali direktno v tekst, sprejemljive so le kot sklici, ki direktno podpirajo trditve v članku, in kakšna splošna na koncu članka v ločenem poglavju "Zunanje povezave". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:28, 1. oktober 2026 (CEST) :Hello, thank you for the heads-up and the instructions. Best regards, Brane Korez. [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 14:58, 1. oktober 2026 (CEST) m3fmb76mow1hsk72pcdtye1sby3d8xe 6759253 6759249 2026-10-01T13:10:43Z Yerpo 8417 ? 6759253 wikitext text/x-wiki Zdravo, prosim ne dodajaj neprimernih povezav v članek. Povezav na druge spletne strani ne vnašamo kot sklice ali direktno v tekst, sprejemljive so le kot sklici, ki direktno podpirajo trditve v članku, in kakšna splošna na koncu članka v ločenem poglavju "Zunanje povezave". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:28, 1. oktober 2026 (CEST) :Hello, thank you for the heads-up and the instructions. Best regards, Brane Korez. [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 14:58, 1. oktober 2026 (CEST) "Brane Korez"? Je članek [[Brane Korez]] torej avtobiografski prispevek? (lahko po slovensko, to je slovenski projekt) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:10, 1. oktober 2026 (CEST) 20j6r2v6887uef8wbs3esuz5wqxbmj8 6759309 6759253 2026-10-01T14:41:19Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* */ odgovor 6759309 wikitext text/x-wiki Zdravo, prosim ne dodajaj neprimernih povezav v članek. Povezav na druge spletne strani ne vnašamo kot sklice ali direktno v tekst, sprejemljive so le kot sklici, ki direktno podpirajo trditve v članku, in kakšna splošna na koncu članka v ločenem poglavju "Zunanje povezave". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:28, 1. oktober 2026 (CEST) :Hello, thank you for the heads-up and the instructions. Best regards, Brane Korez. [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 14:58, 1. oktober 2026 (CEST) "Brane Korez"? Je članek [[Brane Korez]] torej avtobiografski prispevek? (lahko po slovensko, to je slovenski projekt) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:10, 1. oktober 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] mislim da je, glede na to, da je podatke o Branetu Korezu napisal na svoji uporabniški strani, zato sem pa tudi dodal [[Predloga:KOI|<nowiki>{{KOI}}</nowiki>]] na vrh članka. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:41, 1. oktober 2026 (CEST) bbh6u1cebfxojt5q1mptp9rz4einyaz 6759542 6759309 2026-10-02T08:23:43Z Mirnaa 12 265210 /* */ odgovor 6759542 wikitext text/x-wiki Zdravo, prosim ne dodajaj neprimernih povezav v članek. Povezav na druge spletne strani ne vnašamo kot sklice ali direktno v tekst, sprejemljive so le kot sklici, ki direktno podpirajo trditve v članku, in kakšna splošna na koncu članka v ločenem poglavju "Zunanje povezave". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:28, 1. oktober 2026 (CEST) :Hello, thank you for the heads-up and the instructions. Best regards, Brane Korez. [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 14:58, 1. oktober 2026 (CEST) "Brane Korez"? Je članek [[Brane Korez]] torej avtobiografski prispevek? (lahko po slovensko, to je slovenski projekt) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:10, 1. oktober 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] mislim da je, glede na to, da je podatke o Branetu Korezu napisal na svoji uporabniški strani, zato sem pa tudi dodal [[Predloga:KOI|<nowiki>{{KOI}}</nowiki>]] na vrh članka. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:41, 1. oktober 2026 (CEST) :Zdravo, :članek je avtobiografski prispevek o moji ustvarjalnosti na likovno slikarskem področju. :Želel sem dodati še nekaj fotografij umetniških del, nekatere so starejše in slabše kvalitete ter podatke o mojih razstavah. :Lp. Brane Branko Korez [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 10:23, 2. oktober 2026 (CEST) 7or3jm7lxutxc7kfpoj8zhfioad3dbu 6759545 6759542 2026-10-02T08:30:48Z Yerpo 8417 odg 6759545 wikitext text/x-wiki Zdravo, prosim ne dodajaj neprimernih povezav v članek. Povezav na druge spletne strani ne vnašamo kot sklice ali direktno v tekst, sprejemljive so le kot sklici, ki direktno podpirajo trditve v članku, in kakšna splošna na koncu članka v ločenem poglavju "Zunanje povezave". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:28, 1. oktober 2026 (CEST) :Hello, thank you for the heads-up and the instructions. Best regards, Brane Korez. [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 14:58, 1. oktober 2026 (CEST) "Brane Korez"? Je članek [[Brane Korez]] torej avtobiografski prispevek? (lahko po slovensko, to je slovenski projekt) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:10, 1. oktober 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] mislim da je, glede na to, da je podatke o Branetu Korezu napisal na svoji uporabniški strani, zato sem pa tudi dodal [[Predloga:KOI|<nowiki>{{KOI}}</nowiki>]] na vrh članka. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:41, 1. oktober 2026 (CEST) :Zdravo, :članek je avtobiografski prispevek o moji ustvarjalnosti na likovno slikarskem področju. :Želel sem dodati še nekaj fotografij umetniških del, nekatere so starejše in slabše kvalitete ter podatke o mojih razstavah. :Lp. Brane Branko Korez [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 10:23, 2. oktober 2026 (CEST) ::Hvala za pojasnilo. Članek sem brisal, saj avtobiografski prispevki na slovenski Wikipediji niso dobrodošli zaradi neskladnosti z načelom nepristranskosti. Napotki za nadaljnje ravnanje so na strani [[Wikipedija:Avtobiografije]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:30, 2. oktober 2026 (CEST) 9ehtr51dun8xe9esv0nrwv1s2tqzo1z 6759551 6759545 2026-10-02T08:47:32Z Mirnaa 12 265210 /* */ odgovor 6759551 wikitext text/x-wiki Zdravo, prosim ne dodajaj neprimernih povezav v članek. Povezav na druge spletne strani ne vnašamo kot sklice ali direktno v tekst, sprejemljive so le kot sklici, ki direktno podpirajo trditve v članku, in kakšna splošna na koncu članka v ločenem poglavju "Zunanje povezave". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:28, 1. oktober 2026 (CEST) :Hello, thank you for the heads-up and the instructions. Best regards, Brane Korez. [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 14:58, 1. oktober 2026 (CEST) "Brane Korez"? Je članek [[Brane Korez]] torej avtobiografski prispevek? (lahko po slovensko, to je slovenski projekt) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:10, 1. oktober 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] mislim da je, glede na to, da je podatke o Branetu Korezu napisal na svoji uporabniški strani, zato sem pa tudi dodal [[Predloga:KOI|<nowiki>{{KOI}}</nowiki>]] na vrh članka. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:41, 1. oktober 2026 (CEST) :Zdravo, :članek je avtobiografski prispevek o moji ustvarjalnosti na likovno slikarskem področju. :Želel sem dodati še nekaj fotografij umetniških del, nekatere so starejše in slabše kvalitete ter podatke o mojih razstavah. :Lp. Brane Branko Korez [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 10:23, 2. oktober 2026 (CEST) ::Hvala za pojasnilo. Članek sem brisal, saj avtobiografski prispevki na slovenski Wikipediji niso dobrodošli zaradi neskladnosti z načelom nepristranskosti. Napotki za nadaljnje ravnanje so na strani [[Wikipedija:Avtobiografije]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:30, 2. oktober 2026 (CEST) :::Ne razumem, zakaj ste izbrisali, saj sem dodal povezave do uradnih stani UGM, Museums. Eu, kjer je moje delo jedernato predstavljeno. :::Brane [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 10:47, 2. oktober 2026 (CEST) 7xd98nno8o1o2477x9guwdi8uekbrjg 6759552 6759551 2026-10-02T08:50:10Z Yerpo 8417 odg 6759552 wikitext text/x-wiki Zdravo, prosim ne dodajaj neprimernih povezav v članek. Povezav na druge spletne strani ne vnašamo kot sklice ali direktno v tekst, sprejemljive so le kot sklici, ki direktno podpirajo trditve v članku, in kakšna splošna na koncu članka v ločenem poglavju "Zunanje povezave". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:28, 1. oktober 2026 (CEST) :Hello, thank you for the heads-up and the instructions. Best regards, Brane Korez. [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 14:58, 1. oktober 2026 (CEST) "Brane Korez"? Je članek [[Brane Korez]] torej avtobiografski prispevek? (lahko po slovensko, to je slovenski projekt) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:10, 1. oktober 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] mislim da je, glede na to, da je podatke o Branetu Korezu napisal na svoji uporabniški strani, zato sem pa tudi dodal [[Predloga:KOI|<nowiki>{{KOI}}</nowiki>]] na vrh članka. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:41, 1. oktober 2026 (CEST) :Zdravo, :članek je avtobiografski prispevek o moji ustvarjalnosti na likovno slikarskem področju. :Želel sem dodati še nekaj fotografij umetniških del, nekatere so starejše in slabše kvalitete ter podatke o mojih razstavah. :Lp. Brane Branko Korez [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 10:23, 2. oktober 2026 (CEST) ::Hvala za pojasnilo. Članek sem brisal, saj avtobiografski prispevki na slovenski Wikipediji niso dobrodošli zaradi neskladnosti z načelom nepristranskosti. Napotki za nadaljnje ravnanje so na strani [[Wikipedija:Avtobiografije]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:30, 2. oktober 2026 (CEST) :::Ne razumem, zakaj ste izbrisali, saj sem dodal povezave do uradnih stani UGM, Museums. Eu, kjer je moje delo jedernato predstavljeno. :::Brane [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 10:47, 2. oktober 2026 (CEST) ::::Kot rečeno, skupnost tega projekta je odločila, da avtobiografski prispevki kategorično niso dobrodošli. Povezave lahko dodate ob prošnji na [[Wikipedija:Želeni članki]], da lahko prispevek na podlagi njih napiše kdo nevpleten, če bo koga zanimalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:49, 2. oktober 2026 (CEST) qxswwanya4vaiuuo4t6e0d0cf04gl3h 6759553 6759552 2026-10-02T08:51:12Z Yerpo 8417 dp 6759553 wikitext text/x-wiki Zdravo, prosim ne dodajaj neprimernih povezav v članek. Povezav na druge spletne strani ne vnašamo kot sklice ali direktno v tekst, sprejemljive so le kot sklici, ki direktno podpirajo trditve v članku, in kakšna splošna na koncu članka v ločenem poglavju "Zunanje povezave". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:28, 1. oktober 2026 (CEST) :Hello, thank you for the heads-up and the instructions. Best regards, Brane Korez. [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 14:58, 1. oktober 2026 (CEST) "Brane Korez"? Je članek [[Brane Korez]] torej avtobiografski prispevek? (lahko po slovensko, to je slovenski projekt) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:10, 1. oktober 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] mislim da je, glede na to, da je podatke o Branetu Korezu napisal na svoji uporabniški strani, zato sem pa tudi dodal [[Predloga:KOI|<nowiki>{{KOI}}</nowiki>]] na vrh članka. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:41, 1. oktober 2026 (CEST) :Zdravo, :članek je avtobiografski prispevek o moji ustvarjalnosti na likovno slikarskem področju. :Želel sem dodati še nekaj fotografij umetniških del, nekatere so starejše in slabše kvalitete ter podatke o mojih razstavah. :Lp. Brane Branko Korez [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 10:23, 2. oktober 2026 (CEST) ::Hvala za pojasnilo. Članek sem brisal, saj avtobiografski prispevki na slovenski Wikipediji niso dobrodošli zaradi neskladnosti z načelom nepristranskosti. Napotki za nadaljnje ravnanje so na strani [[Wikipedija:Avtobiografije]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:30, 2. oktober 2026 (CEST) :::Ne razumem, zakaj ste izbrisali, saj sem dodal povezave do uradnih stani UGM, Museums. Eu, kjer je moje delo jedernato predstavljeno. :::Brane [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[Uporabniški pogovor:Mirnaa 12|pogovor]]) 10:47, 2. oktober 2026 (CEST) ::::Kot rečeno, skupnost tega projekta je odločila, da avtobiografske prispevke kategorično zavračamo. To ni sodba o vašem delu. Povezave lahko dodate ob prošnji na [[Wikipedija:Želeni članki]], da lahko prispevek na podlagi njih napiše kdo nevpleten, če bo koga zanimalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:49, 2. oktober 2026 (CEST) e1vwqobcb1fb61iwcs5hwah8jzwbdd9 Kategorija:Arheološka najdišča v Panami 14 609337 6759257 2026-10-01T13:25:59Z Ljuba24b 92351 nova kat 6759257 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Arheološka najdišča po državah|Panama]] [[Kategorija:Zgodovina Paname]] i3qx9ndbsk2pqnzhl2ab2srceqa4ns9 Obračalka glave 0 609338 6759278 2026-10-01T14:20:19Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Obračalka glave]] na [[Sternokleidomastoidna mišica]] prek preusmeritve 6759278 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sternokleidomastoidna mišica]] ofl85nngufvruho3hv9ybthbfmc9h89 Velika ličnična mišica 0 609339 6759300 2026-10-01T14:34:35Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Velika ličnična mišica]] na [[Velika zigomatična mišica]]: po SMedS 6759300 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Velika zigomatična mišica]] igpbkqe37tqa6qdy1qdijd4hv8xxu0x Mala ličnična mišica 0 609340 6759303 2026-10-01T14:35:45Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Mala ličnična mišica]] na [[Mala zigomatična mišica]]: po SMedS 6759303 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mala zigomatična mišica]] fhqu1zyk8kpnjd8hp6t5kxe87woaxit Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kostariki 0 609341 6759321 2026-10-01T15:28:59Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6759321 wikitext text/x-wiki {{location map+ |Costa Rica|width=300 |float=width |caption=Lokacija območij svetovne dediščine v Kostariki. Otok Cocos, ki leži v Tihem oceanu približno 550 km od celine, na zemljevidu ni prikazan.|alt=Map of Costa Rica showing the locations of World Heritage Sites|places= {{location map~ |Costa Rica |lat=10.85 |long= -85.616667 |label=[[Ohranitveno območje svetovne dediščine Guanacaste|Guanacaste]]|position=bottom}} {{location map~ |Costa Rica |lat=5.528056 |long=-87.061111 |label=[[Kokosov otok]]|position=left}} {{location map~ |Costa Rica |lat=9.405 |long=-82.936111 |label=[[Narodni park La Amistad|La Amistad]]|position=left}} {{location map~ |Costa Rica |lat=8.911389 |long=-83.4775 |label=[[Kamnite krogle Kostarike|Kamnite krogle]]|position=left}} }} Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so kraji, pomembni za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.<ref name=convention>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 July 2019 |archive-date=27 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |url-status=live }}</ref> Kulturna dediščina je sestavljena iz spomenikov (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupin stavb in najdišč (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot, so opredeljena kot naravna dediščina.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> [[Kostarika]] je konvencijo ratificirala 23. avgusta 1977.<ref name=CostaRica>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/cr/ |title=Costa Rica |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 June 2023 |archive-date=9 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230509203918/https://whc.unesco.org/en/statesparties/cr |url-status=live }}</ref> Ima štiri območja svetovne dediščine in eno območje na poskusnem seznamu. Prvo območje v Kostariki, vpisano na seznam, je bilo leta 1983 območje rezervatov gorovja Talamanca – La Amistad / [[narodni park La Amistad]]. Leta 1990 je bilo območje razširjeno tako, da je vključevalo tudi dele na drugi strani meje, v Panami. Zadnje vpisano območje so bila leta 2014 predkolumbovska naselja poglavarstev s kamnitimi kroglami v dolini Diquís. To je edino območje kulturne dediščine v Kostariki; preostala tri so na seznam uvrščena zaradi svojih naravnih značilnosti. Na poskusnem seznamu je eno območje. == Območja svetovne dediščine == UNESCO uvršča območja pod deset kriterijev; vsak vpis mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live }}</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Transnacionalne lokacije|outline=silver}} {{clear}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |+ {{sronly|World Heritage Sites}} |- ! style="width:100px;" scope="col"| Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| Kriterij ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"| Talamanca Range-La Amistad Reserves / [[Narodni park La Amistad]]* | [[File:La Amistad International Park.JPG|150px|alt=Tropical rainforest scenery]] | Puntarenas (provinca) | 1983 | 205bis; vii, viii, ix, x (naravno) | Območje, ki leži na stičišču severno- in južnoameriškega rastlinstva ter živalstva, se ponaša z bogato [[biotska raznovrstnost|biotsko raznovrstnostjo]]; tu najdemo približno 10.000 vrst cvetnic, več kot 200 vrst sesalcev, okoli 600 vrst ptic ter 250 vrst plazilcev in dvoživk. Večino ozemlja prekrivajo [[tropski deževni gozd]]ovi, vendar so tu tudi številne gore, ki presegajo nadmorsko višino 3000 metrov. Pokrajino je v času kvartarne poledenitve oblikovalo delovanje [[ledenik]]ov, ki so ustvarili [[krnica|krnice]], [[dolina|doline]] in [[ledeniško jezero|ledeniška jezera]]. Kostariški del območja je bil prvotno samostojno vpisan na seznam leta 1983, del v [[Panama|Panami]] pa je bil dodan leta 1990.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/205 |title=Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526061455/https://whc.unesco.org/en/list/205/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/archive/repcom90.htm#552 |title=14BUR IVA.15 - La Amistad/Talamanca (Costa Rica) |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=11 August 2002 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020811120237/https://whc.unesco.org/archive/repcom90.htm#552 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | narodni park [[Kokosov otok]] | [[File:Isla del Coco-chatham beach.jpg|150px|alt=Tropical rainforest and a beach]] | Puntarenas (provinca) | 1997 | 820bis; ix, x (naravno) | Otok, ki leži približno 550 kilometrov od celine, je na stičišču ekvatorialnega protitoka in drugih morskih tokov. Na njem uspeva edini tropski deževni gozd na kakem oceanskem otoku v vzhodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], poleg tega pa je dom številnim endemičnim vrstam, vključno s tremi vrstami ptic in dvema vrstama plazilcev. Okoliško morje je ključnega pomena za velike pelagične vrste, kot so svilnati morski pes (''Carcharhinus falciformis''), rumeni morski pes (''Negaprion brevirostris''), [[kladvenica]], [[kitovec]], [[orjaška manta]] (''Mobula birostris'') in modri marlin (''Makaira mazara''). Otočki na tem območju služijo kot čistilne postaje, kjer te vrste počivajo, specializirane ribe pa z njih odstranjujejo zajedavce. Leta 2002 je prišlo do znatne spremembe meja območja.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/820 |title=Cocos Island National Park |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526051404/https://whc.unesco.org/en/list/820/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Ohranitveno območje svetovne dediščine Guanacaste]] | [[File:Guanacaste National Park.jpg|150px|alt=Grassy landscape with a volcanic peak in the background]] | Guanacaste (provinca), Alajuela (provinca) | 1999 | 928bis; ix, x (naravno) | Območje, ki se razteza od pacifiške obale prek gorovja Rincón de la Vieja z najvišjim vrhom 1916 metrov (na sliki) do nižin na karibski strani, zajema številne habitate. Poleg [[mokrišče|mokrišč]], obal, hrastovih gozdov in [[savana|savan]] tu najdemo pomembna območja tropskih suhih gozdov. Območje odlikuje izjemna biotska raznovrstnost; tu živi na desetine tisočev vrst žuželk ter veliki sesalci, kot so bairdov tapir (''Tapirus bairdii''), [[jaguar]], margaj (''Leopardus wiedii'') in [[ozelot]]. Zabeleženih je več kot 500 vrst ptic, med katerimi sta tudi ogrožena mangrov kolibri (''Amazilia boucardi'') in veliki zeleni ara (''Ara ambiguus''). Leta 2004 je prišlo do znatne spremembe meja območja.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/928 |title=Area de Conservación Guanacastek |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=1 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230601081535/https://whc.unesco.org/en/list/928 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Kamnite krogle Kostarike|Predkolumbovska naselja poglavarstva s kamnitimi kroglami Diquísa]] | [[File:Parque de las Esferas de Costa Rica.JPG|150px|alt=People looking at large stone spheres]] | Puntarenas (provinca) | 2014 | 1453; iii (kulturno) | Predkolumbovska kultura Diquis je v delti reke Térraba obstajala med letoma 500 in 1500 n. št. Območje svetovne dediščine obsega štiri arheološka najdišča z materialnimi ostanki te kulture. Med njimi so umetni gomilasti nasipi, grobišča, tlakovane površine in – kar je najbolj prepoznavno – velike kamnite krogle. Premer nekaterih krogel presega 2,5 metra. Najdišča so ostala zavarovana pred plenjenjem zaradi debelih plasti sedimentov, ki so jih prekrile po tem, ko je kultura Diquis izginila.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1453 |title=Precolumbian Chiefdom Settlements with Stone Spheres of the Diquís |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=11 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230511011307/https://whc.unesco.org/en/list/1453 |url-status=live }}</ref> |- |} == Poskusni seznam t== Poleg območij, vpisanih na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=1 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160401104537/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Costa Rica has one property on its tentative list.<ref name="CostaRica"/> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites }} ! style="width:100px;" scope="col"| Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| Kriterij ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" | [[Narodni park Corcovado]] in biološki rezervat [[Isla del Caño]] | [[File:Parque Nacional Corcovado.JPG|150px|center|alt= Ocean beach with palm trees]] | Puntarenas (provinca) | 2003 | vii, x (naravno) | V nominacijski dokumentaciji ni navedenega opisa. Prikazan je narodni park Corcovado.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1795/|title=Corcovado National Park and Isla del Caño Biological Reserve|publisher=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=10 June 2023|archive-date=1 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101195635/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1795/|url-status=live}}</ref> |- |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|World Heritage Sites in Costa Rica}} {{Wikivoyage}} * [https://whc.unesco.org/en/statesparties/cr Unesco] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Panami]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Panama]] evip8w9sz0l5dh3ffbyu7hjqn96mvwk 6759430 6759321 2026-10-01T19:05:58Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ tp 6759430 wikitext text/x-wiki {{location map+ |Costa Rica|width=300 |float=width |caption=Lokacija območij svetovne dediščine v Kostariki. Otok Cocos, ki leži v Tihem oceanu približno 550 km od celine, na zemljevidu ni prikazan.|alt=Map of Costa Rica showing the locations of World Heritage Sites|places= {{location map~ |Costa Rica |lat=10.85 |long= -85.616667 |label=[[Ohranitveno območje svetovne dediščine Guanacaste|Guanacaste]]|position=bottom}} {{location map~ |Costa Rica |lat=5.528056 |long=-87.061111 |label=[[Kokosov otok]]|position=left}} {{location map~ |Costa Rica |lat=9.405 |long=-82.936111 |label=[[Narodni park La Amistad|La Amistad]]|position=left}} {{location map~ |Costa Rica |lat=8.911389 |long=-83.4775 |label=[[Kamnite krogle Kostarike|Kamnite krogle]]|position=left}} }} Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so kraji, pomembni za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.<ref name=convention>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 July 2019 |archive-date=27 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |url-status=live }}</ref> Kulturna dediščina je sestavljena iz spomenikov (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupin stavb in najdišč (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot, so opredeljena kot naravna dediščina.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> [[Kostarika]] je konvencijo ratificirala 23. avgusta 1977.<ref name=CostaRica>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/cr/ |title=Costa Rica |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 June 2023 |archive-date=9 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230509203918/https://whc.unesco.org/en/statesparties/cr |url-status=live }}</ref> Ima štiri območja svetovne dediščine in eno območje na poskusnem seznamu. Prvo območje v Kostariki, vpisano na seznam, je bilo leta 1983 območje rezervatov gorovja Talamanca – La Amistad / [[narodni park La Amistad]]. Leta 1990 je bilo območje razširjeno tako, da je vključevalo tudi dele na drugi strani meje, v Panami. Zadnje vpisano območje so bila leta 2014 predkolumbovska naselja poglavarstev s kamnitimi kroglami v dolini Diquís. To je edino območje kulturne dediščine v Kostariki; preostala tri so na seznam uvrščena zaradi svojih naravnih značilnosti. Na poskusnem seznamu je eno območje. == Območja svetovne dediščine == UNESCO uvršča območja pod deset kriterijev; vsak vpis mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live }}</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Transnacionalne lokacije|outline=silver}} {{clear}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |+ {{sronly|World Heritage Sites}} |- ! style="width:100px;" scope="col"| Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| Kriterij ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"| Talamanca Range-La Amistad Reserves / [[Narodni park La Amistad]]* | [[File:La Amistad International Park.JPG|150px|alt=Tropical rainforest scenery]] | Puntarenas (provinca) | 1983 | 205bis; vii, viii, ix, x (naravno) | Območje, ki leži na stičišču severno- in južnoameriškega rastlinstva ter živalstva, se ponaša z bogato [[biotska raznovrstnost|biotsko raznovrstnostjo]]; tu najdemo približno 10.000 vrst cvetnic, več kot 200 vrst sesalcev, okoli 600 vrst ptic ter 250 vrst plazilcev in dvoživk. Večino ozemlja prekrivajo [[tropski deževni gozd]]ovi, vendar so tu tudi številne gore, ki presegajo nadmorsko višino 3000 metrov. Pokrajino je v času kvartarne poledenitve oblikovalo delovanje [[ledenik]]ov, ki so ustvarili [[krnica|krnice]], [[dolina|doline]] in [[ledeniško jezero|ledeniška jezera]]. Kostariški del območja je bil prvotno samostojno vpisan na seznam leta 1983, del v [[Panama|Panami]] pa je bil dodan leta 1990.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/205 |title=Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526061455/https://whc.unesco.org/en/list/205/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/archive/repcom90.htm#552 |title=14BUR IVA.15 - La Amistad/Talamanca (Costa Rica) |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=11 August 2002 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020811120237/https://whc.unesco.org/archive/repcom90.htm#552 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | narodni park [[Kokosov otok]] | [[File:Isla del Coco-chatham beach.jpg|150px|alt=Tropical rainforest and a beach]] | Puntarenas (provinca) | 1997 | 820bis; ix, x (naravno) | Otok, ki leži približno 550 kilometrov od celine, je na stičišču ekvatorialnega protitoka in drugih morskih tokov. Na njem uspeva edini tropski deževni gozd na kakem oceanskem otoku v vzhodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], poleg tega pa je dom številnim endemičnim vrstam, vključno s tremi vrstami ptic in dvema vrstama plazilcev. Okoliško morje je ključnega pomena za velike pelagične vrste, kot so svilnati morski pes (''Carcharhinus falciformis''), rumeni morski pes (''Negaprion brevirostris''), [[kladvenica]], [[kitovec]], [[orjaška manta]] (''Mobula birostris'') in modri marlin (''Makaira mazara''). Otočki na tem območju služijo kot čistilne postaje, kjer te vrste počivajo, specializirane ribe pa z njih odstranjujejo zajedavce. Leta 2002 je prišlo do znatne spremembe meja območja.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/820 |title=Cocos Island National Park |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526051404/https://whc.unesco.org/en/list/820/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Ohranitveno območje svetovne dediščine Guanacaste]] | [[File:Guanacaste National Park.jpg|150px|alt=Grassy landscape with a volcanic peak in the background]] | Guanacaste (provinca), Alajuela (provinca) | 1999 | 928bis; ix, x (naravno) | Območje, ki se razteza od pacifiške obale prek gorovja Rincón de la Vieja z najvišjim vrhom 1916 metrov (na sliki) do nižin na karibski strani, zajema številne habitate. Poleg [[mokrišče|mokrišč]], obal, hrastovih gozdov in [[savana|savan]] tu najdemo pomembna območja tropskih suhih gozdov. Območje odlikuje izjemna biotska raznovrstnost; tu živi na desetine tisočev vrst žuželk ter veliki sesalci, kot so bairdov tapir (''Tapirus bairdii''), [[jaguar]], margaj (''Leopardus wiedii'') in [[ozelot]]. Zabeleženih je več kot 500 vrst ptic, med katerimi sta tudi ogrožena mangrov kolibri (''Amazilia boucardi'') in veliki zeleni ara (''Ara ambiguus''). Leta 2004 je prišlo do znatne spremembe meja območja.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/928 |title=Area de Conservación Guanacastek |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=1 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230601081535/https://whc.unesco.org/en/list/928 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Kamnite krogle Kostarike|Predkolumbovska naselja poglavarstva s kamnitimi kroglami Diquísa]] | [[File:Parque de las Esferas de Costa Rica.JPG|150px|alt=People looking at large stone spheres]] | Puntarenas (provinca) | 2014 | 1453; iii (kulturno) | Predkolumbovska kultura Diquis je v delti reke Térraba obstajala med letoma 500 in 1500 n. št. Območje svetovne dediščine obsega štiri arheološka najdišča z materialnimi ostanki te kulture. Med njimi so umetni gomilasti nasipi, grobišča, tlakovane površine in – kar je najbolj prepoznavno – velike kamnite krogle. Premer nekaterih krogel presega 2,5 metra. Najdišča so ostala zavarovana pred plenjenjem zaradi debelih plasti sedimentov, ki so jih prekrile po tem, ko je kultura Diquis izginila.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1453 |title=Precolumbian Chiefdom Settlements with Stone Spheres of the Diquís |access-date=26 May 2023 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-date=11 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230511011307/https://whc.unesco.org/en/list/1453 |url-status=live }}</ref> |- |} == Poskusni seznam t== Poleg območij, vpisanih na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=1 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160401104537/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Costa Rica has one property on its tentative list.<ref name="CostaRica"/> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites }} ! style="width:100px;" scope="col"| Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| Kriterij ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" | [[Narodni park Corcovado]] in biološki rezervat [[Isla del Caño]] | [[File:Parque Nacional Corcovado.JPG|150px|center|alt= Ocean beach with palm trees]] | Puntarenas (provinca) | 2003 | vii, x (naravno) | V nominacijski dokumentaciji ni navedenega opisa. Prikazan je narodni park Corcovado.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1795/|title=Corcovado National Park and Isla del Caño Biological Reserve|publisher=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=10 June 2023|archive-date=1 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101195635/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1795/|url-status=live}}</ref> |- |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|World Heritage Sites in Costa Rica}} {{Wikivoyage}} * [https://whc.unesco.org/en/statesparties/cr Unesco] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kostariki]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Kostrika]] 9jokvkpzuz3749o9ot7hilajom0pbnp Javna univerza 0 609342 6759343 2026-10-01T16:48:23Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Univerza]] 6759343 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[univerza]] hr9jaz0s0u6r3n5q5a4vh7ilauqnkpp Cartago, Kostarika 0 609344 6759350 2026-10-01T16:56:15Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6759350 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |official_name = Cartago |type = [[mesto]] |nickname = ''Ciudad de las Brumas''<small><br/>''Mesto megle''</small> |motto = ''Fide et pace''<small> <br/>''Vera in mir''</small> |image = Basilica de los Angeles.jpg |image_size = 300px |caption = Bazilika Matere Božje Angelske |image_flag = Bandera de Cartago (Costa Rica).svg |image_seal = Escudo de Cartago (Costa Rica).svg |image_shield = |image_map = |map_size = |map_caption = |pushpin_map = Kostarika |pushpin_caption = Lega v Kostariki |pushpin_map_size = 300 |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flag|Kostarika}} |subdivision_type1 = Provinca |subdivision_name1 = Cartago |subdivision_type2 = Kanton |subdivision_name2 = Cartago |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = Oriental, Occidental |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = Mario Redondo Poveda |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = Ustanovitev |established_date = 1563 |established_title2 = Glavno mesto do |established_date2 = 1823 |established_title3 = |established_date3 = |area_magnitude = |unit_pref = Metric |area_footnotes = |area_total_km2 = 152,68 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of = 2008 |population_note = |population_footnotes = |population_total = 156.600 |population_density_km2 = 152,68 |population_metro = 413.505 |population_density_metro_km2 = |population_urban = |time_zone = CST |utc_offset = -6 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = |coordinates = {{coord|9|52|N|83|55|W|region:CR|display=inline,title}} |elevation_m = 1435 |elevation_ft = 4707 |postal_code_type = |custom_label_sec2 = Zavetnik |custom_data_sec2 = [[sv. Jakob]]<ref>http://www.myvirtualpaper.com/doc/Nacion/la_nacion-06diciembre2009/2009120501/44.html{{dead link|date=November 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |website = [http://www.muni-carta.go.cr/ www.muni-carta.go.cr] |footnotes = '''[[Human Development Index|HDI]]''' (2018) 0,828 – <span style="color:#090">high</span> }} '''Cartago''' ({{IPA|es|kaɾˈtaɣo}}) je središče kantona Cartago v provinci Cartago in vključuje okrožji Oriental ter Occidental, kot je določeno v upravni delitvi [[Kostarika|Kostarike]]. Med letoma 1574 in 1824 je bilo mesto glavno mesto Kostarike. == Zgodovina == Leta 1563 jo je ustanovil Juan Vasquez de Coronado in je bila prva uspešna ustanova v Kostariki.<ref>{{cite web|url=http://www.geographia.com/costa-rica/history.htm|title=Costa Rica - History & Culture|website=www.geographia.com|access-date=19 April 2018}}</ref> Španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II.]] je mestu leta 1565 podelil grb, ''Cortes'' (španski parlament) pa mu je leta 1814 podelil naziv ''Muy Noble y Muy Leal'' ('Zelo plemenit in zelo zvest'). Mesto je bilo prvo glavno mesto Kostarike do leta 1823, ko je republikanski voditelj Gregorio José Ramírez prestolnico preselil v večje mesto [[San José]], ker se je Cartago želelo priključiti v novo neodvisno provinco Kostariko v [[Augustin de Itúrbide|Iturbidov]] mehiško cesarstvo, medtem ko sta San Jose in Alajuela podpirala republikanski sistem. Mesto so močno prizadeli veliki [[potres]]i v letih 1822, 1841 in 1910. Leta 1963 je vulkanski izbruh vulkana [[Irazú]], ki je dve leti prekril San José s pepelom, močno poškodoval nekatera kmetijska območja okoli Cartaga, ne pa tudi mesta. Številni romarji vsako leto pridejo v Cartago, da obiščejo glavno cerkev v državi, ogromno [[Bazilika Gospe od Angelov, Cartago|Basílica de Nuestra Señora de los Ángeles]], na praznik Device angelov (2. avgust). Cerkev ima kip Črne Madone, znane kot ''La Negrita'', ki naj bi imela veliko zdravilno moč. K njenemu kipu prihajajo bolniki v upanju na čudež iz La Negrite. Po ljudskem izročilu v Kostariki je kip leta 1635 našla avtohtona deklica. Toda v resnici so bili edini prebivalci temnopolti in mulatski sužnji, ki so živeli v vasi z imenom La Puebla, stran od belih gospodarjev v Cartagu. Legenda pravi, da je kip večkrat prinesla domov, a se je skrivnostno znova pojavil na prvotnem mestu. Skala, kjer jo je našla, je zdaj shranjena v zaledju bazilike in je cenjena kot sveta relikvija in predmet navdiha. Skala naj bi bila na istem mestu, kot je bila, ko so našli La Negrito, vendar so jo premaknili, ko je bila bazilika ponovno zgrajena. Običajno je, da se romarji iz spoštovanja dotaknejo skale. Plaza Mayor v Cartagu vključuje ruševine župnije Santiago Apóstol, približno sedem ulic zahodno od bazilike. Kljub svoji lepoti ne gre za prave ruševine, temveč za nedokončano stavbo, ki jo je potres leta 1910 močno poškodoval in nato prekinil gradnjo. Mestna vlada je 100 blokov razglasila za ''zgodovinsko središče''" Cartaga. To je način, da ohranimo zgodovinske stavbe žive v prihodnosti, kot so to storila številna mesta po svetu. Po drugi strani pa si mestna vlada in JASEC (podjetje, ki proizvaja in distribuira elektriko v Cartagu in okoliških območjih) prizadevata za osvetlitev nekaterih najpomembnejših zgodovinskih stavb, da bi privabili prebivalce in turiste v mesto ponoči. 24. aprila 2010 se je nekdanji ''Cuartel de la Ciudad'', dom lokalne policije, po dveletni obnovi končno odprl kot nov Mestni muzej. Nahaja se 2 ulici severno od trga Plaza Mayor. Čilski biokemik in biofizik Jorge Allende se je rodil leta 1934 v Cartagu. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Cartago}} {{wikivoyage|Cartago}} * [https://www.govisitcostarica.com/region/city.asp?cID=201 Cartago] [[Kategorija:Mesta v Kostariki]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1563]] r6dot2slohrkbayqjgetcmsp9kefw4l 6759423 6759350 2026-10-01T18:37:35Z Ljuba24b 92351 dodano iz tujih wiki 6759423 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |official_name = Cartago |type = [[mesto]] |nickname = ''Ciudad de las Brumas''<small><br/>''Mesto meglic''</small> |motto = ''Fide et pace''<small> <br/>''Vera in mir''</small> |image = Cangreja.png |image_size = 300px |caption = Pogled na mesto Cartago z območja La Cangreja, z ognjenikom Irazú v ozadju |image_flag = Bandera de Cartago (Costa Rica).svg |image_seal = Escudo de Cartago (Costa Rica).svg |image_shield = |image_map = |map_size = |map_caption = Lega v Kostariki |pushpin_map = Kostarika |pushpin_caption = |pushpin_map_size = 300 |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flag|Kostarika}} |subdivision_type1 = Provinca |subdivision_name1 = Cartago |subdivision_type2 = Kanton |subdivision_name2 = Cartago |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = Oriental, Occidental |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = Mario Redondo Poveda |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = Ustanovitev |established_date = 1563 |established_title2 = Glavno mesto do |established_date2 = 1823 |established_title3 = |established_date3 = |area_magnitude = |unit_pref = Metric |area_footnotes = |area_total_km2 = 152,68 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of = 2008 |population_note = |population_footnotes = |population_total = 156.600 |population_density_km2 = 152,68 |population_metro = 413.505 |population_density_metro_km2 = |population_urban = |time_zone = CST |utc_offset = -6 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = |coordinates = {{coord|9|52|N|83|55|W|region:CR|display=inline,title}} |elevation_m = 1435 |postal_code_type = |custom_label_sec2 = Zavetnik |custom_data_sec2 = [[sv. Jakob]]<ref>http://www.myvirtualpaper.com/doc/Nacion/la_nacion-06diciembre2009/2009120501/44.html{{dead link|date=November 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |website = [http://www.muni-carta.go.cr/ www.muni-carta.go.cr] |footnotes = '''[[Human Development Index|HDI]]''' (2018) 0,828 – <span style="color:#090">high</span> }} '''Cartago''' ({{IPA|es|kaɾˈtaɣo}}) je središče kantona Cartago v provinci Cartago in vključuje okrožji Oriental ter Occidental, kot je določeno v upravni delitvi [[Kostarika|Kostarike]]. Med letoma 1574 in 1824 je bilo mesto glavno mesto Kostarike. == Zgodovina == Leta 1563 jo je ustanovil Juan Vasquez de Coronado in je bila prva uspešna ustanova v Kostariki.<ref>{{cite web|url=http://www.geographia.com/costa-rica/history.htm|title=Costa Rica - History & Culture|website=www.geographia.com|access-date=19 April 2018}}</ref> Španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II.]] je mestu leta 1565 podelil grb, ''Cortes'' (španski parlament) pa mu je leta 1814 podelil naziv ''Muy Noble y Muy Leal'' ('Zelo plemenit in zelo zvest'). Mesto je bilo prvo glavno mesto Kostarike do leta 1823, ko je republikanski voditelj Gregorio José Ramírez prestolnico preselil v večje mesto [[San José]], ker se je Cartago želelo priključiti v novo neodvisno provinco Kostariko v [[Augustin de Itúrbide|Iturbidov]] mehiško cesarstvo, medtem ko sta San Jose in Alajuela podpirala republikanski sistem. Mesto so močno prizadeli veliki [[potres]]i v letih 1822, 1841 in 1910. Leta 1963 je vulkanski izbruh vulkana [[Irazú]], ki je dve leti prekril San José s pepelom, močno poškodoval nekatera kmetijska območja okoli Cartaga, ne pa tudi mesta. Številni romarji vsako leto pridejo v Cartago, da obiščejo glavno cerkev v državi, ogromno [[Bazilika Gospe od Angelov, Cartago|Basílica de Nuestra Señora de los Ángeles]], na praznik Device angelov (2. avgust). Cerkev ima kip Črne Madone, znane kot ''La Negrita'', ki naj bi imela veliko zdravilno moč. K njenemu kipu prihajajo bolniki v upanju na čudež iz La Negrite. Po ljudskem izročilu v Kostariki je kip leta 1635 našla avtohtona deklica. Toda v resnici so bili edini prebivalci temnopolti in mulatski sužnji, ki so živeli v vasi z imenom La Puebla, stran od belih gospodarjev v Cartagu. Legenda pravi, da je kip večkrat prinesla domov, a se je skrivnostno znova pojavil na prvotnem mestu. Skala, kjer jo je našla, je zdaj shranjena v zaledju bazilike in je cenjena kot sveta relikvija in predmet navdiha. Skala naj bi bila na istem mestu, kot je bila, ko so našli La Negrito, vendar so jo premaknili, ko je bila bazilika ponovno zgrajena. Običajno je, da se romarji iz spoštovanja dotaknejo skale. Plaza Mayor v Cartagu vključuje ruševine župnije Santiago Apóstol, približno sedem ulic zahodno od bazilike. Kljub svoji lepoti ne gre za prave ruševine, temveč za nedokončano stavbo, ki jo je potres leta 1910 močno poškodoval in nato prekinil gradnjo. Mestna vlada je 100 blokov razglasila za ''zgodovinsko središče''" Cartaga. To je način, da ohranimo zgodovinske stavbe žive v prihodnosti, kot so to storila številna mesta po svetu. Po drugi strani pa si mestna vlada in JASEC (podjetje, ki proizvaja in distribuira elektriko v Cartagu in okoliških območjih) prizadevata za osvetlitev nekaterih najpomembnejših zgodovinskih stavb, da bi privabili prebivalce in turiste v mesto ponoči. 24. aprila 2010 se je nekdanji ''Cuartel de la Ciudad'', dom lokalne policije, po dveletni obnovi končno odprl kot nov Mestni muzej. Nahaja se 2 ulici severno od trga Plaza Mayor. Čilski biokemik in biofizik Jorge Allende se je rodil leta 1934 v Cartagu. [[Image:Oldchurchcartagocostarica.jpg|left|thumb|Ruševine cerkve Santiago Apóstol v osrednjem parku mesta Cartago, znanem kot »Plaza Mayor«]] [[File:Interior of the Cathedral in Cartago (Costa-Rica).jpg|thumb|left|Notranjost bazilike v Cartagu]] == Geografija == Mesto leži na nadmorski višini 1435 m, v dolini El Guarco v osrednji regiji Kostarike, ob vznožju vulkana [[Irazú]]. Mestno središče obsega 26 ulic in 22 avenij; razteza se od Splošnega pokopališča do soseske Los Ángeles (v smeri vzhod–zahod) ter od ceste proti vulkanu Irazú v predelu El Carmen do občinskega skladišča (v smeri sever–jug). Osrednji mestni četrti sta Oriental in Occidental. Za območje so značilne dolge in široke glavne avenije, ki se raztezajo v dolžini več kot 3 km. Na tem območju so številna mestna podjetja, občinska upravna poslopja, ruševine cerkve Santiago Apóstol, bazilika Naše Gospe od angelov, srednja šola San Luis Gonzaga, stadion Fello Meza, športni kompleks in muzej Cartago. === Podnebje === Cartago ima podnebje, ki je na meji med tropskim monsunskim podnebjem (''Am'') in subtropskim višavskim podnebjem s suho zimo ''Cwb''). Čeprav ustreza klasifikaciji tropskega monsunskega podnebja, je vreme zaradi velike nadmorske višine opazno hladnejše kot v večini krajev s tem podnebnim tipom. Temperature so vse leto enakomerno visoke, padavine so obilne v večini mesecev, zima pa prinaša kratko sušno obdobje. == Etnična sestava == Čeprav je mesto sprva naseljevalo špansko prebivalstvo, je kmalu postalo dom številnim družinam mešancev (''mestizo''). Poleg tega je na obrobju zahodnega dela mesta nastala domorodna vas San Juan de Herrera de los Naboríos. Prav tako se je na zahodnem območju razvila soseska, v kateri so živeli temnopolti prebivalci ter prebivalci mešanega porekla, znani kot ''mulati'' in ''zambosi''; ta soseska je bila znana pod imenom ''La Puebla de los Pardos'' ali ''La Puebla de los Ángeles'' – slednje ime je dobila, ker so tam odkrili podobo Device angelov, zaradi česar je kraj postal romarska točka. == Gospodarstvo == Kmetijski pridelki predstavljajo osnovo gospodarstva na podeželju okoli mesta. V mestu deluje industrijska cona, v kateri so locirana nekatera kostariška in mednarodna podjetja. Vendar pa velik del lokalnega prebivalstva ne dela v samem mestu, temveč na širšem območju mesta San José. Tisti, ki delajo znotraj mestnih meja, so večinoma zaposleni v storitvenem sektorju in trgovini. V Cartagu ima sedež Kostariški tehnološki inštitut (TEC), ena najuglednejših visokošolskih ustanov v državi in ​​ena najpomembnejših inženirskih šol v Srednji Ameriki. Je v okrožju Dulce Nombre, nedaleč od bazilike Los Angeles. === Turizem === Med kraji, ki jih turisti v mestu pogosto obiščejo, so bazilika Los Angeles, ruševine cerkve Santiago Apóstol, Mestni muzej, cerkev Maria Auxiliadora, Kostariški tehnološki inštitut, osrednja tržnica (zlasti ob četrtkih in sobotah) ter glavna stavba srednje šole San Luis Gonzaga, kjer je nekoč delovalo prvo vrhovno sodišče Srednje Amerike. Kulturne dejavnosti potekajo v ustanovah »Casa de la Ciudad« in »Casa de la Cultura« ter v kampusu Kostariškega tehnološkega inštituta. Provinca je znana po bogati ekološki raznovrstnosti in gostih tropskih deževnih gozdovih vzdolž gorskih verig v bližini vulkanov Irazú in [[Turrialba]]. === Ruševine župnijske cerkve sv. Jakoba === V mestnem parku so ruševine nikoli dokončane cerkve apostola Jakoba (''Las Ruinas de la Parroquia de Santiago Apóstol''), ki je razglašena za nacionalni kulturni spomenik Kostarike. Domačini to lokacijo imenujejo preprosto ''Las Ruinas'' (Ruševine). Predhodno stavbo iz leta 1575 sta uničila [[potres]]a v letih 1630 in 1656; posledično se je leta 1656 začela gradnja nove cerkve, ki je bila dokončana in posvečena leta 1662. Novi cerkveni kompleks je vključeval molitveno kapelo in pogrebno kapelo. Poznejša potresa v letih 1718 in 1756 sta povzročila hudo konstrukcijsko škodo, vendar so bila popravila uspešno izvedena. 2. septembra 1841 je Cartago prizadel nov potres. Potres, znan kot ''potres San Antolín'', je cerkvi povzročil tako obsežno škodo, da jo je bilo treba nadomestiti z novo stavbo. Gradnja nove cerkve v romanskem slogu se je začela leta 1870 pod vodstvom Luisa Llacha in arhitekta nemškega rodu Francisca Kurtza. Dela so se kmalu po začetku ustavila in se nadaljevala šele trideset let pozneje, med letoma 1903 in 1904. ''Potres Santa Monica'' leta 1910 je pomenil dokončen konec cerkve. Odločili so se, da je ne bodo obnovili, temveč zgradili novo cerkev – baziliko Gospe od Angelov (''Nuestra Señora de los Ángeles'') – nedaleč stran proti vzhodu. Ruševine cerkve so bile 25. avgusta 1982 z odlokom št. 13799-C razglašene za kulturni spomenik Kostarike. <gallery widths="150" heights="150"> Basilica de los Angeles.jpg|''Nuestra Señora de El Carmen'' Colegio San Luis Gonzaga.jpg|Colegio San Luis Gonzaga Old-ruins-in-cartago-daniel-vargas19.jpg|Ruševine župnijske cerkve sv. Jakoba </gallery> == Šport == Mestni nogometni klub je Cartaginés, ki je štirikrat osvojil naslov državnega prvaka Kostarike. Domače tekme igra na stadionu José Rafael Fello Meza Ivankovich. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Cartago}} {{wikivoyage|Cartago}} * [https://www.govisitcostarica.com/region/city.asp?cID=201 Cartago] [[Kategorija:Mesta v Kostariki]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1563]] qeox0mvtd3fytchlynjds5q8gr3s959 Mišica potezalka nosnega pretina 0 609345 6759352 2026-10-01T16:59:08Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Mišica potezalka nosnega pretina]] na [[Depresorna mišica septuma]]: po SMedS 6759352 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Depresorna mišica septuma]] lg5gnkxed4vajrgamlgun3j9u35rq9t Fiume o morte! 0 609346 6759353 2026-10-01T16:59:35Z Sporti 5955 n 6759353 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Fiume o morte! | image = | caption = | director = [[Igor Bezinović]] | writer = [[Igor Bezinović]] | based_on = | producer = {{Plainlist| * [[Vanja Jambrović]] * [[Tibor Keser]] }} | starring = | cinematography = [[Gregor Božič]] | editing = [[Hrvoslava Brkušić]] | music = {{Plainlist| * [[Giovanni Maier]] * [[Hrvoje Nikšić]] }} | production_companies = {{Plainlist| * Restart * Videomante * Nosorogi * [[Hrvaška radiotelevizija]] }} | distributor = | released = {{Film date|2025|2|2|[[Mednarodni filmski festival v Rotterdamu|Rotterdam]]|2025|2|8|Hrvaška|df=yes}} | runtime = 113 minut | country = {{Plainlist| * Hrvaška * Italija * Slovenija }} | language = {{Plainlist| * [[fiumanščina]] * hrvaščina * italijanščina }} }} '''''Fiume o morte!''''' ([[italijanščina|italijansko]] za [[Reka, Hrvaška|Reka]] ali smrt!) je [[komični film|komična]] [[dokudrama]] iz leta 2025, ki jo je režiral in zanjo napisal scenarij [[Igor Bezinović]]. Film je posnet v hrvaško-italijansko-slovenski koprodukciji ter prikazuje igrane in rekonstruirane prizore iz časa [[Gabriele D'Annunzio|D'Annunzieve]] okupacije Reke v letih 1919 in 1920. Premierno je bil prikazan 2. februarja 2025 na [[Mednarodni filmski festival v Rotterdamu|Mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu]], kjer je osvojil nagrado [[Tiger (filmska nagrada)|Tiger]], na [[Puljski filmski festival|Puljskem filmskem festivalu]] je osvojil šest ''zlatih aren'', tudi za najboljšo režijo. Na [[evropske filmske nagrade|evropskih filmskih nagradah]] je zmagal v kategoriji najboljšega dokumentarnega filma. Izbran je bil kot hrvaški kandidat za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]].<ref>{{cite web |last=Strizić |first=Ana |title=Redatelj filma koji je hrvatski kandidat za Oscar: "Ovo nam je ogromno iznenađenje jer prvi put u utrci imamo dokumentarac" |url=https://www.gloria.hr/gl/kultura/razgovori/redatelj-filma-koji-je-osvojio-sest-zlatnih-arena-i-rusi-rekorde-cijeli-proces-rada-na-filmu-mi-je-bio-izuzetno-emotivan-15604844 |website=[[Gloria (revija)|Gloria]] |access-date=5 September 2025 |language=hr |date=5 September 2025}}</ref> == Vloge == * [[Gabriele D'Annunzio]]: ** Ćenan Beljulji ** Tihomir Buterin ** Andrea Marsanich (tudi pripovedovalec) ** [[Izet Medošević]] ** Massimo Ronzani ** Milovan Večerina Cico ** Albano Vučetić * Lovro Mirth kot [[Guido Keller]] (tudi pripovedovalec) * Tonka Mršić kot Luisa Baccara * Renzo Chiepolo kot [[Vittorio Emanuele Pittaluga]] (tudi pripovedovalec) * Goran Pavlić kot [[Antonio Grossich]] * Nikola Tutek kot [[Guglielmo Marconi]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} * {{BSF|id=fiume-o-morte}} {{film-stub}} [[Kategorija:Dokudrame]] [[Kategorija:Hrvaški filmi]] [[Kategorija:Italijanski filmi]] [[Kategorija:Slovenski dokumentarni filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Urše Menart]] ijj3naqhyqnp29e4ly6dfi4oaedggs3 6759354 6759353 2026-10-01T17:00:27Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Filmi v režiji Urše Menart]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759354 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Fiume o morte! | image = | caption = | director = [[Igor Bezinović]] | writer = [[Igor Bezinović]] | based_on = | producer = {{Plainlist| * [[Vanja Jambrović]] * [[Tibor Keser]] }} | starring = | cinematography = [[Gregor Božič]] | editing = [[Hrvoslava Brkušić]] | music = {{Plainlist| * [[Giovanni Maier]] * [[Hrvoje Nikšić]] }} | production_companies = {{Plainlist| * Restart * Videomante * Nosorogi * [[Hrvaška radiotelevizija]] }} | distributor = | released = {{Film date|2025|2|2|[[Mednarodni filmski festival v Rotterdamu|Rotterdam]]|2025|2|8|Hrvaška|df=yes}} | runtime = 113 minut | country = {{Plainlist| * Hrvaška * Italija * Slovenija }} | language = {{Plainlist| * [[fiumanščina]] * hrvaščina * italijanščina }} }} '''''Fiume o morte!''''' ([[italijanščina|italijansko]] za [[Reka, Hrvaška|Reka]] ali smrt!) je [[komični film|komična]] [[dokudrama]] iz leta 2025, ki jo je režiral in zanjo napisal scenarij [[Igor Bezinović]]. Film je posnet v hrvaško-italijansko-slovenski koprodukciji ter prikazuje igrane in rekonstruirane prizore iz časa [[Gabriele D'Annunzio|D'Annunzieve]] okupacije Reke v letih 1919 in 1920. Premierno je bil prikazan 2. februarja 2025 na [[Mednarodni filmski festival v Rotterdamu|Mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu]], kjer je osvojil nagrado [[Tiger (filmska nagrada)|Tiger]], na [[Puljski filmski festival|Puljskem filmskem festivalu]] je osvojil šest ''zlatih aren'', tudi za najboljšo režijo. Na [[evropske filmske nagrade|evropskih filmskih nagradah]] je zmagal v kategoriji najboljšega dokumentarnega filma. Izbran je bil kot hrvaški kandidat za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]].<ref>{{cite web |last=Strizić |first=Ana |title=Redatelj filma koji je hrvatski kandidat za Oscar: "Ovo nam je ogromno iznenađenje jer prvi put u utrci imamo dokumentarac" |url=https://www.gloria.hr/gl/kultura/razgovori/redatelj-filma-koji-je-osvojio-sest-zlatnih-arena-i-rusi-rekorde-cijeli-proces-rada-na-filmu-mi-je-bio-izuzetno-emotivan-15604844 |website=[[Gloria (revija)|Gloria]] |access-date=5 September 2025 |language=hr |date=5 September 2025}}</ref> == Vloge == * [[Gabriele D'Annunzio]]: ** Ćenan Beljulji ** Tihomir Buterin ** Andrea Marsanich (tudi pripovedovalec) ** [[Izet Medošević]] ** Massimo Ronzani ** Milovan Večerina Cico ** Albano Vučetić * Lovro Mirth kot [[Guido Keller]] (tudi pripovedovalec) * Tonka Mršić kot Luisa Baccara * Renzo Chiepolo kot [[Vittorio Emanuele Pittaluga]] (tudi pripovedovalec) * Goran Pavlić kot [[Antonio Grossich]] * Nikola Tutek kot [[Guglielmo Marconi]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} * {{BSF|id=fiume-o-morte}} {{film-stub}} [[Kategorija:Dokudrame]] [[Kategorija:Hrvaški filmi]] [[Kategorija:Italijanski filmi]] [[Kategorija:Slovenski dokumentarni filmi]] lpmdt20jbw823pav8ut0vk2im2ndtcq Reka ali smrt! 0 609347 6759368 2026-10-01T17:13:14Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Fiume o morte!]] 6759368 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fiume o morte!]] 374elplw1sa8jip9esfwzdy6h41ow3k Nosna kost 0 609348 6759378 2026-10-01T17:35:45Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Nosna kost]] na [[Nazalna kost]] prek preusmeritve: po SMedS 6759378 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Nazalna kost]] tg8rlyjq1u1yfotw5vs9ysvpu9b1pcm Pogovor:Nosna kost 1 609349 6759380 2026-10-01T17:35:45Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Nosna kost]] na [[Pogovor:Nazalna kost]] prek preusmeritve: po SMedS 6759380 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Nazalna kost]] i3fabqcdt99pgrvjj7f8es9neae37xt Os nasale 0 609350 6759383 2026-10-01T17:37:51Z TadejM 738 preusmeritev na [[Nazalna kost]] 6759383 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Nazalna kost]] dgotzslhznhvuahqow3vd0b9nqdnbha Ralo 0 609351 6759391 2026-10-01T17:44:53Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Ralo]] na [[Vomer]]: po SMedS 6759391 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Vomer]] ch7qkxvaht8l0trbtkugqkioxgjn9g6 Solznica 0 609352 6759395 2026-10-01T17:47:07Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Solznica]] na [[Lakrimalna kost]]: razločitev; po SMedS 6759395 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lakrimalna kost]] jassop6avq8qwwl81a47mres6tyutpf Os lacrimale 0 609353 6759397 2026-10-01T17:49:50Z TadejM 738 preusmeritev na [[Lakrimalna kost]] 6759397 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Lakrimalna kost]] sgj95za6tdhyxnwebgg82eyqusxi7an Temporalna kost 0 609354 6759399 2026-10-01T17:52:39Z TadejM 738 preusmeritev na [[Senčnica]] 6759399 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Senčnica]] 5px5g004aonpgt0gl37p7mbvy5satl1 Bradavičasti odrastek 0 609355 6759410 2026-10-01T18:03:33Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Bradavičasti odrastek]] na [[Mastoidni procesus]] prek preusmeritve: ustaljeno poimenovanje; po SMedS 6759410 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mastoidni procesus]] a5eexf3yw0ys79c9kh7uk9m0yfy3uah Predloga:EmbryologyUNC 10 609356 6759417 2026-10-01T18:15:28Z TadejM 738 skopirano iz en. in prevedeno 6759417 wikitext text/x-wiki ''[https://syllabus.med.unc.edu/courseware/embryo_images/unit-{{{1}}}/{{{1}}}_htms/{{{1}}}{{{2}}}.htm {{{1}}}-{{{2}}}]''—Embryo Images na [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu|Univerzi Severne Karoline]]<noinclude>[[Kategorija:Medicinske predloge za povezovanje navzven|{{PAGENAME}}]] </noinclude> l8j5511r8mr1tl3h63723l4aa5x0ra0 Aleksander Gungl 0 609357 6759422 2026-10-01T18:32:36Z Lenart28 247404 Ustvaril stran 6759422 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Aleksander Gungl|birth_date=1. avgust 1972|birth_place=Maribor|citizenship=slovensko|party=Nova Slovenija}} '''Aleksander Gungl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]] in [[Menedžment|menedžer]]; *1. avgust 1972, [[Maribor]].<ref name="DVK">{{Navedi splet |url=https://www.dvk-rs.si/fileadmin/user_upload/Volitve_v_drzavni_zbor_2026/Javne_objave/Javna_objava_VE8000.pdf |title=Javna objava kandidatov za volitve v Državni zbor 2026 |publisher=Državna volilna komisija |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> Je poslanec aktualnega sklica [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref name="Parlameter">{{Navedi splet |url=https://parlameter.si/poslanec/11438-aleksander-gungl |title=Aleksander Gungl |website=Parlameter |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> Pred izvolitvijo je opravljal vodstvene funkcije na področju socialnega varstva, med drugim je bil direktor Socialnovarstvenega zavoda [[Hrastovec v Slovenskih goricah|Hrastovec]].<ref name="Hrastovec">{{Navedi splet |url=https://hrastovec.org/index.php/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/945-vodenje-nasega-zavoda-prevzel-v-d-direktorja-aleksander-gungl |title=Vodenje našega zavoda prevzel v. d. direktorja Aleksander Gungl |publisher=Socialnovarstveni zavod Hrastovec |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Izobraževanje == Gungl je po izobrazbi magister poslovnih operacij.<ref name="DVK" /> Osnovno šolo je obiskoval v [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveti Trojici]], ki jo je končal leta 1987, maturiral je leta 1992 na [[Srednja elektro-računalniška šola Maribor|Srednji elektro računalniški šoli v Mariboru]], smer elektronika. Leta 2007 je diplomiral na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|fakulteti za organizacijske vede]], smer management v [[Kranj|Kranju]], 2025 pa še je pridobil magisterij na Univerzi [[Alma Mater Europaea]] smer management, v [[Maribor|Mariboru]].<ref name="Ovtar">{{Navedi splet |url=https://ovtar24.si/zgodbe/politika-mora-najprej-slisati-cloveka |title=Politika mora najprej slišati človeka |website=Ovtar24 |date=11. marec 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Poklicna pot == Gungl se je prvič zaposlil v podjetju Inter alarm v [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartu]], kjer je deloval kot monter alarmnih in videonadzornih sistemov. Po osmih letih se je zaposlil v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec kot vodja vzdrževalne službe, ki jo je tudi sam vzpostavil. Ob delu je sočasno študiral na fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer je 2007 diplomiral. Po končanem študiju je prevzel delovno mesto strokovnega sodelavca za javna naročila in kakovost.<ref name="Hrastovec" /> Julija 2021 je prevzel vodenje Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec kot vršilec dolžnosti direktorja.<ref name="Hrastovec" /> V času svojega vodenja je zavod v Lenartu postavil novo naselje sodobnih stanovanjskih hišk, namenjenih uporabnikom zavoda.<ref name="Ovtar" /> Na tem položaju je ostal vse do izvolitve v [[Državni zbor Republike Slovenije]].<ref name="Vecer">{{Navedi splet |url=https://vecer.com/maribor/aktualno/svet-zavoda-hrastovec-soglasno-za-novega-direktorja-izbral-zupana-10415496 |title=Svet Zavoda Hrastovec soglasno za novega direktorja izbral župana |website=Večer |date=21. maj 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Politika == Gungl je vstopil v politiko leta 2026 z izvolitvijo v Državni zbor Republike Slovenije. Kandidiral je na skupni listi [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]], [[Slovenska ljudska stranka|Slovenske ljudske stranke]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS-a Marka Lotriča]].<ref name="DVK" /> Izvoljen je bil v volilnem okraju Lenart v 8. enoti.<ref name="NSi">{{Navedi splet |url=https://nsi.si/novica/to-so-poslanci-skupne-liste/ |title=To so poslanci skupne liste |website=Nova Slovenija – krščanski demokrati |date=24. marec 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> V aktualnem mandatu je predsednik odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide. Je pa tudi član ustavne komisije, odborov za zdravstvo, finance in okolje in prostor.<ref name="Parlameter" /> Po izvolitvi je tudi predlagal vključitev izgradnje Lenarške severne obvoznice in doma starejših v [[Sveta Ana v Slovenskih goricah|Sveti Ani]] v koalicijsko pogodbo.<ref name="Politika">{{Navedi splet |url=https://ovtar24.si/zgodbe/verjame-v-politiko-dejanj |title=Aleksander Gungl: Verjame v politiko dejanj, ne le besed |website=Ovtar24 |date=8. junij 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} m9kvxiipfntaywd612vs6tdve83r53i 6759435 6759422 2026-10-01T19:38:33Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +[[Kategorija:Rojeni leta 1972]]; +[[Kategorija:Slovenski menedžerji]]; +[[Kategorija:Slovenski politiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759435 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Aleksander Gungl|birth_date=1. avgust 1972|birth_place=Maribor|citizenship=slovensko|party=Nova Slovenija}} '''Aleksander Gungl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]] in [[Menedžment|menedžer]]; *1. avgust 1972, [[Maribor]].<ref name="DVK">{{Navedi splet |url=https://www.dvk-rs.si/fileadmin/user_upload/Volitve_v_drzavni_zbor_2026/Javne_objave/Javna_objava_VE8000.pdf |title=Javna objava kandidatov za volitve v Državni zbor 2026 |publisher=Državna volilna komisija |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> Je poslanec aktualnega sklica [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref name="Parlameter">{{Navedi splet |url=https://parlameter.si/poslanec/11438-aleksander-gungl |title=Aleksander Gungl |website=Parlameter |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> Pred izvolitvijo je opravljal vodstvene funkcije na področju socialnega varstva, med drugim je bil direktor Socialnovarstvenega zavoda [[Hrastovec v Slovenskih goricah|Hrastovec]].<ref name="Hrastovec">{{Navedi splet |url=https://hrastovec.org/index.php/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/945-vodenje-nasega-zavoda-prevzel-v-d-direktorja-aleksander-gungl |title=Vodenje našega zavoda prevzel v. d. direktorja Aleksander Gungl |publisher=Socialnovarstveni zavod Hrastovec |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Izobraževanje == Gungl je po izobrazbi magister poslovnih operacij.<ref name="DVK" /> Osnovno šolo je obiskoval v [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveti Trojici]], ki jo je končal leta 1987, maturiral je leta 1992 na [[Srednja elektro-računalniška šola Maribor|Srednji elektro računalniški šoli v Mariboru]], smer elektronika. Leta 2007 je diplomiral na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|fakulteti za organizacijske vede]], smer management v [[Kranj|Kranju]], 2025 pa še je pridobil magisterij na Univerzi [[Alma Mater Europaea]] smer management, v [[Maribor|Mariboru]].<ref name="Ovtar">{{Navedi splet |url=https://ovtar24.si/zgodbe/politika-mora-najprej-slisati-cloveka |title=Politika mora najprej slišati človeka |website=Ovtar24 |date=11. marec 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Poklicna pot == Gungl se je prvič zaposlil v podjetju Inter alarm v [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartu]], kjer je deloval kot monter alarmnih in videonadzornih sistemov. Po osmih letih se je zaposlil v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec kot vodja vzdrževalne službe, ki jo je tudi sam vzpostavil. Ob delu je sočasno študiral na fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer je 2007 diplomiral. Po končanem študiju je prevzel delovno mesto strokovnega sodelavca za javna naročila in kakovost.<ref name="Hrastovec" /> Julija 2021 je prevzel vodenje Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec kot vršilec dolžnosti direktorja.<ref name="Hrastovec" /> V času svojega vodenja je zavod v Lenartu postavil novo naselje sodobnih stanovanjskih hišk, namenjenih uporabnikom zavoda.<ref name="Ovtar" /> Na tem položaju je ostal vse do izvolitve v [[Državni zbor Republike Slovenije]].<ref name="Vecer">{{Navedi splet |url=https://vecer.com/maribor/aktualno/svet-zavoda-hrastovec-soglasno-za-novega-direktorja-izbral-zupana-10415496 |title=Svet Zavoda Hrastovec soglasno za novega direktorja izbral župana |website=Večer |date=21. maj 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Politika == Gungl je vstopil v politiko leta 2026 z izvolitvijo v Državni zbor Republike Slovenije. Kandidiral je na skupni listi [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]], [[Slovenska ljudska stranka|Slovenske ljudske stranke]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS-a Marka Lotriča]].<ref name="DVK" /> Izvoljen je bil v volilnem okraju Lenart v 8. enoti.<ref name="NSi">{{Navedi splet |url=https://nsi.si/novica/to-so-poslanci-skupne-liste/ |title=To so poslanci skupne liste |website=Nova Slovenija – krščanski demokrati |date=24. marec 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> V aktualnem mandatu je predsednik odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide. Je pa tudi član ustavne komisije, odborov za zdravstvo, finance in okolje in prostor.<ref name="Parlameter" /> Po izvolitvi je tudi predlagal vključitev izgradnje Lenarške severne obvoznice in doma starejših v [[Sveta Ana v Slovenskih goricah|Sveti Ani]] v koalicijsko pogodbo.<ref name="Politika">{{Navedi splet |url=https://ovtar24.si/zgodbe/verjame-v-politiko-dejanj |title=Aleksander Gungl: Verjame v politiko dejanj, ne le besed |website=Ovtar24 |date=8. junij 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Rojeni leta 1972]] [[Kategorija:Slovenski menedžerji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] qzjbg2k7ur0wxude3f5i1w2ci32mbua 6759439 6759435 2026-10-01T19:57:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp, np, infopolje 6759439 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Aleksander Gungl|birth_date=1. avgust 1972|birth_place=Maribor|citizenship=slovensko|party=[[Nova Slovenija]]|occupation=[[politik]],<br>[[menedžer]]}} '''Aleksander Gungl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]] in [[Menedžment|menedžer]]; * [[1. avgust]] [[1972]], [[Maribor]].<ref name="DVK">{{Navedi splet |url=https://www.dvk-rs.si/fileadmin/user_upload/Volitve_v_drzavni_zbor_2026/Javne_objave/Javna_objava_VE8000.pdf |title=Javna objava kandidatov za volitve v Državni zbor 2026 |publisher=Državna volilna komisija |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> Je poslanec aktualnega sklica [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref name="Parlameter">{{Navedi splet |url=https://parlameter.si/poslanec/11438-aleksander-gungl |title=Aleksander Gungl |website=Parlameter |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> Pred izvolitvijo je opravljal vodstvene funkcije na področju socialnega varstva, med drugim je bil direktor Socialnovarstvenega zavoda [[Hrastovec v Slovenskih goricah|Hrastovec]].<ref name="Hrastovec">{{Navedi splet |url=https://hrastovec.org/index.php/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/945-vodenje-nasega-zavoda-prevzel-v-d-direktorja-aleksander-gungl |title=Vodenje našega zavoda prevzel v. d. direktorja Aleksander Gungl |publisher=Socialnovarstveni zavod Hrastovec |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Izobraževanje == Gungl je po izobrazbi magister poslovnih operacij.<ref name="DVK" /> Osnovno šolo je obiskoval v [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveti Trojici]], ki jo je končal leta 1987, maturiral je leta 1992 na [[Srednja elektro-računalniška šola Maribor|Srednji elektro računalniški šoli v Mariboru]], smer elektronika. Leta 2007 je diplomiral na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|fakulteti za organizacijske vede]], smer management v [[Kranj|Kranju]], 2025 pa še je pridobil magisterij na Univerzi [[Alma Mater Europaea]] smer management, v Mariboru.<ref name="Ovtar">{{Navedi splet |url=https://ovtar24.si/zgodbe/politika-mora-najprej-slisati-cloveka |title=Politika mora najprej slišati človeka |website=Ovtar24 |date=11. marec 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Poklicna pot == Gungl se je prvič zaposlil v podjetju Inter alarm v [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartu]], kjer je deloval kot monter alarmnih in videonadzornih sistemov. Po osmih letih se je zaposlil v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec kot vodja vzdrževalne službe, ki jo je tudi sam vzpostavil. Ob delu je sočasno študiral na fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer je 2007 diplomiral. Po končanem študiju je prevzel delovno mesto strokovnega sodelavca za javna naročila in kakovost.<ref name="Hrastovec" /> Julija 2021 je prevzel vodenje Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec kot vršilec dolžnosti direktorja.<ref name="Hrastovec" /> V času svojega vodenja je zavod v Lenartu postavil novo naselje sodobnih stanovanjskih hišk, namenjenih uporabnikom zavoda.<ref name="Ovtar" /> Na tem položaju je ostal vse do izvolitve v [[Državni zbor Republike Slovenije]].<ref name="Vecer">{{Navedi splet |url=https://vecer.com/maribor/aktualno/svet-zavoda-hrastovec-soglasno-za-novega-direktorja-izbral-zupana-10415496 |title=Svet Zavoda Hrastovec soglasno za novega direktorja izbral župana |website=Večer |date=21. maj 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Politika == Gungl je vstopil v politiko leta 2026 z izvolitvijo v Državni zbor Republike Slovenije. Kandidiral je na skupni listi [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]], [[Slovenska ljudska stranka|Slovenske ljudske stranke]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS-a Marka Lotriča]].<ref name="DVK" /> Izvoljen je bil v volilnem okraju Lenart v 8. enoti.<ref name="NSi">{{Navedi splet |url=https://nsi.si/novica/to-so-poslanci-skupne-liste/ |title=To so poslanci skupne liste |website=Nova Slovenija – krščanski demokrati |date=24. marec 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> V aktualnem mandatu je predsednik odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide. Je pa tudi član ustavne komisije, odborov za zdravstvo, finance in okolje in prostor.<ref name="Parlameter" /> Po izvolitvi je tudi predlagal vključitev izgradnje Lenarške severne obvoznice in doma starejših v [[Sveta Ana v Slovenskih goricah|Sveti Ani]] v koalicijsko pogodbo.<ref name="Politika">{{Navedi splet |url=https://ovtar24.si/zgodbe/verjame-v-politiko-dejanj |title=Aleksander Gungl: Verjame v politiko dejanj, ne le besed |website=Ovtar24 |date=8. junij 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Rojeni leta 1972]] [[Kategorija:Slovenski menedžerji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] qcdk489a2d4dhqul2662masbrxr2b4r Bazilika Gospe od Angelov, Cartago 0 609358 6759426 2026-10-01T18:53:57Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6759426 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building |name= Bazilika Gospe od Angelov<br /><small>{{lang|es|Basilica de Nuestra Señora de los Ángeles}}</small> |image=Basilica of Our Lady of the Angels, Cartago 02.jpg |caption=Pogled na baziliko s trga |location=[[Cartago]], [[Kostarika]] |coordinates={{Coord|09|51|50|N|83|54|46|W|type:landmark_region:CR|display=inline,title}} |religious_affiliation=[[Rimskokatoliška]] |district=Škofija Cartago |consecration_year= |status=manjša [[bazilika]], Nacionalna arhitekturna dediščina |leadership=Mons. José Rafael Quirós Quirós |website=[http://www.santuarionacional.org Official Website] |architect=Luis Llach Llagostera |architecture_type= [[cerkev (zgradba)|cerkev]] |architecture_style= [[bizantinska arhitektura]] |façade direction= |groundbreaking=1912 |completed= 1924 |construction_cost= |capacity= |length= |width= |width_nave= |height_max= |dome_quantity= |dome_height_outer= |dome_height_inner= |dome_dia_outer= |dome_dia_inner= |materials= }} '''Bazilika Gospe od Angelov''' ({{langx|es|Basílica de Nuestra Señora de los Ángeles}}) je rimskokatoliška [[bazilika]] v [[Kostarika|Kostariki]], v mestu [[Cartago]] in je posvečena Devici ''Virgen de los Pardos'', uradno znani kot ''Virgen de los Ángeles'' (Gospa od angelov). Bazilika je bila zgrajena leta 1639, a jo je delno uničil [[potres]]. Od takrat je bila obnovljena in predstavlja edinstveno mešanico kolonialne arhitekture ter bizantinskega sloga iz 19. stoletja; sedanja stavba izvira iz leta 1939.<ref> {{cite book |last=Trejos |first=Alonso |date=1991 |title=Geografía Ilustrada Costa Rica |location=San José, Costa Rica |publisher=Trejos Editores |language=spanish |page=128|isbn=9977-54-029-2 }}</ref> Bazilika Naše Gospe od angelov je posvečena podobi Naše Gospe od angelov – majhni upodobitvi Device Marije z detetom Jezusom, za katero velja, da jo je v Cartagu odkrilo kmečko dekle.<ref>{{Cite web |title=Basilica of Our Lady of Angels: Costa Rica |url=https://www.entercostarica.com/attractions/hidden-treasures/basilica-of-our-lady-of-angels |access-date=2024-02-28 |website=www.entercostarica.com}}</ref> == Stavba == [[Slika:Interior of the Cathedral in Cartago (Costa-Rica).jpg|thumb|left|Notranji pogled na baziliko]] Izhodišče za gradnjo cerkve je čaščenje kipa Device Marije, ki ga je leta 1635 na tem mestu našla kmečka deklica. Kipu so hitro pripisali vrsto čudežev. Po prejšnjih zgradbah kot kapela je bila današnja bazilika zgrajena na tem mestu v edinstveni mešanici kolonialne arhitekture in bizantinskega sloga po velikem potresu 4. maja 1910. Stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Lluis Llach Llagostera, je bila zgrajena med letoma 1912 in 1926 in je bila za tisti čas v Kostariki pomembne velikosti. V cerkvi si lahko ogleda svetišče z majhnim kipom Device Marije. Svetišče je 10. julija 1935 dovolil [[papež Pij XI.]] dobila naziv manjša bazilika.<ref>[https://gcatholic.org/churches/centralamerica/0535 Basílica de Nuestra Señora de Los Ángeles]</ref> == Kripta bazilike Ob gradnji bazilike so ohranili prvotno lokacijo – in prav tisti kamen, na katerem naj bi našli podobo ''La Negrita''; ta skala je še danes na ogled v podzemni kripti templja, delno vzidana v skrajni del obokanega prostora. Romarji kripto pogosto imenujejo »jama kamna«. Skala v dolžino meri približno 170 centimetrov, v višino pa 120 centimetrov (merjeno od tal). V preteklosti je bil dostop do tega mesta mogoč po ozkih stopnicah v kapeli ob glavnem oltarju; leta 2004 pa so vhod preuredili (pri čemer so lokacijo kamna ohranili nespremenjeno), da bi omogočili dostop bolnikom in invalidom. Nov vhod je za templjem in ne več v njegovi notranjosti. V kripti je tudi prostor z ''ex-voti'' (''v skladu z obljubo''), kjer verniki puščajo majhne medaljone v obliki dela telesa, ki ga je po njihovem prepričanju Bog ozdravil na priprošnjo Device Marije ali pa druge spominke na čudež. Poleg tega je v vitrini na ogled majhen kip, posvečen delavni, ponižni in – žal – pozabljeni ženski, ki je našla omenjeno podobo; poimenovali so jo Juana Pereira v čast vsem kmečkim ženskam tistega časa. Ob hodniku, ki vodi od vhoda, si je mogoče ogledati verske slike, ki prikazujejo druga marijanska češčenja iz vse Amerike. == Izvir == Tako kot v svetišču v francoskem [[Lurd]]u – kjer pod votlino, v kateri se je po izročilu prikazala Devica Marija, teče izvir – je tudi v svetišču v Cartagu, ob kamnu, na katerem so našli podobo, vodni vir. Verniki, ki vodo štejejo za blagoslovljeno, jo zelo cenijo; speljana je po notranji napeljavi do mesta tik ob baziliki, znanega kot prostor s sveto vodo, kjer jo pijejo, polnijo v steklenice in si z njo včasih umivajo dele telesa ali celo telo, medtem ko prosijo za milost oziroma telesno in duhovno ozdravitev. == Romanje == [[Slika:Romería 2011.jpg|thumb|Romanje 2011]] Kip ''La Negrite'', Črne Madone, je v baziliki od septembra do 2. avgusta, vmes pa ga en mesec hranijo v kostariški stolnici. Bazilika je 2. avgusta cilj velikega romanja vernikov iz vse dežele, med katerimi mnogi v času ''Romeríe'' prehodijo znamenitih 22 kilometrov peš do bazilike. Čeprav mnogi ljudje začnejo romanje z lokacij po vsej Kostariki, se nekateri odločijo plaziti 22 kilometrov na rokah in kolenih kot znak pobožnosti. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Our Lady of the Angels Basilica, Cartago, Costa Rica}} * [https://www.santuarionacional.org Website] des Santuario Nacional Nuestra Señora de Los Ángeles [[Kategorija:Cerkve v Kostariki]] [[Kategorija:Bazilike v Kostariki]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1924]] dj7c1ke5vcsxeptl83uxg939thv959i 6759427 6759426 2026-10-01T18:54:47Z Ljuba24b 92351 np 6759427 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building |name= Bazilika Gospe od Angelov<br /><small>{{lang|es|Basilica de Nuestra Señora de los Ángeles}}</small> |image=Basilica of Our Lady of the Angels, Cartago 02.jpg |caption=Pogled na baziliko s trga |location=[[Cartago]], [[Kostarika]] |coordinates={{Coord|09|51|50|N|83|54|46|W|type:landmark_region:CR|display=inline,title}} |religious_affiliation=[[Rimskokatoliška]] |district=Škofija Cartago |consecration_year= |status=manjša [[bazilika]], Nacionalna arhitekturna dediščina |leadership=Mons. José Rafael Quirós Quirós |website=[http://www.santuarionacional.org Official Website] |architect=Luis Llach Llagostera |architecture_type= [[cerkev (zgradba)|cerkev]] |architecture_style= [[bizantinska arhitektura]] |façade direction= |groundbreaking=1912 |completed= 1924 |construction_cost= |capacity= |length= |width= |width_nave= |height_max= |dome_quantity= |dome_height_outer= |dome_height_inner= |dome_dia_outer= |dome_dia_inner= |materials= }} '''Bazilika Gospe od Angelov''' ({{langx|es|Basílica de Nuestra Señora de los Ángeles}}) je rimskokatoliška [[bazilika]] v [[Kostarika|Kostariki]], v mestu [[Cartago, Kostarika|Cartago]] in je posvečena Devici ''Virgen de los Pardos'', uradno znani kot ''Virgen de los Ángeles'' (Gospa od angelov). Bazilika je bila zgrajena leta 1639, a jo je delno uničil [[potres]]. Od takrat je bila obnovljena in predstavlja edinstveno mešanico kolonialne arhitekture ter bizantinskega sloga iz 19. stoletja; sedanja stavba izvira iz leta 1939.<ref> {{cite book |last=Trejos |first=Alonso |date=1991 |title=Geografía Ilustrada Costa Rica |location=San José, Costa Rica |publisher=Trejos Editores |language=spanish |page=128|isbn=9977-54-029-2 }}</ref> Bazilika Naše Gospe od angelov je posvečena podobi Naše Gospe od angelov – majhni upodobitvi Device Marije z detetom Jezusom, za katero velja, da jo je v Cartagu odkrilo kmečko dekle.<ref>{{Cite web |title=Basilica of Our Lady of Angels: Costa Rica |url=https://www.entercostarica.com/attractions/hidden-treasures/basilica-of-our-lady-of-angels |access-date=2024-02-28 |website=www.entercostarica.com}}</ref> == Stavba == [[Slika:Interior of the Cathedral in Cartago (Costa-Rica).jpg|thumb|left|Notranji pogled na baziliko]] Izhodišče za gradnjo cerkve je čaščenje kipa Device Marije, ki ga je leta 1635 na tem mestu našla kmečka deklica. Kipu so hitro pripisali vrsto čudežev. Po prejšnjih zgradbah kot kapela je bila današnja bazilika zgrajena na tem mestu v edinstveni mešanici kolonialne arhitekture in bizantinskega sloga po velikem potresu 4. maja 1910. Stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Lluis Llach Llagostera, je bila zgrajena med letoma 1912 in 1926 in je bila za tisti čas v Kostariki pomembne velikosti. V cerkvi si lahko ogleda svetišče z majhnim kipom Device Marije. Svetišče je 10. julija 1935 dovolil [[papež Pij XI.]] dobila naziv manjša bazilika.<ref>[https://gcatholic.org/churches/centralamerica/0535 Basílica de Nuestra Señora de Los Ángeles]</ref> == Kripta bazilike Ob gradnji bazilike so ohranili prvotno lokacijo – in prav tisti kamen, na katerem naj bi našli podobo ''La Negrita''; ta skala je še danes na ogled v podzemni kripti templja, delno vzidana v skrajni del obokanega prostora. Romarji kripto pogosto imenujejo »jama kamna«. Skala v dolžino meri približno 170 centimetrov, v višino pa 120 centimetrov (merjeno od tal). V preteklosti je bil dostop do tega mesta mogoč po ozkih stopnicah v kapeli ob glavnem oltarju; leta 2004 pa so vhod preuredili (pri čemer so lokacijo kamna ohranili nespremenjeno), da bi omogočili dostop bolnikom in invalidom. Nov vhod je za templjem in ne več v njegovi notranjosti. V kripti je tudi prostor z ''ex-voti'' (''v skladu z obljubo''), kjer verniki puščajo majhne medaljone v obliki dela telesa, ki ga je po njihovem prepričanju Bog ozdravil na priprošnjo Device Marije ali pa druge spominke na čudež. Poleg tega je v vitrini na ogled majhen kip, posvečen delavni, ponižni in – žal – pozabljeni ženski, ki je našla omenjeno podobo; poimenovali so jo Juana Pereira v čast vsem kmečkim ženskam tistega časa. Ob hodniku, ki vodi od vhoda, si je mogoče ogledati verske slike, ki prikazujejo druga marijanska češčenja iz vse Amerike. == Izvir == Tako kot v svetišču v francoskem [[Lurd]]u – kjer pod votlino, v kateri se je po izročilu prikazala Devica Marija, teče izvir – je tudi v svetišču v Cartagu, ob kamnu, na katerem so našli podobo, vodni vir. Verniki, ki vodo štejejo za blagoslovljeno, jo zelo cenijo; speljana je po notranji napeljavi do mesta tik ob baziliki, znanega kot prostor s sveto vodo, kjer jo pijejo, polnijo v steklenice in si z njo včasih umivajo dele telesa ali celo telo, medtem ko prosijo za milost oziroma telesno in duhovno ozdravitev. == Romanje == [[Slika:Romería 2011.jpg|thumb|Romanje 2011]] Kip ''La Negrite'', Črne Madone, je v baziliki od septembra do 2. avgusta, vmes pa ga en mesec hranijo v kostariški stolnici. Bazilika je 2. avgusta cilj velikega romanja vernikov iz vse dežele, med katerimi mnogi v času ''Romeríe'' prehodijo znamenitih 22 kilometrov peš do bazilike. Čeprav mnogi ljudje začnejo romanje z lokacij po vsej Kostariki, se nekateri odločijo plaziti 22 kilometrov na rokah in kolenih kot znak pobožnosti. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Our Lady of the Angels Basilica, Cartago, Costa Rica}} * [https://www.santuarionacional.org Website] des Santuario Nacional Nuestra Señora de Los Ángeles [[Kategorija:Cerkve v Kostariki]] [[Kategorija:Bazilike v Kostariki]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1924]] khh6vxtasq4bd9qia251v1lwk9pzn97 Kategorija:Cerkve v Kostariki 14 609359 6759428 2026-10-01T18:56:26Z Ljuba24b 92351 nova kat 6759428 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} [[Kategorija:Cerkve po državah|Kostarika]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kostariki]] rxuo3v9tlh1yjdwtkxkix1o3e3gufqw Uporabniški pogovor:Slovenskiwikiped 3 609360 6759433 2026-10-01T19:24:16Z Yerpo 8417 navodilo 6759433 wikitext text/x-wiki Prosim ne zganjaj urejevalskih vojn in ne vnašaj avtorsko zaščitenih gradiv v Wikipedijo. V primeru takih konfliktov obrazloži na pogovorni strani članka (v tem primeru [[Pogovor:Mladost Pesem Prijateljstvo]]) in počakaj, da pridemo do konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:24, 1. oktober 2026 (CEST) hsjqsqw6jivq8k7erkwf94ivq0zhl3v Papeški orientalski inštitut 0 609361 6759446 2026-10-01T20:12:25Z Stebunik 55592 Stebunik je prestavil stran [[Papeški orientalski inštitut]] na [[Papeški vzhodni inštitut]]: V navadi je uporaba Papaški vzhodni inštitut kot ustaljen "terminus technicus" 6759446 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Papeški vzhodni inštitut]] 85jsps1t6p1a6zshgcdg026r2ob703w Pogovor:Papeški orientalski inštitut 1 609362 6759448 2026-10-01T20:12:25Z Stebunik 55592 Stebunik je prestavil stran [[Pogovor:Papeški orientalski inštitut]] na [[Pogovor:Papeški vzhodni inštitut]]: V navadi je uporaba Papaški vzhodni inštitut kot ustaljen "terminus technicus" 6759448 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Papeški vzhodni inštitut]] 8qgrvfqrnd6hejow97a2poty8yo5jpz Riosa 0 609363 6759456 2026-10-01T20:45:51Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Riosa */ 6759456 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Riosa | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = La Foz de Morcin , Asturias . - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Riosa.svg | image_shield = Escudo de Riosa.gif | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Roberto Álvarez Fernández (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 46,49 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 1686 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|12|32|N|5|53|25|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,773 | website = https://www.ayuntamientoriosa.com/ | footnotes = }} '''Riosa''' ({{IPA-es|riˈosa}}, {{IPA-ast|riˈo.sa}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v osrednji Asturiji, približno 22 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Morcín]], na severovzhodu na [[Mieres, Španija|Mieres]], na jugovzhodu na [[Lena, Španija|Leno]] in na jugozahodu na [[Quirós]]. Središče občine je v La Vegi.<ref>{{navedi novice|title=La Vega |work=Vivir Asturias |url=https://riosa.vivirasturias.com/poblaciones/c/0/i/61578543/la-vega |date= |accessdate=1.10.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Človek je prisoten v tej pokrajini od kovinskih dob. Dva tisoč let pred našim štetjem so že bili bakrovi rudniki na klancih gorovja Aramo, o čemer pričajo najdbe iz okolice Llama.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Riosa |url=https://www.ayuntamientoriosa.com/historia |date= |accessdate=1.10.2026 |language=es}}</ref><ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Riosa |work=Vivir Asturias |url=https://riosa.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61672393/historia-riosa |date= |accessdate=1.10.2026 |language=es}}</ref> Odkrili so tudi gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]],<ref name="vivir" /> kjer so našli tudi ostanke oltarja iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]],<ref name="historia" /> kar lahko priča o [[romanizacija|romanizaciji]]. Riosa je prvič omenjena iz 857, ko je kralj [[Ordoño I. Asturijski|Ordoñu I.]] daroval dolino samostanu San Salvadorju,<ref name="historia" /> čeprav nekateri strokovnjaki mislijo, da je darovalna listina ponaredek iz 12. stoletja.<ref name="vivir" /> Kralj [[Filip II. Španski]] je 1536 izlastil samostanska zemljišča. Občani Riose so 17. decembra 1579 odkupili svojo svobodo od kralja,<ref name="historia" /> ki je 9. maja 1588 podpisal listino o samostojnosti občine.<ref name="vivir" /> Takratno središče Riose je bilo v Felgueri. V [[karlistične vojne|karlističnih vojnah]] so uničili arhiv občine.<ref name="vivir" /> Večjih sprememb ni bilo v življenju občine, dokler niso odprli prvih premogovnikov, od koder so prevažali premog tovarni orožja Trubia. Med 1900 in 1901 so izgradili železniško progo, nato se je rudarstvo postopoma razvijalo in razširilo.<ref name="historia" /> 1880 so premestili središče občine iz Felguere v La Vego.<ref name="vivir" /> Razmah rudarstva je za seboj prinesel tudi delavska gibanja v Riosi, zato je bila dejavno udeležena asturijske oktobrske revolucije 1934 in [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]].<ref name="historia" /> == Geografija == Občina se nahaja na strminastem skalnatem območju v okolici gorovja Sierra del Aramo.<ref name="vivir" /> Najvišji vrh je Xistras (1773 m).<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Riosa |work=Vivir Asturias |url=https://riosa.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61672400/geografia-riosa |date= |accessdate=1.10.2026 |language=es}}</ref> Glavna reka je Riosa (Llamo), ki izvira iz klancev gorovja Aramo in gre iz juga proti severu ter se zliva z rekama Xuncar in Grandiella pri La Vegi. Nato nadaljuje svojo pot pri Morcínu in se zliva v reko Caudal.<ref name="vivirgeo" /> Pritoki so Raucán, Prunadiella, Las Agüeras in Reimil.<ref name="vivirgeo" /> Poleti je majhna količina padavin.<ref name="vivirgeo" /> Tla je nastala v [[karbon]]u. Stalež divjadi je bogat, ker lahko zasledimo tu volke, zajce, divje prašiče, srne, ženete, jazbece, vidre, divje mačke, veverice, orle, jastrebe, sokole ter različne ptice pevke in plazilce.<ref name="vivirgeo" /> Medved je že izginil iz okolice.<ref name="vivirgeo" /> Vasi v občini so tesno povezane z gozdovi, kjer rastejo najpogosteje bukev, hrast, kostanj, lešnik, breza, tisa, jesen, javor kot tudi grmi (bodika, borovnica, kopriva ipd.).<ref name="vivirgeo" /> == Gospodarstvo == Rudarstvo je še danes glavna gospodarska dejavnost,<ref name="historia" /><ref name="vivirgeo" /> ki jo opravljalo v Canalesu, Piedrafiti, La Esperanzi in Ablanedu. Rudniki so bili najprej državno premoženje, nato so jih prodali podjetjem zaradi povečanih prevoznin. Kmetijstvo je neznatno. Pridelujejo rž, ječmen, krompir, fižol, peteršilj, lešnik, sadja in koruzo. Krompir, koruza in fižol so predvsem v ohišnicah, medtem ko lešnik ali sadja pridelujejo za prodajo.<ref name="vivirgeo" /> == Kultura == Gore v okolici ponujajo odličen prostor za kolesarjenje.<ref name="vivir" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{Občine v Asturiji}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] h86lm5r6tuz4y4gx3hcmddlx3ozk704 Salas, Asturija 0 609364 6759479 2026-10-01T22:40:29Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Salas, Asturija */ 6759479 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Salas | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Salas 10.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Salas.png | image_shield = Escudo de Salas (Asturias).svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Sergio Hidalgo Alonso (Forum Asturije) | area_total_km2 = 227,11 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 4771 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|24|30|N|6|15|25|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 923 | website = https://www.ayto-salas.es/ | footnotes = }} [[Slika:Salas - Río Nonaya 6.jpg|thumb|desno|Reka Nonaya v Salasu]] '''Salas''' ({{IPA-es|ˈsalas}}, {{IPA-ast|ˈsa.las}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem delu osrednje Asturije, približno 45 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na vzhodu meji na [[Grado, Španija|Grado]], na severovzhodu na [[Candamo]], na jugu na [[Belmonte de Miranda|Belmonte de Mirando]], na jugozahodu na [[Tineo]], na severozahodu na [[Valdés, Asturija|Valdés]] ter na severovzhodu na [[Cudillero]] in [[Pravia|Pravio]]. == Zgodovina == [[Slika:Salas, Asturias 02.jpg|thumb|desno|Zgodovinski stolp v Salasu]] Ljudje živijo na območju že od [[paleolitik]]a. Odkrili so številna grobišča in megalite ter kovinske predmete iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] kot npr. sekire.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Salas |url=https://www.ayto-salas.es/historia |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref><ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Salas |work=Vivir Asturias |url=https://salas.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61735757/historia-salas |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> V Casazorrini, Álavi, Láneu, Linaresu, Prieru, Godánu, Santiagu de la Barci, San Estebanu de las Dorigasu, San Antolínu de las Dorigasu, Figares in Sotu de los Infantesu so ostanki gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]], čeprav jih še niso odkrili.<ref>{{navedi knjigo|last1=Álvarez Martínez |first1=Valentín |last2=Expósito Mangas |first2=David |last3=González Álvarez |first3=David |year=2007 |chapter=Los castros del concejo de Salas |title=Salas en el camino (3) |pages=16-26 |isbn= |cobiss= |publisher= |location= }}</ref> [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so odprli rudnike zlata v Godánu-Ablanedi, Carlésu in El Couríu.<ref name="vivir" /> Drugi dokazi o prisotnosti Rimljanov so nagrobni spomenik iz Ablanede in ostanki vile v Cornellani.<ref name="vivir" /> [[Kraljevina Asturija|Asturijski]] in [[kraljevina Leon|leonski]] kralji so leta 896, 912 in 1006 darovali zemljišča škofiji v Oviedu na tem območju.<ref name="historia" /><ref name="vivir" /> Leta 1270 ali pa 1277 je kralj [[Alfonz X. Kastiljski]] daroval mestno listino Salasu,<ref name="vivir" /> ki je sklenil zavezništvo z [[Avilés]]em, Pravio, Gradom, [[Somiedo|Somiedom]], Valdésem, Tineom, [[Cangas del Narcea|Cangasem del Narcea]] in [[Allande|Allandejem]].<ref name="historia" /> Središče občine je bilo takrat v gradu. 1490 je Salas sklenil novo zavezništvom z Gradom, Pravio, Valdésem in Mirando, da bi učinkoviteje zastopali za svoje pravice.<ref name="historia" /> Salas je bil vozlišče ob [[Jakobova pot|Jakobovi poti]], kjer so delovale bolnice, da bi negovale bolne romarje.<ref name="historia" /> 1804 je Salas pridobil štiri naselja od občine Grado. 1809 je [[Francozi|francoski]] maršal [[Michel Ney]] zasedel Salas. 1810 je bila druga francoska invazija v mestu pod vodstvom [[Jean Pierre François Bonet|Jean Pierre-a Bonet-a]], ki je premagala asturijsko vojsko, ki je v Salasu imela poveljstvo.<ref name="historia" /> 1836 je bil [[karlistične vojne|karlistični general Pablo Sanz Baeza poražen pri Salasu. V drugi polovici 19. stoletja se je začel gospodarski razmah v kmetijstvu, ko so udomačili sladkorno peso in tobak, medtem ko so v začetku 20. stoletja monopolizirali lokalno govedorejo.<ref name="vivir" /> Hkrati so izseljenci iz [[Kuba|Kube]]<ref name="vivir" /> nakazovali svoje zaslužke, ki so pospešili stavbarstvo v občini, o čemer priča Malleza, ki se imenuje do danes ''Mala Kuba''. 25. avgusta 1929 so po kraljevi odločbi priključili Folgueres in Cordovero k Pravii od Salasa. 1934 se je v istem času z oktobrsko revolucijo v Oviedu izbruhnil upor tudi v Salasu, ki ga je zatrl general López Ochoa. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so nacionalistične enote, ki so vkorakale iz [[Galicija (Španija)|Galicije]] zavzele Salas. Od 1900 je v Salasu upadlo število prebivalstva z več kot 70 %.<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Salas |work=Vivir Asturias |url=https://salas.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61735763/geografia-salas |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> Od druge polovice 20. stoletje se ljudje izseljujejo večinoma v [[Madrid]], [[Gijón]] ali druge [[Evropa|evropske]] države. == Geografija == [[Slika:Braniameana01.jpg|thumb|desno|Pokrajina v občini]] Tla je nastala v [[silur]]ju, prevladujoč kamnina je skril, poleg tega se pojavi tudi kvarcit in droba. Rudna bogastva so [[magnezit]], [[barit]], [[kaolinit]], [[marmor]] in [[alabaster]] ter so pomembna rudišča železa in bakra, ki so še neizčrpana. Občina se nahaja na sredogorskem območju, kjer vrhovi ne dosežejo visokosti nad 800 metri. Na senčnih klancih rastejo kostanji, ki določijo prehrano občanov. Nenehno se razširjajo borovo in evkaliptovi gozdovi, ki so invazivne vrste, čeprav so koristne za papirno industrijo.<ref name="vivirgeo" /> Najpomembnejši reki sta Narcea in Nonaya (zadnja je pritok prve). Narcea je bogata z [[losos]]i.<ref name="vivirgeo" /> Druga pomembna reka je Aranguín, ki je meja med Pravio in Salasem ter se zliva v Nalón. Na obali ob rekah rastejo jeseni, bodike, topoli, vrbe in javorji.<ref name="vivirgeo" /> Podnebje je oceansko in soparno.<ref name="vivirgeo" /> Vlažnost omahuje med 71 in 84 %. == Gospodarstvo == Tudi danes je zaposlena več kot polovica prebivalstva v kmetijstvu in živinoreji, ki osredotoči predvsem na govedorejo.<ref name="vivirgeo" /> Na industrijskem območju je najpomembnejše gradbeništvo, hkrati tudi veliko delovnih mest zagotavlja tovarna Danone. Poleg tega delujejo v občini lesnopredelovalni obrati, tovarne keramike in kovinskopredelovalni obrati.<ref name="vivirgeo" /> V trgovini in gostinstvu deluje malo več kot 29 % prebivalstva.<ref name="vivirgeo" /> == Kultura == Zasledimo veliko starih tisovih dreves, predvsem ob cerkvah. Najpomembnejša tisa je v San Martínu, ki je visoka 15 m in je široka 6 m, danes pa je uvrščena med zaščitene spomenike. Od cerkvenih stavb je najpomembnejši samostan v San Salvadorju de Cornellana, kjer je najstarejši del cerkev, ki je zgrajena v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. Samostanska cerkev sv. Martina v Salasu je bila zgrajena v 10. stoletju, a sedanjo obliko je pridobila v 18. stoletju. V središču mesta je kolegijska cerkev Marije Device iz 16. stoletja. Cerkev sv. Evlalije v Dorigi je bila zgrajena 1121 tudi v romanskem slogu. Drugi pomembni stavbeni spomeniki so grad Doriga, ki je bil večkrat dopolnjen, palača Toreno iz 17. stoletja, dvorec Longoria iz 18. stoletja ali dvorec Xanzo iz 17. stoletja. Salas ima zelo bogate stavbeno kulturno dediščino in tudi kulturne prireditve. == Galerija == <gallery> Slika:Museo prerrománico de San Martín de Salas.jpg|Muzej predromanske arhitekture v Salasu Slika:Doriga, Salas 05.jpg|Cerkev sv. Evlalije v Dorigi Slika:Conxuntu historicu de Salas (09).jpg|Cerkev Marije Device v Salasu Slika:Salas - Colegiata de Santa María la Mayor 15.jpg|Notranjost cerkve Marije Device v Salasu Slika:Conxuntu historicu de Salas (21).jpg|Kapela sv. Roka v Salasu Slika:Palaciu Doriga (02).jpg|Grad v Dorigi Slika:Ayuntamiento de Salas, Asturias.jpg|Mestna hiša v Salasu Slika:Ilesia de Samartin - Salas (01).jpg|Cerkev sv. Martina v Salasu Slika:Conxuntu historicu de Salas (25).jpg|Hiša Miranda Slika:Conxuntu historicu de Salas (19).jpg|Malleza Slika:La Rodriga (Salas) 3.jpg|La Rodriga, eno naselij občine Slika:Monasterio de Cornellana 05.jpg|Cerkev v samostanu v San Salvadorju de Cornellana Slika:Cornellana - Monasterio de San Salvador (La Panadería) 2.jpg|Pekarna samostana v San Salvadorju de Cornellana Slika:La Espina (Salas, Asturias).jpg|La Espina, eno naselij občine Slika:Llamas, Salas 05.jpg|Llamas, eno naselij občine Slika:Salas Asturias 07.JPG|Cerkveni trg v Salasu </gallery> == Znane osebnosti == * [[Luján Argüelles]], televizijka * [[Manuel Díaz Vega]], mednarodni nogometni sodnik * [[Raquel Fernández Menéndez]], književnica [[asturijščina|asturijskega jezika]] * [[Fernando de Valdés y Salas]], [[Španska inkvizicija|glavni inkvizitor]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{Občine v Asturiji}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] emki53dc4w86ii6sa549yz0f1eg9taf Portal:V novicah/Glavna stran/oktober 2026 100 609365 6759544 2026-10-02T08:27:28Z Yerpo 8417 n 6759544 wikitext text/x-wiki [[Slika:A6-FKF B737Max8 2026-01-02 DXB FlyDubai psnb.jpeg|180px|right|FlyDubai Boeing 737 MAX 8 A6-FKF]] *Posadka in potniki na '''[[Let 1073 Flydubai|letu 1073 družbe Flydubai]]''' so preprečili poskus ugrabitve in strmoglavljenja letala <small>(na sliki)</small> nad [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]]. *Končalo se je '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026]]''', zmagala je [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]], ki je v finalu premagala [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]]. *Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila niz '''[[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|močnih hudourniških poplav]]''', ki so zahtevale več sto žrtev. *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. *'''[[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]]''' je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. *Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel '''[[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]]''' z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka; [[Karel Zelenko]] ({{abbr|102|umrl 1. oktobra}}), slovenski likovni umetnik; [[Gloria Steinem]] ({{abbr|92|umrla 2. septembra}}), ameriška novinarka in feministka; [[Harald V. Norveški|Harald V.]] ({{abbr|89|umrl 28. avgusta}}), norveški kralj; [[Ratko Mladić]] ({{abbr|84|umrl 27. avgusta}}), srbski general; [[Dolly Parton]] ({{abbr|80|umrla 25. avgusta}}), ameriška pevka cddb1edpivubffp6i2flz791czwo5kz Ši Hong 0 609366 6759548 2026-10-02T08:34:48Z Octopus 13285 vladar 6759548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ši Hong<br/>石弘 | image = | image_size = | alt = | caption = | succession = Cesar [[Kasnejši Džao|Kasnejšega Džaa]] | reign = 333–334 | predecessor = [[Ši Le]] | successor = [[Ši Hu]] | house = Ši | dynasty = [[Kasnejši Džao]] | birth_date = 314 | birth_place = | death_date = 335 | death_place = | full_name = '''[[Kitajski priimek|Primek]]''': Ši (石)<br>'''Osebno ime''': Hong (弘) | posthumous_name = | temple_name = | regnal_name = | era_name = Janši (延熙) | era_dates = 334 | father = [[Ši Le]] | mother = gospa Čeng | spouse = | issue = }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 314]] [[Kategorija:Umrli leta 335]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] bif9oymyftwvry027pgi5w17fzk06i1 6759564 6759548 2026-10-02T09:37:46Z Octopus 13285 uvod 6759564 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ši Hong<br/>石弘 | image = | image_size = | alt = | caption = | succession = Cesar [[Kasnejši Džao|Kasnejšega Džaa]] | reign = 333–334 | predecessor = [[Ši Le]] | successor = [[Ši Hu]] | house = Ši | dynasty = [[Kasnejši Džao]] | birth_date = 314 | birth_place = | death_date = 335 | death_place = | full_name = '''[[Kitajski priimek|Primek]]''': Ši (石)<br>'''Osebno ime''': Hong (弘) | posthumous_name = | temple_name = | regnal_name = | era_name = Janši (延熙) | era_dates = 334 | father = [[Ši Le]] | mother = gospa Čeng | spouse = | issue = }} '''Ši Hong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石弘, shí hóng), z vljudnostnim imenom '''Daja''' (kitajsko: 大雅, dà yǎ), je bil po smrti svojega očeta [[Ši Le]]ja, ustanovitelja dinastije [[Kasnejši Džao]], kratek čas cesar dinastije, * [[314]], † ok. december [[334]]. Po odstavitvi ga je njegov bratranec in naslednik [[Ši Hu]] imenoval za princa Hajdžanga, zato je včasih omenjen pod tem nazivom. ==Ozadje== Ši Hong je bil drugi sin Ši Leja in njegove konkubine, soproge Čeng. Za razliko od militarističnega očeta je bil Ši Hong znan po svojih literarnih študijah in prijaznosti. Po smrti starejšega brata Ši Šinga ga je Ši Le imenoval za svojega naslednika. Ko se je Ši Le leta 330 razglasil za nebeškega kralja (tian vang) in nato za cesarja, je Ši Honga postavil za prestolonaslednika. Ši Leja je skrbela naraščajoča moč njegovega mogočnega nečaka in divjega generala [[Ši Hu]]ja, zato je začel dele Ši Hujevih pooblastil prenašati na Ši Honga. Ši Huja, prepričanega, da bi moral biti zaradi zaslug za dinastijo on prestolonaslednik, ja to še bolj razjezilo. ==Vladavina== Jeseni leta 333 je Ši Le umrl, Ši Hu pa je z državnim udarom nemudoma prevzel oblast. Ši Hong je bil v strahu pripravljen Ši Huju prepustiti prestol v zameno za položaj predsednika vlade, kar je Ši Hu zavrnil. Ši Hu je ukazal ubiti Ši Lejeve svetovalce Čeng Šjaja, Ši Hongovega strica in Šu Guanga in Ši Honga prisilil, da mu je podeli naziv princa Veja. S tem je želel posnemati pooblastila, ki jih je imel [[Cao Cao]] kot regent cesarja Šjana iz dinastije [[Dinastija Han|Han]]. Ši Lejeva žena, cesarica vdova Liu, se je odločila tvegati. S Ši Lejevim posvojenim sinom Ši Kanom, princem Pengčenga, sta skovala upor proti Ši Huju, v katerem je bil Ši Kan poražen in kruto usmrčen s sežigom na grmadi. Ko so odkrili vlogo cesarice vdove Liu, so usmrtili tudi njo. Naslov vdove cesarice je nato prevzela Ši Hongova mati, priležnica Čeng. Ši Hu je zatem zatrl tudi poskuse Ši Šenga, princa Hedonga, Ši Langa in Guo Čuana, da bi ga strmoglavili. Leta 334 je Ši Hong, ki ni več mogel prenašati Ši Hujeve tiranije, osebno obiskal Ši Huja in mu ponudil prestol ter cesarski pečat. Ši Hu je ponudbo tudi tokrat zavrnil in s tem je jasno pokazal, da bo prestol prevzel na lastno in ne na Ši Hongovo pobudo. Kmalu zatem je Ši Hu pod pretvezo, da je Ši Hong kršil pravila žalovanja, Ši Hoga odstavil, mu odvzel cesarski položaj in ga degradiral v princa Haijanga. Ši Honga, cesarico vdovo Čeng in brata Ši Honga in Ši Huija zaprl v palačo Čongšun in jih kmalu zatem usmrtil. S tem je iztrebil vse Ši Lejeve potomce. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 314]] [[Kategorija:Umrli leta 335]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] 15gaqwj80ui0rifak1s2wrmiz2dhg6c 6759565 6759564 2026-10-02T09:39:46Z Octopus 13285 /* Sklici */ sklici 6759565 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ši Hong<br/>石弘 | image = | image_size = | alt = | caption = | succession = Cesar [[Kasnejši Džao|Kasnejšega Džaa]] | reign = 333–334 | predecessor = [[Ši Le]] | successor = [[Ši Hu]] | house = Ši | dynasty = [[Kasnejši Džao]] | birth_date = 314 | birth_place = | death_date = 335 | death_place = | full_name = '''[[Kitajski priimek|Primek]]''': Ši (石)<br>'''Osebno ime''': Hong (弘) | posthumous_name = | temple_name = | regnal_name = | era_name = Janši (延熙) | era_dates = 334 | father = [[Ši Le]] | mother = gospa Čeng | spouse = | issue = }} '''Ši Hong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石弘, shí hóng), z vljudnostnim imenom '''Daja''' (kitajsko: 大雅, dà yǎ), je bil po smrti svojega očeta [[Ši Le]]ja, ustanovitelja dinastije [[Kasnejši Džao]], kratek čas cesar dinastije, * [[314]], † ok. december [[334]]. Po odstavitvi ga je njegov bratranec in naslednik [[Ši Hu]] imenoval za princa Hajdžanga, zato je včasih omenjen pod tem nazivom. ==Ozadje== Ši Hong je bil drugi sin Ši Leja in njegove konkubine, soproge Čeng. Za razliko od militarističnega očeta je bil Ši Hong znan po svojih literarnih študijah in prijaznosti. Po smrti starejšega brata Ši Šinga ga je Ši Le imenoval za svojega naslednika. Ko se je Ši Le leta 330 razglasil za nebeškega kralja (tian vang) in nato za cesarja, je Ši Honga postavil za prestolonaslednika. Ši Leja je skrbela naraščajoča moč njegovega mogočnega nečaka in divjega generala [[Ši Hu]]ja, zato je začel dele Ši Hujevih pooblastil prenašati na Ši Honga. Ši Huja, prepričanega, da bi moral biti zaradi zaslug za dinastijo on prestolonaslednik, ja to še bolj razjezilo. ==Vladavina== Jeseni leta 333 je Ši Le umrl, Ši Hu pa je z državnim udarom nemudoma prevzel oblast. Ši Hong je bil v strahu pripravljen Ši Huju prepustiti prestol v zameno za položaj predsednika vlade, kar je Ši Hu zavrnil. Ši Hu je ukazal ubiti Ši Lejeve svetovalce Čeng Šjaja, Ši Hongovega strica in Šu Guanga in Ši Honga prisilil, da mu je podeli naziv princa Veja. S tem je želel posnemati pooblastila, ki jih je imel [[Cao Cao]] kot regent cesarja Šjana iz dinastije [[Dinastija Han|Han]]. Ši Lejeva žena, cesarica vdova Liu, se je odločila tvegati. S Ši Lejevim posvojenim sinom Ši Kanom, princem Pengčenga, sta skovala upor proti Ši Huju, v katerem je bil Ši Kan poražen in kruto usmrčen s sežigom na grmadi. Ko so odkrili vlogo cesarice vdove Liu, so usmrtili tudi njo. Naslov vdove cesarice je nato prevzela Ši Hongova mati, priležnica Čeng. Ši Hu je zatem zatrl tudi poskuse Ši Šenga, princa Hedonga, Ši Langa in Guo Čuana, da bi ga strmoglavili. Leta 334 je Ši Hong, ki ni več mogel prenašati Ši Hujeve tiranije, osebno obiskal Ši Huja in mu ponudil prestol ter cesarski pečat. Ši Hu je ponudbo tudi tokrat zavrnil in s tem je jasno pokazal, da bo prestol prevzel na lastno in ne na Ši Hongovo pobudo. Kmalu zatem je Ši Hu pod pretvezo, da je Ši Hong kršil pravila žalovanja, Ši Hoga odstavil, mu odvzel cesarski položaj in ga degradiral v princa Haijanga. Ši Honga, cesarico vdovo Čeng in brata Ši Honga in Ši Huija zaprl v palačo Čongšun in jih kmalu zatem usmrtil. S tem je iztrebil vse Ši Lejeve potomce. ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 314]] [[Kategorija:Umrli leta 335]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] m60l13fs0krhfu2p8ut4nbohy5znbz1 6759567 6759565 2026-10-02T09:45:28Z Octopus 13285 /* Viri */ viri ... 6759567 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ši Hong<br/>石弘 | image = | image_size = | alt = | caption = | succession = Cesar [[Kasnejši Džao|Kasnejšega Džaa]] | reign = 333–334 | predecessor = [[Ši Le]] | successor = [[Ši Hu]] | house = Ši | dynasty = [[Kasnejši Džao]] | birth_date = 314 | birth_place = | death_date = 335 | death_place = | full_name = '''[[Kitajski priimek|Primek]]''': Ši (石)<br>'''Osebno ime''': Hong (弘) | posthumous_name = | temple_name = | regnal_name = | era_name = Janši (延熙) | era_dates = 334 | father = [[Ši Le]] | mother = gospa Čeng | spouse = | issue = }} '''Ši Hong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石弘, shí hóng), z vljudnostnim imenom '''Daja''' (kitajsko: 大雅, dà yǎ), je bil po smrti svojega očeta [[Ši Le]]ja, ustanovitelja dinastije [[Kasnejši Džao]], kratek čas cesar dinastije, * [[314]], † ok. december [[334]]. Po odstavitvi ga je njegov bratranec in naslednik [[Ši Hu]] imenoval za princa Hajdžanga, zato je včasih omenjen pod tem nazivom. ==Ozadje== Ši Hong je bil drugi sin Ši Leja in njegove konkubine, soproge Čeng. Za razliko od militarističnega očeta je bil Ši Hong znan po svojih literarnih študijah in prijaznosti. Po smrti starejšega brata Ši Šinga ga je Ši Le imenoval za svojega naslednika. Ko se je Ši Le leta 330 razglasil za nebeškega kralja (tian vang) in nato za cesarja, je Ši Honga postavil za prestolonaslednika. Ši Leja je skrbela naraščajoča moč njegovega mogočnega nečaka in divjega generala [[Ši Hu]]ja, zato je začel dele Ši Hujevih pooblastil prenašati na Ši Honga. Ši Huja, prepričanega, da bi moral biti zaradi zaslug za dinastijo on prestolonaslednik, ja to še bolj razjezilo. ==Vladavina== Jeseni leta 333 je Ši Le umrl, Ši Hu pa je z državnim udarom nemudoma prevzel oblast. Ši Hong je bil v strahu pripravljen Ši Huju prepustiti prestol v zameno za položaj predsednika vlade, kar je Ši Hu zavrnil. Ši Hu je ukazal ubiti Ši Lejeve svetovalce Čeng Šjaja, Ši Hongovega strica in Šu Guanga in Ši Honga prisilil, da mu je podeli naziv princa Veja. S tem je želel posnemati pooblastila, ki jih je imel [[Cao Cao]] kot regent cesarja Šjana iz dinastije [[Dinastija Han|Han]]. Ši Lejeva žena, cesarica vdova Liu, se je odločila tvegati. S Ši Lejevim posvojenim sinom Ši Kanom, princem Pengčenga, sta skovala upor proti Ši Huju, v katerem je bil Ši Kan poražen in kruto usmrčen s sežigom na grmadi. Ko so odkrili vlogo cesarice vdove Liu, so usmrtili tudi njo. Naslov vdove cesarice je nato prevzela Ši Hongova mati, priležnica Čeng. Ši Hu je zatem zatrl tudi poskuse Ši Šenga, princa Hedonga, Ši Langa in Guo Čuana, da bi ga strmoglavili. Leta 334 je Ši Hong, ki ni več mogel prenašati Ši Hujeve tiranije, osebno obiskal Ši Huja in mu ponudil prestol ter cesarski pečat. Ši Hu je ponudbo tudi tokrat zavrnil in s tem je jasno pokazal, da bo prestol prevzel na lastno in ne na Ši Hongovo pobudo. Kmalu zatem je Ši Hu pod pretvezo, da je Ši Hong kršil pravila žalovanja, Ši Hoga odstavil, mu odvzel cesarski položaj in ga degradiral v princa Haijanga. Ši Honga, cesarico vdovo Čeng in brata Ši Honga in Ši Huija zaprl v palačo Čongšun in jih kmalu zatem usmrtil. S tem je iztrebil vse Ši Lejeve potomce. ==Viri== {{refbegin| 2}} * ''[[Knjiga Džina]]'', zv. 104, 105 [https://web.archive.org/web/20080210135442/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/jin11.htm]. * ''[[Knjiga Veja]]'', zv. 95 [https://web.archive.org/web/20080207040243/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/nw11.htm]. * ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. [[s:zh:資治通鑑:第093卷|93]], [[s:zh:資治通鑑:第094卷|94]], [[s:zh:資治通鑑:第095卷|95]]. * ''[[Letopisi pomladi in jeseni]]'', [[s:zh:十六國春秋/卷02|vol. 2]]. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Kasnejši Džao|Dinastija Ši]]||313||334||name=Princ Haijanga}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Ši Le]]}} {{s-ttl|title=Cesar Kasnejšega Džaa|years=333–334}} {{s-aft|after=[[Ši Hu]]}} {{s-pre}} {{S-bef|before=[[Ši Le]]}} {{S-tul|title=Cesar Kitajske|years=333–334 |reason=[[Šestnajst kraljestev]]}} {{s-aft|after=[[Ši Hu]]}} {{end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 314]] [[Kategorija:Umrli leta 335]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] rpiss1ujxjr43nbq3qmgscacc60ybbx 6759569 6759567 2026-10-02T09:46:32Z Octopus 13285 /* Viri */ Kategorija 6759569 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ši Hong<br/>石弘 | image = | image_size = | alt = | caption = | succession = Cesar [[Kasnejši Džao|Kasnejšega Džaa]] | reign = 333–334 | predecessor = [[Ši Le]] | successor = [[Ši Hu]] | house = Ši | dynasty = [[Kasnejši Džao]] | birth_date = 314 | birth_place = | death_date = 335 | death_place = | full_name = '''[[Kitajski priimek|Primek]]''': Ši (石)<br>'''Osebno ime''': Hong (弘) | posthumous_name = | temple_name = | regnal_name = | era_name = Janši (延熙) | era_dates = 334 | father = [[Ši Le]] | mother = gospa Čeng | spouse = | issue = }} '''Ši Hong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石弘, shí hóng), z vljudnostnim imenom '''Daja''' (kitajsko: 大雅, dà yǎ), je bil po smrti svojega očeta [[Ši Le]]ja, ustanovitelja dinastije [[Kasnejši Džao]], kratek čas cesar dinastije, * [[314]], † ok. december [[334]]. Po odstavitvi ga je njegov bratranec in naslednik [[Ši Hu]] imenoval za princa Hajdžanga, zato je včasih omenjen pod tem nazivom. ==Ozadje== Ši Hong je bil drugi sin Ši Leja in njegove konkubine, soproge Čeng. Za razliko od militarističnega očeta je bil Ši Hong znan po svojih literarnih študijah in prijaznosti. Po smrti starejšega brata Ši Šinga ga je Ši Le imenoval za svojega naslednika. Ko se je Ši Le leta 330 razglasil za nebeškega kralja (tian vang) in nato za cesarja, je Ši Honga postavil za prestolonaslednika. Ši Leja je skrbela naraščajoča moč njegovega mogočnega nečaka in divjega generala [[Ši Hu]]ja, zato je začel dele Ši Hujevih pooblastil prenašati na Ši Honga. Ši Huja, prepričanega, da bi moral biti zaradi zaslug za dinastijo on prestolonaslednik, ja to še bolj razjezilo. ==Vladavina== Jeseni leta 333 je Ši Le umrl, Ši Hu pa je z državnim udarom nemudoma prevzel oblast. Ši Hong je bil v strahu pripravljen Ši Huju prepustiti prestol v zameno za položaj predsednika vlade, kar je Ši Hu zavrnil. Ši Hu je ukazal ubiti Ši Lejeve svetovalce Čeng Šjaja, Ši Hongovega strica in Šu Guanga in Ši Honga prisilil, da mu je podeli naziv princa Veja. S tem je želel posnemati pooblastila, ki jih je imel [[Cao Cao]] kot regent cesarja Šjana iz dinastije [[Dinastija Han|Han]]. Ši Lejeva žena, cesarica vdova Liu, se je odločila tvegati. S Ši Lejevim posvojenim sinom Ši Kanom, princem Pengčenga, sta skovala upor proti Ši Huju, v katerem je bil Ši Kan poražen in kruto usmrčen s sežigom na grmadi. Ko so odkrili vlogo cesarice vdove Liu, so usmrtili tudi njo. Naslov vdove cesarice je nato prevzela Ši Hongova mati, priležnica Čeng. Ši Hu je zatem zatrl tudi poskuse Ši Šenga, princa Hedonga, Ši Langa in Guo Čuana, da bi ga strmoglavili. Leta 334 je Ši Hong, ki ni več mogel prenašati Ši Hujeve tiranije, osebno obiskal Ši Huja in mu ponudil prestol ter cesarski pečat. Ši Hu je ponudbo tudi tokrat zavrnil in s tem je jasno pokazal, da bo prestol prevzel na lastno in ne na Ši Hongovo pobudo. Kmalu zatem je Ši Hu pod pretvezo, da je Ši Hong kršil pravila žalovanja, Ši Hoga odstavil, mu odvzel cesarski položaj in ga degradiral v princa Haijanga. Ši Honga, cesarico vdovo Čeng in brata Ši Honga in Ši Huija zaprl v palačo Čongšun in jih kmalu zatem usmrtil. S tem je iztrebil vse Ši Lejeve potomce. ==Viri== {{refbegin| 2}} * ''[[Knjiga Džina]]'', zv. 104, 105 [https://web.archive.org/web/20080210135442/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/jin11.htm]. * ''[[Knjiga Veja]]'', zv. 95 [https://web.archive.org/web/20080207040243/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/nw11.htm]. * ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. [[s:zh:資治通鑑:第093卷|93]], [[s:zh:資治通鑑:第094卷|94]], [[s:zh:資治通鑑:第095卷|95]]. * ''[[Letopisi pomladi in jeseni]]'', [[s:zh:十六國春秋/卷02|vol. 2]]. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Kasnejši Džao|Dinastija Ši]]||313||334||name=Princ Haijanga}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Ši Le]]}} {{s-ttl|title=Cesar Kasnejšega Džaa|years=333–334}} {{s-aft|after=[[Ši Hu]]}} {{s-pre}} {{S-bef|before=[[Ši Le]]}} {{S-tul|title=Cesar Kitajske|years=333–334 |reason=[[Šestnajst kraljestev]]}} {{s-aft|after=[[Ši Hu]]}} {{end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 314]] [[Kategorija:Umrli leta 335]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] qjdzm5mvpwd8g4330jjke4ipmgbfsn3 Pogovor:2. oktober 1 609370 6759597 2026-10-02T10:18:07Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6759597 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:1022 1 609371 6759599 2026-10-02T10:19:57Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6759599 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:Gašper Blažič 1 609372 6759613 2026-10-02T11:15:49Z A09 188929 /* Težave s tonom, namigovanja */ nov razdelek 6759613 wikitext text/x-wiki == Težave s tonom, namigovanja == Vabim vse, da še kdo pregleda tale članek, sploh poglavje o kontroverzah. Jaz sem ga že precejkrat, ko sem odstranjeval neutemeljene trditve oz. take, ki so izvirale iz lastnega raziskovanja. Sploh je članek poln nekih obteženih povedi in ostalega insinuiranja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:15, 2. oktober 2026 (CEST) jqn7wc2j1f167jtup8aispkjlbwv9c0 Ekstrauterina gravidnost 0 609373 6759615 2026-10-02T11:17:50Z TadejM 738 preusmeritev na [[Zunajmaternična nosečnost]] 6759615 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Zunajmaternična nosečnost]] 241pqyo8fr1160bk1xrl6gwftdzsgum Ektopična gravidnost 0 609374 6759617 2026-10-02T11:18:29Z TadejM 738 preusmeritev na [[Zunajmaternična nosečnost]] 6759617 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Zunajmaternična nosečnost]] 241pqyo8fr1160bk1xrl6gwftdzsgum